AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MOR.NINw DAILY NEWSPAPER LETU XLVII — VOL. XLVI) CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 25, 1944 Slovenska rdita komisija izbr« Kot smo že poročali, bo Ameriška Domovina zbirala darove za ponesrečence katastrofe zadnjega petku. Naše mnenje je, da naj bi prišel med Slovenci nabran denar za te reveže direktno v njih roke. Dovolj nas je v Ameriki, da bi lahko zbrali skupaj lepo vsoto, ki bi bila za prvo silo. Posebna relifna komisija bi razdeljevala nabrane prispevke med najbolj potrebne. Sledeči naši rojaki so izjavili, da so pripravljeni dati ves svoj čas na razpolago tej akciji: Rev. Julij Slapšak, John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co., John L. Mihelich, Joško Penko, Frank Jakšič, Joseph Ponikvar, predsednik Slovenske dobrodelne zveze in trgovec Jim šepic. Karakter teh oseb nam jamči, da jim smemo zaupati in se nanje zanesti, da bo nabrani denar razdeljen pošteno in pravično. Ta odbor bo imel prvo sejo v petek večer ob osmih na domu John L. Mihelicha, 1200 Addison Rd. Na s0ji bodo določili vse potrebno ter dali zaključke potem v javnost. Da je bila stvar resna v petek zvečer v naši naselbini kaže slika, kako je vojaštvo v polni bojni opremi ustavilo vsakega, ki ni imel dovoljenja od policije stopiti v prizadeti okraj. IZ BOJNE FRONTE (Sreda 25. oktobra) PACIFIK — Ameriška letala so spazila japonsko ladjevje, ki pluje proti centralnim Filipinom. Morda je v teku ena največjih pomorskih bitk na Pacifiku. Toda uradnega poročila o tem ni. ZAPADNA FRONTA — Angleška armada je zajela v past v zapadni Holandiji do 70,000 Nemcev. Na ostali fronti ni dosti sprememb. RUSIJA — Nemci so z močnimi protinapadi nekoliko zaustavi, li prodiranje ruske armade v Vzhodno Prusijo. ŠPANIJA — Gerilsko časopisje v Španiji javno pozivlje narod k civilni vojni proti vladi generala Franca. Ljudje nosijo zdaj v banko ostanke denarja in bondov Včeraj so začeli ponesrečenci iz slovenske naselbine nositi ožgane ostanke bankovcev in vojnih bondov v federalno rezervno banko, da bodo dobili zanje nove. Ljudje so šli po nesreči nazaj do razvalin bivše hiše in tam začeli kopati za raznimi škatljami, kantami in drugimi posodami, kjer so imeli spravljen denar. Nekateri so imeli "banke" v luknjah v zidu, drugi so imeli posebne varnostne shrambe napravljenev kleti, kjer so imeli na tisoče dolarjev. Ako bo zakladniški urad pro-našel iz pepela, da pride res od bankovcev, bodo dobili nove. Vsak bo moral podpisati izjavo o vsoti denarja, obenem pa dobiti afidavite od drugih oseb, ki bodo potrdile poštenost ponesrečenca. Kar se tiče vojnih bondov, svetuje federalna rezervna banka, naj ljudje najprej dobe številke bondov, predno bodo prišli vprašat za nove. Matija Dulc umrl V nedeljo ob 5:30 popoldne je umrl eden prvih slovenskih naseljencev Matija Dulc, star 78 let, stanujoč na 6510 Edna Ave. Doma je bil iz vasi Miko-vec, fara Škocjan, odkoder je prišel pred 55 leti. Bil je med ustanovitelji fare sv. Vida ter ustanovitelj in sedanji član društva Dvor Baraga št. 1317 COF. Tukaj zapušča sina Martina, hlpere: Rose Rozman, Frances Strniša, vnuke, bratranca John Daničiča in sestrič-no Terezijo Možič. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Delia Jakub, 6621 Edna Ave. v cerkev sv. Vida pod vodstvom Louis Ferfolia. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Za pojasnila prosijo Kdor bi vedel kaj važnega glede razstrelbe pri plinarni zadnji petek, da bi se lahko iz tega pronašlo vzroke razstrelbe, je prošen, da se zglasi v St. Clair kopališču pri policijskem kapetanu Herbert Murrayu ali poročniku Geo. Smythu. Policija sodeluje s županovo komisijo, da bi se našlo vzroke in krivdo razstrelbe. Pobiranje asesmenta John Tavčar, tajnik SND naznanja, da bodo društveni tajniki in tajnice kot navadno pobirali nocoj asesment v SND. Tajniki in tajnice pa, ki so dozdaj pobirali asesment v stari šoli sv. Vida, ga bodo nocoj pobirali v novi šoli na Glass Ave. AMERICAN HOME Nnijmo vojne bonde in &UMKE bes bodo izpraznili ostala dva tanka s plinom morali včeraj zopet izprazniti hm ink v okolici plinarne. ¥ mrtvašnico Ip bilo dopeljanlh cSoidaj 121 trupel, 91 * fe vedno pogrešajo. v Ha pogorišč&s naj bi se postavil park kot spomenik žrtvam ni nobene bolnišnice in da se je zlasti 0b tej nesreči pokazalo, kako zelo bi bila bolnišnica potrebna v tem gosto naseljenem sektorju tovarniškega distrikta. Mestna načrtvena komisija bo imela danes javno: diskuzijo, kako naj bi se ta porušeni prostor v bodoče porabil. .Komisija bo slišala mnenje ljudi, ki so imeli tukaj svoje hiše. župan Frank Lausche je mnenja, da bi se na mestu katastrofe zgradil krasen park, ki bi bil kot nekak spomenik žrtvam nesreče v slovenski naselbini. Ta park, bi bil zvezan z onim ob jezeru, ki je v načrtu za bodočnost. Edmund Lewandowski, komisar za dobrodelnost je pa mnenja, da bi se.na tem ^raju zgradila velika bolnišnica. Komisar: pravi, da v tem sektorju mesta -o-- Washington naj bi ne bil sedež organizacije Washington. — Predsednik Roosevelt je svetoval, naj bi bodoča svetovna mirovna organizacija ne določila nobenega stalnega mesta, kjer bi se vršile konference. Izrazil je tudi upanje, da Washington ne bo izbran za sedež te mirovne organizacije. K molitvi ičilanice društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ naj se zbe-ro danes popoldne ob dveh v pogrebnem zavodu na 6202 Superior Ave., da se poslove od pokojnih sester Vere Kastelic in Justine Sintič. članice sv. Ane št. 4 SDZ pa naj se zbero nocoj v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da se poslove od pokojne sestre Josephine Kašič, v četrtek ob 10:30 pa naj se udeleže pogrebne maše. tem je pa sledila silna razstrel-ba in proti nebu so švignili ogro-J mni oblaki plinske zmesi, ki se je mahoma spremenila v plamen.) Te ognjene krogle je potem no-! silo sem in tja in kamor je kate-j ra padla, je bilo v hipu vse v ognju. Reševalci zdaj kopljejo v razvalinah za trupli. Ko kopljejo v kleteh še vedno izbruhne v plamen tleča žerjavica pod ruševinami. Vladna oblast za gradnjo hiš je odredila, da se za žrtve katastrofe odpravi vsa restrikcija kar se tiče gradnje novih hiš na starem ali na kakem novem prostoru. Odvetniška zbornica okraja Cuyahoga je na svoji seji sklenila, da bo nudila brezplačno legalno pomoč vsem, ki so bili prizadeti v tej nesreči. -o- Profesor Braidech trdi, da ni več nevarnosti Matthew M. Braidech .profesor kemije na Case univerzi in član županove komisije, je včeraj izjavil, da ni zdaj nobene nevarnosti več za naidaljno raz-strelbo pri plinarni. Toda radi večje varnosti še vedno ne puste ljudi stanovati ali delati v bližini plinarne. Včeraj so našli zopet nadalj-ni dve trupli pod razvalinami in sicer: Patricijo Germ, stara 3 leta in Mrs. Mary Krivačič,' obe stanujoči na 1004 E. 61. St. li M 0. — Tako skrbno ^ ' opravka z najbolj i J 8tvarj0, so začeli de-Popoldne tajati 100 ličnih čevljev za-svJa Plina, ki je bil še !e, a nevarnost radi eks- '!WVCev' ki SO bili zapo-6fe>čune ^tovo ni nič kaj ^ 'f0, ko so polagali ce-i; je prešel otajani v °v V glavno zalogo Vi ^včeraj dvakrat pri-iiov • toda radi gotovih ti, jJ morali z delom pre-jg, 2 nes ob desetih dopol-kija pet začeli z delom. Je ukazala ljudem, da !lto|ic2opet umakniti iz bli-i jlj 6 ob času, ko so pre-* So' Na progo NYC že-Wp0stavili lokomotivo, l'CPotrebno paro, da so |C;jeni INUu. si->a' katero iVznv11 Lausche> Je uka" IkV ostala dva tanka Pso^ a 8® odstrani zadnja k, 8 te8a okraja. } t)fi^POldne se Je z°Pet !'J «(J iz zadnjega pet- V lz 0l>a^ ljudje bežati s ^.Prizadetega okraja, J njj ^ko, da so včeraj pod policijskim \ i ' d°čim so V petek \v ez glave v silnem Naj6 Strani. ne da bi jim H0v,.' kam naj bežijo, f^ei Preiskovalna komi-Wa s Preiskavo v gla-fla Vs binarne, kjer si bo Wnačrte pri £radbi Nil* ija je tudi ukaza-\ ti direktorju Cele-detektivi poiščejo ,. kaj vedele o vzro. ^ ai1 okoliščine iste. tednik dr. Gerber vokJ6.bilo dozdaj pripetiti J^o mrtvašnico 121 J, 9lmo 43 od teh so jih list: °Sek je ®e vedno na ^[ Pogrešanih, 47 od JH k! UŽbenih v plinarni. J'lrii§nicah jih je še L a v kritičnem polo- kHj ^ujejo priče zdaj, , Vpletel veliki tank s > jj ,aftreba je bila bolj Dlla spodaj pri tan- V Tal° švisnili beli obla-D0 zatem se je zde- Pustil šiv zgorej pri ^y?zbitskupaj. Po- ^ ženski koledar za racioniranje jH vs3Ve — Plave znaraM A-8 do Z-8 ter A-5 do R-5 iz i^O, s a Za 10 točk, so v veljavi zdaj. r j11"' sirovo maslo itd — Rdeče znamke A-8 do Z-8 in knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne zdaj. Y% Znamke 30, 31, 32 in 33 iz knjige 4, vsaka fJo^o'80 veljavne zdaj. Znamka 40 je za prezerviranje ve- VJL)! febr- 1945. Znamka 1 in 2 iz knjige 3 so veljavne zdaj. No-l^Q^j veljavna od 1. novembra. Vi^htv -^"P011 vsak za 4 galone, je veljaven do CT. ; S-4 in C-4, B-5 ter C-5, vsak za 5 galon, dokler jih Avtnih koles ni treba dati pregledati razen če T ' VS. ve" Kol6sa komercijalnih vozil je pa treba dati ^ akih šest mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pri- % , u OLJE — Kuponi za periode 4 in 5 so veljavni do t Kuponi za periodo 1 so veljavni ob prejemu. Ford bo potrošil do 150 1 milijonov Detroit, Mich. — Ford Motor Co. ima v načrtu, da bo potrošila 150 milijonov dolarjev za izboljšanje in povečanje podjetja po vojni. Tako so izjavili Fordovi uradniki. Denar se bo porabil za povečanje poslopij, za stroje in opremo. Fordovi uradniki trdijo, da bo po vojni v Ameriki 40 milijonov avtov, torej 10 milijonov več kot pred vojno. -o- Nocoj ne bo slik Nocoj ne bo slik v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair. Pač pa se bo jutri isto-tam Vršila seja Norwood Community koncila. Na to sejo naj pridejo vsi ljudje iz te okolice, ker bo razprava glede zadnje katastrofe v naselbini. Zdaj je čas, da povedo ljudje svoje mnenje. Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so bili izročeni sledeči prispevki: $10 sta da-i rovala Mr. in Mrs. Louis Tre-| bar, 1281-1/2 E. 55. St., $5 je da-j rovala Mrs. Antonia Mlakar iz' Madison-on-the Lake in $2 je darovala Helen Cergol, 9418 Elizabeth Ave. Najlepša hvala vsem skupaj. POTOVANJE V EVROPO BO TEŽKO TAKOJ PO VOJNI Washington. — Glede potovanja civilistov v Evropo na par-nikih bo precej omejeno takoj1 po vojni za več mesecev. Tisti, ki bodo tako srečni, da bodo dobili prostor na parniku, ne bodo imeli nič večjih udobnosti kot so jih imeli vojaki, ki so jih vozili preko na fronto. Vlada je naznanila parobrod-nim družbam, da bo še dolgo po tojni rabila skorO ves prostor na parnikih, vsled tega ne bo pre-ostajalo prostora za civiliste. Med kupom razvalin so naili ostanke žrtev strašnega požara oglednika, dr. Gerberja. Frank žigman je takoj vedel, kaj to pomeni. Dr. Gerber je prinesel na dan kupček ostankov. To je bila ena izmed žrtev. Kmalu zatem še ostanke drugega in tretjega. Franka je zmoglo in strlo. Ostanki trupel so bili oni njegove žene Mary, hčerka Pat, stara 3 leta. Hčerka Mary Ann, stara 9 let, je bila ob času nesreče v šoli. Tretje truplo je bilo svakinje Josephine Kašič. Počasi je Frank zvedel, kako je bilo. Vse tri so bili popoldne v petek pri zobozdravniku. Domov so se vrnile 20 minut pred katastrofo. Soproga Mai-y, mesto da bi šla domov, je šla k sestri na kratek obisk. Bili sta vedno skupaj in tudi ostanke trupel so našli tesno skupaj. Frank pripoveduje, kako je vedno prosil soprogo ,naj bi se izselila iz bližine pliharne. Toda Mary se ni bala ničesar in se ni hotela seliti. Toplo je sijalo sonce v pon-deljek popoldne na žalostne ostanke nekdaj lepe slovenske naselbine, ki je bila zadnji petek spremenjen^ v kup ruševin. Lep dan ni imel nobenega pomenu za Franka ZlgmaKa, ki je iskal med razvalinami na 1002 E. 61. St. za trupli svoje žene, hčerke in svakinje. Nekje pod ruševinami v kleti morajo biti njih ostanki. Frank je stisnjenih pesti opazoval delavce, ki so odmetavali navlako. Hiša je stala nedaleč od plinarne in je bila najbrže ena med ppimi, ki je bila upepeljena. žigmanova hiša je bila tudi uničena in tam je najprej iskal za svojimi dragimi med razvalinami. Ker jih ni našel, se je oddahnil, meneč, da so se rešili. Šel je k hiši svojega tasta, Antona Kašiča, kjer so delavci iskali za trupli. Naenkrat vzklikne eden delavcev ,naj pokličejo mrliškega Privatni avijatičarji bodo imeli sitnosti New York. — Privatni avijatičarji ne morejo pričakovati dosti uslug od svojih mestnih administracij glede letališča. V večini mest pravijo mestni očetje, da nimajo denarja, da bi ga tro-šili za par bogatih oseb, ki imajo svoje letalo, da bi jim gradili letališča in hangarje. Tako stališče je zavzelo celo mesto New Xork. " _ Dva sta darovala vsak po $100 za ponesrečence Prva dva, ki sta se v našem uredništvu priglasila, da bosta darovala za slovenske ponesrečence, sta dr. M. F. Oman in John Potokar. Vsak je dal po $100.00. To je že lep začetek in upamo, da bo začel kmalu prihajati denar od vseh strani za naše ' ponesrečence. Denar lahko pošljete ali prinesete v naše uredništvo. Lahko nas tudi pokličete in bomo poslali po denar zanesljivo osebo. Lahko tudi izročite našima zastopnikoma Anthony Fortuna in Frank Walter. ju. Za v'sako vsoto bomo dali pobotnico Clevelandski orkester Pri koncertih v četrtek in soboto večer v Severance dvorani bo gostovala sopranistka Helen j Traubel. Dirigent orkestra je Vladimir Golschmann. Miss Traubel je pela vodilne vloge pri Metropolitan operni družbi v New Yorku, največ Wagner j eve skladbe. Safranovo truplo so našli Grdinov pogrebni zavod naznanja, da so včeraj našli ostan-jke trupla Louis Safrana. To bo 'dano v krsto k drugim štirim,! katerih pogreb bo jutri dopoldne ob desetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda 6202 Superior Ave. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama demu vojaku lahka italijanska zemlja, preostalim naše sožalje. m M M Ralph M. Debevec, sin Mr. in Mrs. James Debevec, 1068 E. 174. St., je bil te dni povišan v pomorščaka 1. reda. Ralph služi pri mornarici, bombni škadron, že nad 17 mesecev nekje onstran Atlantika. Ko bo enkrat 18 mesecev "preko," upa dobiti kratek dopust. Pfc. Laddie Kaučič, sin Mr. in Mrs. John Kaučič iz 1111 E. 71. St. je bil ubit v Italiji 16. septembra. Bil je star komaj 19 let. V armado je bil poklican pred enim letom in je bil poslan preko morja v marcu, i Dovršil je East Tech višjo šolo 'ter je bil zaposlen pri Cleve-| land Twist Drill Co. Poleg star-;šev zapušča tri sestre: Valerijo, | Marion in Dolores. Naj bo mla- h "AMERIŠKA DOMOVINA" KM1RICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HKndenwa M28 Cleveland *. O hi*. ____Published dally aicept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto 17 60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 93-50. Za Cleveland, po pofitl. pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado. 6etrt leta $2.00. Za Cleveland, po po&tl četrt leta $3.25 Za Cleveland In Euclid, po ramaialclh: Celo leto $0.50. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 __foaamwm« iterllka I cente_ SUBSCRIPTION RATES: United states and Canada, $0.50 per rear. Cleveland, by mall. $740 per y«u U. s. and Canada, $SJS0 for 6 monttur. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $3.00 for S months. Cleveland by mall $2.28 for S months Cleveland and Euelld by Carrier $8.60 per year; $3-50 for $ month«. $3.00 for 3 months. _Blntfe copies 3 centa _ Entered as second-class matter January 6th, 1MI. at the Fon Offlee at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 88 No. 248 Weds., Oct. 25, 1944 Boj za Aachen Prva ameriška armada, kateri poveljuje general Hodges, se nahaja okrog Aačhena že od srede septembra. Ob času, ko to pišemo, se vrši boj po mestnih ulicah. Nemška garni-zija, kolikor jo je še, ne more dolgo vzdržati, bi sodili, ker v vojaške čudeže ne verjamemo. Amerikanci, ki imajo Aachen popolnoma obkoljen, so s topovi in zračnimi bombami spremenili mesto že skoro v kup razvalin. Pokazati hočejo, kaj se bo zgodilo z ostalimi nemškimi mesti, ki se bodo trmasto upirala premoči. Ko je general Hodges videl, da je mesto, malodane razdejano, je stavil nemški armadi priliko, da se poda in reši golo življenje. Z belo zastavo so 10. oktobra odšli trije ameriški vojaki v mesto ter zahtevali od nemškega poveljnika, da se brezpogojno vda v teku 24 ur, drugače bo mesto razdejano popolnoma. Istega dne popoldne ob dveh so začeli metati Amerikanci v mesto letake. Letaki so imeli namen napraviti razdor med civilnim prebivalstvom in nemško garnizijo. "Zahtevajte od vojakov, da prenehajo s prelivanjem krvi, ki je brez vsake hasni. Naj civilni voditelji vzamejo zdaj stvar v roke in zahtevajo vdajo. Jutri bo morda prepozno. Meščani! Samo eno izbiro imate: častno in takojšnjo vdajo, ali pa popolno razdejanje mesta." Ta ultimat so izrabili nemški propagandist ter začeli vpiti, kaj da čaka nemška mesta od ameriških teroristov. Aachen naj bo zgled vsem drugim nemškim mestom, kako jih je treba braniti, so rekli. Zakaj so zavezniki prav Aachen izbrali za zahtevo brezpogojne vdaje, ni še znano. Nemška posadka v mestu je dovolj jasno pokazala, da misli vzdržati do zadnjega. Vojni tajnik Stimson je glede tega izjavil: "Nobeno nemško mesto naj ne pričakuje prizanašanja, dokler je del odpora. Nemški civilisti naj pa nosijo breme, ki so ga jim naložili njih voditelji." S tem je hotel reči, ako je nemškim civilistom kaj za njih mesta, da ne bodo porušena v prah in pepel, naj to povedo nacijem, ki so spremenili mesta v trdnjave. Na tiste letake je večina mestnega prebivalstva sklenila, da ostane z garnizijo. Samo kakih 200 civilistov in nekaj vojakov je prišlo iz mesta k Amerikancem. Vojaki so bili pijani. Častniki so jim dali kmalu po prejemu ultimata vina in žganja, ki naj bi jim pregnalo strah pred Amerikanci. Ko je pretekel rok za ultimat, je ameriško poveljstvo čakalo še eno uro, potem je pa pet ur brez preštanka ukazalo bruhati jeklo iz topov in bombnikov v mesto. To je prignalo iz mesta še 48 nadaljnih Nemcev. Okrog mesta je bilo razpostavljenih več kot 200 poljskih topov, nekateri 240 mm hovvitzi, ki so pognali v mesto 6,500 izstrelkov v prvih 24 urah. Na 13. oktobra so stopili Amerikanci v mesto ter se počasi bližali središču. Izza vsake razvaline, izza hiš in iz kleti so jih Nemci sprejemali s streli. Na tretji dan se je podalo kakih 3,000 civilistov, ki so jih našli Amerikanci v nekem zaklonišču. Lačne, raztrgane, umazane in na smrt prestrašene so jih vojaki poslali nazaj za ameriško linijo. Toda nihče ni dolžil svoje žalostne usode nemške armade. Taki so Nemci! Iznajdljivost zaveznikov Šele zadnji teden so dali zavezniki v javnost svojo skrbno čuvano tajnost o invaziji Evrope. Povedali so namreč, kako so si zgradili na obrežju Normandije dvoje umetnih ogromnih pristanišč, kjer so več tednov izkladali potrebščine za armado. Ko so namreč delali načrte za invazijo,' so strategist izračunali, da bo treba dopeljati armadi v Francijo vsak dan 12,000 ton potrebščin in 2,500 raznih vozil in to skozi 90 dni, predno bodo mogli dobiti v pest ter pripraviti za obrat kako francosko pristanišče večjega obsega. Na konferenci v Quebecu so določili, da bodo v Angliji zgradili umetna pristanišča ter jih povlekli čez Rokavski preliv na obrežje Normandije. Načrt je govoril, da je treba potopiti 60 starih ladij zunaj obrežja, da se na ta način dobi luka, kamor ne bo moglo morje z valovi. Ladje so bile za tem valolomom varne pred vsakim viharjem, kot je to v drugih pristaniščih. Ko so napravili to, je bilo treba zgraditi pomole, da bodo ladje nanje izkladale dopeljano blago. Napravili so jih po 480 čevljev dolge in pritrjene na splavih. Ti pomoli so segali od obrežja pa do valoloma. Doižina vseh te pomolov je znašala 7 milj. Dvoje takih umetnih pristanišč so zgradili na obrežju Normandije. Eden je bil za Amerikance, drugi za Angleže. Toda na 13. dan po invaziji je izbruhnil na Rokavskem prelivu tak vihar, kot ga ne pomnijo že 40 let. Ameriško pristanišče, ki je bilo bolj izpostavljeno odprtemu morju je vihar razsul. V tem času so Amerikanci osvojili Cherbourg in so začeli rabiti tisto pristanišče za dovoz blaga. Angleško pristanišče pa še vedno stoji in še vedno služi svojemu namenu. Nemci niso nikdar računali, da bi mogli zavezniki brez pristanišča invadirati francosko obrežje, ker ne bodo mogli dobivati iz Anglije potrebščin. Toda zavezniki so pokazali; da to ni bila zanje prav nobena ovira. Ker ni bilo pri rokah pristanišča, so si ga enostavno napravili na vsem lepem ter samo na ta način omogočili uspeh invaziji. BESEDA IZ NARODA Zakaj smo se žene v 32. vardi organizirale? Ob času, ko je naš odlični rojakj Frank J. Lausche prvič kandidiral za župana mesta Clevelanda, smo se žene na pobudo moške skupine včlanjene pri Slovenskem dekratskem klubu 32. varde organizirale v posebno žensko skupino, ki je sporazumno z moško grupo pod imenom "Lausche for Mayor" pri izvolitvi sodelovala. Namen istočasne organizacije ženske skupine je bil zapopaden v tem, češ, ker je težko pritegniti ženske k sodelovanju tam, kjer so moški in ženske mešane v skupni skciji, bi bilo priporočljivo, da se žene same organizirajo in pritegnejo k sodelovanju one naše aktivne in agilne žene, ki niso bile ali niso hotele biti članice političnega kluba. Namen cele stvari je bil čimveč ženskih zainteresirati za kampanjo, kjer kandidira naš odlični rojak. Ob ijričetku se nam to ni zdelo praktično, toda kakor hitro pa smo žene delno zamo-stojno posegle v volilno kampanjo, delovale po začrtanem cilju, smo se prepričale, da je bila to edina in prava pot k uspešnemu delu. V naše vrste so stopile žene, katere bi ostale kljub njih aktivnosti na društvenem polju brezpoldne in malobrižne. Poprej nas je prihajalo na seje po dvajset in pozneje pa v organiziranju ženske skupine pa med 60 do 70 žen in deklet. V glavnem je bila naloga te ženske skupine, da skrbi za registracijo volilcev, teden pred volitvijo obišče družine in jih nagovori, da državljani volijo in na dan voljitev-pa pazijo, da gredo naši ljudje v volilne koče. Grede pa so nabirale finančna sredstva za uspešno vodstvo kampanje. Raznašale so tudi vzorčne glasovnice in skrbele vsaka v svojem teritor-ju, da je agitacija dosegla za-željene cilje. Storile so svoje delo vestno in najboljše in to vse brez vsake plače ali nagrade. V tem mišljenju in dobri volji smo sodelovale pri drugi županski kampanji in to delo hočemo sedaj nadaljevati v "Women's 32nd Ward Lauches for Governor Club." Kdor misli, da je naša organizacija nepotrebna ali za slogo in harmonijo v vardi škodljiva, se moti in noče razumeti položaja, v katerem se nahajamo. Me žene smo si nadejale nalogo, da bomo vse storile za Lauschetovo izvolitev in smo pripravi j en je s vsakim posameznikom, kakor tudi vsako skupino sodelovati, katerih princip in delo je usmr-jeno na kandidata, kateri MORA biti z našo in tujo pomočjo izvoljen. Ponovno in toplo priporočamo našim ženam in dekletom, naj se nam pridružijo in delajo za princip stvari in ne za sebičnost, kdo naj zastavo nosi. Me žene hočemo po svojih močeh pri izvolitvi sodelovati in tudi hočemo, da si dobro in slabo stran enako delimo. Ne iščemo v stvari nikakih koristi, toda hočemo pa ono kar nam po delu in trudu pripada. Zadnje tedne je bil zelo zaposlen glavni stan "Lausche for Governor Committee" z raz-pošiljaljem volilne literature. Potrebno je bilo delo izvršiti kakor hitro mogoče in seveda to z močmi, ki so se za delo prostovoljno prijavile. Naprošene smo bile tudi me članice "Women's 32. Ward Lausche for Governor Cluba" in to delo z največjem veseljem vršile. Če ne bi bile organizirane, ne bi mogle pri dobri in koristni stvari sodelovati. Znamenje, da je organizacija v korist stvari neobhodno potrebna. Komaj štirinajst dni nas še ločijo volitve in potreba bo storiti še mnogo potrebnega, če res hočemo in je naša volja za Lauschetovo izvolitev nekaj dobrega storiti. V naši sredi so same žene in dekleta iz 32. varde, same aktivne društvene uradnice in agitatorice in žene in dekleta, katerim je res pri srcu sin našega naroda, kateri naj bo izvoljen v najvišji urad države Ohio. V nas živi le ena zahteva, v nas tli le ena želja in naša srca polni le eno hrepenenje in cilj — Frank J. Lausche, guverner države Ohio. Ob zaključku prosimo, da se nas pravilno razume in našo izjavo pravilno tolmači. Ponovno naj bo poudarjeno, da me smo pripravljene delovati tudi za druge demokratske kandidate sicer po svobodni volji in tudi pripravljene kot posameznice delovati v vsakem slovenskem ali regularnem demokratskem klubu v korist demokratske glasovnice. Naša iskrena želja je: sloga in harmonija v vardi v pozitivnem in aktivnem delu. V tem smislu in principu smo in bomo delova- le in katera koli se nam v tem nesebičnem in za narod koristnem delu pridruži, je dobrodošla in v klubu zaželjena sodelavka, žene in dekleta sedaj je čas, da se pokažemo kaj smo in kaj zmoremo, če smo tesno v delu povezane in v akciji organizirane. Albina Smrekar, predsednica 395 E. 149. St. Jennie Fonda, tajnica 664 E. 160. St. -o- Slovenci in Hrvatje v Lake okraju Matthew Hribar V prihodnjih volitvah bomo imeli na glasovnici tudi imena dveh naših rojakov. Frank J. Lausche za guvernerja in Matthew Hribar za okrajnega komisarja (County Commissioner). Pri tem pa ni dovolj, da vsak rojak, to je, vsi brez izjeme volite za svoja rojaka v prihodnjih volitvah, ampak ste prošeni, da agitirate tudi med svojimi prijatelji ter vsak in vsaka naj pridobi poleg svojega glasu vsaj še en glas za ta dva kandidata. Zmožnosti za urade, v katere ta dva kandidirata, ni potrebno še posebej omenjati, ker so vam pač že vsem znane. Torej pri volitvah novembra meseca volite: FRANK J. LAUSCHE za guvernerja, MATTHEW HRIBAR za okrajnega komisarja. --o- Pismo iz Sheboygana, Wis. Podpisana prosim uredništvo, da mi oprostite, ker sem malo zakasnela z obnovitvijo naročnine, zato vam pošiljam sedaj še za nadalje celoletno naročnino, kajti Ameriška Domovina se mi jako dopade in zato pa obnavljam naročnino. Prav lepo se vam zahvaljujem za tako točno pošiljanje lista, s katerim si krajšam čas, ko pa tako rada prebiram razne novice, katerih je Ameriški Domovini vedno dosti. Pozdravljam vas in vse naročnike tega lista, vaša naročnica, Josephine Barbuch, Sheboygan, Wis. 'UIIIHUUIUii če verjamete al' pa ne OCVIREK - Hitler je naprosil zvesti nemški narod, naj prime v roke puške, sablje, vile, motike, kose — pa naj brani sveto nemško zemljo. Ni čudno, če je Hitler vojsko izgubil, če pa ne pozna pravega orodja, ki se prime v takem slučaju v roke. Nekaj bi morda res zaleglo, če bi jim rekel, naj primejo v roke: kopače, ročice, drikelce, povze, garjivce, muž-larje, cepine — je rekel Fortune, ki se na take stvari razume. čakajte, vam bom še en malo povedal o naši hiši pod Tivoli, ker smo ravno pri tem. Hiša je malodane nova, trdno zidana, torej se gospodar v taki hiši lahko vsede v zapeček in čaka večerje. Ampak bilo je nekaj drugega, ki mi je že v prvih dveh dneh pognalo 29 novih sivih las na tikvo. To je bila trata pred hišo. Ko smo pili likof za hišo je bila trata kot nebeški vrt. Ko smo se pa v hišo selili, je izgledalo zunaj kot pred peklom. Se reče, saj vem ravno ne, kako tam izgleda, ampak zdi se mi, da od vročine, ki prihaja od furnezov, Iz Pennsylvanije Forest City, 15. okt. — Hello! Malo sem se zakasnil z obnovitvijo naročnine, pa upam, da mi boste že oprostili. Tukaj v našem mrzlem in hribovitem mestu Forest City se imamo še dokaj dobro. Komur se'ljubi delat — dela, če ne je pa na relifu. Eni se ženijo, drugi zopet rajši ostanejo samski, ne-1 kateri pa raje umrjejo kot bi živeli. Tako imamo skoro vsak teden kaj novega v naši stari slovenski naselbini. Danes zjutraj smo videli prvi sneg za to zimo. Ko smo prišli od zorne maše ga že ni bilo več videti. Sinoči se je poročila moja soseda Miss Mildred Skubic, hčerka Mrs. Ane Skubic, rojena tu v Forest City z Mr. Leo Snasky, rodom Poljak. Zares zauber par je to. Bog vaju blagosolvi in bodita srečna.' Pozdravljam vse Cleveland-čane, bivši voznik za The Double Eagle Bottling Co. Matthew Derk, 1217 N. Main St. P. 0. Box 692 Forest City, Pa. Slika kaže slovenske hiše, ko so najbolj gorele. Ni čudno, da se iz takega požara ni moglo rešiti toliko oseb. nimajo in ne morejoinie'".,j kaj prida trate. Naša tr»w/j ni bila več trata, amP8*:,. tam neko rujavo re^e'gfi«l no nikomur podobno, saj se v Clevelandu n'seJ^ jaz bahal s tako trato . poletje, ampak veČino"1' ^ šni posestniki. Saj ve»& Jj bil kriv tiste suše, ali "Ji drugi kot naš župan, k0^® li republikanci. Nekdo n^A pač kriv, pa naj bo ŽuP8' A ga nalašč zato izvoli V® nakladali na njegover A kar se nam nevšeČneg8 Hotel sem odrezati J A rese in jo poslati ŽUP8" si jo zatakne za klobuK' Pa bi mi morda zafflej^ navadno nima nikoli * . $ glavi, bi tudi pušelca ^ rabiti. Seveda, kadar padla na njegovo £lav°'gsj poiskal kako klofet*0, ^ tudi jaz pred davni"1 j hodil razoglav, pa odkar se mi je glava'^ilsj. Jaz trdim, da je to hana ima pa čisto ^^P glede tega in se P°P m ne ujema z mojim- ,.tjcl Well, začel sem « tiste rese pred hišo- j je, da se vsak °zre s^ pa na hišo in kar s ls'f i(]; di, kako so dajali. ^ m hišnemu gospodarju-bo skrbi za svojo sem prebirati knji£e ^ vati prijatelje za n«8 tH pravi, rad bi d°bl1Kafl svet, saj vesffe, da. . ^ * rokus pokus, pa p1 $ nela. Škoda, da 111 ^ $ takih ljudi, kot JeJfi semski Aron, ki Je \ pri kel, pa mu je suha \L ^ ozelenela. Pa kaj J taki veliki fliki predy' Zelo pripraven »/t dal prijatelj Ji«1' ^ bo še najmanj b»<* ' itil! par galon zelene " ved» lepo prebarvam- ^ prodaja barvo in r BPS, ki je najP°IJtry Ameriki, naj bo 28 jj* hišo. Zelo pripo^j V lepo vas prosim. K ^ jji gotov z barvanj ^ ^ vsako travico pose r ti. Pa če bi že ^'bjj jo rajši z rdečo bal gvoi€ partizani imeli 28 f veka in me ne bi ' m dali kot me. Vprašal sem * M sli, da bi nova tu sjM bi jo kar po tistem M Svetoval mi je, "•'J ^j'j enkrat prihodnji povedal, kako bo- s s' tovo eden tistih, k1 j kravo drl. $ t« Ne bo drugače^) o tem važnem Pr0 M vorili. ^— i Junaštvo in zvestoba ^vinski roman iz časov francoske revolucije. zarotnikov, v Paalis Royalu imel ognjevit govor in pozival k očitnemu puntu, čim je bila prišla v Pariz vest, da je Nec-ker odslovljen, združena z govorico, da je Narodni Zbor raz-puščen. "Nemudoma bi trebalo obkoliti Palais Royal in zajeti celo gnezdo zarotnikov, sicer se razširi ogenj po vsem Parizu, pre-dno bo noč," je dejal princ oberstlajtnantu Bachmannu, bratu našega majorja, ki je poveljeval polk Salis-Samaden. "Prav rad, če bi imel ukaz," je odgovoril ta. "Ali prevzamete odgovornost?" "Ne smem. Izrečno mi je ukazano, kriti le dohod v Tui-lerije in pri tem nikogar raniti," je rekel princ in skomignil z rameni. "To so polovične na-redbe, s katerimi nič ne opravimo.. A javite nemudoma te dogodke v Versailles." Jaz sem dobil ta nalog. "Javite, da če nocoj ne nastopimo, bo jutri v celem Parizu punt," je rekel princ. Kar me je konj nesel, sem naglo dirjal v Sevres. Major Bachmann me je poslal s poročilom naprej h grofu od Artois; zakaj tudi on si brez izrečnega povelja ni upal, naskočiti Palais Royala. Prišedši v Versailles sem spotoma šel v palačo, dasi ves prašen, ter sem se dal zglasiti pri grofu od Artois. Rekli so mi, da obeduje s kraljevo družino in zdaj ne more nikogar sprejeti. "A gre za važno vojno vest," sem silil. Častnik straže je javil telesnim slugam, sluge komorniku, komornik cere-moniarju, ceremoniar višjemu ceremoniarju. Ta, marquis de Breze, me je naposled spustil v Oeil de Boeuf, veliko pred-dvorano mej kraljevimi in kar-ljičinimi sobami. Tako se imenuje ta krasna dvorana radi velikega ovalnega okna nad kaminom. Tukaj lahko sporočim svojo vest 'monsieur-ju,' kadar bo spremljal kraljico v njene prostore, so mi rekli. Hotel sem še siliti v višjega ceremoniar-ja, a ta mi je s sladkim nasmehom velel, da pred vsem treba obred držati, in me pustil samega. Mislim, da je bil stari gizdalin čvrsto prepričan, da vsaka mala prekršitev dvornega obreda pomeni hujšo nesrečo, ko pa izguba stolnega mesta! In nič manj ko za to je šlo v teh urah! Imel sem dovolj časa, ogledovati dragoceno opravo dvora-ne-in lestence iz zlata in kristala. Zdaj sem stal pred eno zdaj pred drugo izmed podob jezdečih starih kraljev, ki so bile vdelane v stensko ploskev. Potem sem občudoval sloveči horizontalni pas zidu, ki na zlatem in belem polju predstavlja otroke, ki igraje tekajo za ptiči, krote leve in zmaje, vihte meče in lučaj o sulice. Da bi zadrževal svojo nestrpnost, sem jih že opetovano seštel in večkrat obupno pogledal na mirno idočo uro z nihalom na mra-mornem kaminu. Naposled so se vendarle odprle dvorilne duri, in dva telesna lovca sta stopila ob nje, mej tem ko je ceremoniar s svojo službeno palico stopil naprej in zaklical: "Prostor za kraljico!" Maloštevilni plemiči, ki so bili ta hip v dvorani, so napravili špalir. Tudi jaz sem stopil v vrsto in čim sem zagledal grofa od Artois, sem ga navzlic vsem obredom zaprosil, da me nemudoma zasliši. Kraljica, gredoča vštric njega, me je začudena pogledala, a koj me je spoznala in rekla: "Lej o, mladi prijatelj Zur-laubenov! Gotovo v kraljevi službi ob tej nenavadni uri?" (Dalje prihodnjič.) Domača fronta Podrobnosti in podatki glede prošenj in pritožb na OPA Administrator za cene, Chester Bowles, je objavil podatke glede ustanovitve posebnih odborov za pregled v uradu za administracijo cen, ki se bodo bavi-li s pritožbami proti maksimalnim cenam, odredbam glede najemnine in ukazom, ter mu potem dali svoja priporočila gle de pritožb. Ti odbori so ustanovljeni po Stabilization Extension Act-u. G. Bowles je izjavil, da bodo ti odbori upoštevali vse informacije, katere bodo prejeli in se tudi razgovarjali s takimi osebami, ki bodo želele, podati svojo pritožbo tudi ustme-no. Važne posameznosti te nove ureditve so naslednje: Odbori bodo imenovani v vsakem posameznem slučaju od uradnikov OPA. Važnost in obseg posameznih postojank bosta odločevala o številu odbornikov. Odbor bo odločal, ko bodo pritožbe podane z vsemi podrobnostmi. Oni, ki se pritožuje, more zahtevati, da se mu da prilika ustmeno razložiti svoj slučaj bodisi v Washingtonu, bodisi v drugih krajih, ki bi bili bolj prikladni. Zaslišanja pred odborom od več kot ene osebe bodo pa večinoma v Washingtonu. Zaslišanja v drugih krajih bo po navadi imel sub-komite, ki bo obstojal iz enega člana odbora. Ako pritožba želi, da jo pregleda odbor, je določeno, da pismeno zahteva, da se stvar izroči odboru ,bodisi v trenotku, ko je pritožba vposlana, bodisi v teku največ 15 dni po vložitvi pritožbe. Ko bo odbor pregledal zadevo, bo predal g. Bowles-u svoje priporočilo. Te podatke bo dobil tožnik v trenotku, ko. bo njegov slučaj rešen. Ako del priporočila ne bo sprejet, bo v končnem odloku podrobno povedano, zakaj priporočilo ni bilo sprejeto. Osebe, ki žele sodnijsko revizijo določb ali pravil pri Emergency Court of Appeals, morajo najprej poslati svojo pritožbo OPA. Šele, ako je pritožba v celoti ali deloma odbita, je mogoče zahtevati revizijo zadeve, da-li je pravilo veljavno, po omenjenem sodišču. MALI OGLASI Bara naprodaj Radi selitve se proda baro, električni hladilec, posebni hla dilec za steklenice in vse, kar gre z baro moderne točilnice. Vprašajte na 15508 Holmes Ave. (248) Jabolka naprodaj . Mrs. J. Hribar, 15508 Holmes Ave. naznanja, da ima še do 200 bušljev finih rdečih in rumenih zimskih (delicious) jabolk. Kdor jih želi, naj pride takoj. ' (248) V SP,OMIN DRtfGE OBLETNICE PPRERANE SMRTI NAŠE NEPFOZABNE SOPROGE IN MATERE Frances Markužič ki je za vedno zatisnila dvoje oči 24. oktobra 1942. Hladna te zemlja leti dve krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce jesensko na grob ti zdaj sije v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči ostali: VALENTINE, soprog, PVT. WILLIAM, CPL. RUDY, VALENTINE, sinovi, ' PRANCES in ANGELA, hčeri. Cleveland. O., 25. okt. 1944. PRIPRAVITE VAŠ FIJKNEZ! Novi furnezi za premog, olin, olje,, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 ___Cx-Nov. 16) Lepa hiša Naprodaj je lepa hiša za eno družino; nahaja se na 209. cesti. Za nadaljna pojasnila vprašajte Mrs. Strnad, 935 JS. 209. St., Eucilcl, O. (oct. 17, 21, 24) Stanovanje se odda Odda se 3 čedne sobe, spodaj, spredaj. Vpraša se na 1053 E. 71. St. št.- 3 zgorej. (248) Prazno! Naprodaj je hiša za eno družino, 6 sob, moderna, 1191 E. 175. St. blizu Grovewood. Odprta od 10 dopoldne do 8 zvečer. Cena znižana, ker jo lastnik mora prodati. Pokličite KE 4120. (Oct. 25, 27) Hiša naprodaj Za *2 družini, 5 in 5 sob, fur-nez na premog, fireplace, pod iž trdega lesa, v j ako dobrem stanju, na E. 121. cesti južno od St. Clair Ave., blizu šole. Cena $6,000. Pokličite Mulberry 8314. (250) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 13810 Deise Ave., I dobro prebarvana, vse v dobrem1 redu; dvojna garaža. Cena' $5,800. Mesečni dohodki $60. Oglejte si zunaj, potem pa pokličite IVanhoe 3153. 1112 E. 174.1 St. (251)1 DELO DOBIJO DELO DOBIJO Pripravne hiše Hiša za 2 družini v j ako dobrem stanju, na 141. cesti blizu St .Clair Ave., dvojna garaža. Za 2 družini, 5 in 5 sob, garaže, blizu 140. ceste, cena $6,000. Za eno družino 5 sob, garaža, zmerna cena. Za eno družino 8 sob, dvojna garaža, cena $5,500 v Collin-woodu. B. J. Hribar 954 E. 144 St. Tel. GL. 2500 (253) Za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 700 E. 131. St., garaže, v dobrem stanju, odprta od 2 do 4, jako poceni in samo tukaj oglaševana. Pokličite Mrs. Beall, GLenville 2737. (253) Za 1 in 2 družini Imamo v prodaj hiše za 1 in 2 družini v okolici Union Ave. v slovenski naselbini. Kdor bi rad dober kup, naj pokliče — Michigan 3088. (253) Opremljena soba Odda se spremljena soba za dekleta; dvojna postelja; tudi kuhajo si lahko, če želijo. Zgla-site se na 390 E. 156. St. (248) Mošt naprodaj Fin mošt imamo naprodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138, ali pa Geneva 5204. Lahko pišete tudi na Morris Cohodas, Geneva, O. (252) V slovenski naselbini v Col- linwood-u imam na prodaj sledeče hiše ZA ENO DRUŽINO: 6 sob, furnace, garaža $5,000 6 sob, garaža $6,300 6 sob, 2 car garaža $6,500 6 sob, garaža, jako lepa $6,700 ZA DVE DRUŽINI: 8 sob, velika lota $4,700 10 sob, garaža $5,500 10 sob, 2 car garaža $5,800 10 sob, 2 car garaža $6,400 11 sob, za 3 družine $7,600 11 sob, za dve družini $7,700 MATT PETROVICH 955,E. -14p. St. KE 2641 GL 0422 J. G. Electric Repairs 7017 ST. CLAIR AVE. HEnderson 7000 Hitra in točna postrežba. VPRAŠAJTE ZA JOE GORJANCA Ekspertno popravljanje in obnova vseh vrst motorjev od % konjske sile pri hišnih potrebščinah do 1 konjskih sil za tovarne. Pridemo iskat in prepeljemo nazaj __zastonj_ UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Rodney Adams Heating Service Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. Furneze zacemen-tiramo in popravimo DELE za POPRAVILA za vse vrste furneze. NOVI PURNEZI in PIHALNIKI instalirani. Vi lahko obvarjete vaš furnez in prihranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi specializiramo v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo STONE-LINED TANKE z 20 letno- garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate ali tanke za tako malo kot SJG.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvršeno od ekspertov. 21601 West pori Ave. KEN M ORE 5461 THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MOŠKI IN ŽENSKE Prijetno tovarniško delo % Mi vas treniramo Dobra plača od ure Mnogo del plača ekstra bonus Zglasite se v THE OSBORN MFG. CO. 5401 Hamilton Ave. (248) Ženske Comptometer operatorice Strojepiska Ditto dekle File klerk Pomočnica v kuhinji Plača in overtime 48 ur na teden The Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (248) Zakonski par Y službo se vzame zakonski par ali žensko za hišna dela v Bay Village; 2 odrasle v družini, privatna soba in kopalnica; malo pranja; dobra plača. Pokličite po 6 zvečer HEnderson 2195. (250) Za bodočnost Mi imamo odprto za Kuharje, moške in ženske Za pomoč v kuhinji, moške in ženske Za serviranje jedil, ženske Pomivalce posode, moške in ženske Zglasite se Hotel Statler E. 12. St. in Euclid (250) POZOR GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim jj|p Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MKlrose 0033 6115 LOIIAIN AVE. GArfield ^434 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZ1CJ1 ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426 1034 Addison Rd. Ženske za čiščenje uradov v vojni industriji in pisarnah Jako dobra plača Kratke ure, starost ni omejena. Zglasite se Aetna Window Cleaning 1430 E. 27. St. vogal Superior (250) Toolmakers Radial Drill Press Turret Lathe operatorji Engine Lathe operatorji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Company 5500 Walworth Ave. (2 cesti od Lorain & W. 53. St.) (252) Nam je dovoljeno najeti pri vratih Takoj potrebujemo PRESS OPERATORJE PUNCH PRESS OPERATORJE PUNCH PRESS POMAGACE BUCKER-UPPERS RIVETERJE TRUCKERJE Visoka plača od ure in overtime Stalno delo Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (250) - Moški \ Cutter Grinder Turret Lathe Engine Lathe -Boring Mills Inštruktorji Licenziran kurjač Chipper-Grinder Draftsmen Veterani za stražnike 48 do 60 ur Plača od ure in overtime The Osborn Mfg. Co. 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafeteriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. .Watts The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) (250) 5401 Hamilton Ave. (248) Delo dobi ženska za lahka hišna opravila; samo navadna kuha. Pokličite Liberty 2054. (250) MALI OGLASI Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 (x) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po Vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (250) ^brzem pohodu sko- E v Polja Prišli na Tr£ L. "•> ga je pokrivala ^ 'Judi. Pravkar je Kraljevi ulici iz L trga hrumeča % t0lpa' sPredaj dva 0rleansov in i j klP. in vse je vpilo: s kralj Orleans! Ži-■q .v minister Necker!" Iid iJnbesc Je imel nal°" )stelk°m dragoncev bra-na škripcih, ki vodi ^uerijske vrtove. Ko jjj bližal mostu, je . »tU i naProti in velel j) j vSe ustavijo. Oblak tod frepinj se je usul Vv - Tedaj je ve-. °njikom, ustreliti s Jitep62 £lave razgrajati^ Je Počil, in glasno PninS--ahu in srda se je flj^ca nazaj. Ker pa 1>aiijen se jG; naglo Bih Zasramovala konji- hi'ne drznejo se, stre- Ni !?Stvo!" Zdaj je ne- hj0 nil° k mostu, da K: 111 tako dragoncem k Povratek. Tu je |f(ijj 11 Pred svojim vo- ripJ!l0stu ter je enega KI nih>ki mu je h°- 1oj, VaJeti, ranil na ra-k j nern je bil star mož Suinenič' ki ■v3 no" Nile P' Je Padel-Rn prve žrtve revolu-kVa8 °P ^ naš prihod Bila/'1' da se J'e drhal Ptyj. olPa se je vrnila', ki nca s sabo, v Pa- S'n 0(*er je bila d0" J'e Princ Lam-°Val. da je mlad, |j (>kat, Kamill De-K~e«iulen) eden od V gNd ORCHESTRA hmann- dirigent ,,AUbEL, soprano okt. 8:30 V; Sev okt 8:30 ^v^ance Hall. CE 7300 V mover HP?ža. da ga pokli-(■ ' p°dn.evi ali po-■ Nf vearantirano in ba- ' Obrnite se ' Wnjem na vašega j oblaka 6 ^ 61st St. J? BOLNI t.;1 jjj^. na nerednosti v »v/isuL ' ledicah, vranci, Pritisku krvi, > Vidi °dbi, pridite k \ Itll i t, v^ > Kaj morem sto-tIrnel sem velik h v takih sluča-stare ev-^ !>k ilJn°vejše metoda ? do dl?!vljenju-fy^^torja, ki razu- jezik in vam 1 na ra7.nmlii*r nil. ~ ta^uiinjiv ila- 5N.WELSH CLINIC . V starih boleznih) >>e ure: razen v sredo ' ^Ain 6016. (Wed. — x) TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Pfc. Albert A. Grda^ ki je za ljubezen domovine prelil ned° in izgubil svoje mlado življenje 25. oktobra 1942 V BLAG SPOMIN .a DRUGE OBLETNICE ODKAR JE KROGLA ODVZELA MLADO ŽlVLJ jfj NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA NIKDAR POZABLJENEGA SlNA IN BRATA Svidenje. , Mary Becker je delala v svo-' ji mali hišici Humbold kolonije vsaki dan pozno v noč,'samo da si je tolažila svojo srčno bol. Še vedno ni sprejela od njenega moža nikakega poročila, vedno je pričakovala njegovega povratka, toda vse njeno upanje je bilo zaman. Tudi o Elizabeti Wilson ni bilo nič več slišati. Nekega večera je bila Mary pri svojih starših, da "bi si za-mogla pri njih svoje žalostno srce utolažiti. Bilo je že pozno v noč, ko se je zopet nazaj vračala v svojo samotno hišico, katere vrata pa je pustila nezaklenjene. "Ah, moj ljubi Freddy," šepeta ona med potjo in vije roki, "moj dragi Freddy — ali še živiš? Ali se ne misliš nikoli več k meni povrniti?" Tako zatopljena v globoke misli, se približuje samotni hišici. V tem trenutku1 pa se ji je dozdevalo, da so vrata sedaj odprta, katere je ona pri svojemu odhodu k staršem zaprla. Ali se je mogoče kdo tukaj nahajal v moji odsotnosti? Delavci, kateri so sedaj imeli drugega nadzornika, se niso več v koloniji nahajali ,ampak v pre-cejšriji razdalji od nje, kjer so pričeli kopati neki velikanski predor. , Neko nenavadno veselje se polasti Mary in jo s podvojeno šilo tira k uhodu hišice. "Freddy!" prične klicati ona, stoječa na hišnem pragu v temno sobo. Neka moška postava v rujavi obleki se pojavi sedaj pred njo. "Usmiljeni Bog — Freddy, si li v resnici' ti?" kriči Mary in se približa postavi. "Ja, Freddy je!" zadoni moški glas nazaj, "vendar pa ne govori tako glasno, ker niti živa duša ne sme vedeti, da se jaz pri tebi nahajam!" Z nepopisnim veseljem se vrže Mary svojemu možu v naročje in ga prične z vsemi strastmi poljubljati, med tem pa ji porosi solza sočutja po.raščeno lice svojega dobrega moža!" "Moj ljubi Freddy! Moj zlati Freddy, sedaj te imam zopet!" vpije ona v brezmejnem veselju, "ti živiš! ti si tukaj! Ja, j a dočakala sem te!" "Bodi hvala Bogu! Zopet sva se sešla! Vendar pa žali-bog ne smem ostati; že pred solnčnim vzhodom moram od tukaj proč, ker znali bi priti zasledovalni psi iz San Fran-cisca in bi me tukaj našli! Za-pahni trdno vrata in prižgi svetilko. Ali sta še oba konja v hlevu?" "Ja moj ljubi Freddy, vse je še tako kakor si pustil," odgovori Mary ter zapira vrata; potem pa pohiti da prižge svetilko. Ko pa je sedaj prižgane svetilke svetloba posijala na Freddy j a, zavpije.Mary vsa prestrašena in prične sklepati roke. Ona je šele sedaj zamogla videti kaznjensko obleko, kate- MORRIS PLAN BANK NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo nanagloma izgubili našo preljubljeno in nikdar pozabi j eo hčerko in sestrico Agnes Beverly Gredence ki je bila tako nesrečno zadeta od avtomobila, da je na poti v bolnišnico v nežnih otroških letih že ugasnilo njeno mlado življenje dne 25. septembra 1944, stara šele 4 leta, rojena v Clevelandu, Ohio. Po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida smo jo položili v prezgodnji grob dne 29. septembra 1944 na Calvary pokopališče. Prisrčno se želimo tem potom zahvaliti Rev. Francis Baragi za opravljene ganljive cerkvene pogrebne obrede. Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, ki so nas tolažili in nam kaj dobrega storili v te'h najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so z nami čuli in molili ter se udeležili zadnjega sprevoda. Najprisrčnejo zahvalo želimo izreči vsem, ki so v njen blag spomin okrasili krsto s krasnimi venci cvetja ter vsem, ki so darovali za svete maše za našo pokojno hčerko in sestrico. Nadalje tudi iskrena hvala deklicam četrtega razreda šole sv. Vida, ki so nosile krsto in jo spremile do svežega prezgodnjega groba. Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb in za vso postrežljivo naklonjenost. Preljubljena in nikdar pozabljena hčerka in sestrica, kako žalostni in potrti smo ostali sedaj brez Tebe, ker tako kratko je bilo Tvoje otroško življenje med nami in težko nam je pri srcu, ker smo Te tako nesrečno izgubili in preselila si se v nebeški vrt, kjer sedaj med angeljci uživaš večno^eselje in prosiš pri Bogu za nas. žalujoči ostali: ALBERT in MARY GREDENCE, starši JOAN, sestra RICHARD, brat Cleveland, Ohio, 25. oktobra 1944. 921 Huron Rd. in okoliške podružnice Ljubljeni sin in brat predragi, v oddaljeni zemlji že dve leti poč«va in oni, ki danes se Te spominjajo« so tisti, ki so Te najbolj iskreno hut) Zaklad spominov na Tebe dragi večkrat prisili tiho solzo v oko, današnji dan zbuja žalostne spoi»,oe na sina in brata, ki se povrnil ne Žalujoči ostali: ANNA GRDANC, mati JOHN, brat junu, oral ^ , MARY CIZEL, FRANCES JERMA^r SOPHIE VOLCANSEK, MARGARET ^ in STEFFIE MLAC, sestre ro je Freddy še na sebi imel. "Jaz vem dobro, zakaj si se tako prestrašila," reče on mirno, "toda jaz se zavedam, da sem popolnoma nedolžen Mary, in da nosim to kaznjensko obleko, brez da bi bil jaz kaj zakrivil !" Mary je hitro skočila k omari, jo odpre in prinese, ne da bi še kaj spregovorila ali vprašala svojemu možu drugo obleko. "Samo hitro proč s to ničvredno obleko," reče sedaj ona Freddyju, "jaz ne morem tega prenesti, da bi te gledala kot kaznjenca! Oh, moj Bog, srce bi mi počilo!" "Le potolaži se, vsaj je vse drugače postalo Mary, odgovori Freddy resno, "jaz sem ušel iz onega kaznjenskega otoka in sem zopet prost!" Sedaj pa hitro strga Freddy s sebe kaznjensko obieko in jo zamenja s svojo. Sedaj šele se je vsedel na klop pri mizi, medtem pa mu je pridna žena pripravila jedi in pijače, da se je zamogel okrepčati po dolgi poti. "Midva morava še pred jutranjim svitom od tukaj proč," reče Freddy, "in upam, da se ne boš zoperstavljala?" "Kam pa nameravaš oditi, Freddy?" "O, na neki prostor, na katerem boš ti popolnoma varna!" "In ta prostor imam že izbran Mary! Midva pojezdiva do obrežja in tam imam pripravljen splav, da se popeljeva z njim na naš otok!" "Kaj, na otoku si našel ti zavetišče? In kaj imaš tam v oni usnjati torbi, katero si s seboj prinesel ?" Freddy vzdigne torbo s tal, jo odpre m posveti vanjo. "Kaj pa je to, Freddy? To se sveti j a kot zlato, ali zlata zrnca," reče Mary vsa' presenečena. "To je zlati pesek, jaz sem ga iz otoka prinesel in ga hočem pri najinem potovanju k obrežju mimogrede v Bristolu, tam kjer se je nahajalo pred več leti mnogo takih jam, preceniti pustiti," odgovori Freddy. "Ti si ga našel na otoku?" vpraša Mary radovedno. Sedaj pa prične Freddy pripovedovati svoje žalostne doživljaje, od pobega z Robert Dunbar jem, do svojega priho-\ da na Sykamorski otok in kako j je našel sled za Elizabeto, j To zadnje poročilo pa je mo-Ično zadelo Maryjino srce. Mi-' sli ,da Etizabeta Wilson ni več i med živimi, ji privabijo bridke ' solze v oči. bova raje kje drugje, ko bova imela kolonijo za nami, počivala kaki dan," odgovori Freddy, "od tukaj morava tako hitro, ko je mogoče proč, tukaj ne smeva počakati jutra! Naš cilj zavzame mogoče drugo kretnjo. Moje srce je z radostjo napolnjeno in komaj čakam, da dospeva v Bristol do trgovca Geralda, kateri ima prakso o zlati rudi, da mu pokažem zlato." "Kaj pa naj bi drugega sot-rila? Tvojemu sklepu se hočem podvreči! Jaz sem samo v skrbi radi tebe, ljubi moj Freddy!" "Nič se ne boj za mene, duša moja!! Jaz bom že še to izdr-žal! Meni roji sedaj samo to po glavi, kakor hitro je mogoče tebe z menoj na varno kraj spraviti. Na našemu otoku za-morem počivati. Geraldova iz- Freddy pa prične nemoteno dalje pripovedovati o potapljaškem poizkusu, o smrti kapi-tanovi in o najdbi studenca, kateri vsebuje zlato in od katerega je s seboj prinesel poizkuš-njo, da se zamore dognati, kako vrednost da irna. Mary je poslušala z nepopisno pozornostjo, ko ji je Freddy pripovedoval o otoku in o svoji dolgi trnjevi poti. "No, in sedaj sem zopet s teboj, ljuba moja ženica, skupaj," konča on, in ji poda svoji od soln