120
venszko driizstvo prišli, te je njihova dobra vola i njihova veszela recs ne konca mela". Naj bi taki duhovniki med ogrskimi Slovenci ne izumrli! Prav dober in poučen je gospodarski članek: „Od szadovenoga drevja", katerega pojasnujejo dobre slike. Vsakoga bode zanimal tudi spis: „Spomenki preminocsih csaszov iz tisinszke fare", v katerem je opisana zgodovina te največje slovenske fare med ogrskimi Slovenci. Protestantov-sko gibanje se je zaneslo tudi med ogrske Slovence, kateri so do malega vsi prešli na novo vero, tako da je bilo 1. 1698. v tišinski župniji med 1492 odraslimi samo 255 katoličanov, danes je pa samo le še ena šestina prebivavcev lutera-nov. Za tem spisom sledi več manjših člankov in za bavnih dogodbic, opisana je tudi „japonszka-ruszoszka bojna'" in važnejši dogodki preteklega leta. iNaj bi se ta slovenski koledar, kateri velja samo 60 vin., dobro razširil med ogrskimi Slovenci, a naj bi se tudi naši domoljubi spomnili svojih napol pogubljenih bratov in našli pot, kako bi se knjige „ Družbe sv. Mohorja" in pa ljudski časopisi bolj med njimi razširili,   ker   bode  edino to
rešilo gotovega pogina ogrske Slovence, ki so na prvem   udarcu   silovitega mažarskega življa.
Janko Barle.
življenje deloval na književnem, verskem in prosvetnem polju svoje ožje domovine. Oglasil se je že v Gajevi „Danici" s pesniškim imenom Ljubomir Hercegovac, sodeloval je pri raznih listih, a pesniško slavo so mu najbolj utrdili njegovi „0 svetnici", v katerih je z živimi barvami opisal mučeniško trpljenje in boje   siromašne   raje v Bosni  in Hercegovini
HRVAŠKA.
Fra Orga Martič: Zapamčcnja (1829 do 1878.) Po kazivanju auto-rovom   zabilježio   Janko
KOROŠICA.
rovom   zabilježio   Janko
Koharič.  Za tisak priredio FerdoSišič.     od leta  1832. pa do okupacije. Kot pesnik se
on    ci.   itn    /~o»ia   1   \z   ACt  virmriov    —   Dnp      ie  vznel   naivišie v nrvih   dveh   delih:     Ohre-
80. Str. 119. Cena 1 K 40 vinarjev. — Dne 30. avgusta 1905 je umrl v frančiškans em samostanu   Kreševu   sivolasi   pesnik,   hrvaški
je vzpel najvišje v prvih dveh delih: „Obre-nov" in „Luka Vukalovič", drugi deli so   slabši.    V   svojih   pesnitvah   se   je   dobro
SamOStanU      IVreSeVU      SlVOiaSl      pe&lllft.,     uivcisai        s«J     amuai.        v      avujiu     jjcaiuivau     se     je     \AVjuiv
Homer fra Grga Martič. Rojen je bil 5. februarja     okoristil z narodnimi pesmami,  katere je po-1822 v Posušju v Hercegovini in je celo svoje     znal   kot nobeden drugi; on je izpopolnil  in