| 249 | GEODETSKI VESTNIK | 67/2 | ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NSMODERNIZACIJA GEODETSKIH NALOG V SLOVENIJI – NEKOČ IN DANES MODERNISATION OF LAND SURVEYING TASKS IN SLOVENIA – IN THE PAST AND TODAY Joc Triglav 1 UVOD Naslov zveni kar obetavno, a je treba takoj v prvem stavku povedati, da je izvorna zgodba stara več kot tri desetletja. Takratna modernizacija geodetskih nalog se je torej danes že krepko prevesila v strokovno zgodovino. Povod za prispevek je obletnica državnosti Slovenije, ki jo praznujemo 25. junija, in s tem zaznamujemo spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Kot drobna ka- pljica v morju burnih dogodkov pred razglasitvijo neodvisnosti so spomladi leta 1991 potekali pogovori z uredništvom ugledne mednarodne revije Geodetical Info Magazine o objavi članka o geodetski službi v Sloveniji, da bi tako svetovni geodetski javnosti v ravno pravem trenutku izpostavili samostojnost Slovenije tudi na geodetskem strokovnem področju. 2 MODERNIZACIJA NEKOČ – OBJAVA ČLANKA V RUBRIKI COUNTRY REPORT V reviji Geodetical Info Magazine, ki je v tiskani obliki izhajala mesečno (danes izhaja digitalno pod imenom GIM), so pred dobrimi tremi desetletji v rubriki Country Report avtorji iz posameznih držav objavljali prispevke o stanju geodetske službe v njihovih državah. Z uredništvom revije, s katerim sem takrat strokovno redno sodeloval, smo se po daljšem usklajevanju dogovorili za tako obliko prispevka tudi za Slovenijo, čeprav takrat med pripravo in tudi ob objavi prispevka Slovenija formalno še ni bila neodvisna država. Prispevek v rubriki Country Report je tako izšel v junijski številki leta 1991 (Triglav, 1991), revija pa je na naslove naročnikov po vsem svetu prišla ravno nekaj dni pred razglasitvijo naše neodvisnosti. V uvodu prispevka je Slovenija iz razumljivih geopolitičnih razlogov še navedena kot republika na severozahodu Jugoslavije, v nadaljevanju pa se nato vsebina prispevka omeji le na državo Slovenijo (cit. prev.): »Kot majhen evropski narod in država si prizadevamo za skrbno uporabo zemljiških in naravnih virov, da bi ohranili ‚mirno sožitje‘ z naravo. Pri tem ima pomembno vlogo tudi slovenska geodetska skupnost.« V prispevku (slika 1) si nato sledijo kratki opisi stanja in napovedi pričakovanega razvoja na posameznih področjih slovenske geodetske službe v organizacijskem, poslovnem in tehnološkem pogledu. Dodatno sta na kratko opisana stanje in razvoj na področju opisnih in grafičnih podatkov zemljiškega katastra, transformacije starih koordinatnih sistemov, takratnih evidenc ROTE in EHIŠ, fotogrametrije, izdelave topografskih načrtov, začetkov uporabe GPS meritev in tehnik obdelave podatkov daljinskega zaznavanja. | 250 | | 67/2 | GEODETSKI VESTNIK ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS Slika 1: Prva stran prispevka o modernizaciji geodetskih nalog v Sloveniji v reviji Geodetical Info Magazine iz junijske številke leta 1991 (Triglav, 1991). | 251 | GEODETSKI VESTNIK | 67/2 | ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS Ko se v sodobnem času ozremo nazaj na takratni opis stanja in napovedi pričakovanega razvoja geodetske stroke in službe v Sloveniji, je prevladujoč predvsem vtis o ogromnem napredku na vseh področjih, ki je bil in je še na našem ožjem strokovnem področju pogojen predvsem z bliskovitim splošnim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter elektronske geodetske merilne opreme, satelitskih tehno- logij in tehnik daljinskega zaznavanja ter klasičnih namenskih orodij geoinformatike in vse zmogljivejših mobilnih aplikacij. Ves ta tehnološki razvoj gre nam v geodetski stroki in službi zelo »na roko« in ga tudi s pridom uporabljamo pri svojem delu, tako za izboljšanje kakovosti naših storitev in podatkov kot za racionalizacijo delovnih postopkov in povečanje učinkovitosti našega dela. Pri spremljanju tehnoloških inovacij na različnih področjih, ki jih geodeti kot stroka in služba pokrivamo, ima opazovalec občutek, da se vrtiljak inovacij in proizvodov vrti vse hitreje. Namesto »običajnih« letalskih snemanj so novi standard hkratna večsenzorska snemanja z dodanimi kamerami za poševno snemanje in lidarskim snemalnikom, namesto »običajnih« ortofotov bodo masovno izdelani tako imenovani pra- vi ortofoti in trirazsežni modeli površja, ki jih bomo s tehnikami navidezne in nadgrajene resničnosti uporabljali na način digitalnih dvojčkov realnega sveta. Naši terenski pomočniki bodo merilni roboti za hkratno merjenje in modeliranje … 3 MODERNIZACIJA DANES Opisane in številne druge nove tehnologije, ki bodo v temeljih spremenile naše delovne postopke in naše načine obdelave podatkov, so že nekaj časa na trgu in so že na pragu tako imenovane polne tržne zrelosti, ko bodo z dovolj dobrim razmerjem med ceno, kakovostjo in zmogljivostjo prešle v množično proizvodnjo in postopoma prevzele prevladujočo vlogo na večini področij našega dela. A ob običajni delovni preobremenjenosti in lovljenju rokov nam pogosto žal zmanjka časa za temeljit razmislek o tovrstnih vseobsežnih inovacijah. Pri vsakdanjem delu smo namreč slovenski geodeti in geodetinje predvsem vpeti v utečene delovne pro- cese ter osredotočeni na opravljanje tekočih delovnih nalog za izvajanje geodetskih storitev. Ob besedi modernizacija zato v zadnjem času verjetno najprej pomislimo na nov informacijski sistem Kataster (IS Kataster) ter novi Zakon o katastru nepremičnin in njegove podzakonske akte. Čas hitro teče naprej in novosti si hitro sledijo, zato nam na primer moderni državni koordinatni sistem, ki smo ga v Sloveniji uspešno uvedli pred komaj nekaj leti, v povezavi s pojmom modernizacija le še bolj poredko pride na misel. Po burnem lanskem obdobju ob začetku uporabe nove katastrske zakonodaje in po uvedbi novega IS Kata- ster, ko smo bili praktično vsi v geodetski službi izpostavljeni intenzivni in celoviti modernizaciji delovnih procesov ter pravil izvajanja katastrskih postopkov in sprememb geodetskih podatkov, smo zdaj večinoma že v mirnejših vodah modernizacije, kjer pristojni deležniki nepričakovane pomanjkljivosti IS Kataster postopoma odpravljajo, pri tem pa so negativne in pozitivne izkušnje iz vsakdanje prakse vodilo za nadaljnje dopolnitve in spremembe informacijskega sistema ter v nadaljevanju tudi posameznih zakonodajnih določb. Glede modernizacije optimizem vzbuja spodbudno dejstvo, da je v sodelovanju z Direktoratom za vode, Direkcijo Republike Slovenije za vode, Direktoratom za prostor in graditev, Direktoratom za okolje in Agen- cijo Republike Slovenije za okolje prav Geodetska uprava RS gonilna sila obsežnega projekta modernizacije za vzpostavitev horizontalne digitalne povezanosti ter geolociranih prostorskih in okoljskih podatkov in | 252 | | 67/2 | GEODETSKI VESTNIK ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS sistemov v okviru projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D, 2023). Izvedba projekta SLO4D bo skladno s predvidenim časovnim načrtom potekala do konca junija 2026. O projektu bomo v tem obdobju geodeti in širša javnost obsežno seznanjeni v tej reviji ter po drugih poteh obveščanja, zato v tem zapisu vsem deležnikom le zaželimo uspešno sodelovanje in dobro medsebojno zaupanje, veliko vztrajnosti pri doseganju postavljenih skupnih ciljev, za dobro mero pa še obilo modrosti, da se uspešno izognejo vsem morebitnim pastem in paradoksom modernizacije, ki so znani iz domačih in tujih logov (npr. Margetts in sod., 2010). 4 »DROBEN« KORAK ZA MODERNIZACIJO PODATKOV O LASTNIKIH Ob koncu zgolj za ilustracijo poglejmo na navidezno drobnem primeru še en vidik modernizacije IS Kataster, ki je ključen za njen uspeh. To so podatki! Modernizacija zakonodaje in informacijskega sistema zagotavljata pravni in tehnični okvir, pri tem pa ne smemo pozabiti na vsebinske temelje modernizacije, ki jih poleg samega obsega podatkov določajo predvsem vsi elementi njihove kakovosti in povezljivosti. Na tem področju čaka geodetsko službo in vse deležnike v javni prostorski infrastrukturi, ki se s podatki navezujejo na podatke geodetske službe ali jih dopolnjujejo, še veliko dela, ki zahteva dobro sodelovanje in medsebojno zaupanje med vsemi deležniki. Edinstvena in temeljna lastnost katastra nepremičnin je povezava lege, oblike in lastnosti parcel in stavb s podatki o njihovem lastništvu v zemljiški knjigi, kar je jedro informacij državne prostorske podatkovne infrastrukture in omogoča vsem drugim deležnikom v javni infrastrukturi prostorskih informacij nad- grajevanje tega jedra z lastnimi prostorskimi podatki in politikami prostorskega upravljanja (slika 2). Slika 2: Pomen temeljne vloge zemljiškega katastra pri vzpostavitvi splošnega upravljavskega okvira za zagotavljanje trajno- stnega razvoja v državi (prirejeno po Williamson in sod., 2010). V zemljiški knjigi je žal še veliko vpisov lastnikov, fizičnih in pravnih oseb, ki še nimajo vpisanih podatkov EMŠO/MŠ. S tem lastniki nimajo vpisanih pravilnih in ažurnih podatkov iz centralnega registra prebival- | 253 | GEODETSKI VESTNIK | 67/2 | ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS stva oziroma registra pravnih oseb. Ker v IS Kataster prevzemamo podatke o lastnikih iz zemljiške knjige, nepravilni podatki o lastnikih pri poslovanju s strankami povzročajo številne težave pri dnevnem delu v ge- odetskih postopkih. Podobne težave imajo seveda tudi drugi uporabniki zemljiške knjige. Geodetska služba lahko zemljiški knjigi in vsem njenim uporabnikom priskoči na pomoč in jih spodbudi k popravi podatkov o lastnikih z uvedbo opozorilnega sloja z oznako rdečega klicaja za nepremičnine, ki imajo v zemljiški knjigi pomanjkljive podatke o lastnikih. To je enostavno izvedljivo tako, da se v prosto dostopnem javnem vpogledu v podatke o nepremičninah vse nepremičnine, ki v zemljiški knjigi pri enem ali več solastnikih nimajo vpisa- nega lastništva z vpisano EMŠO za fizične oziroma MŠ za pravne osebe, označijo s preprostim velikim rdečim klicajem, ob kliku nanj pa se izpiše »(So)lastnik brez EMŠO/MŠ!« (slika 3), z dodanim kratkim napotkom ali povezavo na informacijo, kako se to stanje uredi v zemljiški knjigi. Z uvedbo te preproste modernizacije, ki je uresničljiva z minimalnimi stroški, bo vsakdo v javnem vpogledu v podatke o nepremičninah lahko videl, da neka nepremičnina v zemljiški knjigi nima vpisanih pravilnih in ažurnih podatkov o lastništvu. Slika 3: Predlagani videz dodanega opozorilnega sloja v javnem vpogledu v podatke o nepremičninah. Z vklopom sloja klicaji označujejo nepremičnine, katerih lastniki v zemljiški knjigi nimajo vpisanega podatka EMŠO oziroma MŠ. S pomikom miške na posamezni klicaj se izpiše okence z opozorilom. S klikom na okence se izpiše kratek napotek za odpravo pomanjkljivosti v zemljiški knjigi. | 254 | | 67/2 | GEODETSKI VESTNIK ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS S tem ne bi bila kršena pravila varovanja osebnih podatkov konkretnih lastnikov fizičnih oseb, saj v javnem vpogledu podatkov o lastnikih fizičnih osebah ne izkazujemo, ker je javni vpogled le okrnjena različica registri- ranega vpogleda v podatke o nepremičninah. Podobno bi lahko sistematično izkazovali primere neustreznih oziroma zastarelih zemljiškoknjižnih vpisov tipa »javno dobro«, nepremičnine v lasti države ali občin, ki nimajo določenega upravljavca, in še kaj. Vsako tako opozorilo na pomanjkljivosti lastniških podatkov bo vsem uporabnikom samo v korist, cilj vseh skupaj pa mora biti, da opozorila spodbudijo tudi ukrepanje lastnikov, upravljavcev in zemljiške knjige, da bo »klicajev« vsak dan manj in da se jih čim prej znebimo. Mogoče se kdo ob tem sprašuje, zakaj neki bi geodeti v svojih evidencah opozarjali na pomanjkljivosti podatkov zemljiške knjige. Preprost odgovor z vidika geodetske službe je, da zato, ker te pomanjkljivosti podatkov vsak dan vplivajo na naše poslovanje z lastniki nepremičnin, vplivajo na pravno pravilnost, kakovost in učinkovitost našega dela ter vzdrževanja naših evidenc, kar posebej občutijo geodeti in geodetinje v geo- detskih podjetjih in na geodetski upravi, ki imajo v postopkih opravka z lastniki in upravljavci nepremičnin. Ko bomo naredili take prve korake in ko se bo hitro potrdila njihova koristnost za lastnike nepremičnin pri upravljanju njihovih nepremičnin ter splošna koristnost za učinkovito delovanje javnih služb, ki kot deležniki sodelujejo v državni prostorski infrastrukturi podatkov in informacij, se bo tako med deležniki kot uporabniki krepilo medsebojno zaupanje v sodelovanje in zaupanje v podatke. Sledili bodo naslednji koraki v tem teku na dolge proge, a z vsakim korakom bomo bliže cilju: kakovostnim in usklajenim podatkom za učinkovito izvajanje delovnih nalog in procesov. »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača,« pravi star pregovor. 5 ZAKLJUČEK Leta 1991 je takratni predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan v govoru ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije (Govor predsednika, 1991) izrekel zgodovinski stavek: »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Kot je kasneje dejal v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA, 2020), je to pomenilo, da »smo prevzeli odgovornost za državo in da to zahteva trdo delo in veliko odgovornost«. Vsi mi v geodetski službi pa smo »podedovali« odgovornost do geodetskih evidenc in podatkov v njih, v sodobnem času pa prevzeli še dodatno odgovornost za temeljno vlogo v državni infrastrukturi pro- storskih informacij. Sanje so tudi v geodetski službi dovoljene, celo zaželene, velike in majhne, vsakič znova. A sanje niso dovolj, treba jih je uresničevati in uresničiti. Geodeti in geodetinje, uresničujmo jih s trdim delom in odgovornostjo. S tem bomo izboljšali svoje in druge z njimi povezane evidence ter povečali lastno in splošno zaupanje v kakovost podatkov, hkrati pa s skrbno vodenimi in dobro izpeljanimi koraki moder- nizacije utemeljeno okrepili svojo strokovno samozavest in družbeno vlogo. Literatura in viri: Govor predsednika (1991). Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan, http:// www2.gov.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/26.06.1991-90-92, pridobljeno 14. 5. 2023. Margetts, H. (ur.), Perri 6 (ur.), Hood, C. (ur.) (2010). Paradoxes of Modernization: Unintended Consequences of Public Policy Reform. Oxford: Oxford University Press, https://doi.org/10.1093/acprof :oso/9780199573547.001.0001, pridobljeno 14. 5. 2023. SLO4D (2023). Uvodna konferenca projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir, https:// www.gov.si/novice/2023-04-13-uvodna-konferenca-projekta-zeleni- slovenski-lokacijski-okvir-slo4d/, pridobljeno 14. 5. 2023. | 255 | GEODETSKI VESTNIK | 67/2 | ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS dr. Joc Triglav, univ. dipl. inž. geod. Območna geodetska uprava Murska Sobota Murska Sobota, Lendavska ulica 18, SI-9000 Murska Sobota e-naslov: joc.triglav@gov.si STA (2020). Kučan pojasnil, kaj je mislil z »nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan!«, https://www.metropolitan.si/novice/kucan-pojasnil-kaj-je-mislil-z-nocoj-so- dovoljene-sanje-jutri-je-nov-dan/, pridobljeno 14. 5. 2023. Triglav, J. (1991). Modernisation of Land Surveying Tasks in Slovenia. Geodetical Info Magazine, junij 1991, str. 51–52. Williamson, I., Enemark, S., Wallace, J., Rajabifard, A. (2010). Land Administration for Sustainable Development. FIG Congress 2010, Facing the Challenges – Building the Capacity. Sydney, Australia, 11.–16. april 2010, https://www.researchgate. net/publication/242494736_Land_Administration_for_Sustainable_ Development, pridobljeno 14. 5. 2023. | 256 | | 67/2 | GEODETSKI VESTNIK ST RO KO VN E R AZ PR AV E | PR OF ES SIO NA L D ISC US SIO NS