Iz raznih drzav V NAŠI DKŽAVI Bilaiica blelskc ttonference V zadnji številki »Slov. gospodarja« smo poročali, da je zboroval v prvih dneh minulega tedna na Bledu pod predsedstvom našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča stalni svet Male zveze. Trije zunanji ministri držav Male zveze so vzeli na sejah od 21. do 22. avgusta v podrobnosti v pretres splošni položaj kakor tudi vsa zunanjepolitična vprašanja, ki posebej zanimajo države Male zveze. Pri tej priložnosti so z zadovoljnostjo ugotovili, da obstojajo nekateri vzpodbujajoči znaki ter so izrazdli željo, da se bodo ti znaki zboljšanja še razvili in okrepili s pomočjo potrpežljivega in vztrajnega dela vseh interesiranih držav. Istočasno so trije ministri tudi podčrtali globoko privrženost držav Male zveze politiki miru in sporazuma ter so izrazfli svojo trdno voljo, da bodo ostali zvesti tej politiki. Največji uspeh blejskih posvetovanj, katerega odobravajo vse evropske miroljubne velesile, je sporazum z Mažarsko. O pobotanju z Mažarsko je bilo izdano tole uradno obvestilo: Stalni svet je z zadovoljstvom ugotovil, da so se pogajanja, ki tečejo sedaj že eno leto z Mažarsko, zaključila s sporazumi, s katerimi se države Male zveze in Mažarska medsebojno odrekajo uporabi sile v medsebojnih odnosih in v katerih tri države Male zveze priznavajo Mažarski enakopravnost na polju oboroževanja. Nekatera druga vprašanja, o katerih pogajanja še trajajo in s katerimi se bo razčistilo polje za neoviran razvoj dobrih sosednih odnosov med Mažarsko in državami Male zveze, še niso mogla biti povsem zaključena. Države Male zveze in Mažarska se bodo sporazumele in bodo izdale uradno poročilo o razvojnem položaju pogajanj. Sporazum Male zveze z Mažarsko je pozdravilo vodilno časopisje vseh evropskih velesil kot dragocen nov prispevek k pomirjenju v Srednji Evropi. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male zveze bo v septembru v Ženevi ob priliki 19. za&edanja skupščine Društva narodov. V DRTJGIH DRŽAVAH Še mrtvi avstrijski kancler nima mira. Pred leti ob priliki poskusa hitlerjanskega puča na Dunaju ustreljenega kanclerja Dollfussa so pokopali v dunajski Spominski cerkvi. Pred nedavnim so krsto s poemrtnimi ostanki Dollfussa dvignili iz grobnice in so jo sredi noči z avtomobilom prepeljali na Spodnje Avstrijsko, kjer so jo pokopali na pokopališču kanclerjeve rojstne vasi. Prevoz rakve je oskrbela policija. Krog obiska mažarskega regenta v Nemčiji. Nemci so mažarskega regenta za bivanja v Nemčiji in predvsem v Berlinu ter v vojni luki Kiel posebno odlikovali, kar se tiče zaupanja. Horthjr je obiskal eno največjih nemških utrdb na morju — otok Helgoland, katerega ni videl niti Mussolini. Tokrat se je prvič zgodilo, da je dobil odličen zastopnik tuje države vpogled v to, kar je ustvarila Nemčija po vojni, da se oboroži ter utrdi na morju. Nemški strokovnjaki so razkazali Horthyju vse skrivnosti Helgolanda, ki so sicer tako strogo zavarovane, da noben obiskovalec tega otoka ne more opaziti niti najmanjše sledi o kakih utrdbah. Mažarskemu regentu pa niso razkazali samo trdnjav na otoku, ampak celo najmodernejše pomorsko napadalno orožje in njegovo delovanje. — V zvezi z nemškim zaupanjem napram regentu Horthyju je objavii ugleden londonski list vest, da bo admiral in regent Horthy po povratu iz Nemčije v Budimpešti proglašen in kronan za mažarskega kralja, na kar bi naj bili nemška in italijanska vlada že pristali. Bomunski zunanji minister bo obiskal Mussolinija. Romunski zunanji minister Comnen se je odpeljal z Bleda na naš Jadran, kjer bo prebil dopust. Po oddihu ob Jadranskem morju bo odpotoval v Benetke in od tam v Rim, da uradno obišče Mussolinija in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter stopi z njima v osebne stike. V političnih krogih pripisujejo temu potovanju romunskega zunanjega ministra v Rim neposredno po konferenci Male zveze na Bledu velik političen pomen. Hudo obsojeni uporniki na Kreti. Pred nedavnim je Metaksasova grška vlada že kar v kali zatrla upor na «»oku Kreta, kjer so bile pred leti vstaje tako rekoč na dnevnem redu. Polovljene kolovodje čisto ponesrečenega upora je sodilo vojno sodišče na izrednem zasedanju. Po šestih dneh je bila izrečena naslednja obsodba: štirje uporniki so bili obsojeni na smrt, štirje na dosmrtno ječo, 35 obtožencev je bilo obsojenih. na ječo od 20 do 22 let, 25 obtožencev je bilo oproščenih. 40Ietni vladarsld jubUej. Holandska kraljica bo slavila 6. septembra 40 letnico vladanja. socialisfi in hoiminlsfi profi francosfti vladi Mnistrski predsednik pokopal »ljudsko fronto« Francoski ministrski predsednik Daladier je napovedal, da bo njegova vlada odpravila od ljudske fronte uvedeni 40 urni delovni teden in bo omogočila v tem cziru podjetjem svobodo, da bodo lahko delali več nego 40 ur tedensko. Tudi nagrade za nadurno delo ne bodo smele presegati na* vadno delo več nego za 10%. Daladier je pomenljivo omenil v svojem; govoru o važnih socialnih spremembah, d* sta Francija in Mehika edini državi na svetu, v katerih obstojajo brezglavi predpisi o delu. Zaradi tega zla, se je tudi zmanjšal narodni dohodek, med tem ko so se v istem,' času stalno povečavale državne in samcn upravne dajatve. Leta 1914 je znašal francoski narodni dohodek 38 milijard frankov v zlatu. Leta 1931 se je ta narodni dohodek dvignil na 49 miiijard zlatih frankov. A že leta 1937 je ta dohodek znašal le 22 milijard, od katerih odpade skoraj 10 milijard na državne in samoupravne dajatve. Kar se tiče dohodkov od premičnega in nepremičnega kapitala, se je ta zmanjšal za 45%. Mešani dohodki, to je dohodki dela skupai s kapitalom — torej dohodki indiistrijskili, trgovskili in poljedelskih podjetij — so se zmanjšali za 66%. Omenjena napoved o prepotrebnih spremembah glede delovnega časa je povzročila že zadnjič omenjeno ter na hitro roko rešeno vladno krizo. Že z naznanilom, da mora zginiti poguba za narodno gospodarstvo — 40 urni delovni tednik in prekomerne nagrade za nadurno delo, je ministrski predsednik pokopal Ijudsko fronto, koje otroci so bili svoj čas brezsmiselne novotarije z delovnim časom in s previsokimi nagradami za čezurno delo. Socialisti in komonisti pcd skupno marelo Daladierjevi socialni načrti so koj zadeli na hud odpor pri socialistih in komunistih. Socialisti in komunisti bodo z združenimi močmi nahujskali delavske množice, ki bodo začele izzivati notranje nemire. Voditelji socialistov in komunistov so s polno paro na delu, da bi se osnovala skupna socialistično-komunistična fronta, ki bi se zagnala v Daladierjevo vlado. Neustrašeni ministreld predsedaik Vladni krogi odobravajo neustrašeni nastop ministrskega predsednika, ki je takoj zatrl odpor v vladi s spremembo dveh ministrov. Daladier bo nastopil tudi protl vsem, ki bi skušali rušiti socialni mir ter red. V pristanišče v velikem obmorskem' mestu Marsej, kjer so začeli stavkati pri-< staniški delavci, je poslal Daladier vojaštvo, katero natovarja ter iztovarja ladjei in je s tem stavka zgubila pomen. še pred jesenskim sestankom parlamen-i ta upa Daladier, da bo uredil z zasilnimi uredbami vse zadeve tako daleč, da se mu ne bo treba več bati parlamentarne opozicije. Pametna sprememba zakona o 40 urnem tednu Ministraki predsednik Daladier ni samo napovedaJ spremembo zakona o 40 urnem tednu, ampak je tozadevno pripravil zakonski načrt, ki bo dodan k že obstoječemu zakonu. Po Daladierjevera načrtu bodo razdeljena vsa francoska industrijska ppdjetja v tri skupine. V prvo spadajo podjetja, ki ne proizvajajo dovolj blaga, da bi se sproti kril potrošek in ki bi lahko najela še precejšnje število kvalificiranega (usposobljenega) delavstva. V drugo skupino spadajo podjetja, ki zaradi pomanjkanja naročil ne morejo svojega delavstva zaposliti po 40 ur na teden. Za obe skupini bodo ostale določbe dosedanjega zakona v veljavi. Podjetja iz prve skupine bodo le prisiljena, da v resnici najamejo še potrebno število delavstva. V tretjo skupino spadajo vse one industrijske panoge, v katerih je proizvodnja povsem nezadostna, ki tudi ne morejo najti zadostnega števila kvalificiranih delavcev. Za to skupino podjetij se bodo določbe zakona spremenile.