174
Krajnci in sploh Slovenci!
Vzemite, prosimo Vas pri ti priložnosti spet 21 list naših Novic v roke, in berite tam govorjene potrebne besede! Gerde reči se godijo zdej na Dunaji — pa ne mislite, de so tega vsi Dunajčanje krivi. Bog obvari! Na Dunaji je čez 4sto tavžent ljudi — in gotova je, de je le morebiti kakih 10 tavžent tacih, ki noč in dan na to delajo , de bi naše Cesarstvo razdjali in nas clo ob našiga ljubeznjiviga Cesarja pripravili. Vsi drugi pa so dobri, pošteni ljudje , ktere le hudobneži nadlegujejo, brez de bi se jih znebiti mogli.
Slovenci! Nas ni treba opominovati, de naj bomo svojimu Cesarju do zadnje kaplje kervi zvesti, zakaj gotove besede so :
Hrast se omaja in hrib, -zvestoba Slovencu ne gane!
Tode zdej je čas, de se vsi serčni ustopimo okoli trona svojiga Cesarja, de ne pripustimo, de bi Jih hudobni ljudje žalili, de stojimo eden za vse in vsi za eniga, de šuntarjev ne poslušamo, de smo mirni in podložni gosposkam, od Boga, od Cesarja postavljenim, in de se že naprej odpovemo vsim naredbam, ki ne pridejo iz Cesarske ustavne vlade. Le kar od te strani pride, nej nam bo sveto — nobene druge silne moči ne spoznajmo.
Brez Cesarja nam zvestim podložnim ni moč biti: mi Slovenci pa smo od nekdaj nar zvestejši ljudstva avstrijanskiga Cesarstva! To hočemo zopet pokazati! To bojo pokazali zdej tudi vsi Slovani našiga cesarstva, ki nočejo nič opraviti imeti z nemškimi, madžarskimi in taljianskimi republikanarji!
Bog daj, de bi se kmalo na Dunaji vse na dobro spremenilo! To pa še enkrat na ves glas rečemo: Dunaj sam na sebi ni nas gospodar; Cesar z vlado svojo so naš vladar, nej stanujejo v tem ali drugim mestu!
Bog živi našiga Cesarja in daj zmago braniteljem avstrijanskiga cesarstva!
Slovensko družtvo v Ljubljani.