Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka i.50 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Maribora, Ruška cesta, poStna predal 22. Rokopisi »e ne vračajo* Nefraokirana postna se me »prejemajo. Uprava; Maribor. Ružka cesta 5, poAtn« predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znafa mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služiijo v posredovanje in socijalne name** delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih o<la»ov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem del« staas P*-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem ttevilu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne fraakira>o.
Štev. 36.	Sreda 30. aprila 1930.	Leto V.
Vojna in pacifizem.
Kakor je človeštvo premagalo kugo in lakoto, bo premagalo tudi vojno, ki jo nekateri tudi imenujejo kazen božjo.
V »Prager Tagblattu« objavlja Arno Schirokauer ostro kritiko predavanj berlinskega radia, ki sta ga imela Schauwecker Franc in Kurt Hiller o »vojni in pacifizmu«.
Pisec pravi, da prehaja debata o vojni v nov stadij. Z vojno se je godilo še te dni kakor z zločincem v preiskovalnem zaporu, in prav nasprotniki smrtne kazni so se izrekali za nje smrtno obsodbo, med tem so pa že jeli nastopati branilci vojne; postala jim je vojna izveličavna, nje apostoli lezejo iz zatišja ter pripovedujejo, da je vojna božja volja. Pripovedujejo, da vojna ni v rokah človeštva, mir ni delo človeškega razuma, marveč usoda, ki ne vprašuje ljudi, ki jih mori, za mnenje.
Tako torej misli Schauwecker. Po Kelloggovih mirovnih pogodbah ustanovljeno preprečevanje vojne se torej odtegne sodniku in se izroča božjemu varstvu. Bog pošilja vojno, in sicer nemški bog nemško vojno, zamorski bog zamorsko vojno, turški bog turško vojno in milijoni žrtev umirajo kot živina na čast tej tuji volji.
Govore o vojni izza 1914—1919, pa že pripravljajo tla za novo vojno. To je najnovejša atrakcijska romantika, ki sloni na neutemeljeni pobožnosti, ki se imenuje vera v usodo ter z oboževanjem, s svetništvom in fantomi neguje kalni nacijonalizem.
Po besedah Schauweckerja vojne s človeškim razumom sploh ni mogoče preprečiti: nespametno upiranje proti vojni je brez koristi, ker pamet ne more izpreminjati usode, ker je pamet narodov močnejša kakor pamet posameznika; vojna je kot sveta daritev vseh za idol naroda in nje pobijanje s pacifizmom je, če že ne bogokletstvo, pa vsaj žalitev veličanstva države.
Dobro, pravi pisec. Tulimo z volkovi! Recimo, da je bila svetovna vojna duhovno na tak način pripravljena, da jo je bilo z razumom nemogoče preprečiti. Pacifizem po vojni tudi meni ni prav všeč; bolj všeč bi mi bil pred vojno. Toda prav nič se ne morem strinjati s tistimi mladimi ljudmi, ki se danes trudijo dokazovati, da je vojno, moritev narodov »hotel bog«. Pred sto leti je bila lakota še vedno »kazen božja«, pa je s prometnimi pomočki lakota danes znatno iztrebljena. Pred sto leti so bile kužne bolezni, epidemije tudi »kazen božja«, ki je zahtevala žrtve. Toda ljudje so v svoji predrznosti iznašli zdravila (serume) proti njim. »Take usode« torej ni. Usoda postane za nas šele usoda, če jo sprejmemo, če jo hočemo, ni pa določena nad zvezdami. In če smo izvedli boj proti lakoti, povodnji, usodi kuge, ki ji po svojih grozovitih posledicah sli-či vojna, potem je treba tudi proti vojni voditi heroičen boj ter se ne smemo dati zavesti z lažnjivimi hipotezami o »usodi«, ki je prav taka kakor usoda kuge, epidemij in drugih nadlog, ki prihajajo nad človeštvo.
V Indiji se nacijonalistično gibanje razvija vedno bolj ljuto in krvavo. V Pešavarju je bilo v bojih s policijo ubitih 50 Indijcev, veliko ranjeni umed tem‘ P°licaiev- Angleško brodovje v Malti ima ukaz odri-
V	Proti Indiji. Vsi dopusti angleških čet v Indiji so ukinjeni, in čete Pomnožene za 15.000 mož.
Zagrebška zarota pred sodiščem.
Obtoženi Ivan Bernardič, dr. VI. Maček in tovariši.
V	četrtek se je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu senzacijonalen proces proti Ivanu Bernardiču in tovarišem zaradi organizacije raznih atentatov na Hrvaškem, tako zlasti na vlak, ki je vozil prvo večjo poklonitveno de-putacijo v Beograd. Obravnava je zanimiva in bo dolgotrajna.
Obtožencev je 24. Za obrambo obtožencev se je priglasilo 160 odvetnikov iz vseh delov države. Dr. Maček, ki je bil eden voditeljev bivše Radičeve stranke, je obtožen, da je z denarjem podpiral organizacijo teroristov, ki je hotela, kakor smo že navedli, razstreliti s peklenskim strojem dne 17. decembra vlak, ki je vozil deputacijo v Beograd. Isto-tako se jim očita, da so hoteli istega dne napraviti atentat v zagrebški katedrali, ki pa je bil pravočasno izsleden.
Sodišče je pripustilo k razpravi samo osem zagovornikov, ker je razpravna dvorana premajhna. Glavni zagovornik je bivši zunanji minister, znani hrvaški federalistični politik, dr. Trumbič.
Dr. Maček si je izbral za svojega glavnega zagovornika dr. Drnjeviča, ki je pa interniran in ga sodišče ne pripusti k zagovorništvu.
Obtožnica smatra za glavna krivca Bernardiča in Hadžijo pri eni skupini teroristične organizacije, pri drugi skupini pa sta glavna krivca bivši radičevski poslanec profesor Jelačič in bivši podpolkovnik časnikar Begič.
Obtoženci so obtoženi po členu 1. zakona o zaščiti države in utegnejo, če se jim krivda dokaže, biti obsojeni na smrt ali dvajset let ječe.
FaSistižni režim in trtaSki atentatorji.
Pred krvavo obsodbo atentatorjev na list »Popolo de Trieste«.
Italijanski uradni dopisni urad je razglasil, da so atentatorji, ki so položili dne 10. februarja t. 1. peklenski stroj v stopnišču uredništva in tiskarne »Popolo de Trieste«, aretirani. Obdolžencev je deset in italijansko časopisje ob tej priliki strastno in demonstrativno piše o zadevi ter predlaga, da naj se atentatorje hitro obsodi, pelje na mejo in postreli v hrbet, kakor zaslužijo izdajalci domovine.
Po atentatu je policija aretirala nekaj sto socijalistov (tudi italijanskih) in slovenskih primorskih prebivalcev.
V	zaporih se nahajajo naslednji mladi ljudje:
Zvonimir Milost, jugoslovanski državljan, rojen na Sušaku 1. 1903, Vekoslav Španger, rojen na Proseku leta 1906,
Vladimir Štoka, rojen na Konto-velu pri Proseku leta 1910,
Ivan Obad, rojen v Trstu leta 1906,
Dragotin Rupelj, rojen na Proseku leta 1904,
Vekoslav Valenčič, rojen v Trstu leta 1896,
Ferdinand Bidovec, rojen v Trstu leta 1908,
Franjo Marušič, rojen v Trstu leta 1906 in
Anton Ukmar, rojen na Proseku leta 1900.
Poročilo pravi, da so vsi aretiranci priznali svoja dejanja, le Valenčič ne. Anton Ukmar, ki je tudi obtožen, je pobegnil v Jugoslavijo.
Obtožnica dolži aretirance, da sta Milost in Bidovec izvršila atentat na list »Popolo de Trieste«, ma-terijal sta pa dobavila Marušič in Valenčič. Ta dva sta tudi poizkušala izvesti atentat na »Svetilnik zmage« in na italijansko šolo na Katinari pri Trstu.
Šolo na Proseku sta zažgala Spanger in Rupel; v Zgoniku je skušal zažgati šolo Obad s pomočjo Štoke, Spangerja in Rupla.
Obtožnica te obdolžitve utemeljuje po svoje, enako kakor v Gorto-novem procesu ter navaja, da so imenovali svoje združenje »organizacija«, ki se je delilo v več atentator-skih sekcij, ki so imele skrivna posvetovanja in sklepale o nameravanih atentatih.
Nimamo sicer namena dvomiti v »pravico«, vemo pa, da v takih primerih, kjer sta v ozadju strast in sovraštvo, tudi pravica služi le kot pripomoček, da režim reši in ohrani svoj prestiž.
Razpust Jugoslovanske Matice.
Obenem je bila razpuščena tudi organizacija jugoslovanskih emigrantov
»Orjem«.
Iz Ljubljane poročajo, da je policijska direkcija po nalogu banske uprave v pondeljek, dne 28. t. m'., izvršila nenadno hišno preiskavo v prostorih Jugoslovanske Matice v Ljubljani, kjer je zasegla neke iz inozemstva uvožene letake. Na podlagi
tega je bil predsedniku dr. Pretnarju izročen razpustitveni dekret in je policija obenem tudi zasegla vse pre moženje društva. Isto se je zgodilo tudi z organizacijo jugoslovanskih emigrantov »Orjem«.
Likvidacija stare Nemtije.
Grof Westarp gre v političen pokoj. — Razkol nemških nacijonalcev.
  . « ~ . .
se govori, da se bo Westarp umaknil iz političnega življenja, s čemur se bo zopet podrla ena soha starega konservatizma v Nemčiji. Grof
Kot poroča »Vossische Zeitung«, je imela večina nemškonacijonalne državnozborske frakcije po zborovanju strankinega načelstva, ki ga je bil sklical Hugenberg vsled neenotnega nastopa tega kluba v rajhstagu, sejo pod vodstvom grofa Westarpa. Sklepi te seje še niso znani, pač pa
"	v	i 1 villvljl«
Westarp je še eden od stare garde, ki je igrala odločilno vlogo v predvojni Viljemovi Nemčiji.
Za skrajšanje delovnega iasa.
Nekaj misli o naraščanju nezaposlenosti.
Glavni krivec nezaposlenosti je v neracijonalnem gospodarstvu, ki je utemeljeno v kapitalističnem gospodarskem sistemu, deloma pa je povod sedanje tako silno naraščajoče nezaposlenosti gospodarska anarhija po svetovni vojni.
Kapitalistično gospodarstvo stremi po dobičku, živi od dobička. Dobiček je kapitalizmu bog, čeprav hlini, da veruje v druge vidne in nevidne bogove.
Svetovno gospodarstvo je važen problem, ki bi se moral vršiti in razvijati v interesu splošnosti, kar pa ne more biti, dokler je glavni cilj kapitalizma dobiček.
Izpolnjuje se znanost, tehnika. Produkcija se vrši vsak dan bolj moderno, z novimi stroji, ki nadomeščajo delavce, delavci pa ostanejo brez dela, brez kruha. In producira se neverjetne množine blaga, za katero ni konzumentov — zgolj iz spekulacije, zaradi boga dobička. V tem obstoji nesmotrenost kapitalističnega gospodarstva, ki ga bo prej ali slej nadomestilo svetovno racijonalno gospodarstvo z ozirom na produkcijo, zlasti pa z ozirom na splošne potrebe človeštva. Problem nezaposlenosti se olajša z nujnimi ali javnimi deli le začasno, le trenutno. Prava rešitev tega problema pa more biti le v tem, da se moderne tehnične pridobitve porabljajo v interesu splošnosti in produkcija blaga vrši po potrebi konzuma.
Racijonalizacija obratov, ki meče na cesto stotisoče delavcev, nosi dobiček kapitalu, človeški družbi pa škodo.
Zato so se pričele baviti strokovne organizacije vseh bolj industrijskih držav z vprašanjem skrajšanja delovnega časa. Peturni delovni dan bi bil z ozirom na današnji napredek tehnike zadosten. Peturno dnevno delo bi veliko nezaposlenost vsaj za krajši čas znatno omejilo, ker trajen tudi ta pomoček ne more biti, dokler svetovno gospodarstvo, ki stremi samo po eksploataciji človeške družbe, ne bo rešeno kapitalističnih okovov.
Nov obrtni zakon pripravljajo.
Anketa o načrtu obrtnega zakona.
V	četrtek zvečer je sklicala Delavska zbornica v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice anketo o načrtu novega obrtnega zakona. Na anketi so bili zastopniki vseh strokovnih organizacij, ki so pazno sledili poročilu tajnika Delavske zbornice Filipa Uratnika. Anketa je sprejela vrsto izpreminjevalnih predlogov k načrtu ter sklenila, da se načrt temeljito prouči in popularizira med delavstvom.
Zakonski načrt ima nekaj jako nazadnjaških določb. Zlasti je nesprejemljivo, da se podrede strokovne organizacije ministru trgovine, čeprav spadajo v področje ministra socijalne politike, ali k večjemu notranjega ministra. S tako podreditvijo strokovnih organizacij bi se obravnavalo delavstvo kot privesek podjetništva ter se mu odvzela družabna individualnost pred državo, ki mu po naravnem zakonu gre.
Poživljamo delavske organizacije, da tudi v tem resnem trenutku povedo svoje mnenje, ker gre za važen zakon, ki lahko silno škoduje
delavstvu, na drugi strani pa mnogo koristi, če se uveljavi zakon z modernimi določbami.
O načrtu bomo še poročali.
Dva milijona ljudi gladu poginilo.
Kanibalizem posledica lakote.
V	provinciji Šansi na Kitajskem, kjer razsaja obenem meščanska vojna, poroča tajništvo odbora za mednarodno pomoč gladujočim, da je pomrlo od gladu 2 milijona ljudi. Zaradi pomanjkanja ljudi je iznova obdelana komaj ena petina zemlje. Kitajci so prodajali zaradi gladu žene in dekleta drugim pokrajinam v suženjstvo. Neki misijonar tudi poroča, da so Kitajci v neredkih slučajih uživali človeško meso in se med seboj morili. Kanibalizem se je torej pojavil zaradi neznosnih socijalnih razmer, kot naravna posledica poživaljenja.
Hrana v jetniSnicah.
Novi predpisi.
Dopisni urad »Avala« poroča o vsebini pravilnika o hrani v jetnišni-cah, ki ga je izdal minister pravde.
Pravilnik ima 29 členov in Avala obvešča o vsebini vso javnost.
Obsojenci vseh kazenskih in drugih podobnih zavodov se hranijo na državni trošek. Država nima pravice zahtevati od obsojencev povračila izdatkov, ki so bili storjeni za njihovo vzdrževanje.
K hrani obsojencev spada kruh, meso, prikuha ali sočivje ter zabela, po potrebi pa tudi druga hranila kakor n. pr. mleko, jajca itd. Hrana mora vsebovati take in tolikšne sestavine, ki so po izsledkih znanstva potrebne za vzdrževanje zdravja in delovne sile srednjega delavca. Razen tega mora biti hrana raznovrstna, tako da se enolična hrana ne bi upirala obsojencem.
Upravnik zavoda ali njegov namestnik mora vsak dan osebno pregledati in okusiti hrano.
Hrana se bo dajala obsojencem v 3 obrokih: zajtrk, kosilo in večerja. Postna dneva sta sreda in petek, mesni dnevi pa ostali.
Glede na zdravstvene razmere obsojencev se deli hrana na tri razrede: 1) za zdrave obsojence, 2) za bolehne in slabe ter za one, ki ne prenašajo več hrane za zdrave, ter 3) za bolne obsojence. Kakšno hrano naj obsojenec dobiva, določi upravnik zavoda na predlog zdravnika.
Zdravljenje, izdiranje in popravljanje zob z navadnimi plombami se bo vršilo brezplačno na državne stroške, vendar da lahko vsak obsojenec na svoj strošek plombirati zobe s srebrom, zlatom itd. ter si omisliti krone in mostove. V to svrho bodo na zahtevo in trošek obsojenca
Pesem o roži ljubezni
Oda ob groblji Cheopsove piramide.
Roža, ljubljenka moja, kje je tvoja domovina?
Tu samevaš; kdo te je zanesel sem; tu hočeš rasti in postati bohotna, širiti svoj vonj ljubezni ter vztrajati v boju za svoje življenje.
Ali je to mogoče?
Tvoje drobno telesce je sicer posuto s trnjem; pripravljena si na boj, na borbo, na obrambo v zavesti, da ima tvoj blagodejni vonj, ki budi ljubezen, neti sočutje in spaja srca, plemenito nalogo v vesoljnem stvarstvu.
Toda, pomisli, miljenka moja!
Okoli te Cheopsove piramide je nekdaj buhtelo rastlinstvo in živalstvo; mogočni kralji so vladali s svojimi svečeniki bogato deželo daleč tja v Saharo in v Srednjo Afriko. In takrat so zidali piramide, zidali templje; zmenili se pa niso, kaj naj napravijo, da ostane ta Egipt, ta Sahara, ta srednja Afrika raj. Kakor tropi kobilic danes, tako so izkoristili ti možje bogate naravne darove, oropali naravo. Propadla je lepa dežela, propadel je narod.
Samo ti, roža preljuba, si še tukaj 1
pozvani specijalisti za zdravljenje in popravljanje zob, ako zdravnik zavoda teh del ne bi mogel sam izvršiti.
Zdravi obsojenci bodo prejemali ob nedeljah, torkih in četrtkih po 40 cl črne kave, ostale dni pa po 50 cl zabeljene čorbe, vsak dan pa 70 g suhorja.
Za kosilo in večerjo je določen vsak dan v tednu drugačen jedilni list, ki obsega 50 cl mesne juhe z me-
V	mestecu Korneuburgu na Nižje Avstrijskem so si najuglednejši gospodje priredili neki večer, po stari navadi, imeniten »krok«. V gostilni Schmidt so pridno »uničevali« alkohol do policijske ure, po policijski uri so se pa zaprli v zadnjo sobo in krokali do jutra. Državni pravdnik je proti jutru zapustil družbo, ostali so ga žehtali naprej. S seboj so imeli mestnega tepčka Scholingerja, ki so ga iz gostilne v gostilno vlačili s seboj kot svojega dvornega norca. Proti jutru je ta revež v nekem kotu Zaspal. Tedaj so si dovolili nad njim
Konec samostojne kmetske akcije. Z združitvijo »Kmetskega lista« in »Domovine« je smatrati takozva-no samostojno kmetsko akcijo za definitivno likvidirano. Kakor je znano, se je takoj po prevratu ustanovila »Sami. kmetska stranka« z namenom politično organizirati kmete in jili iztrgati klerikalcem. Zaradi tega je bivša demokratska stranka., sprva prijazno gledala na Samostojno kmetsko stranko in jo je tudi podpirala dejansko in ne samo z besedami. SKS je pri volitvah v konsti-tuanto dosegla znatne uspehe. Izpr-va se je zdelo, da hoče zares osnovati samostojen agrarni pokret. To svojo namero je dokazovala s kričavimi in ne vedno okusnimi napadi na svojo dobrotnico demokratsko stranko. SKS se je potem še povečala s tem. da se je fuzionirala s tedanjo avtonomistično stranko, ki je imela dolgo ime »Slovenska republikanska stranka kmetov in' delavcev«. Fuzionirani stranki sta si dali novo firmo »Slovenska kmetska stranka«. Tudi sta se združila dotedanja lista »Kmetijski list« in »Avtonomist« oz. »Slovenski republikanec«, ki je še kratek čas poprej v vsaki številki prevračal vagone Pucljeve železnice. ki se je imela pričeti graditi prihodnji teden. Tako okrepljena stranka je potem dobila še svojo »znanstveno« podlago. To znanstveno podlago je dal v knjigi o »slovanskem« agrarizmiu profesor filozofije
Da, tu sem!
Oborožila sem se tudi za trpko življenje; oborožila s trnjem, da odganjam neiskrene prijatelje. In živeti hočem; živela bom, ker sem simbol ljubezni, simbol prave srčne kulture!
Sram me je, da si ti med neverniki. Pomisli, kolikokrat si me že izdal, kolikokrat si bil divjak, misleč, da tega čuta, ki sem mu simbol jaz, ni v naravi. In vendar je!
Tu ob tej groblji čuvam jaz svetost ljubezni; po svetu je pa milijone in milijone mojih sestric, ki so drugod simbol ljubezni in pravice.
Ne želim, da se svet izpremeni v puščavo, ne želim, da brezbožniki izropajo naravo, ne želim, da se izropa in izsesa sok človeškega rodu; zato oznanjam povsod ljubezen, srčna čustva, skupnost človeškega rodu.
Pokopali so v grobljo Afriko, Arabijo, Kitajsko; a z ostalim svetom se ne sme zgoditi tako.
Me rože, ki nam praviš ljubljenke moje, svarimo in učimo. Ti pa, ne zameri, le prerad sam koplješ grob tem idealom; ustvarjati hočeš novo groblje, v katero pokoplješ dobro naravo in človeški rod.
Ne bodi zločinec!
som ali na postne dni prežgane juhe s krompirjem ter še po eno ali dve drugi jedi (pražen krompir, riž, zelje, krpice, fižol paprikaš, sočivje itd.). Mesa mora biti brez kosti in žil najmanj 75 g. Razen tega dobi vsak obsojenec dnevno hleb kruha, težak 750 g, obsojenci, ki opravljajo težja dela, pa še 250 g kruha po vrhu.
Členi 17—26 določajo hrano za slabe in bolne obsojence.
še eno, malo duhovito šalo, ki kaže te gospode v njih pravi luči. Polili so ga s špiritom, ga zažgali in odšli iz gostilne, ne da bi se nadalje zanj zmenili. Revček se je zbudil in v silnih bolečinah stekel pred hišo, kot goreča baklja. Ljudje so ga potem vsega opečenega spravili v bolnico; s telesa mu kar v cunjah visi koža, ostal bo najbrž tudi slep. Svojci so vložili ovadbo na državno pravdni-štvo, ki pa še dozdaj ni razpisalo obravnave, niti odredilo aretacije, dasi je od tedaj že več tednov minulo.
na ljubljanski univerzi dr. Veber Fr., ki je v zadnjemf času obrnil nase pozornost s svojim delom o bogu in človeku. Vendar pa tudi znanstvena podlaga ni mogla zadržati usode, da se je »Kmetski list« sedaj združil z »Domovino«, podeželskim glasilom bivše SDS. S stališča pravilnega razvoja našega javnega življenja je ^aioa-prav, da hodi skupaj kar spada skupaj. Tako se likvidirajo nezdravi pojavi javnega življenja.
Novi obrtni zakon in obrtniki. Novi obrtni zakon pomeni unifikacijo obrtne zakonodaje v državi. Načrt se nahaja sedaj pri pristojnih korporacijah v izjavo. Obrtniki vse države so sklicali v ta namen posebno anketo, ki je pričela zborovati dne 26. t. m. v Beogradu.
Bojkot piva v Zagrebu se je slabo obnesel. Zagrebški gostilničarji so proglasili bojkot piva. ker so pi-vovarnarji cene znatno dvignili. Bojkotu so se pa odrekli trgovci in mnogo gostilničarjev. Sedaj zahtevajo gostilničarji — anketo.
Emigracija v mesecu februarju. Po statistiki, sestavljeni pri Izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, se je v mesecu februarju letos iz naše kraljevine izselilo v prekomorske kraje 1354 oseb. Izselilo se jih je največ iz Dunavske banovine in sicer 401, iz Savske 326, iz Primorske 233. iz Vardarske 151, iz Dravske 109, iz Zetske 46, iz Vrbaske 33, iz Drinske 31 in iz teritorija mesta Beograda 24 oseb. Največ se jih je izselilo v Argentino, in sicer 429 oseb, v Kanado 329, v Zedinjene države 258, v Urugvaj 184, v Brazilijo 33 in v Chile 20. Vrnilo se je v tem mesecu iz prekomorskih krajev 187 oseb.
V evropske dežele je šlo na delo 1271 oseb: v Francijo 908, v Belgijo 321, v Holandijo 20, v Nemčijo 5 in Luksemburg 4 osebe.
Slikar Fran Sterle je v Londonu nevarno ponesrečil pri vožnji z motociklom. Sterle je obiskal londonsko slikarsko razstavo. Po nezgodi so ga oddali v bolnico.
<•
Nad polovico socijalističnUi volil-cev na Dunaju politično organiziranih. Socijalistična mestna organizacija na Dunaju je izdala letno poročilo za 1. 1929. iz katerega je razvidno, da je štela ta organizacija 418.055 članov. Leta 1927 je bilo oddanih 674.000 socialističnih glasov; v primeri s številom volilccv je tedaj mnogo nad polovico volilccv organiziranih v stranki. Zato se ni bati, da bi Dunaj ne ostal rdeč.
Dr. Seipel se kesa, da je tako bahato odklonil predsedstvo krščan-sko-socialne stranke. Odpotoval je v Nemčijo in načelstvo stranke je imelo te dni sejo ter je sklenilo, da naprosi gospoda prelata. d!a prekliče v
1. Mal za »Delavsko politiko".
Letošnji 1. Maj bo naše delavstvo izrabilo za nabiranje naročnikov in čitateljev »Delavske Politike«.
Opozarjamo vse strokovne zaupnike in kulturne delavce širom Dravske banovine, da gredo povsod tam; kjer se praznuje ta dan, na delo za. nabiranje naših naročnikov.
Z zadnjo akcijo za naš list smo jako pomnožili število naših prijateljev. Vendar je vse to premalo. V Dravski banovini je nad 13.000 strokovno in kulturno organiziranih delavcev, ki morajo sledtijič postati naročniki našega lista.
Današnji številki prilagamo za nove naročnike karte in prosimo vse naše naročnike, da se ta dan potrudijo in pridobe za naš list — vsaj vsak po enega čitatelja. Uprava.
svojo demisijo. Na seji tudi ni bilo pooblaščenca dr. Seipla g. dr. Stock-lerja. — To sta storila zato, da je načelstvo lahko neženirano sklepalo.
Grof Adalbert Stemberg je na Dunaju umrl dne 25. t. m. v 63. letu starosti. Grof Sternberg je bil češki poslanec v avstrijskem parlamentu ter je bil hud radikalec. Pri neki vo-litvi v delegacijo je pograbil žaro in jo zagnal na tla. Tudi tepel se je rad. V zbornici pa je bil bolj smešen kakor resen, zlasti v borbi proti plemstvu in dvoru. Njegov sin pa je vodja »Heimwehra«. Jabolko ne pade daleč od drevesa.
Preganjanje monarhistov na Če-hoslovaškem. Veliko pozornost je vzbudila aretacija kapucinskega patra Edilberta v Libercu, ki je bil baje udeležen pri monarhistični akciji v Znojmu, kjer so pred kratkim odkrili monarhistično zaroto pod vodstvom kapucina Karla Otto. Pri patru so našli slike cesarja Karla in različne zanimive spominske znake iz cesarskega dvora. Pri patru Edil-bertu so tudi zaplenili celokupno korespondenco nemško-katoliške zveze mladoletnih.
Pogajanja za vzhodne reparacije, ki so se vršila v Parizu, so končana. Na pogajanjih so bile intere-sirane zlasti države, ki so pripadale prej Avstro-Ogrski.
Korupcija madžarskega notranjega ministra. Madžarski minister Szytowski je tožil časnikarja Soko-lya zaradi žaljenja časti, ker je trdil, da je protežiral podjetje Titan. Pri razpravi je časnikar dokazal krivdo ministrovo in je bil zaradi tega očitka oproščen. Obsojen pa je bil na dva meseca ječe, ker je pisal o ministru v nedostojnem tonu kot uradnem organu. Minister se je pritožil. Kdaj bo pa minister obsojen?
Bivši rumunski prestolonaslednik Karol se menda le vrne v Rumunijo. Iz vladnih krogov so 11111 priporočali, da naj opusti svoje ljubavne afere in se vrne domov.
Komunistični Izgredi v Leipzigu. Na velikonoč se je vršil v Leipzigu zlet komunistične omladine Nemčije. Med komunisti in policijo je prišlo do spopada, pri katerem sta bila dva policijska častnika in en komunist ubiti, štirje pa ranjeni.
Trocki ni poklican v Moskvo. Pred par dnevi so se razširile vesti, da se je Stalin pomiril s Trockijein in ga pozval v Moskvo, kjer bi naj prevzel važno funkcijo. Moskovska Pravda« to vest demantira, češ, da v Rusiji ne rabijo agentov buržu-azije.
Oplenjeno jugoslovansko denarno pismo. Beograjska državna banka je poslala švicarski zadružni banki v Ziirichu denarno pismo, ki je bilo na progi Beograd—Graz med 24. in 26. marcem oplenjeno. V pismu se je nahajalo 15 komadov bankovcev po 1000 švicarskih frankov, 2 funt-šter-linga, 5 dolarjev, 112 pezet in 7 turških mahmudov. Mesto denarja je bilo pismo napolnjeno s časopisnim pa*
Zabave „bolj$ih krogov.!
Vaškega tepčka polili s špiritom in ga zažgali. Revež strašno obžgan v
bolnici.
Doma in po svetu.
pirjem graške »Tagespost« od lanskega septembra.
Drugi nebotičnik na Dunaju. Poleg desetnadstropne palače, ki jo sezida dunajska mestna občina v Her-rengasse, je sklenila sezidati nov nebotičnik tudi v Wahringerstrasse, v katerem bo 200 štirisobnih stanoVanj s kopalnicami.
900 novih vrtnih hišic bo dunajska mestna občina v tem letu zgradila, poleg več velikih stanovanjskih
m.
Dva trgovca z dekleti, ki sta osemnajst 16 do 19 letnih deklet hotela spraviti iz Ogrske v Hamburg, sta bila med potjo aretirana. Sta to dva znana agenta mednarodne trgovine z dekleti.
Nek italijanski tovorni parnik se je med vožnjo iz Reke v Rusijo potopil, ker so mu eksplodirali kotli.
V pariški podzemski železnici sta dva vlaka zavozila drug v drugega. Usmrčenih je bilo 60 oseb.
Razorožitev v praksi. Pri ameriških letalskih manevrih v Kaliforniji se je izkazal mehanični pilot. V letalo, naloženo z bombami, so montirali »roboto«, človeku podoben stroj, ki se da z brezžičnimi električnimi valovi voditi in izvršuje razna povelja na veliko razdaljo. Letalo je 20 minut krožilo v zraku, z 200 kilometrsko brzino na uro, in na povelje gladko pristalo na določenem mestu.
Pri požaru kaznilnice v mestu Columbus v Ameriki je bilo dosedaj ugotovljeno 319 kaznjencev, ki so našli smrt v plamenih, največ radi skrajne zanikrnosti kaznilniške uprave, ki ni do zadnjega trenutka dovolila, da bi se kaznjenci spustili iz gorečih celic. Približno sto kaznjencev še pogrešajo. Od 300 ožganih v bolnici, se jih 100 bori s smrtjo. 25 oseb je oslepelo. Pri reševalnih delih so se najbolj izkazali s čudovito požrtvovalnostjo in junaštvom toliko zaničevani zamorski kaznjenci. V kaznilnici grozi izbruhniti med ostalimi kaznjenci upor, ker uprava kljub vsemu noče prekiniti s prejšnjimi surovimi metodami.
Tajfun na Filipinskih otokih je povzročil strahovita opustošenja. Cele naselbine so pometene z lica zemlje. Število 'mrtvih in ranjenih še ni ugotovljeno.
Na Kitajskem razsaja strašna lakota. Dva milijona ljudi je obsojenih na smrt od lakote.
Nekaj za katoliško akcijo. V.Lon-dohu se j e 4.. aprila vršilo zborovanje duhovnega sveta anglikanske
cerkve za socijalno obnovo. Nadškof cantenburyški je ob tej priliki tovoril: »Želimo, d!a se spolni nagon osvobodi naziranja. da mora biti vedno po prepovedih in zaprekah omejevani Hočemo mu priznati mesto med tvornimi in oblikujočimi silami vsakega zdravega in življenja se veselečega fanta in dekleta ... Meni so vse nevarnosti odkrite diskusije ljubšo, kakor veliko večje nevarnosti, ki izvirajo iz zarot molčečnosti.« Katoliška "cerkev si zelo prizadeva, da bi dosegla zedinjenje z ; ostalimi krščanskimi cerkvami, med temi tudi z anglikansko. .
I
UD
modistlnja
CELJE
(ftltfa L hrMteMce)
Podružnica: Trbovlje II.
Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih klobukov. — Velika izbira s l a m ni kov, klobučinaslih in žalnih klobukov itd.
Cene nizke!
Dame „Rdeiega kri-2a“ so nagnali s kamenjem.
Poplavljenci v južni Franciji so ogorčeni.
Pred nekaj tedni smo poročali o katastrofalni poplavi, ki je opusto-šila velik del južne Francoske in razdejala bivališča tisočim prebivalcem. V pomoč poplavljencem je francoski parlament votiral eno milijardo francoskih frankov, narod je zbral šestnajst milijonov frankov, ki so bili izročeni organizaciji »Rdečega križa«, da jih razdeli med prizadete. Poleg tega se je nabiralo za francoske poplavljence po vseh evropskih državah in tudi pri nas v Jugoslaviji. »Rdeči križ« je pa začel svojo nalogo na čuden način reševati; dame od »Rdečega križa« so izplačevale oškodovancem podporo po 20 do 40 frankov, dasiravno bi še od vsote, ki jo je zbral francoski narod, moral vsak dobiti po 2300 frankov. Prebivalstva opustošenih krajev se je polastila nepopisna ogorčenost; dame »Rdečega križa« so morale zbežati pred točo kamenja in vsi zidovi, ki so še ostali od poplave, so oblepljeni z lepaki, ki pozivajo na demonstracije proti taki organizaciji pomoči. »Rdeči križ« izjavlja, da ne misli narodne zbirke razdati v indi-viduelne podpore, temveč porabiti za trajne socijalne ustanove. To je vse lepo, ampak najprej se morajo vendar zgraditi stanovanja za ljudi, ki jim je voda odnesla krov.
Potek kongresa „Pri-jateljev prirode".
Zveza šteje 11 podružnic z 2800 čl ani in poseduje en planinski dom.
Na velikonočne praznike, 20. in 21. aprila 1930 se je vršil v Zagrebu kongres turističnega društva »Prijatelj prirode.« Društvo »Prijatelj prirode« je bilo ustanovljeno leta 1905 v Sarajevu ter šteje sedaj 11 podružnic, in sicer: dve v Bosni: Sarajevo, Zenica; dve v Sloveniji: Ljubljana; Maribor; dve v Srbiji: Beograd, Lje-skovac; eno v Dalmaciji v Splitu; štiri na Hrvatskem: Zagreb, Koprivnica, Sušak, Osijek, skupaj približno 2800 članov. Sedež je bil do sedaj v Sarajevu. Društvo ima svoj planinski dom ob Boračkem jezeru pri Konjiči v Hercegovini, 400 metrov nad morjem s 70 ležišči, ki je vse leto oskrbovan. Društvo ima poleg imenovanega planinskega doma Din 15.000 gotovine. Najmočnejša in najagilnej-ša je podružnica v Zagrebu, ki šteje okoli 1200 članov. Kongres so sestavili delegati podružnic, na vsakih 100 eden. Vsled narasta društva je bilo treba spremeniti pravila ter je to delo tvorilo središče vsega obravnavanja. Bistvena sprememba je uvedla pododborov tako, da se podružnice vsake dežele združijo v eno upravno enoto ter dobi tudi dravska banovina svoj pododbor. Še važnejša točka je bila preložitev sedeža društva iz Sarajeva v Zagreb. Premestitev je bila potrebna zaradi uvedbe pododborov, da dobe podružnice svoje središče, in posebej še okolščine, da je Zagreb najmočnejša podružnica in v doglednem času tudi ostane. Vzorno poslovanje in idealno stališče, katero zavzamejo »Prijatelji Prirode« v Zagrebu, je bil 3. odločilni moment. Društvo je sklenilo pristop v savez Planinskih društev v Jugoslaviji in s tem v Asociacijo slovenskih turističnih društev. Sprejelo se je tudi enoglasno predlog centralnega odbora, da pristopi društvo ali kot podružnica glavnega društva »Natur-freunde« na Dunaju, oziroma v vez, ki je po zakonu mogoča. Kot društveno glasilo se je izreklo začasno za Slovenijo »Svoboda«, za srbsko-hrvatske dele »Snaga«, ki izhaja v Sarajevu. Debata je bila vseskozi živahna in stvarna. Izključen je bil vsak političen moment, dasi tvorijo društvo delavci. Povdarjalo se je pa vseskozi visoke socijalne cilje društva, vzbujati med člani-delavci ljubezen do prirode, s tem odtrgati od nedeljskega brezplodnega poha-
janja ter pokazati mu važnost vzgoje krepkega telesa in zdravega uma. Kongres je trajal ves dan v nedeljo in pondeljek od 8. do 13. ure.
Poleg delegatov je prišlo v Zagreb tudi precejšnje število turistov, ki so napravili v pondeljek zjutraj ob krasnem vremenu izlet na Sleme, 1035 metrov nad Zagrebom,
Bodoči kongres za leto 1931 se bo vršil ob Boračkem jezeru v Hercegovini.
Kot predsednik je bil izvoljen s. Majstorovič iz Zagreba, kot zastopnika za Slovenijo pa s. Pelikan iz Maribora in dr, Tuma iz Ljubljane.
Ljubljana.
O novih občinskih davščinah v Ljubljani. Pri novem občinskem proračunu ljubljanskega mesta so u-vedli nove uvoznine in trošarine. Ko je bil proračun odobren in so s 1. a-prilom pričeli užitninski uradi poslovati po novih predpisih, je vsa javnost nad gorostasnimi in horendni-mi tarifami ostrmela. Zaprepaščena je javnost. Vsi časopisi opisujejo pretirano obdavčenje. »Slovenec« piše o tem, tudi »Jutro« in »Narod«* opisujeta in pripovedujeta o tem, da je to obdavčenje nedopustno. Lahko trdimo: vsa javnost je odklonila to obdavčenje. Če lahko verjamemo oficijelni izjavi mlekarjev-pro-ducentov, je tudi gospod župan dr. Puc izjavil, da je obdavčenje mleka nevzdržljivo. — Proti vsej javnosti se je torej postavil sedanji občinski svet, ko je naložil ljubljanskemu, prebivalstvu nezmagljiva bremena. Da pa bo ta davščina čim bolj točno in dosledno izterjana in pobrana, pa so na magistratu za užitninsko osobje uvedli še doslej nepoznani premijski sistem. Čim tfeč bodo obdavčili, tem: večji bo zaslužek. Torej izterjanje in pobiranje davkov bo sedaj mestni magistrat pod1 vodstvom g. župana dr. Dinka Puca in finančnega referenta g. Ivana Tavčarja — izvajal v akordnem sistčmu.
Ljubljanski občinski svet ima danes popoldne sejo. Na dnevnem redu so tekoče stvari. Drugih itak ni!
Ali naj se zviša cena mleku v Ljubljani? O tem razpravljajo časopisi. Producenti baje hočejo zvišati ceno mleku za 15 par pri litru. S tem simpatizira tudi »Slovenec«. Na drugi strani pa pravijo, da morajo kmetje po oddaljenejših krajih prodajati mleko liter po 1.50 do 1.70 Din zadrugam., dočim ga prodajajo v Ljubljani po 3 Din; to je s pribitkom 60 do 100 odstotkov. Veljalo bi to za nepokvarjeno mleko. Toda uvažano mleko se deloma posnema, lahko se mu pa tudi doliva voda. Potem seveda delajo prekupčevalci s še znatno večjim, odstotkom:.
Razstava šolskih izdelkov na o-brtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Ob sklepu šolskega leta se razstavijo šolska vajeniška dela obrtno-nadaljevalne šole in sicer: dne 4. maja za mehaniško-tehnične stroke na Ledini ter stavbne obrti na Grabnu; dne 11., maja za oblačilne in umetne obrti' na Prulah, za ženske oblačilne obrti pri Sv. Jakobu in za. splošne obrti na Vrtači. Otvoritev ob 8. uri.
Maribor.
jubilej 25 letnega novinarskega udejstvovanja. Minulo soboto je mariborski novinarski klub. priredil časten večer svojemu članu g. Vekoslavu Špindlerju o priliki 25-letnice njegovega novinarskega udejstvovanja. Istočasno so pa obhajali 20 letnico časnikarskega udejstvovanja gg. Dolanc Josip, Brozovič Fran in Žebot Franjo. Ob polnoštevilni udeležbi članov mariborskega novinarskega kluba in zastopnika sekcije U. J. N. iz Ljubljane, se je predsednik Udo
Prava	KOLHsSKA
Naročniki,	pozor I
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava,
Kašper v lepem nagovoru spomnil vrlin in zaslug jubilantov na polju časnikarstva ter jim je izrekel v imenu kluba najiskrenejše čestitke. Po nagovoru predsednika je govorilo še več članov kluba. Jubilantu, 25-letniku g. Špindlerju je klub poklonil skrom-no_ darilo, usnjeno, umetniško izdelano tobačnico. Nato je sledila prijetna zabava.
Del. koles, osrednje društvo za Slovenijo, centrala Maribor, priredi dne 11. maja 1930 na progi Maribor-Št. Ilj-Maribor prvo klubovo dirko v tej sezoni v dveh skupinah za člane in članice. Start ob 14. uri pri gostilni Honjšek (Dreissiger) Lajterš-perk. Po dirki istotam kolesarska veselica, na katero vabimo vse kolesarje.	Dirkalna	sekcija.
Prednaznanilo. Savez železničarjev Jugoslavije, podružnica Maribor, skupina I, priredi v nedeljo, dne 6. julija 1.1. poletno veselico. Vsa bratska društva in strokovne organizacije se naprošajo, da tega dne ne priredijo svojih veselic.
Turistično društvo »Prijatelj prirode« priredi 1. maja izlet na Pohorje do vrelca sv. Antona. Odhod od vogala Frankopanove in Stritarjeve ulice ob 2. uri popoldne.
LajterSberg.
Žrtev dela. V opekami Derwuschek se je v pondeljek zgodila velika nesreča. Delavec Ivan Topolovec je namreč prišel pri opravljanju dela z desno roko v stiskalnico, ki mu je odrezala roko v laktu nad zapestjem. Kako se je nesreča dogodila, bo morala ugotoviti komisija; znano je le, da sta bila pri tem delu prejšnja leta zaposlena vedno dva delavca, sedaj pa je to opravljal Topolovec sam. Ponesrečeni je oženjen in ima skrbeti za tri nedorasle otroke.
Ptuj.
V petek, dne 2. maja, ob 20. uri
se vrši vg ostilni Zupančič občni zbor Protituberkulozne lige.
Koievje.
Kočevje ima nov občinski svet.
Za mesto Kočevje je bil imenovan nov občinski odbor. Za župana je bil imenovan Maks Kostanjevec, finančni svetnik v pokoju. Članov šteje novi odbor deset. Delavca ni nobenega v odboru.
TRI PREDNOSTI
I. Ogromna Izbira.
II. Izborna kvalllata.
III. Nizka cono In plaillna olajiavo.
Blago za moške obleke in spomladanske plašče. — Blago za damske kostime, plašče in obleke. — Cefiri, oks/ordi in poplini za moške srajce. — Crepe-de-chine, crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marochine. — Bern-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri.
RNIK, MARIBOR, KOROŠKA C. 9
Kupci dvokoles! — NajtrpeZnejSe za naSe ceste je dvokolo
U/AFFENRAD-
Glavno zastopstvo: BOGOMIR DIVJAK, Maribor, Glavni trg 17
Za državne nastavljen.ee posebne plačilne olajšave! Prost ogled! Specialna HBH delavnica za popravila dvokoles. — Zavod za emajliranje in poniklanje.
09
S
m
N
TJ
O
O
r
O
O
z
o
p
z
VI
H
<
o
Očetje, matere,
stari oCetje, stare matere in vse druge starejie osebe,
ali ste ie član
Ljudske samopomoči v Mariboru?
Ako ne, ne odlagajte s prijavo v III. skupino z oddelki A/Il, B/IJ, C/II in D/II za Din 1000'—■, 2000-—, 4000'—, 10.000 ozir. 17.000 podpore v slučaju smrti. — Plačnik je lahko tudi katera druga sorodna oz. družinska oseba. Sprejemajo se samo še kratek čas vse zdrave osebe od 51. do 90. leta; v oddelek D/II za 10.000 — samo še osebe do 70. letaj — S članstvom v tej skupini si pridobi vsakdo najboljšo srečko, ki prej ali slej sigurno zadene. Zahtevajte še danes belo pristopno izjavo od
M -««
fV
Ljudske samopomoči
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 45
Število članov nad 13.000-- .-Na podporah izplačali tekom 2 let mnogo nad 1 milijon Din.
F. KUMERC, Maribor |
Taborska ulica it 10. Telefon 2193.
Stavbeno in stroj-
n«
ključavničar-
stvo, avtogenlčno
varenje,
strojna
žična pletarna.
VAS A SKRB
kaj naj bi oblekli je nepotrebna!
Moike obleke
se že dobijo po 290-—, 350'—, 390' —, 450’— Din naprej.
Otroške obleke
za starost 3—6 let po 115'—, 130’—, 150’— Din naprej.
Otroike obleke
od 7-10 let po 130-—, 150--, 170-, 225 — Din naprej.
Klobuki, moderni
po 65 —, 75' -, 85‘—, 98-— Din naprej.
Velik* izbira perila, samoveznlc, nogavic, čevljev itd. po najnižjih cenah pri
Jakob Lah, Maribor
»amo Glavni trg 2.
VAŠ DOBIČEK JE
ako kupite obleke, nogavice, srajce in drugo manufakt. blago v trgovini
1 L Tomšič, Ljubljana
Sv. Petra eesla štev. 38
Ker je trgovina v lastnem lokalu in ne iščem velikih dobičkov, so cene I	neverjetno	nizke.	—	Oglejte	si	jih!
C«
TISKARNA ..SLOVENIJA
druSba s o. 1.
Izdeluje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor časopise, brošure, knjige, tabele, delnice, note, razglednice, umetniške slike, plakate, trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranjeitd.
Ljubljana, Wolfova ulica St. 1
Nabirajte nove naročnike!
Zadružna tanko g Ljubljani
-i it
v lastni ltlil Miklošičeva cesta štev. 13
Denarna centrala delavskih zadrug. Ustanovljena 1950.
Sprejema hranilne vloge proti ugodn. obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vredn. papirje itd.
Izvršuje točno in kulantno vsakovrstne bančne posle.
Poceni
In
dobro
se izvedejo reparature pri
AIM
Eccarius
urar, SlomSkov trg
Birmansko darilo
I. VILHAR
Sv. Petra
v veliki izbiri po znižani ceni pri urarju
LJUBLJANA
cesta 36
OX- PASTA
je in ostane znamka nedosežene kvalitete
Zahtevajte povsod samo to znamko!
Josip Olup, Ljubljana
Na TOjgalu Stari trg št. 2
Trgovina z manufakturnlm blagom, velika izbira oblek lastnega Izdelka. - Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila. Moje geslo je:
Dobro blago, nizke cene!
Priporoča tudi suolo gostilno „Pod Mo"
yi>r5
il
#
m
Franc isitf, Ljubljano
PRAŽAKOVA ULICA 10 KROJAŠKI ATELJE
se priporoča.
It;
m
11
i
m
OPOZORITE VA|| ZNANCE.
da jih hočem za vedno osvoboditi
neugodnega znojenja nog
pa če se je tudi to znojenje pojavilo v toplih letnih dnevih. To zdravljenje se ne vrši potom zdravil, temveč je prav enostaven naravni postopek. Prosim, da priložite znamko za odgovor. —
I. LUSTIG, OSIJEK
KRBiMINK UL CA.
Po dvigu konkurzo
tvrdke
MAKS DURJAVA & CO.
Maribor, GregorliCeva ulica 24
so v zalogi še velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz cefirja, poplina, panama, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popelini, šifoni i. t. d. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško ceno. V zalogi je tudi velika izbira pižam
in blaga za pižame.
Prodaja se vrši na veliko in drobno edino le v tovarni:
Gregorčičeva ulica št. 24
FRANC KlEHEHC ■ »It PRI LJUBIJAHI
TOVARNA SALAM IN KONZERV
1 L
Podpisana pivovarna priporoča svoje staroznano in renomirano
I
in vabi vse cenjene odjemalce najuljudneje na odvzem. ----
PIVOUARHA J01IP TSCHELIG1
BLAGO
za oblačila vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri tvrdki
HODAK, LJUBLJAHA
Kongresni trg št. 15
Vsem slojem dostopne cene. — Solidna postrežba.
ŠTAMPILJE
narotate naj* bolja pri tvrdki
TEODOR RABIČ
llllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!ll!lllllllllll!!lllllllllllll!ll!llllll!lllllllllllllll
LJUBLJANA, Kolodvorska Ul. 26
Zapomnite si to
da se obleke zares naj cenejše dobe edino le v
T
OrngušfeiU
konfekcija
DERENDA
Tam je velika izbira vseh moških, fantovskih in dečjih oblek. — Delavskim slojem poseben popust.
V
NOGAVICE, sandale, otroške čevlje, perilo, , kravate, naramnice razno drobnarijo, pletenine, vrvi itd. kupite najugodneje pri
Prago Rosina
Maribor. Oetrlnlska ulico Ste«. 26
Velika zaloga
čepic in uniformskih
potrebščin za železničarje itd.
a. k as s IG
Ljubljana, Židovska ul. 1
krznarnica in izdelovanje čepic
Pozor birmanci!
Konfekcijska trgovina
Žiga Weiss
Celje-Gaberje 3 (v hiši g. Plevlak)
priporoča raznovrstne zgotovljene obleke v vsaki velikosti in po najnižji ceni že od 100 Din naprej. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. — Oglejte si pred nakupom našo zalogo!
TOMAŽ BIZILJ GOSTILNA KOLOVRAT
LJUBLJANA,
PRED ŠKOFIJO SE PRIPOROČA.
I. KUŠAR
tovarna vinskega in špirit kisa
VIČ PRI LJUBLJANI
Nudi najfinejši vinski in špiritov kis iz pristnega vina in špirita. Najstarejša tovarna kisa v Sloveniji.
■ ■
Ustanovljena leta 1888.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
■
(Jeucfeot
kolesa
so za delavca najprimernejša.
Prihranijo Jim s tem teiko zaslužen denar, ker te vrste kolesa vel let ni treba popravljati. Ugodna odplašila na obroke
>JUGO< d. z o. z.
pri
Justin Gustinčič, Maribor
Tattenbachova ulica štev. 14«
Naj takoj javijo
svoje natančne naslove one osebe, katere žele, da jih naučimo lepo, čisto in lahko domačo obrt, pa da si s tem pridobe stalen in posebno dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo se naj samo oni, kateri razpolagajo z vsoto najmanj Din 3650.—, da si lahko nabavijo za to potreben stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10—12 Din na uro. Materijal za izdelavo dajemo mi. Poleg za privatna naročila more vsakdo izdelovati tudi za našo tvrdko, ker mi smo pripravljeni vsak čas v gotovem denarju prevzeti vsakršno količino izdelane robe, za kar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor priložite znamko.
GRAUERT
TVORNICA STROJEVA D. D. GENERALNO ZASTUPSTVOISKLADIŠTE OSIJEK I.
KREŽMINA ULICA 13.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
prevzame vsakršna stavbena in pohištvena mizarska dela ter jih izvršuje točno, solidno in po jako zmernih cenah
Tovarna na QICu pri Ljubljani
Telclon St. mo. Čekovni račun it. 13.992.
~
g
t
g
c
I
5?
"nAROCO SE
CITflJTEJ)ELQVSKO POLITIKO
S
ranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru
registrirana zadruga z omejeno zavezo
oc
Uradne ure:
Vsak torek od 6.do pol 8. ure zveler In vsako soboto od 4. do 6. ure zveter v društveni pisarni: Frankopanova ulica 37, v lastni hISi
ranilne vloge se obrestujejo s 61» odnosno 7U proti odpovedi
15
Kruh
Kruh
iz zanesljivo najboljše banatske in ržene moke ter sveže pecivo dobite dnevno pri
LHoriMideMl pekami
Maribor, Tržaška cesta 38 — Telefon 2324
in pri njenih iilijalkah Glavni trg 19 in Stolna Ul. 2, kakor pri vseh prekupovalcih v mestu in okolici.
Črn kruh iz pšenične moke, kisel kruh iz pšenične moke (brez kvasa), ržen kruh, koruzen kruh, štruca z
rozinami, mlečne štruce, kakor tudi vsakovrstno fino in malo pecivo.
Snažna izdelava peciva. Polna teža.
Oblastno odobreni hi-gijenični prostori pekarne.
Ogledovanje prostorov ob vsakem {asu
zaželjeno.
O
m
CIRIL KAMPL
priporoča svoje izdelke od sodavice in limonade. Specialiteta Hermes-ov biser, O K O L A T“ limonada in .1 TOL41 specialna limonada
Maribor, Kettejeva ulica 1
Ali ste že krili J
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
33
3
3
3
2
3
3
3
53
21
2
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
DELAVSKI DOM“
 ^ V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. --
99
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D
NAČELSTVO.
£
E?
s
£
£
£
£
b
MALA NAZNANILA.
PRATTES & TRABI,
Harlber, Vodnikov trg It. 3.
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
LIPUS IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR. KOROŠKA CESTA 90.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, Slomikov trg 5
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo* welt“. Naroča se Administratlon der „RadIo-welt“ Wien I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Harlbor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 20
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače i. t. d.
TisEa: Ljudska tlsEa\ka 3. 8. v Mariboru, preihtavltelj Josip Oiiafi t Maribora. >-> Za Ičonzorcl) izdaja (n urejuje VlEtor Eržen v Mariboru.