Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob i. uri popoldne.
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
s *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DHEVHIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K *>' mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 13.
Telefonska številka 65.
Celje, v torek, dne 18. januarja 1910.
čekovni račun 48.817.
Leto II.
Za slovanski cerkveni jezik.
Tam doli v kršili Istri se gode sedaj za nas, ki s vajeni na slepo pokorščino napram cerkveni auioi.....ti, kjer je širokim ljudskim množicam prilično vsejedno, ali je n. pr. mariborski škof Slovenec, vladinovec ali celo odkritosrčni re-negat, pravim, tam doli v Istri se gode sedaj za nas skoro nepojmljive stvari. Dajmo si še enkrat kratko predočiti, kaj se je zgodilo. Na povelje iz Rima je izdal tržaški škof dr. Nagi, kateremu so še nedavno tega celo najbolj zagrizeni nemški na-cijonalci dali častno spričevalo, da je „dober nemški mož", okrožnico, v kateri prepoveduje za Istro rabo staroslovanske liturgije tam, koder se je doslej na temelju starih pravic in starih šeg ter navad še rabila. Kaj se je zgodilo na to ? Niso se morda izvršile bučne demonstracije niti hrupni izgredi: ljudstvo je zapustilo latinizirane cerkve,t ne hodi več k maši temveč moli k Bogu v svojih kapelicah v lastnem jeziku. To je nema, tiha demonstracija, ki je pa napravila silen utis.. Zganilo se je tudi politično vodstvo naroda. Protestiralo se je na shodih proti latinizaciji slovanskih cerkva, šle so deputacije v Trst, kjer so nemškemu škofu, odločno izrazile svoje mnenje in mu povedale, da ljudstvo tako dolgo ne bode zahajalo v cerkve, dokler se odredba glede prepovedi slovanske liturgije ne razveljavi. Protestirala je tudi duhovščina, ker videla, da ne bi bilo dobro za njo, ako bi se ustavljala elementarnemu razburjenju ljudstva..
Na vse to je sledil odgovor škofa dr. Nagla. Znamenit in značilen je ta odgovor in lahko hi se ravno zaradi njega razvil v Istri boj za načelo: ali se ima narod slepo pokoriti cerkvi ali ne, ali je takozvana učeča cerkev samo nekak izvrševalni organ, služabnik narodove volje ali pa vsemogočna, absolutna gospodarica? Nedvomno je, da do tega ne bode došlo. Narod kakor je naroden in odločen, še ni zrel za ta principijelni in težaven boj.. Naši bralci so že čitali med našimi brzojavkami odgovor Naglov: Ne morem vzeti niti resolucij političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri niti vseh drugih ugovorov na znanje, ker nočem dovoliti, da se politika meša v cerkvene zadeve, v kateri se moramo pokoriti odredbam rimske stolice. Znamenit in značilen je ta odgo-
vor zategadelj, ker je baš z njim potrjeno mnenje onih hrvaških rodoljubov v Istri ter voditeljev gibanja proti Naglo vi odredbi, da cerkvenim oblastim in celo najvišjemu cerkvenemu dostojanstveniku ni največ za duševni in večni blagor vernih kristjanov, mu ni za izpolnjevanje takozvanih verskih dolžnosti temveč predvsem za brezpogojno pokorščino Rimu. Evo: stojita si tu nasproti najvišja cerkvena autoriteta in pa narodova volja, ki bi morala dandanes odločevati povsod. In ako hoče odločevati, ako hoče protestirati proti temu, da bi se kršile stare narodne pravice, pravita Rim in dr. Nagi, da se vlači v cerkev politika.
Cerkvene oblasti imajo o tej besedi čudne pojme. Politika na primer ni, ako se na največje veselje italjanašev hoče šiloma odpraviti slovanska liturgija iz večine cerkva; da narod ne bi morda mislil, da se prav nič ne spoštuje v Rimu njegovih pravic, je odločil dr. Nagi, da se v nekaterih cerkvah kakor v zasmeh ohrani staroslovanska liturgija. Politika torej ni, ako se žali in zasmehuje narod — pač pa je politika, ako je ta narod toliko samostojen in ponosen, da proti tej žalitvi protestira. Ali je ravno ta moment tako zelo razburil različne katoliške liste po Slovenskem, da so hiteli dr. Naglu na pomoč? Nedvomno, kajti ako bi enkrat zmagala narodova volja nad certiveno au-toriteto, bi se utegnilo to zgoditi še večkrat: politika bi se jela vmešavati tudi v cerkvene stvari in ne samo cerkev v narodovo politiko. Kaplan Ukmar v Trstu in kaplan dr. Korošec v Mariboru to dobro čutita in zategadelj zamerjata „Slovencu" za to, ker v tej zadevi iz političnih vzrokov ni bil odkritosrčen. Politika ni, ako kaže cerkev na ljubo talijanašem in Nemcem očito sovraštvo proti slovenščini — in so ji za to talijanaši in Nemci tudi javno hvaležni; pač pa je politika, ako Slovani proti temn protestirajo, dobro vedoč, da je slovanščina v cerkvi važno narodno vzgojevalno sredstvo. Da je stvar čisto politična, dokazuje tudi neka vest, ki pravi, da je dr. Nagi v farah, koder s« ljudje puntajo, sploh prepovedal čitati maše. Seveda: načelo, ali latinsko ali pa sploh nobenega bogoslužja, je popolnoma nepolitično!
Naglov odgovor pa je tudi razdražljiv. Vpliva celo na nepoučenega človeka, kakor da bi ga ndaril s kolom po glavi. In v tem je iskati tudi njegovo postransko tendenco: stvar naj postane
politična vtoliko, da se bodo zganili Italjani > ■ > pauslavističnim hujskačem in napolnili s svojimi obrekovanji kaka poslušna ušesa na Dunaju. In potem se bode sveta cerkev lahko zanašala tudi na pomoč policajev in bajonetov. Kajti v nevarnosti bi ne bila samo cerkvena autoriteta temveč tudi država. In potem ne bode cerkvene autoritete branil samo začasni interdikt temveč se bode ljudstvo po potrebi tudi z bodali podučilo, da se mora sveti cerkvi pokoravati in mora dobiti prepričale, da je cerkvi le za njegov dušni in večni blagor ne pa za take malenkosti kakor je stara narodova pravica na slovanski cerkveni jezik. Nimamo sicer nade, da bode istersko ljudstvo vstra-jalo v boju, ali ta epizoda bode nov prav podučui donesek za naše politične boje.
Politična kronika.
Štajerski deželni zbor.
25. seja dne 17. jan.
Med poročili deželnega odbora omenjamo poročilo o izvršenih različnih novih gradnjah in popravilih v Rogaški Slatini (regulacija potoka, uvedba električne razsvetljave, izvršena dela pri slatinskih studencih); nadalje predlog, da se dovoli občini Brezno za 20 let pobiranje mostovine na novem mostu čez Dravo; konečno poročilo finančnega odseka, da se dovoli trški občini Planina nadaljno brezobrestno posojilo 6.000 kron za vodovod, odkloni pa se prošnja, da bi se naj podpora v znesku 2.000 kron zvišala.
Posl. Brandl je utemeljeval potrebo novega modernega ribarskega zakona na Štajerskem; posl. Riemelmoser predlog, naj bi država prispevala 50% za ljudskošolske stroške; posl. Riegler, naj bi dež. odbor poizvedel, koliko občin bi se na Štajerskem izreklo za obč. posredovalnice služb in bi eventuelno izdelal tudi tozadevni zakonski načrt. Dr. Kukovec je utemeljeval svoj predlog, n a j bi se dovolila pletarski šoli pri Sv. Barbari v Halozah deželna podpora v znesku 1.000 kron. Predlog se je odkazal fin. odseku.
Zelo nemilo je pa dirnilo slov. poslance, da je na vrsti že zopet ustanovitev nemške meščanske šole in to v Črncu (Rottenmann) na Zgor. Štajerskem. Predlog za njeno ustanovitev se je odkazal kombiniranemu finančnemu in naučnemu odseku. — Poročilo istega odseka, da se naj da okraju Weiz katerega je lani zadela toča, podpora ne le v denarju temveč se nakupi na deželne stroške tudi krma, se je vzelo na znanje.
LISTE K.
Orlov in njegova žena.
Ruski spisal Maksim Gorki.
Preložil Fedor GradiSnik.	Dalje.
vin.
Nekega meglenega septemberskega jutra se je pripeljal na dvorišče barake bolniški voz, iz katerega je dvignil Pronin okuženega, popolnoma rumenega in suhega, komaj še dihajočega, v zamazano obleko oblečenega dečka.
„Zopet eden iz hiše Petunikova, iz mokre ulice", je rekel voznik, ko so ga vprašali, od kod je bolnik.
,, Čišik!" je vskliknil Orlov bolestno. „Ali moj Bog, Senka! Ti mali tiček! Ali me poznaš?"
„Poznam vas!" je šepetal Čišik s težavo, ležoč na nosilnici in počasi premikajoč oči proti čelu, da bi videl Orlova, ki je stal* za njegovo glavo.
„Ah, ti veseli tiček! Kako si pač prišel do tega ?" je vprašal Orlov. Bil je popolnoma zmeden pri pogledu, na malega dečka,, od bolezni popolnoma shujšanega. „Čemu naj ta ubošček veruje v to?" je vskliknil, izrazajoč s tem vprašanjem rse svoje čustvovanje in žalostno stresoč glavo.
Čišik je molčal in zlezel skupaj.
„Mrazi me," je rekel, ko so ga položili v posteljo in mu slekli raznobojne cunje.
„Takoj te ponesemo v vročo kopel", mn je obljubil Orlov. „Te bomo že ozdravili".
Čišik je stresal glavico.
„Ne, striček Gregorij .... jaz ne bom več zdrav," je šepetal brezzvočno. „Skloni se k meni . . . jaz sem . . . ukradel harmoniko ... v drvarnici je skrita . . . Predvčerajšnjem sem igral . . . prvič . . . nato se je takoj pričelo to v trebuhu . . . kazen za greh . . . vrni jo, striček Gri-gorij . . . harmonikar je imel sestro . . . ah . . . a - ah . . ."
Pričel se je na vsem telesu tresti in zvijal se je vsled bolečin. Trudili so se vsi za malega dečka, kolikor so mogli, toda zdelano telesce ni moglo več obvarovati življenske iskrice. Na večer tistega dne je nesel Orlov malega Čišika v mrtvašnico. Bilo mu je, kot da ga je kdo silno raz-žalil. Poskušal je malega mrtveca zravnati, a posrečilo se mu ni. Odšel je, kot bi ga bil kdo udaril v lice, zamišljen in teman, pred očmi podobo nekoč tako veselega, sedaj tako strašno izpremenjenega dečka. Bil si je svest svoje slabosti in neumljivosti napram smrti. Dasi se je toliko trudil z ubogim Čišikom, dasi so zdravniki
napeli vse moči, da bi rešili revčka . . . moral je vendar umreti! To je bila krivica usode! Tudi njega samega, Griška Orlova, se bo enkrat lotilo in ne bo ga več izpustilo. Potem bo vsega konec. Groza ga je izpreletela, in ob jednem se je čutil osamljenega, zapuščenega. Čutil je potrebo, da se s kom pogovori. Večkrat je že prišel s kakim dijakom v daljši pogovor, a tu ni imel nikdo časa za filozofiranje. Tako mu ni preostajal nikdo drugi kot njegova žena. V temnem, potrtem razpoloženju je šel k Matroni.
Ravnokar je končala delo in se umivala v kotu svoje sobe. V samovaru, ki je stal na mizi, je že vrelo in kipelo.
Grigorij se je vsedel molče na stol in opazoval gola, okrogla ramena Matrouina. V samovaru je kipela in brizgala voda, Matrona je vzdihovala pri samovaru. Na koridorju so doneli koraki sem in tja hitečih strežajev in Grigorij si je prizadeval, da bi spoznal mimo idoče po hoji.
Naenkrat se mu je zazdelo, da so Matronine rame baš tako mrzle in potne, kot telesce malega Čišika, ko se je premetaval v krčih na svojem ležišču. Grigorij se je zdrznil in rekel tiho:
„Senka je umrl . . ."
»Kaj — Senka je umrl? Bog mu daj večni mir!« je dejala Matrona kot bi molila in se je pričela kol
Med predlogi je Huberjev za ustanovitev stan. kmečkih zadrug, Mayr-Melnhofa in tt. za podporo 10.000 kron Anini otroški bolnišnici v Gradcu vprid tistim otrokom, ki zbole na poliomyelitis in končno dr. Hofmann-Wellenhofa glede blagovnih tarifov na Južni železnici. Predlog stremi za tem, da bi se zvišani tarifi na vsak način s koncem leta 1910 odpravili.
Drobne politične novice.
d Eezolucije za nižje colninske in tovorne tarife za krmila je sklenilo več kršč. socijalnih shodov po Zg. Štajerskem.
d Nemško edinstvo. Včeraj se je vršila pri dr. Luegerju n,i Dunaju konferenca nemških kršč. socijalcev in nacijonalcev, na kateri se je izrazila želja tudi po nadaljnem skupnem delovanju v zadevah narodne obrambe in se je izvolil za to poseben odbor.
d Novo ogrsko ministerstvo je sestavljeno sledeče: predsedstvo, notranje zadeve, zastopstvo na dvoru in začasno hrvaške zadeve Khuen-Hedervary; finance Lukacs, trgovino Hie-ronyoii, pravosodje Szekely, poljedelstvo Serenyi, domobranstvo Hazay. — Naučno ministerstvo bo najbrže začasno vodil tudi Szekely, s katerim so sicer ogrski klerikalci sila nezadovoljni, ker je žid in framazon, dočim so ta portfelj imeli doslej vedno klerikalci. Ali izvirajo odtod tiste famozne obsodbe slovaških in rumunskih rodoljubov?
d Japonci o amerikanski armadi in mornarici. List ,.Hohi" v Jakohami, govorečo konfliktu v zadevi mandžurske železnice, se norčuje iz armade in mornarice Združenih držav, češ. da ni v njihovi armadi nobene discipline, a v topovih vojnih ladij je vse polno rje. ,,Severna Amerika nima vojske in mornarice, da bi se z nami borila."
d Draginjski odsek. Načelnik drž. posl. J. Hribar je sklical sejo za ta četrtek. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o draginjskem vprašanju.
d-Zahteve poštarjev. Te dni so se ua Dunaju sešli načelniki poštarskih strokovnih društev in so posredovali pri finančnem in trgovinskem rainisterstvu glede zboljšanja svojega položaja.
Dnevna kronika.
d Premog so našli blizu vasi Pribanj pri že-lozniški postaji Pala v Bosni.
d 103.100 rekrutov za armado in 19.240 za deželno brambo zahteva vojni minister za 1.1910.
d Generalnim višjim zdravnikom bo imenovan šef domobranskih zdravnikov dr. Julij Kepes.
d Mahmud Šefket paša o reformah v turški vojski. Turški vojni minister Mahmud Šefket-paša je izjavil nekemu francoskemu časnikarju, da ni res, da bi bil on germanofil. Da je pozval same nemške častnike za inštruktorje v turško vojsko, je vzrok ta, ker se on divi organizaciji in disciplini v nemški armadi. Iz tega pa se ne more izvajati germanofilstvo. Čez leto dni pa obišče 70 turških častnikov Francosko, da se informirajo o organizaciji francoske armade.
na to silno odkašljevati: milo ji je prišlo v usta.
»Zal mi je fanta«, je rekel Grigorij žalostno.
»Bil je pravzaprav predrzen deček!« je menila Matrona.
»Sedaj je mrtev, pusti ga počivati! Tebe ne briga, kakšen je bil... Resnično, v srce me boli, da je moral umreti... Harmonika... hm! —pripraven dečko ... Večkrat sem razmišljal, če bi ga vzel k sebi, za učenca takorekoč ... Bil je sirota ... naposled bi se naju bil privadil, bil bi nama kakor sin. Midva pač nimava otrok ... Ne!... Tako zdrava žena si, in ne dobiš otrok ... Enega si. rodila, potem je bilo konec ... Ah ti!... Ko bi imela takole par kričajev ... potem, mislim, da bi nama ne bilo tako dolgočasno... Tako pa človek ne ve, čemu živi in dela... Samo da si zasluživa kruha, in nič več. In je človek tudi samo zato, da more delati... In tako se vse suče, brez uma in razuma... Ko bi imela otroke ... to bi bila druga stvar ... Hm ... da...«
Vse to je govoril s povešeno glavo, s temnim, nezadovoljnim glasom. Matrona je stala pred njim, ga poslušala in vedno bolj bledela.
»Jaz sem zdrav, ti si zdrava«, je nadaljeval Grigorij, »in otrok nimava nobenih! Kako neki to pride? Kaj je vzrok temu? Hm, da... Takole človek premišljuje ... in se napije od same žalosti...«
»Lažeš!« je rekla Matrona glasno in trdno. »Stvar je drugačna! Ne drzni se mi, kaj tacega ziniti! .. .Razumeš? Nikar se mi ne drzni! Če piješ, potem storiš to iz hudobije, ker se ne moreš premagovati; da pa nimam otrok, ni s tem nič v zvezi! Le ne lagati, Griška!«
Grigorij je bil popolnoma presenečen, ko je pričela tako govoriti. Naslonil se je na stolovo naslonjalo, pogledal Matrono in jo komaj spoznal.
d V Pragi je umrla 15. t. m". gospa Ana Kot-lafeva, soproga znanega češkega državnega poslanca in prijatelja Slovencev Vaclava Kotlafa. Bila je stara komaj 32 lat.
d Pesje znamke v obliki križa je izdala občina Bos. Višegrad. Čudne manire!
d Praški nadškof Skrbensky je 14. t. mes. praznoval 10 letnico nadškofovstva.
a 10 miljard 337,900.000 K znašajo že avstrijski državni dolgovi.
a Skladatelj Leoncavallo je s svojo novo opero ,.Maja". ki se je 15. t. m. zvečer pod Mas-cagnijevim vodstvom v navzočnosti kra'jeve dvojice proizvajata v Constanzijevem gledališču v Rimu. doživel velik neuspeh. Občinstvo je med predstavo s hrupno demonstracijo zapuščalo gledališče.
a Nemški Schuiverein bo tridesetletnico svojega obšEanka. ki je letos, slavil v Grad u in sicer o biukoštih.
a Pierpont Morgan je podaril univerzi v Jale 400.000 dolarjev za ustanovitev asirologične pro-fesnre in zbiralnice za babilonsko literaturo.
a ..Diamantni jubilej" t. j. šestdesetletuico obstanka slavi danes 18. t. m. orožništvo. Tega dne 1. 1850 je cesar podpisal zakon o ustanovitvi orožništva. Organiziral ga je general Kompen pl. Fichtenstamm. V Avstriji je 13.524 orožnikov in 304 orožniških častnikov. Na leto se porabi za orožništvo 25 miljonov 889.568 K.
a Za dalmatinske železnice. V nedeljo, 16. t. m. se je vršil v Splitu velikanski manifestacijski shod za železuiške zveze Dalmacije z Bosno in preko Hrvatske z ostalo monarhijo. Shoda so se udeležile vse politične stranke. Govorili so napred-njak dr. Smodlaka. soc. dem. Gabrič. posl. dr. Tresič, splitski župan dr. Mihaljevič. dr. Ziliotto in drugi. Shod je sprejel rezolucijo, v kateri so od vlade z vso ostrostjo zahtevajo železniške zveze za Dalmacijo. Sklenilo se je osnovati dalmatinski železniški svet. ki bo imel nalogo, da z vsemi sredstvi pospešuje pred vsem zgradbo železniške zveze Dalmacije (Split) s Hrvatsko in Kranjsko.
Dopisi.
Žalska kmet. podružnica je imela svoj redni občni zbor dne 9. januarja v gostilni gosp. Hodnika v Žalcu., Udeležba je bila povoljna, navzočih je bilo 72 kmetovalcev. Predsednik podružnice, drž. poslanec gosp. F. Roblek pozdravi navzoče ter jih opominja k složnemu postopanju v gospodarskih zadevah. S tajniškega poročila je posneti, da je podružnica štela v preteklem letu 128 udov. Od 1. januarja 1909 do konca leta je sprejela 61 dopisov, dočim je tajništvo odposlalo 116 pisem. Odbor je imel pet sej in je priredila podružnica 9 učnih predavanj in demonstracij. Kupila je za svoje ude 6 mrjascev po znižani ceni, posredovala nakup umetnega gnoja in raznega semenja tudi po znižani ceni, brezplačno pa je dobila za svoje ude 3 škropilnice za vinograde. Na dopis kmet. podružnice žalske, da bi se izdajali lepaki za dobavo semenja tudi v slovenskem jeziku, je poročala Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem, da se bo v bodoče na to željo oziralo. Rešujoč sklep odborove seje od dne 19. septembra 1909 se je z ozirom na dejstvo, da se je v okrožju podružnice uradno kon-statirala trtna uš in bodo v kratkem uničeni vsi vinogradi, naprosil dež. odbor, da isti ustanovi v podružniškem okrožju deželni uzorni vinograd z amerikansko podlago. Z blagajničarjevega poročila
Nikdar je še ni videl tako razburjene, nikdar ga še ni zrla s tako neusmiljeno karajočimi pogledi, nikdar še ni govorila tako odločno.
»No, no!« je rekel izzivajoč, držeč se sedeža. »Le govori naprej, le vedno dalje!«
»Gotovo hočem govoriti!« je nadaljevala Matrona. »Niti besedice bi ne zinila, a tvojih očitanj ne morem več tako sprejeti! Ne rodim ti otrok, praviš — to je pravilno! In rodila ti jih tudi nikdar več ne bodem! Ne morem več... Ne, nobenega otroka ne dobim več!«
Donelo je kakor zdihovanje iz teh besed, ki ki jih je tako glasno govorila.
»Ne tuli vendar!« je rekel Grigorij s karajočim glasom.
»Ali tudi veš — he — zakaj nimam otrok? Le spomni se, Griška, kako si me mučil, kolikokrat si me suval v ledja! Le seštej enkrat vse udarce! Pretepal in mučil si me do krvi! Ali veš, kakšna sem bila često, če si me tako mučil? Popolnoma krvava sem bila včasih — in zato, ljubi moj mož, ne dobim nobenih otrok več! Kako mi moreš sedaj kaj očitati radi tega, he? Sram bi te moralo biti, če bi mi pogledal še enkrat v oči!... Ubijalec ti! Da, ubijalec si, sam si ubil svoje otroke!... In sedaj hočeš zvaliti krivdo na mene... Vse sem prenašala, vse sem ti odpustila — teh besed pa ti nikdar ne odpustim, Griška! V svoji smrtni uri bom še mislila na nje! Ali misliš, da si nisem sama želela otrok — kakor vse druge žene? Ali misliš, da jih nisem hotela imeti? Haha! Kolikokrat sem v nočeh brez spanja prosila Boga, da bi mi vendar ohranil otroka v telesu... pred teboj, ti morilec! Ce vidim tujega otroka, tedaj bi zavpila od grenkobe in zavisti, da mi je odvzeta ta sreča. Ko bi le... Ah, kraljica, nebeška!... Kolikokrat sem ubogega
je razvidno, da je imela podružnica 357 K 93 h dohodkov in 289 K 10 h stroškov. Prebitek znaša 68 K 83 h. V odbor so bili enoglasno izvoljeni sledeči gospodje: Franc Roblek, drž. poslanec in veleposestnik v Žalcu kot načelnik, Vinko Steiner iz Gorice kot namestnik, Erjjst Slane, nadučitelj v Petrovčah kot tajnik in Leopold Tratnik iz Ložnice kot blagajnik. Odborniki so gg.: Jožef Zigan, veleposestnik v Žalcu, Martin Ocvirk, posestnik v Mali Pirešici, Vincenc Kopriva, posestnik v Arjivasi. Jernej Razboršek, posestnik v Dobrišjivasi, Miha Jošt, posestnik v Gotovljah, Štefan Guzej, posestnik v Grižah, Jurij Gorišek, posestnik v BezoVniku, Franc Sedminek, posestnik v Podlogu, Franc Gilen-šek, posestnik v Latkovi vasi, Janez Sokol, posestnik v Vrbju in Janez Dolar, posestnik v Veliki Pirešici. Podružnica je izvolila kot odposlance k glavnemu zborovanju c. kr. kmetijske družbe v Gradcu, ki se vrši dne 16. in 17. marca t. 1. nasled-ne gg. Franc Roblek, drž. poslanec. Ernst Slane, nadučitelj v Petrovčah, Vinko Steiner, posestnik v Gorici in Jožef Guzej, posestn. v Grižah. Za glavno zborovanje v Gradcu so bili sprejeti sledeči predlogi: 1. Kmetijska podružnica v Žalcu predlaga, da se opusti sedanji način nakupa in oddaje plemenskih bikov, ker ne ustreza svojemu namenu, ter se naj vsote, namenjene v povzdigo živinoreje, izročijo okrajnim odborom, kateri naj sporazumno s kmetjskimi podružmeami dotičnega okraja priskrbijo nakup plemenskih bikov. 2. Za povždigo sadje-reje naj osrednji odbor posreduje v ta namen, da se subvencijonirajo šolske drevesnice. Na to je sledilo predavanje okrožnega živinozdravnika iz Braslovč, g. dr. Lampreta. Poučno predavanje g. živinozdravnika je bilo za živinorejce zelo zanimivo in želeti bi bilo, da bi se isti ravnali po njegovih nasvetih, da bi se sčasoma zboljšala živinoreja v Savinjski dolini. Ker hoče deželna vlada v pokritje primanjkljaja deželnega proračuna zvišati davek na pivo, pojasnil je g. predsednik to zadevo. Občni zbor kmet. podružnice v Žalcu je odločno protestiral proti vsakemu zvišanju davka na pivo, ker bi bile posledice tega davka za hmeljarje v Savinjski dolini naravnost uničujoče. Konečno poziva g. predsednik navzoče, naj se tudi zanaprej pridno udeležujejo podružničnih zborovanj, kajti pritisk na kmeta davkoplačevalca postaja neznosen in se da odvrniti le potom združitve. Le skupnost vseh kmetovalcev zamore doseči ugodnosti. Ako to dosežejo drugi sloji, tedaj moramo taiste posnemati in se bojevati z enakim orožjem, da se obranimo škode in gmotno napredujemo. Zato je vsaka kmetijska podružnica kamen k mogočni stavbi v obrambo naših kmetijskih koristi. Žalibog. ogromna večina kmetovalcev ne čita nobenega kmetijskega lista, ne obišče nobenega kmetijskega zborovanja. Vsi ti niso deležni nasvetov in pouka, katerega nudijo kmetu zborovanja kmetijskih podružnic. Z željo, da bi tudi kmetovalcem zasijalo boljše solnce, zaključi g. predsednik občni zbor po triurnem zborovanju, zahvaljujoč se za veliko udeležbo in vstrajnost.
Štajerske mm.
z Neresuične vesti klerikalnega časopisja o celjski Zadružni Zvezi. „Straža" je priobčila v štev. 1. od 3. t. m. iz trte izvito laž, zapisano s prozornim namenom, zaleteti se zopet enkrat v Zadružno Zvezo v Celju. Dopisnik pa se je tokrat skril globoko doli v Istro ter naslovil dopis iz Podgrada. v katerem piavi, da celjska Zadružna Zveza ni hotela in ni mogla dati tamošnjemu denarnemu zavodu, njenemu članu, kredita. Pa krivo-
Senko skrivaj pobožala... Kaj sem? O Bog... žena brez otrok ...«
Bila je popolnoma iz sebe. Besede so kar vrele z njenih ustnic, brez .vsake zveze. Rdeče lise so pokrivale njen obraz, tresla se je po vsem telesu in s prsti se je krčevito tiščala za vrat, da bi zadržala plač, ki jo je hotel posiliti.
Grigorij je sedel bled in prepadel na svojem stolu, ki ga je še vedno krčevito držal, in zrl je nemo, s široko odprtimi očmi v to popolnoma tujo mu žensko. Bal se je je .... bal, da ga naenkrat ne prime za vrat in ga zadavi... Kakor temna pretnja, je bliskalo iz njenih žarečih, sovražnih očij. Daleč, daleč ga je prekašala, to je čutil natančno in postal je bojazljiv. Ni se mogel dvigniti s svojega mesta in iti k njej ter jo udariti, kar bi bil gotovo storil, ko bi mu ne bilo postalo jasno, da se je iz-premenila, da je zadobila od bogve kje neko tajno, silno moč.
»Globoko v dušo si me razžalil... Griška! Velik je tvoj greh, velika tvoja pregreha nad mano! Prenesla sem vse in molčala... zato, ker sem te ljubila.,, a tega očitka nočem sprejeti!... Moja moč je izčrpana... Ti mož moj, od Boga mi odme-njeni, — badi radi svojih besed trikrat prokl...«
»Molči!« je zavpil Griška in ji pokazal zobe.
»He! f(akšen škandal je pa to? Ali sta pozabila, kje sta? Prepira se ta sodrga!«
Griški se je zmračilo pred očmi. Niti videl ni, kdo stoji med vratmi in vpije z globokim basOra nanj, ampak sunil je s silnimi kletvami vstopivšega vstran ter dirjal na prosto. Matrona je stala nek« časa sredi sobe, zmedena in preplašena, nato pa Je šla s stegnjenimi rokami proti svojemu ležišču ter se glasno jpkaje vrgla nanj.
(Še pride.)
eiedno fante se je zopet zmotilo, četudi se je z istim prozornim namenom prav enako zlagalo tndi v baje najbolj resnicoljubnem listu »Miru" št. 2.
8. t m. V bratskem objemn sta začela torej v Novem letu kar oba katoliška lista lagati o celjski Zadružni Zvezi gotovo z namenom, da precej s poeetka povesta, kako pojde celo leto naprej. Porota se nam. da je preskrbljeno za to, da bodeta „Straža" in ,.Mir" priobčila popravke ter preklicala svoje grde laži. Starešinstvo posojilnice v Podgradu, katerega ime sta zlorabila »Straža" in »Mir-, izjavlja namreč ogorčeno, da sta omenjeni notici prišli v »Stražo" in »Mir" brez njegove vednosti — in ker je tendenca istih prozorna, ji h s ta reš i n s t v o na jenergič nejše obsoja. Isto starešinstvo prosi tudi obenem Zadružno Zvezo v Celju, naj ji bodo popravki — zadoščenje in jo vsled soglasnega sklepa seje. — S takim orožjem se bori naše duhovništvo in njegovi plažam podrepniki za povzdigo slovenskega narodnega gospodarstva.
z Kako je s podporami za sušo { Klerikalni listi trdijo, da spodnještajerski okrajni glavarji niso zahtevali podpor po suši. ker baje tu ni bila fcpio^na in tudi ni napravila mnogo- škode. Zgodilo bi* se vsled tega seveda, da bi namestnija večino zneskov obrnila v prid Zg. Štajerski, odkoder pa še celo seno — izvažajo, ker ga imajo preveč! Opozarjamo tozadevno na zanimivo debato, ki se je izvršila v deželnem zboru med posl. GrOss-vangom in Prischingom in o kateri smo poročali. Treba bode tedaj, da se vsi župani še enkrat nemudoma obrnejo na okr. glavarstva za podpore. Mi jih na Sp. Štajerskem v istini rabimo, na Zg. Štajerskem pa se porabljajo za strankarske namene.
z Sprememba deželnega šolskega sveta. »Straža"' poroča, da se je pred kratkim razpravljalo v deželnozborskem šolskem odseku o znanem Wastianovem predlogu glede razširjenja deželnega šolskega sveta. Predlog je slučajno propadel, ker je bilo premalo nemških članov navzočih in je postal odsek z odstranitvijo dveh slov. članov nesklepčen. Mariborski slov. list pravi nadalje, da j«- šolsko vprašanje za Slovence na Sp. Štajerskem vitalno in poziva slovensko inteligenco, »da se vzdrami". Mi konštatiramo samo to, da se je ta inteligenca v tem oziru pač že zdavnej zdramila in da je bila baš^ona. katera se je doslej vedno ukvarjala s šolskim vprašanjem. Kaj drugega smo videli pri stranki;ki jo zastopa »Straža". . . Pa nočemu danes vzbujati bridkih reminiscenc: treba bode tukaj skupnega dela, treba neke najvišje narodne instance, narodnega sveta, ki bode vodil ifc urejeval naš narodni boj v tem in še v marsikaterem drugem oziru. Ta narodni svet že obstoji; treba ga samo izpopolniti in potem lahko deluje naprej.
z »Oslovski prepir" imenuje mariborska rStraža" akcijo savinskih hmeljarjev, da bi se ne zvišala deželna doklada na pivo in s tem ne padle cene hmelju. Seveda, gg. duhovniškim poslancem je neprijetno, da so jih hmeljarji spomnili na njihove dolžnosti — in zato je to »oslovski prepir". Slišali in čitali smo v mariborskih listih že marsi-kaja — a da bi se upali tako javno zasmehovati in poniževati hmeljarje in prebivalstvo dveh okrajev, se še doslej ni zgodilo. Savinčani, ali bodete to še dolgo trpeli?
z Ustrelil se je v nedeljo, t. j. 16. t. m. okoli devete ure zvečer v tukajšnji vojašnici peš-polka št 87. poddesetnik Fr. Drevenšek. Našli so ga ustreljenega v stranišču zraven okna. Puško je imel nabasano z ostrim patronom ter si jo je tako pripravil, da je s privezanim naramnikom na petelina s pomočjo noge si zagnal krogljo naravnost skozi srce, vsled česar je bil seveda takoj mrtev. Takoj, ko je bil najden, spravilo se ga je v vojaško mrtvašnico in bode danes popoldne ob 3. uri pokopan. Vzrok samomora še ni znan, vendar je sodi; i, da si je vzel življenje zaradi neprimernega življenja; komaj pred enim tednom prišel še je namreč z garuizijskega zapora v Mariboru. Ustreljenec je doma nekje v radgonski okolici.
z Vsem trgovcem zadružnega okoliša okraja €elje okolica. Zadružno predstojništvo opozarja vs>e trgovce na § 23 zadružnih pravil, po katerem ima zadružno predstojnišlvo pravice, prisojati denarne globe do 20 kron udom, kateri ne prijavijo tekom osmih dni zadražnemu predstojništvu 1. zakupOvanje ali odložitev obrta, 2. sprejem in odpust vajencev in pomočnikov. Ker ne izpolnjuje večina udov teh postavnih dolžnosti, primorano
je zadružno predstojništvo posluževati se nepri-zanesno omenjene pravice.
z Za Ciril-Metodovo družbo je nabrala gdč. Marica feačnikova v Skalni kleti 7 K.
z Zaprli 80 v Celju nekega goljufa, kateri se je izdal v Rasteigerjevi gostilni v Slovenski Bistrici za oskrbnika Rimskih toplic in je tam ukradel več zlatnine in denarja. — V Majdičevem paromlinu je posnel stroj nekemu delaven kožo s prsta. Kake večje nesreče, o kateri se je govorilo po mestu, ni bilo"
z Zvezo slovenskih deklet na Štajerskem hočejo ustanoviti klerikalni kaplani. Za politične in bernjarske svrhe seveda.
z Odlikovanje. Oraški vseučiliščni profesor dr. Hanausek je bil imenovan za dvornega svetnika, umirovljeni profesor dr. Tewes pa je dobil plemstvo.
z Zgorelo je v nedeljo zvečer v Hočah pri Mariboru gospodarsko poslopje pos. Rečnika z vsemi pridelki, gospodarksim orodjem in perutnino. Požarni brambovci so ogenj srečno omejili, da ni posegel tudi na druga poslopja v bližini.
z T Št. Ilju je izvoljen za načelnika kraj-nega šolskega sveta slov. župan Thaler, za pod-načelnika pa župan v Ciršaku, gosp. Hauc, tudi Slovenec.
z Dobro je zadel naš dopis o mariborskem škofu, kateri očita temo gospodu, da pošilja na leto 6.400 kron nemškemu vseučiliškemu društvu. »Straža" je že vsa divja in že išče nekega dozdevnega »feldpatra Nar. str.", da bi se maščeval škof nad njim. List ne ve za škofov čin nobenega drugega zagovora ko grožnje z maščevanjem dopisniku, ki ga niti ne pozna. Lepo — narodnjaštvo in še lepše krščanstvo!
z Umrl je včeraj popoldne v Mariboru vele-industrijalec in veleposestnik g. Kari Scherbaum, star 66 let. Imel je v svoji lasti več graščin, pe-karijo v Zg. Andricu pri Gradcu, v Trstu in dva paromlina, jednega v Mariboru, drugega pa v Bistrici nad Mariborom.
a Zagonetna smrt. 24-letno služkinjo Rozo Novak v Gradcu, doma iz Št. Lovrenca pri Ptnju, so našli predvčeraj v hiši, kjer je služila, v nekem stranskem balkonu popolnoma oblečeno — mrtvo. Zdravnik ni mogel konstatirati pravega vzroka smrti. Dekle je trpelo na epileptičnih popadib.
Druge slovenske dežele.
d Deželni zbor kranjski ta teden nima nobene plenarne seje. Le odseki bodo zborovali. Finančni odsek je sKlenil. da se gledališču dolg 20.000 K odpiše, če se gledališče odpove pravici do obljubljene oz. že dovoljene, a ne izplačane podpore skupno 25.000 K. Odslej dežela gledališča ne bo podpirala, a najemnina lož mu ostane.
d Za učitelje 45.000 K, za »Gospodarsko zvezo" 40.000 K! S tihim ponosom poročajo klerikalci, da ie finančni odsek sklenil za učitelje 45.000 K, češ, več se dati ne more, ker je dežela revna. In še teh 45.000 K so tako sklenili, da bo večino razdeljeval deželni odbor. Torej je dovoljen ta denar za nakupovanje učiteljev. Istočasno pa ta revna dežela dovoli 60.000 K za klerikalne gospodarske zavode, med njimi za »Gospodarsko zvezo" 40.000 K.
d Nemškemu gledališču v Ljubljani so že položili temeljne zgradbe. Stalo bode v Gradišču. Kakor znano, gradi Nemcem gledališče kranjska hranilnica, največji podpornik pa je sedanji avstrijski cesar.
d Stavbarska razstava se vrši od 15. jul. do 15. sept. v koroški obrtni dvorani v Celovcu. Razstave se udeleže vse obrti, ki so v zvezi z stavbarstvom.
Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Beljaku so menda znoreli. Sedaj so izdali legi-timacijske listke za uslužbence c. kr. avstrijskih drž. železnic v nemškem in — madžarskem jeziku. Slovenskih — bog ne daj!
d Občinska volilna reforma na Koroškem. Včeraj je bil deželnemu zboru koroškemu predložen novi načrt zakona o obč. redu in obč. vol. redu za Koroško, ki ga je sklenil v to izvoljeni odsek. Mi smo o načrtu kratko že poročali in konštatiramo danes samo spremembe, ki so se pozneje še zvršile. Davek plačnjočim ženskam se načeloma pripozna volilna pravica. Osebe, ki ne stanujejo v občini, morajo osebno voliti; voliti z pooblastilom sme samo tisti, ki je sam volilec. Uradniki in služabniki občine so od pasivne volilne pravice izključeni. Ljudskošolski učitelji volijo v II. vol. razredu.
d O postojinski jami je 15. t. m. na Dunaju predaval znani raziskovalec podzemeljskih jam g. Andrej Perko. Občinstvo je predavanju, pojasnje-vanem z okoli 100 skioptičnimi slikami, sledilo z velikim zanimanjem. Gotovo to mnogo pripomore k tnjskemu prometu v postojinski jami.
d Prestolonaslednik Franc Ferdinand pride 10. febr. v Pulj in se nastani na brionskih otokih.
d Poštar Julij Mazelle v Gradcu je, kakor poroča »Slovenec", zaradi njegove afere z brzojavko vsled sklepa disciplinarne komisije odstavljen od službe. Ministerstvo je reknrz odbilo.
d »O značaj nostl in resnicoljubju" je v nedeljo v izobraževalnem društvu na Ježici govoril * urednik »Slovenca" Fr. Terseglav. - Brez komentarja!
d V 6. činovui razred je povišan ravnatelj ljubljanskega učiteljišča Ant. Cernivec.
d Nerazdeljen dopoldanski pouk uvedejo na dekliški štirirazrednici v Kamniku.
d Strašen čin blaznega. Mimo blaznice v Celovcu ob straui, kjer je dvorišče, sta v nedeljo popoldne šla dva mala brata. V dvorišču je bil baš ueki norec. Vabil je dečka k sebi, češ, da jima da drsalice. Starejši trinajstletni je res splezal čez ograjo. Blazni ga je peljal v neko klet, ga slekel, mu zvezal nogi in ga obesil z glavo navzdol. Čez nekaj časa ga je odveza! ter ga vtaknil v isti kleti v neko dimniško luknjo ter lnknjo zadelal s krompirjem in drugimi rečmi. Mlajši bratec je hitel, ko starejšega ni bilo od nikoder, domov in povedal, kje je brat ostal. Oče je takoj alarmiral policijo, ki je šla preiskovat, a zaradi teme ni mogla ničesar zaslediti. Raziskovanje se je drugi dan nadaljevalo. Ko so prišli v dotično klet, so slišali iz dimnikove luknje jav-kanje in našli tam dečka. Da ni v luknjo prihajala od druge strani toplota, bi bil dečko gotovo čez noč zmrznil. Da je njegovo zdravje občutno oškodovano, je jasno. Lepe razmere morajo vladati v celovški blaznici in vzorno mora biti nadzorstvo nad blaznimi.
Na nedeljskem javnem shodu v Trstu, sklicanem od pol. društva »Edinost«, je govoril dr. Ry-bar o političnem položaju, o dogodkih v dunajskem parlamentu in o svojem delovanju kot poslanec. Državni zbor radi narodnostnih bojev še vedno ne pride do dela. Slovani zaradi razcepljenosti med plemeni in med strankami v plemenih samih ne morejo priti do vodilne uloge. Govoril je tudi o domači tržaški slovenski politiki ter o napadih na njo od strani »lastnih rojakov«. Tu je gotovo apostrofiral nas. Mi pravimo le: če obsodimo enkrat ali drugikrat dejstvo, da se glasilo tržaških Slovencev skuša prilizovati klerikalcem z včasi že ostudnimi frazami o slogi, s tem še ne obsodimo tržaške slov. politike, ampak smo se nasprotno že o marsikateri priliki pohvalno izrekli o uspehih tržaških Slovencev. Zdi se nam pa, — in to svoje mnenje smemo vendar odkrito povedati — da tržaške politike v njih uspešnem delu mnogokrat ovirajo preveliki obziri do klerikalcev. Kaj je klerikalizem na Tržaškem, to menda gospodje narodni voditelji v Trstu prav dobro vidijo iz pisave »Zarje«, ki je narodno skrajno indiferentna in v zadevi Naglovih odredb slovenskim pravicam naravnost sovražna. Da ljudi te vrste ne morejo niti z največjo popustljivostjo pridobiti za-se, o tem si bodo' menda tudi narodni voditelji v Trstu na jasnem. — V nadaljnem svojem govoru se je izjavil dr. Rybar tudi proti temu, da si n. pr. Hrvati v Trstu, ali Slovenci na Reki snujejo svoja društva. Naj bi se prilagodili tam številnejšemu slovanskemu plemenu. (O pravilnosti tega stališča bi se tudi dalo debatirati!) — Dr. Wilfan je poročal o delovanju tržaškega dež. zbora.
Društvene vesti.
a Odborova seja »Bralnega društva" v Ga-bererju pri Celju «e vrši v sredo, dne 19. t. m. ob S. uri zvečer v »Sok. domu" pri Celju.
Iz Žalca. Zanimanje za veliko veselico žalskega Sokola na Svečnico je od dne do dne večje. Ne le domačni, ampak tudi tujci sledijo z največjo pozornostjo teku vseh predpriprav. Plesne vaje se vršijo točno in ob veliki udeležbi. Kakor se danes lahko sodi, bo ples, kakor cela prireditev, nad vse zanimiva. Ob tej priliki opozarjamo slavno občinstvo, ki se namerava udeležiti te velike in impozantne slavnosti, da je obleka za dame kakor tudi za gospode Ie promenadna. Bratje Sokoli naj pridejo v krojih. Ker se prične ta prireditev z vojaškim koncertom, nudila se bode s tem tudi neplesalcem izredna zabava in umetniški užitek. Osemnajst mož broječa vojaška godba iz Karlovca svirala bo pri koncertu v prvi vrsti le slovanske komade, ki so se s posebno pozornostjo izbrali. Ker pričnemo že prihodnji teden z razpošiljanjem vabil, prosimo še enkrat one, ki rabijo kakih informacij, da se blagovolijo obrniti na sokolsko društvo v Žalcu, cenjene dame pa opozarjamo, da se pri plesu ne delijo ko-tiljoni. Povdarjamo še ponovno, da zunanji dobijo lahko v Žalcu prenočišča, kakor tudi vozove. Cela prireditev bo velikega obsega, vsled česar se splošno pričakuje izrednega užitka. Oživel se bo zopet Virantov hotel in v krasno dekoriranih dvoranah čuli se bodo mili zvoki blagodoneče godbe, ob kojih zvokih bo zaplula mladini in starcem kri v žilah ter se bodo zibali v lahkih skokih po gladkem parketu. Kdor hoče zares izreden užitek in zabavo, pride naj na Svečnico v Žalec.
a Telovadno društvo »Ptujski Sokol" ima dne 23. t. m. v čitalniških prostorih v Ptnju ob 3. uri popoldne svoi občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo odborovo. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. poročilo načelnika. 5. Volitev. 6. Slučajnosti. Gosti dobrodošli.	Odbor.
a Ljudska knjižnica v Šoštanju ima v soboto, dne 29. t. m. ob pol 8. uri svečer v hotelu »Avstrija" izvanredni občni zbor z naslednjim vspo-redom: 1. Letno poročilo tajnika in blagajnika.
2.	Razgovor in sklepanje o novem poslovniku.
3.	Volitev 1 odbornika. 4. Raznoterosti. Po občnem zboru bo prosta zabava s petjem in drugimi razvedrili. Člani, kakor sploh prijatelji ljudske knjižnice, se vljudno vabijo na mnogobrojno udeležbo.
v »Sava", društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju, priredi svoj IV. redni občni zbor dne 21. prosinca t. 1. v prostorih restavr. Krautstoffel I. Universitatsstrasse. Spored običajni. Začetek ob 8. uri zvečer. Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli!
Po svetli.
v Zrakoplovstvo. Ruska vojaška uprava namerava dati zgraditi velik zrakoplov, ki bi glede velikosti vse dozdajne prekašal. Koncem tega leta namerava Rusija imeti zračno brodovje iz 7 aero-planov, 3 biplanov in cele vrste manjših zrako-plovnih tipov. — Gustav Lilienthal je predaval v petek v aeronautiškem klubu v Berolinu in je javil, da je iznašel nov aparat za letanje, ki ga brez vsakega motorja giblje človek z rokami in nogami. Torej bomo vendarle letali kot ptice po zraku ? — Major Parseval je v avtomobilističnem klubu v Monakovem izjavil, da bo on kmalu začel s svojim balonom osebni promet. Tudi zrakoplov »Zeppelin V." začne v početku junija z osebnim prometom. Peljal bo lahko s seboj 39 oseb.
v Burna scena v sodni dvorani. V neki sodni dvorani na Dunaju sta 14. tm. bila obsojena Kari Deak in neki njegov tovariš zaradi zločina v ječo več mesecev. Ko se je razglasila obsodba, je bežal Deak proti oknu in kričeč »Jaz sem nedolžen", hotel skočiti skoz okno na cesto. Komaj so ga sluge zadržali.
v Četovanje v Macedoniji se zopet pričenja?
Iz Bolgarije prihajajo glasovi, da bolgarska orga* nizac.ja v Macedoniji ni prav nič zadovoljna z današnjim režimom v Turčiji "in da se že pripravlja, da prične spomladi četniško akcijo proti tnrškim oblastim. Poroča se, da se je vojvoda Černopejev, pristaš Sandanskega. že dvignil in pobegnil z jedno četo v planine. Pravi se, da je to znamenje, da se dvignejo tudi druge čete, kakor hitro bodo pripravljene.
v Predor pod Dardanelami. »New Jork Herald" javlja iz Carigrada, da sta angleška inženirja Cook in Marson dobila koncesijo za gradnjo podmorskega predora med evropskim in azijskim delom Carigrada.
v Rooseveltova razkritja v Afriki. Iz Londona javljajo: Službeni komunike zavoda Smithson v Wa8hingtonu javlja, da je bivši predsednik Združenih držav Roosevelt v vzhodni Afriki odkril novo vrsto živali baje neko vrsto šakalov, izven tega pa celo vrsto nepoznanih eksemplarjev iz živalskega i rastlinskega sveta v okolica Ugambe. Novi eksemplarji se razstavijo v kratkem v narodnem muzeju v Washingtonu.
d Braniini zid za otok Helgoland. Otok Helgo-land se na celi južni strani vedno bolj odkršnje v morje in je v nevarnosti obstoj otoka. Zato je drž. uprava sklenila, napraviti na celi južni strani velik braniini zid. Stroški so proračunjeni na 1,636.000 mark.
d V Argentinijo se je priselilo v 1. 1909. glasom uradnih podatkov vsega skupaj 231.000 oseb (29.000 rodbin).
a General Andree, bivši francoski minister, je [pri volitvah v francoski senat propadel proti radikalen Messnerju.
d Proces proti Borowski. V soboto se je razprava nadaljevala. Borowska je prišla v dvorano bolj mrtva kot živa. Ko so jo zdravniki nekoliko okrepili, je pripovedala o smrti lievickega. Ona je že dalje časa spoznavala, da jo vodi za nos. Zahtevala je, da ji vrne pisma. Končno sta se dogovorila, da si v njegovem stanovanju vrneta drug drugemu pisma. Ko je prišla k njemu, je izgledal tragično. Vprašal jo je, če hoče ž njim umreti. Rekla je: nekdaj da, d»nes ne več. — V tem je slišala pok in Levicki se je zrušil. Mislila je prvotno, da jo je hotel samo ostrašiti. Ali ko je videla da je resnica, je telefonirala na razne strani po pomoč. Ko je to pripovedala, je vladala globoka tišina v dvorani. Pripovedovanje jo je tako izmnčilo, da se je morala okrepčati z vinom S tem je njeno zaslišanje pri kraju. Nadaljuje se razprava danes.
d Novo mohamedansko leto 1327 se je pričelo minoli četrtek.
a Največji vinograd na svetu je portugalski Poceirao. Meri 4000 ha (2 ure hoda po dolgem 1 uro počez). Vinograd obdeluje 600 rodbin.
a Odlikovani *Sven Hedin. Angleški kralj je po poslaniku v Stockholmu podelil znamenitemu raziskovalcu Tibeta in Himalaje dr. Sven Hedinu komanderski znak reda of Jndian Empire.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Štajerski deželni zbor.
v Gradec, 18. jan. Danes je bil prvi na vrsti predlog dr. Kukovca glede izpopolnjenja dež. kmetijske šole v Št. Jurjn ob J. ž. Z ozirom na razpoloženje zbornice je dr. Knkovec svoj predlog umaknil, je pa nujno priporočal dež. odboru, naj spopolni zavod, da ga ne spravi takoj spočetka v slabo ime. Šola je tako nepopolno urejena, da jo hočejo mnogi učenci že zapustiti. Pričakovati je predvsem, da bode deželni odber upeljal z ozirom na vinogradniški značaj Spodnje Štajerske na zavodu vinarstvo. — Zatem je utemeljeval dr. Knkovec svoj predlog glede delitve deželnega šolskega sveta. Pri tem je vehementno napadel sedanji deželni šolski svet zaradi zasedanja učiteljskih mest na Sp. Štajerskem. Pri nas ni več me-rodajna kvalifikacija, ne starost, ne zasluge: v okrajih z nemškim okr. šolskim svetom ima prvo in odločilno besedo nemški narodni svet, — v okrajih s slovenskim okrajnim šolskim svetom pa se nastavljajo uradnim potem nemškntarji. Dr. Kukovec je ob tej priliki tudi osvetlil znani odlok dež. šolsk. sveta, da se naj nastavljajo na naših šolah samo absolventinje nemških ženskih učiteljišč na Sp. Štajerskem. Predlagal je konečno, naj se deželni šolski svet razdeli po češkem vzoru. Predlog, za katerega so glasovali le Slovenci in socijalisti, je bil seveda odklonjen.
Češki dijaki v Parizu.
v Praga, 18. jan. Danes se je podalo tročlan-sko odpos'ansJvo češkega visokošolskega dijaštva v Pari/, kjer se na povabilo francoskih akademikov udeleži slovesne otvoritve akademičnega doma
Češki deželni zbor.
v Praga, 18. jan. Danes dopoldne je konfe-riral namestnik grof Coudenhove z vodilnimi češkimi politiki in jim je naznanil, da hoče vlada na vsak način sklicati deželni zbor koncem tega meseca ali začetkom februarja, najsi se že doseže med Čehi in Nemci sporazum ali ne.
v Praga, 18. jan. Češki listi poročajo z Dunaja, da se bodo začela pogajanja za delazmožnost češkega deželnega zbora še ta teden v Pragi. Na čelu cele akcije stojijo princ Lobkovic, Coudenhove in zastopnika veleposestva grofa Nostic in Clam-Martinic. Zadnja dva se mudita sedaj na Dunaju in se pridno dogovarjata z vlado. Sodi se splošno, da so dispozicije za delazmožnost češk. dež. zbora ugodne in da je ista že zasignrana.
Cook.
a Frankobrod, 18. jan. »Franki Zeitung" javlja, da se mudi Cook v nekem zdravilišču blizu Frankobroda, in sicer ineognito. Baje se mu je zdravje zelo poslabšalo.
Proces Borovske.
a Krakov, 18. jan. Danes se ni mogla vršiti obravnava, ker se je Borovska onesvestila, ko so jo pripeljali v sodno dvorano. Zdravniki so izjavili, da ni zmožna za nadaljno obravnavo, zato se ista nadaljuje jutri.
Ognjišče", ki izhaja v učiteljski tiskarni v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter velja vse leto samo 2 kroni 50 vinarjev. »Domače Ognjišče" prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah starišev in vzgojiteljev; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojevateljev, povesti in zanimive drobtine iz vsega sveta. Malo imamo toli putreb-nih in koristnih slovenskih časopisov, kakor je, »Domače Ognjišče". Kdor ljubi mladino, kdor ve da leži v srcih in dušah slovenskih otrok bodočnost našega naroda, tisti bo rad naročil in čital »Domače Ognjišče", ki je polno plemenitih id-ej in koristonosnih nasvetov. Naj bi se razširil ta lepi, blagi list v vse slovenske hiše! Naj bi ga čitali in ubogali stariši, potem nam napoči lepša bodočnost. Naročnino samo 2 kroni 50 vinarjev na leto, prejema upravništvo ..Domačega Ognjišča" v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, rokopisi naj s« pa pošiljajo uredništvu »Domačega Ognjišča" v Ljubljani. Delujmo z združenimi močmi tudi v novem letu za blaginjo in srečo preljube slovenske mladine!
Tržne cbiib.
17. januarja.
Dunaj. Borza za poljedelske produkte. Opoldanska borza ni kazala nobenega veselja za knpčijo. Došlo je le do malega prometa, ki ni prinesel nobenih imena vrednih sprememb.
Budimpešta. Svinj a d: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 156 do 160 vin., mlade, srednje 156 do 160 v, mlade, lahke 156—158 vin. Zaloga 22.184 komadov. Prignano 329 komadov, odgnano 261. Ostalo torej 22.252 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 14 pšenica za maj K 1405, pšenica za oktober K 11*96, rž za april 9'97, rž za oktober K 9 »8, oves za april 7'67, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'75, ogrščica za avgust 13'75 Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. Tendenca mirna, promet 20 000 q. Efektivna pšenica se za silo vzdržala, koruza je trdna, ostalo nespremenjeno. Vreme mokro.
Sladkor. Trst — Centrifuga! Piles prompi K 361/2 do K 371/«, za jan.-marec K 361/2 d* K 37%. Tendenca: trdna.
Sladkor, Praga. Surovi sladkor promp« K 29 50, nova kampanja kron 22'50. — Tendenca mirna. Vreme: lepo.
Budimpešta: mast svinjska K 174'—namizna slanina 149'—.
Dunaj: Sejm za govejo živino. Prignalo »e je danes 3.180 glav, med njimi 916 komadov suhe živine. Notirale so za raeterski stot žive vage: prima ogrski pitani voli K 80 —86, gališki 82—36, nemški 92—102. Tendenca medla.
Književnost in umetnost.
a Vabilo na naročbo »Domačega Ognjišča"
Slovenske stariše in vzgojevalce slovenske mladine opozarjamo na izborni mesečnik »Domače
Svarilo!
Naznanjam, da sem svojega nečaka g. Ernsta Pelle odpustila iz svoje trgovine in izjavljam, da imenovani ni upravičen za tvrdko prejemati denar ali denarno vrednost, tudi izjavljam, da ne prevzamem nikake odgovornosti za njegove obveznosti.
45 8-2 Ferd. Pelle vdova«
Ravnokar dogotovljena
nova hiša
z dvema stanovanjema in dvema podstrešnima sobama ter z lepim, ograjenim vrtom v Z»-
vodni pri Celju, se takoj proda. Vinko Kukovec, stavbeni podjetnik, Lava pri Celja.	48 s-i
/
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v v«akem o*« novodobno ur^em,
izdel Uje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu —x—'—
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
iV. TMKMI.V.
TovarsiAka namkL