ZELEZAR
Leto XVI.	Št. 3
Marec	1976
METALURGIJA V GOSPODARSKI ZBORNICI
KAKO SMO PO PANOGAH ORGANIZIRANI V GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE. IN KAKŠNE NALOGE SE V NJEJ OPRAVLJAJO?
Po sprejetju ustave Socialistične republike Slovenije v letu 1974 se je tudi Gospodarska zbornica Slovenije s svojimi organi reorgani-' zirala v novi ustavni opredelitvi. Ko določa vlogo gospodarske zbornice, ji daje ustava temeljno funkcijo pri urejanju in usklajevanju skupnih vprašanj združenega dela.
Sistem dela je v zbornici organiziran tako, da se usklajevanje gospodarske problematike opravlja predvsem na dveh osnovnih nivojih: v združenjih TOZD posameznih .panog in koordinacijskih odborih zbornice. Združenje TOZD gospodarskih panog pomenijo organiziranost združenega dela v interesu svojih grupacij. Izvršni organi združenj TOZD so njihovi izvršni odbori. V Gospodarski zbornici Slovenije je 22 združenj TOZD, ki samostojno pokrivajo področje ene panoge, ali pa je v enem združenju TOZD ^"vključenih več sorodnih gospodarskih panog (dve ali tri). Koordinacijskih odborov je osem, organizirani pa . so po posameznih gospodarskih dejavnostih oziroma njihovi tematiki in sicer za pla-- niranje in razširjeno reprodukcijo, napredek gospodarstva in tehnologijo, vprašanje ustvarjanja in delitve dohodka, izobraževanje kadrov v gospodarstvu, tržišče in cene, gospodarsko sodelovanje s tujino, integralni transport in za koordinacijo med medobčinskimi območji. Najvišji organ zbornice je upravni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki .izvršnih odborov združenj TOZD panog, predsedniki koordinacijskih odborov ter člani predsedstva zbornice. V okviru organiziranosti zbornice delujejo še nekateri odbori in komisije za specifična vprašanja. Za boljšo po-' vezanost in sodelovanje so delegirani delegati iz izvršnih odborov panog v koordinacijske od-t bore.
Za nas je posebej pomembno, ; kako se z našo dejavnostjo vključujemo v sistem dela gospodar-: ske zbornice. V našem združenju TOZD so vključena področja črne metalurgije, barvne metalur-; gije in livarstva. Naš izvršni od-■ bor združenj TOZD pokriva torej po panoški zastopanosti želo široko področje dela z zelo specifično problematiko. Zato so bile v začetku lanskega leta za bolj učinkovito delovanje oblikovane : tri tehno-ekonomske grupacije in to: za črno metalurgijo, za barvno metalurgijo in livarstvo. Ker £: smo na področju črne metalurgije organizirani v Sloveniji v Sloji: venskih železarnah, je zaradi racionalnosti in-nepotrebne dvotir-
nosti delo tehnično-ekonomske grupe za. črno metalurgijo praktično pokrito' z delom organov Slovenskih železarn. Večja potreba po takšni organiziranosti v tehno-ekonomskih grupah pa se je pokazala za področje barvne metalurgije in livarstva, kjer pomeni to združevanje usklajevanje dela in problematike večinoma‘samostojnih delovnih organizacij, ki drugače organizacijsko niso povezane. V teh grupacijah so vključene tudi posamezne
V prestopnem letu smo pridobili en dan v najkrajšem mesecu v letu. Geprav smo imeli letos en dan več kot lani, se pa z lanskim dosežkom komaj lahko merimo. V železarnah je bila sicer proizvodnja jekla za 1.850 ton večja, kar je pa le 1.475 ton več kot bi prinesla povprečna dnevna proizvodnja v februarju. Ge pa upoštevamo, da je proizvodnja jekla v najkrajšem mesecu v trendu letne proizvodnje 827.000 ton, potem lahko samo rečemo, da je ta rezultat odličen.
Prejšnji mesec je bila objavljena prva ocena za svetovno proizvodnjo jekla in smo zapisali, da je znašala v letu 1975 vsega 652 milijonov ton ali 8,2 % manj kot leto poprej. Novejši podatki zahodnonemškega državnega sta-stističnega urada v Duseldorfu pa pravijo, da je bil lanski rezultat še slabši, in da je znašala svetovna proizvodnja jekla samo 639,1 milijona ton ali 9,7 % manj kot leta 1974. Današnji podatek še ni dokončen, vendar se bistveno ne bo več menjal. .
Prejšnji mesec je bil objavljen še podatek, ki vas bo verjetno zanimal in spada med izjemne dosežke. Konec leta 1974 je pričela z delom ena naj večjih visokih peči na svetu. Stoji v Kri voj Rogu v ZSSR in ima koristno prostornino okoli 5.000 m3. Doslej so v obdobju uvajanja proizvodnje, kar zajema čas g 14 ali 15 mesecev, proizvedli dnevno povprečno
9.000	ton surovega železa. Pričakujejo, da bo v prihodnjem obdobju redne proizvodnje povpreč-
TOZD (kot pnr. livarne), katerih delovne organizacije z ostalimi TOZD so sicer vključene v drugo tehno-ekonomsko grupo.
Pri pregledu naše aktivnosti v preteklem letu lahko ugotovimo, da je izvršni odbor kot celota obravnaval predvsem naslednje zadeve:
' —- usklajevanje razvojnih programov v naših panogah ter. obdelavo gradiv o srednjeročnih programih razvoja-SRS in SFRJ, preučevanje gospodarskih gibanj v panogi,
—	sodelovanje pri razčiščevanju vprašanj oblikovanja repro-celot oziroma poslovnih skupnosti,
—	ocenjevanje investicijskih programov po določilih zakona o evidentiranju investicij,
—	obravnavo problematike e-
na dnevna proizvodnja 11.200 ton. V Jugoslaviji so vse peči za proizvodnjo belega surovega železa proizvedle' v preteklem letu dnevno povprečno okoli 4.900 ton, in mislim, da ta podatek ne potrebuje nobene dodatne obravnave.
V	Slovenskih železarnah je znašala proizvodnja surovega železa v mesecu februarju 16.071 ton. To je 120 manj kot lani v i-stem mesecu in 596 ton manj kot mora znašati povprečna mesečna proizvodnja za dosego letnega načrta.
V	Železarni Štore so izvedli tedensko načrtovano popravilo, kar pomeni znižanje programa proizvodnje za 980 ton. Ge upoštevamo, da je bil najkrajši mesec in, da je zaostanek manjši kot povprečna dnevna proizvodnja v normalnem mesecu lahko ocenimo, da je bila proizvodnja surovega železa dobra.
Proizvodnja jekla je bila odlična. V jeseniški jeklarni so SM peči prvič v najkrajšem mesecu proizvedle več kot 30.000 ton jekla. V primerjavi s proizvodnjo meseca februarja lani je letošnja za 2,5 % večja in za 1 % večja kot povprečni mesečni načrt, to velja skupno za vse tri železarne.
V	blagovni proizvodnji, čeprav smo imeli dan več kot lani, je proizvodnja manjša za 3% in zaostaja tudi za mesečnim načrtom za 1%. Ne moremo reči, da je ta proizvodnja za februar slaba in tpdi ne, da je odraz posebnih težav. Težave se pa že porajajo, ker naročila ne pritekajo tako kot bi
lektroenergetske situacije in položaja direktnih odjemalcev,
—	obravnavo resolucij o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter SFRJ,
' — obdelavo zakonskih predlogov ter
—	drugih dokumentov Gospodarske zbornice Slovenije.
K temu lahko dodamo, da se je posebej še obravnavala specifična problematika v tehno-ekonomskih grupah barvne metalurgije in livarstva.
V mesecu marcu potekajo letni zbori združenj TOZD po pano-nogah, na katerih se obravnavajo aktualne naloge Gospodarske zbornice Slovenije v letošnjem letu z zelo konkretnimi zadolžitvami, ki jih bo potrebno v letošnjem letu uresničiti. Naš iz-(Dalje na 2. strani)
želeli in to je več ali manj pojav v vseh treh železarnah.
Predelovalci so izdelali februarja skoraj prav toliko kot v januarju, vendar 7% več kot v istem mesecu lani. Čeprav še niso na nivoju letnega načrta, so rezultat izboljšali in v primerjavi z lanskim letom je uspeh prav dober. Proizvodni rezultati pa posamično močno odstopajo od načrtovanih količin, žal bolj v negativni smeri kot navzgor.
V eksterni realizaciji so železarne dosegle boljši rezultat kot v januarju. Pri predelovalcih je rezultat nasproti januarju slabši in tudi slabši kot je bil dosežen februarja lani. Skupno zaostajamo za načrtovano realizacijo, mesečni načrt sta izvršili samo Železarna Jesenice in To vil, kar je gotovo zaskrbljujoče.
Gez mesec dni bomo delali pregled nad uspehom izvrševanja načrtovanih nalog v prvem četrtletju. Ge gledamo in ocenjujemo samo proizvodne rezultate, lahko trdimo, da je bil start v letošnje leto dober. Rezultati eksterne realizacije in drugi podatki poslovanja v prvih dveh mesecih so manj ugodni. Pregled poslovanja v prvem četrtletju bo dal jasnejšo sliko. Administrativni ukrepi za stabilizacijo v gospodarstvu, predvsem tisti, ki se nanašajo na zagotovitev plačil še pa odražajo tudi v izostajanju specificirani a okvirnih naročil, kar dela težave pri sestavljanju proizvodnih programov in zasedenosti kapacitet. Upajmo, da je to samo prehoden pojav.
Proizvodnja slovenskih železarn v februarju
METALURGIJA V GOSPODARSKI
(Nadaljevanje s 1. strani) vršni odbor se je opredelil za naslednje naloge, za katere meni, da so najbolj pomembne:
1.	Izdelava < srednjeročnih razvojnih programov SRS za črno metalurgijo, barvno metalurgijo in livarstvo. Ze v mesecu marcu bodo stekle. razprave o samoupravnih sporazumih o temeljih samoupravnih-planov, ki so osnova za sprejemanje razvojnih načrtov za obdobje 1976—1980 in ki naj bi;bili obravnavani v mesecu maju in juniju ter dokončno sprejeti na vseh nivojih v juliju .letošnjega leta.
2.	Sodelovanje pri izdelavi srednjeročnih razvojnih programov črne in barvaste metalurgije SFRJ. Naše vključevanje v razprave o gradivih razvojnih programov panog v državi je izredno pomembno, saj kaže razvojna politika drugih republik tendence, ki nasprotujejo razvojnim ambicijam tako črne kot barvne metalurgije v Sloveniji.
3.	Spremljanje uresničevanja srednjeročnega razvojnega programa panoge. Letošnje leto je prvo leto izvajanja srednjeročnega programa v obdobju' 1976— 1980, zato bo glede na zahtevno in komplicirano gospodarsko situacijo zelo važno sprotno ugo-
tavljanje, kako- smo pričeli izvajati srednjeročni program, ko bo le-ta sprejet.
4; Spremljanje predvidenih investicij v posameznih panogah. Ta naloga je še posebej zahtevna, ker nalaga organom zbornice funkcijo usklajevanja investicijskih programov ter spremljanje njihovih izvajanj in doseganje predvidenih učinkov investicijskih naložb.
5.	Priprava posebnih izobraževalnih skupnosti po panogah, ki bodo organizirale dopolnjeni sistem izobraževanja kadrov v gospodarstvu.
6.	Sodelovanje pri organiziranju reprodukcijskih celot oziroma poslovnih skupnosti za proizvodnjo in predelavo železa in jekla ter za. aluminij. Poslovna skupnost za proizvodnjo in predelavo železa in jekla je bila oblikovana že v preteklem letu, vendar bo potrebno njeno organiziranost in vsebino vključiti v njen sestav še nekatere delovne organizacije s področja predelave jekla v Sloveniji, ki doslej niso bile’ vključene.
7.	Usklajevanje in preverjanje stabilizacijskih,, programov v TOZD vključno z izboljšanjem odnosov v zunanjetrgovinski menjavi. Resolucija o ekonomski
politiki v letošnjem letu kot tudi sklepi družbenopolitičnih organizacij obvezujejo vše TOZD za izdelavo stabilizacijskih programov z akcijskimi zadolžitvami za boljše gospodarske rezultate.
8.	Ugotavljanje ekonomskih posledic orientacije slovenskega železarstva v: elektrometalurgij o. Znano je, da se proizvodnja surovega jekla v Sloveniji v svojih razvojnih trendih orientira na elektrometalurgij o, ki pomeni e-konomško nujo, ker v naši republiki ne razpolagamo z železovimi rudami pa tudi zaradi kvalitetnega asortimana proizvodnje. Ob takšni orientaciji pa zadevamo na določena nasprotovanja, zato bo potrebno naše razvojne usmeritve temeljito argumentirati z izdelavo materialnih bilanc in ekonomskih izračunov še zlasti pri devizni bilanci uvoza surovin. Pri tem bomo upoštevali možnosti uporabe metaliziranih peletov, ki se bodo v prihodnjem desetletju začeli v večjih količinah uporabljati v vložku elektro-obločnih peči v jeklarnah.
9.	Izdelava študije o možnostih preskrbe s surovinami iz dežel v razvoju za potrebe železarstva in podjetij barvne metalurgije. Slovenija ima z deželami v razvoju sorazmerno nizko blagovno menjavo. Pri iskanju možnosti
VSAKA TOZD ENA INOVACIJA
Nagrada in priznanja našimt inovatorjem
Na osnovi programa stabilizacije je občinska konferenca SZDL razpisala letos januarja natečaj »INOVATOR 1975« v okviru akcije »VSAKA TOZD ENA INOVACIJA«. Posebna komisija je obravnavala 15 predlogov iz šestih delovnih organizacij s skupno 33 inovacijami in 11 tehničnimi izboljšavami, s katerimi so inovatorji našemu gospodarstvu prihranili skupno 15.796.000 din. Pri. .tem je potrebno poudariti, da predstavljajo predložene inovacije izbor ter da je prihranek vseh inovacij v celjski občini še znatno večji.
Na slovesnosti,, ki je bila v ponedeljek, dne 15. 3. 1976 v Narodnem domu, so bile s strani občinske konference SZDL in raziskovalne skupnosti podeljene nagrade in priznanja. Inovatorji so prejeli 5 denarnih .nagrad po
5.000	din in plaketo ter 10 priznanj.
Veseli smo lahko in ponosni, da so med nagrajenimi in tistimi, ki šo prejeli priznanja tudi inovatorji iz našega kolektiva. Tako sta skupno nagrado prejela ZUPANC Stanko, delovodja v elek-troobratu in HRASTNIK Ivan, strugar v elektroobratu za svojo inovacijo, in sicer spremembo izvedbe drsnih obročev za asinhronske elektromotorje, ki obratujejo v težkih industrijskih pogojih. Poleg tega je tovariš Zupanc prijavil še tri inovacijske predloge, in sicer:
—	izboljšavo kabelskih vozičkov na žerjavih,
—	predlog luknjača za izolacije ter
—	predlog izvedbe varne svetilke za kontrolo ulitkov.
Pismena priznanja pa so prejeli:
ROJC Martin, delovodja iz mehanične delavnice in sicer ža predlog - dopolnitve na hladilni klopi v obeh valjarnah ter predlog spremembe reduktorjev za dodajanje veziv pri mešalcu M115 v livarni II.
■ MOŠKON Vinko, strojni tehnik iz oddelka za kakovost je prijavil
V skladu š 33.. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih združenega dela TOZD proizvodnje 114. panoge Železarne Štore, objavlja kadrovski sektor naslednja prosta delovna mesta:
—	delovodja v valjarni II
—	delovodja na elektroplavžu
—	delovodja v jeklarni I
Delovna mesta so uvrščena v
XVII. rang in so vključena v nagrajevanje po doseženih uspehih skupine oziroma obrata. __
Pogoj: delovodska šola (ali da vsaj obiskuje 2. letnik delovod-ske šole) metalurške ali strojne smeri ter 4 leta ustrezne prakse.
tri inovacije, in sicer je skonstruiral in izdelal merilno napravo za odkrivanje napak v izdelkih, izdelal je napravo za zariso-vanje trgalnih pr ob ter izdelal objemno štestilo z uro, ki omogoča izredno točnost meritev in e-nostavnost uporabe.
PETKOVIČ Pavel, žerjavovod-ja na. elektroplavžu je skupno prijavil 11 koristnih predlogov in s! .tem dokazal : izjemno pripravljenost za sodelovanje na področju inventivne dejavnosti.
Vsem iskrene-'čestitke z željo, da jim priznanja, dajo še več volje in spodbud za nadaljnje delo na področju inventivne dejavnosti.
— delovno mesto predvaljar v valjarni II
Delovno mesto je uvrščeno v XV. rang, vključeno je tudi v nagrajevanje po doseženih uspehih skupine, delovna doba se šteje s povečanjem ter možnost za napredovanje.
Pogoj: poklicna šola kovinarske smeri ter 4 leta ustrezne prakse.
Poleg splošnih in že naštetih pogojev morajo kandidati imeti koordinacijske in organizacijske sposobnosti ter. da so družbenopolitično neoporečni.
Pismene prijave sprejema kadrovski sektor do 9. 4. 1976.
OBJAVA
ZBORNICI
plasmaja izdelkov je področje dežel v razvoju izredno zanimivo in ga je potrebno! bolj'intenzivno obdelovati, pri tem pa še naprej iskati rešitve oskrbe s surovinami, ki jih te dežele imajo.
10.	Izdelava programa in sistema uporabe sekundarnih surovin, predlogov za načine zbiranja in predelave sekundarnih surovin — posebej za črno metalurgijo, posebej za barvno metalurgijo (a-luminij, baker,' svinec). Pomanjkanje rudnih bogastev v Sloveniji nas še posebej sili v to, da izkoristimo vse možnosti zbiranja in predelave raznih odpadkov, ki so na razpolago v naši republiki ali se jih da dobiti iz drugih področij .
11.	Izdelava strokovne ocene perspektivnosti idrijskega rudnika.. Na področju barvne metalurgije je to ena najzahtevnejših nalog. Rudnik živega srebra Idrija je zaradi padca cen tej kovini na svetovnih trgih na vrednost, ki je nižja od polovične vrednosti njihovih lastnih proizvodnih stro- j
I škov, prišel v zelo težak položaj. Vedeti pa je treba, da predstavlja proizvodnja živega srebra v Idriji 7 % svetovne proizvodnje in da Idrija izvaža 90 % svoje proizvodnje. V teku je že izdelava sanacijskih programov za sam rudnik kot tudi za delno preo-rientacijo zaposlenih v kovinsko predelovalno industrijo.
12.	Povezovanje raziskovalnega dela z gospodarstvom z namenom ustvarjanja pogojev za aplikacijo dosežkov raziskovalnih nalogi v praksi. Za raziskovalno delnN dajemo velika sredstva, zato smo dolžni spremljati raziskovalno delo z ugotovitvami, kako se ta sredstva racionalno trošijo in kakšni so učinki raziskovalnih nalog pri njihovi uporabi V praksi.
13.	Sodelovanje pri pripravljanju predlogov za sistemske in druge ukrepe, Zbornica ima zadolžitev, da kreativno Sodeluje v interesu gospodarstva pri oblikovanju zakonskih aktov.
Okvirni prikaz akcijskega in delovnega1 programa panoge črne in barvne metalurgije’v Gospodarski zbornici Slovenije daje določeno sliko o nalogah, s katerimi se zadolžuje naš izvršni odbor v letošnjem letu. Navedene naloge so Vse po vrsti pomembne in zahtevne, vendar pa lahko v okviru teh kot prioritetne izpostavimo usklajevalne funkcije pri izdelavi srednjeročnih razvojnih programov in obdelavo posameznih investicijskih programov. Vedeti moramo, da se mnenja, stališča in predlogi našega izvršnega odbora panoge posredujejo predsedstvu zbornice in drugim, republiškim organom ter poslovnim bankam, ki naše predloge in stališča upoštevajo pri: odobravanju finančnih sredstev za uresničevanje teh programov.-
V prihodnje želimo naše oblike in vsebino dela še izpopolniti predvsem v smeri še boljšega sodelovanja s TOZD v delovnih organizacijah tako; da bo zbornica resnično tisto mesto, kjer bo lahko združeno delo reševalo najpomembnejša vprašanja svoje tekoče problematike in nadaljnjega gospodarskega razvoja.
Dušan Burnik, dipl. inž.
Kakšna bo naša tovarna traktorjev
KONSTRUKCIJSKA IN TEHNOLOŠKA ZASNOVA
Hala tovarne traktorjev je izdelana iz. varjene jeklene konstrukcij ef stene in streha pa so obložene z durisol ploščami. Ža zagotovitev svetlobe je streha o-premljena - s svetlobnimi kupolami, stene pa s profilit stekli. Tlorisna - površina hale znaša 12.300 m2, na kateri se odvija vsa tehnologija s skladiščnimi prostori. Poleg osnovne hale je zgrajen še tehnološki aneks s sanitarijami, jedilnico, pisarnami iri prostori za skladišča orodij ter ostalimi tehnološkimi prostori, ki so bujni za spremljanje proizvodnje. Aneks je grajen s pritličnimi prostori, katerih površina znaša 1.300 kvadratnih metrov in etažo ¿jedilnico in pisarnami prav tako v površini 1.300 m2. Projekt je tako zasnovan, da omogoča še dodatna širjenja ali novogradnje za eventualno potrebne skladiščne prostore, kot tudi za skladišča rezervnih delov s servisno službo.
Tovarna traktorjev je napajana z energijo iz obstoječih energetskih pogojev železarne ter imh za svoje potrebe le toplovodno postajo, in. transformatorsko; postajo iz 5.000 V na 500 V in za potrebe razsvetljave na 380/220.V.
Ogrevanje tovarne je izvedeno z vročo vodo oziroma kalori-ferji, ki lahko zajemajo tudi sveži, zrak in tako opravljajo istočasno funkcijo: ^prezračevan j a. Ta sištefft 9 je možntr poleti’ “Uporabiti' tudi 'ža “prezračevanje oziroma hlajenje., it.
Posebna ¡^značilnost, pri postavljanju strojev je v tem, da noben stroj nima svojih lastnih teme-ljeV in -je tako podana možnost neomejenega prestavljanja ¡stroječ, kot to narekujejo tehnološki poštopki. ""Hala ima gladek, posebej v ta namen utrjen tlak,-’kamer se postavljajo stroji na svoje nivelirne ali tudi elastične podloge. Napajanje z elektro e-nefgijo in komprimiranim zrakom je izvedeno iz vrha- prek kablov, oziroma elastičnih cevi.
Razvod elektro energije za moč je izveden prek bakrenih lamel, zaprtih v pločevinaste kanale. S tem je podana možnost poljubnega priključevanja vsakega stroja posebej. .
Transport materiala pa bo potekal z viličarji, konverjerji in posebnimi lahkimi dvigali, ki bodo tekla na ' visečih progah in ki jih je mogoče prav tako z lahkoto prestavljati, če bi to narekovala kakršnakoli sprememba tehnologije. Zaradi večjega : števila teh dvigal je žagarantirano tako obdelovalnim kot montažnim linijam pravočasen dotok materiala in polizdelkov.
OBDELOVALNE LINIJE
Da bi zagotovili čim večje u-činke, ima tovarna tele glavne .obdelovalne linije:
•— obdelovalna linija za obdelavo prenosnika,
—	obdelovalna linija za obdelavo ohišja diferenciala,
—	obdelovalna linija za obdelavo. ohišja sklopke,
—	obdelovalna linija za obdelavo bočnih reduktorjev,
—	obdelovalna linija za obdelavo prednje: osi,
—	obdelovalna linija za obdelavo, ohišja krmila, •
—- obdelovalna linija za obdelavo blokirnega diferenciala,.
—	obdelovalna, linija za obdelavo ohišja za pogonske priključ-.ke,^.-.
- — obdelovalna dinij a ža obdela vb podaljška prednje osi,?-
—	obdelovalna linija za obdelavo šasije.
Poleg teh obdelovalnih linija So ~še linije za montažo podsklopov in varjenje posameznih pločevin-skih detajlov. Varilni postopki so elektroupprovni m: obločni .vezaščiti plina, CO2.
LAKIRANJE
Tovarna ima 7,a potrebe lakiranja dve lakirnici, ki delujeta vsaka zase in tudi služita vsaka- svojemu namenu, ¡j
TEHNOLOŠKA DISPOZICIJA.PROIZVODNJE IN MONTAŽE TRAKTORJEV ŠT0RK-FIAT
JM.
JN/l
Montažna linija
m
s|
O-+3
m
■ •*- a
o o
«M >/
jj-e
o ju
2. n)
■
it
Montaža
a
JU
O'E c.O.
m
o
c«
HkJ
<i»-2
4)
»o>
I
COE
					
| Skladišče j	|sw. |	niku i	pški-	| Skl. 1	| Skl. I
Skl.	iSkladišče		Sestava		a ••S g		<D		hi »O — •dd
	r-			-			plot.		hi		13		
	 . 		£¿“11=	—	£	—							o S cO O		q		■3-c
	Lakirnica I.			J				'jc <o		jcS. «o-c
Skladišče
D 1 Skladišče
Skl.
Linija prenosnika linija diferenc, linija sklopk
Linija sasije Slak, dif. Podaljšek pred, osi
[Linija bočnih reduktorjev 1 [pred, os. 1 pogon za« priklj-1 Krmilj)
VnJL^——-------------------------------p---p-
Garderoba
Vhod
w
Tehnološki pi-ost*
Tra^o
Prva lakirnica, ki bo opremljena z elektrostatičnimi, pištolami, bo služila za lakiranj e karoserijskih delov traktorja tj. blatnikov, pokrovov, kolesnih ; obročev itd. Transport delov skozi lakirnico bo potekal z zračnimi transporterji— konvejerji, ki bodo o-premljeni s posebnimi obešali, prilagojenimi obliki izdelka.
reduktorji imajo svojo linijo s sorazmerno močno avtomatizirano montažo z uporabo pnevmatskih montažnih orddij in pripomočkov. , Za manjše sklope so u-rej ene. montažne mize z vsemi potrebnimi vpenjalnimi in montažnimi pripomočki, ki omogočajo doseganje visokih učinkov z nezmanjšano kvaliteto.
Linija za obdelavo ohišja transmisije
Druga lakirnica pa bo služila za lakiranje tako imenovanega telesa traktor javiti, bo ‘namešče-' *na ob glavni montažni liniji traktorja-. V to lakirnico,“ ki je prav ’ tako opremljena s- konvejerjem,-gre do določene faze: zmontiran 'traktor in se na izhodu ponovno vrne na montažni ztrakj; kjer na- . 'mesti j o še karoserijske dele, instalacije' in pnevmatiko.’ .
S tem je zagotovljeno,' ■- da -bo prav vsi deli traktorja dobro za-s ščiteni pred dokaj slabimi: pogoji, s katerimi se srečujejo-običajno vsi kmetijski stroji.
MONTAŽNE LINIJE
Da bi končna montaža traktorja čim racionalneje potekala, so za 'montažo posameznih sklopov predvidene krajše montažne linije s preizkusnimi postajami. Tako tvori takšno linijo menjalnik' z diferencialom, ki gre ha koncu skozi preizkusno postajo. Bočni
Mohtažni trak za končno montažo,“ki je izveden V: dolžini 90 metrov,- omogoča- visoko produktivnost z; uporabo vseh potrebnih orodij, ki so že prestala svojo preizkušnjo v Fiatovih tovarnah.
PREVZEM IN PREIZKUS
Vsak traktor mora na .izhodu iz montažnega traku na preizkusno,-postajo,kjer se opravijo še vse potrebne ,reglaže . in meritve. V ta namen, sta postavljeni dve preizkusni postaji z vsemi potrebnimi . merilnimi napravami. Tu traktor tudi opremijo s potrebnim gorivom ih drugimi še ne napolnjenimi mediji, kot so hladilne'tekočine,-olj e itd. S tem je traktor tako rekoč že pripravljen za tržišče in ga je seveda mogoče z lastnim ppgonom odpeljati na zaželeno mesto.
IH	P. A.
»♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦m.....♦«»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«
OBJAVA
- Kadrovski sektor objavlja
skladno s 33. členom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih v druženem delu organizacije skupnih služb Železarne Store, prosta delovna mesta:
' 1) Vodja pravne službe Pogoj: visokošolska izobrazba pravne ' Smeri s pravosodnim izpitom ter 5 let ustreznih delovnih izkušenj,	-
2)	Pravnik za samoupravno informativno področje
Pogoj: visokošolska izobrazba-pravne smeri, praksa, zaželjena.
3)	Nadzornik investicijskih del Pogoj: visokošolska izobrazba
gradbene smeri s strokovnim izpitom ter 4 leta ustrezne prakse. Nadalje obljavlja prosta delov-
na mesta za tovarno traktorjev v izgradnji: •
1)	Ekonomist za plansko — analitsko področje
Pogoj: visokošolska izobrazba ekonomske smeri ter 2 leti ustrezne prakse.
2)	Obratovodja mehanske obdelave
Pogoj: visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri ter 3 Oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter vsaj pasivno znanje italijanskega jezika.
3)	Programer
Pogoj: strojni tehnik s tremi leti ustrezne prakse in vsaj pasivno znanje italijanskega jezika.
Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati družbeno-poli-tično aktivni in neoporečni.
Pismene prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovski sektor Železarne Štore.
Poslovno poročilo
(Izvleček)
Zaključni računi po TOZD so bili dani v razpravo in odobritev delavskim svetom posameznih TOZD. Vsi delavski sveti so po razpravah zaključne račune potrdili. Lahko trdimo, da je bilo lansko leto kljub težavam, ki jih povzroča inflacija, nekonkurenčnost na zunanjem trgu, splošna nelikvidnost, za našo delovno organizacijo še dokaj ugodno.
1.	PROIZVODNJA
Dosežena skupna proizvodnja 114. panoge 284,6101 je za 10,5% višja od predvidene in za 10,4% višja od proizvodnje v letu 1974.
Skupna proizvodnja izdelkov 117. panoge je dosežena z indeksom 88,8 % nasproti planu ter za 8 % višja v primerjavi s proizvodnjo v letu 1974.
Blagovna proizvodnja izdelkov 114. panoge je nasproti proizvodnji v letu 1974 višja za 17 %, blagovna proizvodnja izdelkov 117. panoge je za 10% višja od proizvodnje v letu 1974.
Produktivnost, merjena s tono/ zaposlenega na mesèc je nasproti letu 1974 dosežena pri 114. panogi z indeksom 100,4 in pri 117. panogi z indeksom 100.
2.	REALIZACIJA
Eksterna realizacija v vrednosti 1.219.249 tisoč din je nasproti letu 1974 višja za 54 %. Od realizacije odpade na TOZD 114. panoge 78 %, ter na TOZD 117. panoge 21 %.
Izvoz: Izvršitev izvoza v letu 1975 je znašala.6.290.468 USA dolarjev' oziroma 112.305 din, kar predstavlja 9,2% eksterne realizacije. Plan izvoza je bil izvršen s 60,5%.
Uvoz: Oskrba z uvoženimi surovinami in materialom je bila zadovoljiva, kljub omejitvam u-voza in težavam pri pridobivanju uvoznih dovoljenj. Plan uvoza je dosežen s 94,8 %. Skupno je uvoženega za 13.438,586 dolarjev, od tega odpade na uvoz opreme 1.097.288 dolarjev. Največji uvozni postavki sta bili gredice 23.770 ton ali 4.423.433 dolarjev in staro železo 14.998 ton v vrednosti 2.261.622 dolarjev..
Vrednost priznanih reklamacij znaša 7.167.780 din, kar predstavlja 0,58 % od skupne realizacije, 98% te vrednosti predstavljajo reklamacije zaradi kvalitete. Pri proizvodih TOZD 114. panoge predstavlja vrednost priznanih reklamacij le 0,45 % njihove realizacije, medtem ko je ta delež pri proizvodih TOZD 117. panoge 1,06 %.
3.	OSEBNI DOHODKI
Povprečno je bilo v letu 1975 zaposlenih 2.916 delavcev. Med letom je bilo sprejetih 691 delavcev, v istem obdobju pa je odšlo 448 delavcev.
Fluktuacija delovne sile je znašala 12,8%, leta 1974 pa 16,47 7o.
Največja fluktuacija je bila v TOZD 117. panoge 20,3%, najmanjša pa v organizaciji skupnih služb 4,9 %.
V dejavnosti iz področja nagrajevanja je bilo v tem obdobju najpomembnejše, da je bil sklenjen nov samoupravni sporazum o merilih zâ pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev zà osebne dohodke, razen tega je bilo prek internih samoupravnih aktov uveljavljena . sindikalna lista za leto 1975 in na
osnovi tega izplačane jubilejne nagrade za vse delavce, dopolnjeni so bili kriteriji za obračun variabilnega dela osebnega dohodka.
Povprečni mesečni bruto OD na zaposlenega za leto 1975 za delovno organizacijo znaša 5.136 din, neto osebni dohodek na zaposlenega 3.630 din ter je za 27 % višji od povprečnega osebnega dohodka izplačanega v letu 1974. Delež osebnih dohodkov v eksterni realizaciji znaša 14,8% (v letu 1974 — 17,1%).
4.	OSNOVNA SREDSTVA
S spremembo zakona o revalorizaciji je bilo povečanje amortizacije, obračunane po predpisanih stopnjah, uveljavljena tudi za leto 1975.
Po izvršeni revalorizaciji je povečana nabavna vrednost osnovnih sredstev za 50 %, različno po TOZD (Tabela Analiza poslovanja).
5.	OBRATNA SREDSTVA
Skozi vse leto smo poslovali likvidno. Žiro račun je bil blokiran 59 dni, vendar le za lastni rezervni sklad “po izplačilu osebnih dohodkov.
Zaradi visoke stopnje inflacije
BILANCA OBRATNIH SREDSTEV
se povečujejo potrebe po obratnih sredstvih. Ce računamo, da se je realizacija v primerjavi z lanskim letom povečala za 54 %, o-bratna sredstva za 38 %, se pravi, da smo ekonomičnost poslovanja z obratnimi sredstvi izboljšali.
v 000 din
	31. 12.	1974	31. 12. 1975		Indeks 1975/1974
AKTIVA: Material	113.104	29	131.704	25	116
Polizdelki. .	39.988	10	92.246	17	231
Gotovi izdelki	8.447	2	20.031	4	237
Kupci	120.120	32	168.436	32	140
Ostala obratna sredstva	85.908	22	96.242	18	112
Avansi dobaviteljev	18.036	5	22.872	4	127
Skupaj:	385.603	100	531.531	100	138
PASIVA: Poslovni sklad	77.422	20	207.362	39	268
Dobavitelji	109.481	28	100.217	19	92
Dolgoročni krediti	59.156	15	76.363	14	129
Kratkoročni krediti	115.926	30	115.341	22 .	99
Ostala obratna sredstva	17.801	5	30.795	6	173
Avansi kupcev	5.817	2	1.453		25
Skupaj:	385.603	100	531,531	100	138
Vezava sredstev povprečnih		čali	povprečno	v 38 dneh (v letu	
terjatev (kupci) znaša 57	dni, (v	1973	— 38 dni,	v letu	1974 — 34
letu 1973 — 71 dni, v letu 1974		dni).	Plačana	realizacija je na-	
— 54 dni).”Dobaviteljem smo pla-
(Dalje na 5. strani)
	-CEL0THI BOHOBEK		ÍH BAŽBEEITEV: B0H0BKA ZA LETO 1975						
								V	000 din
B0„Železarna 10ZB-114			TOŽB-117	TOŽB Vil	TOŽB	TOŽB	TOŽB	osš	Traktorji
	btore	panoga	panoga		Energ.	GKSG	EPS		
1.Celotni dohodek 2,	299.533	1.637.809	349.626	77.760	127.551 14.060		16.474	63.342	12.916
2.Od tega:ekst.									
realizacija 1.219.249		95Í.345	252.699	830	79	1.822	12.358	116	' m+
3.Porabi;). sredstvaj 1605.459		1.279.758 .	170.726	-25.776	80.052	5.261	11.051	15.828	12.007
4.Amortiz.minim.	76.721	44.298	17.824	4.033	7.044	1.045	666	1.762	*9
5.Amort.nadminim.	53.279	33.194	12.860	1.391	5.203	- 431	200	. m	m
5.Interna usluge: . energ.vzdržev.	312.125	184.138	”89.111	7.251	24.933	1.147	164	5.346	35
promet,komunala									
družb.prehrana, spl.stroški									
6«Doseženi dohodek									
1-3 do 5	253.954	96.421	56.104	39.309	10.319	6.177	4.392	40.40?	823
7.	Bruto OB 8.	Pogodbene obvez-	187.297	57.938	43.747	34.463	6.854	5.173	3.769	34.796	558
nosti	31.149	25.096"	4.906	323	434	154	25	211	m
9«Zakonske obvez-									
nosti	27.818	8.390	6.457	4.428	1.902	703	477	5.400	61
10.Ostanek dohodka									
6-7 do 9	7.690	4.997	995	95	1.128	147	S 122	«	206
11.Razdelitev oBtan-									
ka dohodka priap.za HIB	1.832	1.051	435	95	189	'	26		36
priep.za BBS	388	235	97	-	42	-	6	•	8
ŽIP	279	-	177	-	77	m	10	«	15
£63	226	-	143	-	62		8		12
Bavek iz dohodka	402	-	143	-	109	%	15	-	135
Hodemizac .prog	70	-		-	62	-	8	-	*
Solidarnost.prips	7		- -	: - •	6	-	1	m	m
Splošni vodni prispevek	537.	«e			537.				m
Izgradnja energet. objektov	. 22	§jgj	- -	-	19	-	3	-	a»
Ceste Posebna naložba v	yv	—	-	•**	24	.	10		trn
	623	623							
zdrav, varstvo									
			S		«e	Ï*	M	—	
£6S od faktur.str.	3.270	3.089	-	-	-	147	34	m	
Skupaj 11 :	7.690	4.997	995	95	1.128	147	122		206
12.11«Ostanek dohodka-									
ne krijejo	-	1.631	- 524	- 1.132	- 54	•	-		+ 79
Bružbeni dogovor Občine Celje	3.202	1.556	828	488	186	79	55	«	10
Število povprečno zaposlenih	29Î6	905	719	529	96	121	64	476	6
SAMO CENE SIVEGA GRODLJA ALI KAJ DRUGEGA?
Ze sam provokativni naslov nam pove, da nas zanima predvsem odgovor na drugi del vprašanja. Problem plasmaja sivega surovega železa se nam namreč kaže predvsem kot problem prodajnih cen. Neinformirani bralec pač ne more razbrati iz suhoparnega ponavljanja problema-prodajnih cen sivega surovega železa, da je ta problem sklop več faktorjev. Ali je za sedanje stanje kriva tehnika sporazumevanja, nemoč sprejetih sporazumov, neobstoj ali prešibko povezovanje proizvajalcev in potrošnikov v reprodukcijske celote, ali leži srž v ekonomski moči partnerjev, ki si stojita na interesno nasprotni strani in katerim nezavidna ekonomska situacija obeh ne valorizira spora-zumevajočega stiska rok ob podpisu sporazuma? Prav gotovo bralec po teh besedah ni bogatejši za spoznanje in na vprašalni naslov ni dobil odgovora.
■Poznano je, da znašajo potrebe livarn izven železarn po sivem surovem železu v letu 1976 230 tisoč ton in da bodo te potrebe v letu 1980 narasle na 330 tisoč ton. In prav v letu intenzivnih stabilizacijskih naporov in prizadevanj za zmanjševanje uvoza, smo pri sivem grodlju priča povečanem uvozu te surovine. Ta razkorak ne smemo pripisati samo povečanim potrebam livarn, temveč predvsem kapacitetnim neusklajenostim, ki pa izhajajo tako iz neugodnega ekonomskega položaja proizvajalcev in potrošnikov sivega grodlja, kot tudi iz nizke stopnje družbenega dogovarjanja in povezovanja obeh strani v reprodukcijsko celoto. Problem proizvodnje in oskrbe s to surovino pa še dodatno zamegljujejo in napačno interpretirajo različna mišljenja, ki jore-valjujejo krivdo za nastali položaj na proizvajalce grodlja-češ, da so se zaradi neuspele borbe za povišanje cen odločili za zmanjšanje proizvodnje. Res je, da se je RMK Zenica v sklopu katerega ' sta železarni Ilijaš in Vareš, odločili proizvesti zaradi nerešenih cen le 40.000 ton namesto predvidenih 110.000 ton. Ce prištejemo še našo planirano blagovno proizvodnjo 27.000 ton sivega surovega železa v letu 1976, nam iz bilance potrošnje in proizvodnje izhaja potreba po uvozu nastale razlike, ki znaša okoli
165.000	ton. Prav gotovo je takšen obseg uvoza, ki bi ga lahko s polnim aktiviranjem obstoječih kapacitet Zmanjšali na polovico predvidenega, nedopusten.
Reš je, da so naštete tri železarne skupaj z livarnami že lansko leto predvideli takšno stanje in ga skušale rešiti, vendar so ti »pogovori dveh revežev« o-stali le pri poskusih, saj bi za e-fikasno rešitev bila potrebna podpora širše družbene skupnosti ... »Dogovarjanje dveh revežev«— proizvajalcev in livarn — kot se je slikovito izrazil sekretar Zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, izhaja iz dejstva, da je proizvodnja sivega surovega železa pod sedanjimi pogoji nerentabilna in ne ustvarja potrebne akumulacije za razširitev kapacitet. Na drugi strani pa livarne kot drugi partner v dogovarjanju niso e-konomsko sposobne sprejeti takšne cene sivega grodlja, ki bi železarnam omogočal normalno a-kumulacijo kaj šele, da bi same združevale sredstva za razširitev kapacitet. Prav tako pa ne smemo zamolčati dejstva, da se je sporazumevanje vrtelo le okoli določitve višine cen in je kot tako imelo le kratkoročnejši karakter. Delna izjema je samoupravni sporazum, ki ga je železarna Što-
re podpisala s kupci SNG, saj je vseboval obvezo plasmaja in na-„ kupa 15.000 ton tega proizvoda letno do leta 1980 kot tudi določila o formiranju cen. Sporazum je bil od strani Zveznega zavoda za cene zavrnjen, češ, da ni v skladu s politiko cen, predvideno z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju, s čemer se ne strinjamo popolno, strinjamo pa se z dodatno obrazložitvijo, ki smo jo dobili na naš protest, da moramo problematiko cen reševati enotno in ne le za posamezne kvalitete sivega surovega železa.
Pripravljeni smo in sprejemamo upravičene očitke, da ti sporazumi niso vsebovali vseh elementov družbenega dogovarjanja, pedvsem je bil poudarek na
poviševanju cen in na kratkoročnem zasledovanju skupnih interesov. Po drugi strani pa se ne strinjamo z obstoječo prakso, da odločba upravnega organa s pavšalno obrazložitvijo razvrednoti moč samoupravnega sporazumevanja. Upravičenost zahtevkov ni toliko merodajna za pozitivno rešitev sporazuma kot pa je stalnost in intenzivnost raznih postranskih intervencij. Počasnost teh organov pri odločanju pa ne škodi samo nam, temveč celotni skupnosti. Če banaliziramo stvar, potem izgleda, da je za njih lažje sestaviti ob začetku leta uvozno bilanco, ki izkazuje tako visok uvoz, .kot pa rešiti pravočasno problem in tako bistveno zmanjšati uvoz.
In kako v bodoče? Ali se bomo še nadalje sukali v začaranem krogu, ko proizvajalec in potrošnik skleneta sporazum, z zavrnitvijo upravnega organa pa se problem odloži oziroma še poveča? Na tem mestu moramo omeniti prizadevanje sindikata, ki si dosedaj edini poleg proizvajalcev in potrošnikov prizadeva za trajnejšo odstranitev oziroma zmanjšanje problema oskrbe s surovim železom iz domačih virov. Že v -pripravah na prvo konferenco li-
varjev, ki je bila 12. marca letos v Banji Luki, je bil na pobudo Zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva sklicano posvetovanje s proizvajalci sivega grodlja. Najvažnejši zaključek posvetovanja je bil, da moramo problem oskrbe rešiti e-tapno,- in sicer:
— takoj odobriti predloženo povišanje cen, da bi še v letošnjem letu zmanjšali uvoz, do konca leta pa bi morali pripraviti in sprejeti družbeni dogovor, s katerim bi v okviru reprodukcijske celote dolgoročneje rešili problem oskrbe in sicer z združevanjem sredstev za povečanje kapacitet. Naše stališče do teh zaključkov je vsekakor pozitivno in pripravljeni smo se odgovorno pridružiti tem prizadevanjim v okviru naših možnosti.
P. S. Za ilustracijo članka navajamo uradno še nepotrjeno vest, da je bilo v začetku tega meseca odobreno povišanje cen za SGN. To potrjuje ugotovitev, da intervencije več zaležejo kot upravičenost sporazuma, saj je sporazum bil zavrnjen, po štirimesečni zamudi pa je povišanje predvsem na »sitnarjenje« Združenja livnic le odobreno.
POSLOVNO POROČILO
(Nadaljevanje s 4. strani) sproti fakturirani dosežena s 95 odstotki. Najvišja plačana realizacija je bila v aprilu 100 %, v septembru 117 % in v decembru 148 %. Iz leta 1975 je ostalo nepokritih terjatev 60.575 tisoč din.
Od plačane realizacije smo dobili direktnih plačil 32 %, deviznih prilivov 8 %, s kompenzacijami 60 %. Dobaviteljem pa smo poravnali z likvidnimi sredstvi 17 %, s kompenzacijami 77%, z devizami 6 %.
Zaloge materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov so se povečale v primerjavi z letom 1974 za 51 %, kar predstavlja pri materialu povprečno vezavo 63 dni (v letu 1974 — 71 dni), pri polizdelkih 10 dni (v letu 1974 — 12 dni) in gotovih izdelkih 2 dni (v letu 1974 — 4 dni). :
Primanjkljaj obratnih sredstev smo krili v glavnem š kratkoročnimi ikrediti. Ti so višji za 56 odstotkov. Če pa pogledamo strukturo kratkoročnega kreditiranja, ugotovimo, da nas kreditira LB Celje le z 20 %, Jugobanka 5 % in Interna banka SZ s 75%. Konec leta 1975 koristimo v primerjavi z lanskim letom 71 % iz-, voznih kreditov, 81 % kreditov za pripravo izvoza, uvoznih nismo mogli koristiti, krediti za ostala obratna sredstva pa so se povišali za 232 %.
Struktura virov poslovnih sredstev se je izboljšala v korist lastnega poslovnega sklada in dolgoročnih kreditov in znaša v strukturi 53 %, kratkoročni viri 47 %
( v letu 1974 — 35% poslovnega sklada in dolgoročnih kreditov, kratkoročni viri pa so predstavljali 65%).
Vsi delavski sveti TOZD so poleg zaključnega računa sprejeli naslednje sklepe:
Amortizacija:
Smiselno določbam čl. 26. in 27. zakona o amortizaciji osnovnih 'sredstev TOZD (Ur. L SFRJ št. 16/74) so delavski sveti TOZD pred sprejetjem zaključnega računa sprejeli sklepe, da-se poleg redne'amortizacije povečajo redne stopnje za 0,41% pri vseh o-snovnih sredstvih, da se odpišejo interkalarne obresti po dodatni stopnji 24 % in odpisi pri osnovnih sredstvih po priloženem seznamu.
Združitev dela dobička za leto 1975 v Interno banko SŽ:
Iz dobička ustvarjenega v interni banki SŽ v znesku 26.748.689
Švedska: Na kraljevskem tehnološkem institutu so razvili in patentirali nov postopek peletizira-nja rude (brez redukcije), imenovan Cobo. Prva industrijska naprava je pričela z obratovanjem maja 1975 pri Ferrolegeringar v Švici in sicer za kromovo rudo. Peleteziranje samo poteka po konvencionalnem postopku v pe-letezacijskih krožnikih.
V podjetju Fagersta AB so u-vedli nov način merjenja valjanega materiala v gibanju, za katerega pravijo, da pomeni pravo prelomnico na tem področju. Tudi pri močnih vibracijah materiala se giblje točnost meritev v mejah ± 0,02 mm. Metoda uporablja princip projeciranja va-ljanca in merjenja njegove sence z elektronskim sistemom.
odpade na Železarno Štore
5.483.481,30	din. Ker najema interna banka kredite za potrebe vseh članov interne banke, so ji potrebni viri za odplačilo anuitet, naj DS TOZD sprejme sklep, da dobljena sredstva dolgoročno združi v poslovni sklad interne banke.
Obveznosti iz naslova gazifika-cije v letu 1976:
V letu 1976 znašajo nastale obveznosti za DO Železarne Štore v znesku 4.500.000.
DS naj sprejme sklep, da se sredstva za odplačilo obveznosti iz gazifikacije za leto 1976 financirajo iz poslovnega sklada.
Liberija: Pri gradnji" integralne železarne v Hisrati bo sodelovalo indijsko engirteering podjetje s tehnično pomočjo in drugimikon-zultativnimi uslugami. Drug metalurški objekt, ki ga nameravajo postaviti, je naprava za peletizi-ranje železove rude, za katero bosta dobavili opremo nemška firma Thyssen Reinstähl Technik in neka ameriška firma.
Japonska: Do nedavnega je Japonska industrija uporabljala varen j e z elektronskimi žarki le za take dele, ki so se dali vstaviti v vakumske komore. V zadnjem času pa so v ladjedelništvu pričeli uporabljati gibljivo komoro z dvema viroma elektronskega žar-čenja, ki se pomika vzdolž varilnega šiva, kar omogoča varenje tudi večjih delov; v prvi vrsti je postopek namenjen varjenju. 200 mm debelih cilindričnih obročev za tankerje. Postopek še ni popolnoma dognan in ga še izpopolnjujejo.
ZAKON O NOVEM NAČINU PLAČEVANJA NAS NE SME NAJTI NEPRIPRAVLJENE
1.	Priprave za uveljavljanje zakona
Ža gospodarska gibanja zadnjih nekaj let so poleg pozitivnih tendenc, ki so najbolj razvidne v hitri rasti proizvodnje, značilni tudi spremljajoči pojavi nepokrite potrošnje, ki so se odražali v raznih negativnih oblikah kot stalen pritisk na porast cen in inflacija ter so bili bistven izvor nelikvidnosti v poslovanju med koristniki družbenih sredstev. Temeljite spremembe dosedanje nekorektne prakse v upniško-dolžniških razmerjih med DO pa zahtevajo od nas izredno široko in kvalitetno aktivnost ih to v izredno kratkem času, ki ga opredeljuje zakon. Ustrezna izvedba tega zakona in še Zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka .v TOZD v prvi vrsti uveljavlja prevladovanje tržnega načela nad proizvodnim načelom, kar pomeni »malo revolucijo« v usmerjenosti poslovanja v delovni organizaciji. S širšega družbeno-gospodarskega vidika je smoter vsakega delovnega in v njegovem okviru poslovnega procesa v OZD v 'tem,- da proizvaja takšne določene predmete— blago, po katerih obstaja družbena potreba, ki pa je izražena v plačilno sposobnem povpraševanju. Le takšna proizvodnja je sredstvo Ožjega smotra podjetja — dohodka kot celote in v njegovem okviru posameznih delov.
Razumljivo je naloga zagotovitve pravilnega funkcioniranja pcdjetja na osnovi obeh zakonov zelo zahtevna in normalno terja polno sodelovanje celotnega podjetja, zlasti pa:
— računovodsko-finančne ope-rative v finančnem sektorju,
služb v komercialnem sektorju,
• — vodstev TOZD in njihovih služb priprave proizvodnje.
Potreba po - celovitem 'obravnavanju predmeta zahteva v prvi fazi sprejetje in izvajanje programa, ki bo zagotovil likvidacijo dosedanjih terjatev in obveznosti in organiziran pristop k zagotovitvi poteka nadaljnega poslovanja tako znotraj podjetja, kakor tudi navzven, na tržišču, V drugi fazi bomo morali na podlagi izkušenj in sklepov oz. ukrepov, ki jih bomo podvzemali v prehodnem obdobju, le-te spremeniti v dolgoročnejše in tekoče reševanje stvari, morali pa se bomo postopoma tudi usposobiti, da v samoupravne akte zapišemo, tiste rešitve, ki bodo imele trajnejšo veljavo.' Obseg in narava problemov, ki sežejo v vse pore podjetja, nalagajo upravičeno zahtevo, da še v večji meri kot do sedaj zagotovimo temu področju skupinsko odločanje glede važnejših odločitev in pe’ le posameznikom. V podjetju smo že doslej imeli v ta namen strokovni organ — Komisijo za likvidnost, katere delovni program pa je potrebno prav tako prilagoditi novi zakonodaji in ga tudi po samoupravni poti v podjetju uzakoniti. Prav dosedanje delo na tem področju v našem podietjv ko lahko ugotovimo, da smo že pred izidom zakona pravilno ocenili pomem-
bnost odvijanja tekoče likvidnosti podjetja in jo organizirano izvajat^ nam v prihodnje lahko po-služi kot leteči start v bolj korenito prilagajanje in obenem zagotoviti bolj normalne in tekoče poslovanje podjetja. Izvajanje določil zakona je nadalje možno tudi tako, da so v čim manjši meri prizadete finančne oz. ekonomske koristi lastnega podjetja, kar pa je .izvedljivo le z vsklaje-nim in vpeljanim delom najširš.e-ga kroga sodelavcev; pri tem pa nam bodo dosedanje izkušnje lahko v veliko oporo, g Prednje ugotovitve so oblikovale odločitev Komisije za likvidnost, da je na sestanku, v razširjeni sestavi 11. marca izdelala novo-vsebino dela te komisije in postavila program aktivnosti za zagotovitev, uspešnega izvajanja zakona o zavarovanju plačil (Ur.
1.	SFRJ 60/75). Program komisije konkretno določa naloge za zagotovitev zavarovanja: plačil, organizacijske ukrepe za prilagoditev poslovanja novemu načinu plačevanj a in- načela izva j an j a upni-ško-dolžniških 'odnosov. Jasno je, da program aktivnosti ni samo program komisije za likvidnost, temveč nas vseh. Prav zato je pomembno, da se kot samouprav-ljalci in kot izvrševalci posameznih funkcij seznanimo z nalogami, ki nas čakajo, saj bo od u-spešnih izvrševanj le-teh odvisna realizacija postavljenega programa.
2.	Okvirni program aktivnosti za zagotovitev plačil
Delovanje, v podjetju moramo usmeriti prvič glede na terminsko navezanost posameznih opravil z zakonom, drugič pa glede na vsebinsko-organizacijski pristop k posameznim vprašanjem, pri čemer se bodo posamezni deli izvajanja programa cesto prepletali. Osnovno delitev programa priprav predvidevamo takole:
- jH- pristop k zavarovanju plačil po ZZP,
—	organizacijska (interna) izvedba prilagoditev v podjetju,
—	sklepanje in izvajanje up-niško-dolžniških odnosov na trgu.
Vse točke iz tega okvirnega programa bodo naknadno obdelane v detajle, pri čemer bo upoštevati naslednja izhodišča in zadolžitve oz. posameznikov:
2	1. Pristop k zavarovanju plačil po ZZP
Cilj teh aktivnosti je zagotoviti zakonska določila poravnave terjatev in obveznosti pri čemer ločimo:
A.	Likvidacija obveznosti nastalih do 31. 12. 1975
a)	do 10. 3. 1976 izdelamo program likvidacije odprtih obveznosti, ki jih v tem času ne bomb uspeli poravnati.,
Ostanek nekompenziranih terjatev in obveznosti po izvedeni multilateralni kompenzaciji dne 26. 1. 1976 znaša za Železarno Store ca. 20 milij. din pri dobaviteljih in ca. 80 milij. din pri kupcih. Zato je v programu potrebno upoštevati:
—	poravnavo obveznosti z gotovinskim plačilom ali kompen-
zacijo, ki. pa mora biti izvedena najkasneje do 31. 3. 1976. Možnost kompenzacije je v teku marca maksimalno izkoristiti, zato je po potrebi kupce in dobavitelje o-sebno obiskati (zadolženi; oddelek saldakontov, prodajna in nabavna služba);
—	za obveznosti, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, smo dolžni upnikom 31. 3. 1976 dati avalirane menice, katerih zapadlost ne presega roka 30. 9. 1976. Do 5. i. 1976 pa smo dolžni SDK predložiti izpisek iz programa za poravnavo obveznosti, ki vsebuje roke njihove poravnave in dokaze o izročitvi avaliranih menic.
Če nam za neporavnane obveznosti do 31. 3. 1976 ne bi uspelo zagotoviti avaliranih menic, moramo do 15, 4: 1976 v Uradnem listu SFRJ objaviti, da predlagamo upnikom sanacijo,
b)	Ker je pri našem podjetju multilateralna kompenzacija relativno še kar dobro uspela in je znesek naših dolgovanj dobaviteljem razmeroma nizek, ni nevarnosti, da pridemo v sanacijo. Večja je nevarnost z druge strani, da naši kupci ne bodo v celoti zmogli poravnave do nas, kar bi pomenilo, da jih bomo skupaj z drugimi upniki primorani sanirati. Zato je potrebno:
—	spisek stanja terjatev na dan 29. 2. 1976 temeljito obdelati s kupci, ugotoviti od tega dvomljive terjatve in se o njih skupaj z ostalimi železarnami v SŽ posvetovati z SDK in LB v Ljubljani zaradi enotnega dogovora o načinu saniranja oz. možnosti preprečitve;
Predlog programa zagotovitve plačil naših obveznosti bosta izdelali finančna in komercialna služba v naznačenem roku, pregledala in odobrila pa ga bo Komisija za likvidnost na naslednjem sestanku dne 11. 3. 1976.
c)	Glede na to, da so naše terjatve histveno večje od dolgovanj, je nujno, da se vključimo v pripravo programov poravnave, pri naših večjih kupcih dolžnikih. Namreč vredno je aktivno delovati na tem, da sami poiščemo ali pomoremo kupcem z za nas najbolj racionalnimi rešitvami. Pri sprejemanju avaliranih menic je paziti, da bodo avalirane od bank in da bo njih znesek vključeval tudi obresti do dneva zapadlosti (zadolženi; finančni ih komercialni sektor).
B.	Poravnava obveznosti nastalih od 1. 1. do 31. 3. 1976
Če gornjih obveznosti ne bomo uspeli poravnati do 30. 4. 1976, smo dolžni upnikom do 15.: 5. 1976 izdati zakonite, instrumente za zavarovanje plačil. Njihov’ seznam z dokazili, da smo jih plačali ali pa Zanje izročili instrumente, pa smo dolžni do 20. 5. 1976 izročiti SDK.
Tudi v tem primeru je potrebno stremeti za kar največji izkoristek kompenzacij tj. poravnavo naših obveznosti z našimi terjatvami. Od 1. aprila dalje, ko ta možnost odpade, bo potrebno odplačilne roke za naše obveznosti prilagajati prilivu naših terjatev.
Kot najbolj učinkovito sredstvo za uravnavanje odlivov in prilivov finančnih sredstev v podjetju, ki naj obenem zagotovi potrebno jasnost in uvid v poslovanje, je plan tekoče likvidnosti. Doslej •smo se ga že skoraj dve leti redno posluževali in ga je Komisija za likvidnost tudi tekoče spremljala. V prihodnje je potrebno izdelovati:
'’'Sr^globalni plan likvidnosti za tekoče leto (sestavni del GP),
—	kvartalni plam tekoče likvidnosti in
—	mesečni plan tekoče likvidnosti.
Predvsem je pomembno zagb-| toviti, da bodo v planih zajeta
•	vsa področja v podjetju, ki š svo-' jim poslovanjem povzročajo zunanje obveznosti, kajti brez pred-
•	videnih izplačil in njihove terminske razporeditve ne bomo mogli poravnati obveznosti delovne organizacije.''
- V prvem kvartalu letos ver j et-
•	no DO ne bodo vršile periodičnih obračunov glede na to, da plačila, ki jih dobimo na račun leta 1975 ne štejejo v dohodek, kajti v preteklem letu smo jih že obračunali, ker smo ugotavljali' dohodek po fakturirani realizaciji. Zaradi tega in pa intenzivnih priprav na novi zakon ne bomo delali
■	plana likvidnosti Za I. trimesečje, temveč za II. s tem, da je rok ža 'sestavo 15. 3. 1976.
C.	Plačevanje na podlagi uveljavitve zakona od 1, aprila dalje
V tej fazi bo potrebno zagotoviti dokončno funkcioniranj o poslovanja z zakonsko predvidenimi instrumenti financiranja poslov, prav tako pa na področju notranjega poslovanja podjetja' z zajezitvijo vseh nekontroliranih oblik potrošnje ustvariti realno klimo, da dosežemo notranjo stabilnost gospodarjenja v poslovanju. skozi. ustrezen informacijski . sistem.
Komisija za likvidnost mora r zagotoviti . sporazumevanje, vseh delov podjetja, kjer bodo potreb-
•	na odstopanja od prvotnih načrtov, posamezno TOZD se bodo sporazumevale za eventualne prioritete, zlasti pa bo uspeh celotne delovne organizacije možen in
’ optimalen' s sodelovanjem v skupnem učinku, & plačani realizaciji
■	našega blaga.
2.	2. Organizacijska izvedba pri-. lagoditve v podjetju
Četudi zakon govori le o tehniki Zavarovanja plačil, pa podrobne analize kažejo na nujnost korenitih sprememb v celotnem go-
-	spodarjenju v 'podjetju in ne le
■	v ozkem finančnem poslovanju." Predvsem gre za tista področja,
-	ki imajo osnovni Vpliv na potek
-	izvajanja zakona. Področja, ki' ' jih je za. izvajanj e ZZP predvsem
■	urediti/ so naslednja:
—	Planiranje: ker' bodo finančna razmerja med TOZD vedno
. bolj zapletena in bo izvajanje o-. perativnih finančnih, planov v Veliki meri: zaviseio od točnosti izpolnjevanja dobavnih rokov ' v proizvodnji, je prav, da še planiranje ureja š samoupravnim sporazumom med TOZD in sektorji.
Prav je, da vemo
V tej in še v nekaj naslednjih številkah Železarja vas želimo seznaniti z obveznostmi delovnega človeka in občana v splošni ljudski obrambi, prav posebno pa o vlogi in nalogah CIVILNE ZAŠČITE.
Živimo v času, ko v svetu še vedno grmijo topovi, regljajo strojnice in bombe uničujejo domača ognjišča, kot da ni bilo dovolj grozot v drugi svetovni vojni. Še vedno veliko tekmujejo v oboroževanju in zastraševanju narodov o moči in njihovih uničevalnih orožjih, ki jih preizkušajo na preizkusnih poligonih. Priča smo neuspešnih razgovorov »SALT 2« o omejitvi strateškega jedrskega orožja med ZDA in ZSSR in njuni oborožitveni tekmi. Znano je, da bodo ZDA v letu 1977 prvič presegle 100 milijard dolarjev za svoj vojaški proračun ali skoraj 26 % celotnega proračuna ZDA.
Dokler smo priča teh tekmovanj v oborožitvi, lokalnih vojnih spopadov, nasprotij. med družbenimi sistemi ter prepadom med razvitimi in nerazvitimi, ne moremo kaj . kmalu pričakovati zmanjšanja nevarnosti novih o-boroženih spopadov. To dejstvo nam narekuje,. da moramo tudi pri nas misliti na obrambo in zaščito in se ravnati'po besedah tovariša Tita: »Delajmo kot da bo vladal sto let mir, a bodimo pripravljeni, kot da bo jutri izbruhnila vojna«.
Naš delovni človek in občan to Titovo načelo uveljavlja skozi USTAVO in zakon o ljudski obrambi ter vsakodnevnim delom pri Utrjevanju samoupravnega socialističnega sistema; Svojo voljo in pripravljenost do ohranitve miru, nedotakljivosti, svobode in neodvisnosti pa je delovni človek vtkal v samoupravne akte, iz katerih je razvidna njegova obveznost in dolžnost do obrambe domovine.
Oglejmo si nekoliko določila — temeljna načela iz zakona o ljudski obrambi.
Socialistična federativna republika Jugoslavija kot državna skupnost prostovoljno združenih narodov'in njihovih socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter kot socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti, izvaja v mednarodnih odnosih dosledno politiko miru in je proti agresiji in vojni ter proti agresivnim pritiskom katerekoli vrste.
. Socialistična federativna republika Jugoslavija priznava za o-pravičene revolucionarne, antiko-lonialne in narodnoosvobodilne vojne zasužnjenih narodov proti osvajalcem in okupatorjem ter o-brambne vojne napadenih držav proti napadalcu. Obramba pred agresijo in boj proti okupatorju sta neodtujljiva pravica vsakega ljudstva in vsake države.
, Socialistična federativna republika Jugoslavija se pripravlja za splošno ljudsko obrambo za primer, če bi bile napadene ali o-grožene svoboda, neodvisnost in suverenost njenih narodov in narodnosti ali Ujena teritorialna neokrnjenost in z ustavo SFRJ določena družbena ureditev in je odločena, da se z vsemi svojimi silami in sredstvi postavi po ro-
bu vsakemu možnemu napadalcu ter vsaki obliki agresije ali pritiska. Obramba socialistične federativne republike Jugoslavije je sestavni del boja za svetovni mir, zato računa Jugoslavija, ki se pri obrambi pred morebitno agresijo opira na svoje lastne moči, tudi na široko podporo in pomoč vseh miroljubnih sil na svetu in na podporo Organizacije združenih narodov, ki je po svoji ustavni listini . dolžna varovati zakonite pravice vseh svojih članic.
Izhajajoč od socialističnega samoupravnega in demokratičnega značaja jugoslovanske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti in od značilnosti sodobne vojne gradi Socialistična federativna Jugoslavija na izkušnjah narodnoosvobodilne vojne splošno ljudsko obrambo kot dejavnik lastne varnosti in varstva in najboljšo možno obliko upiranja vsaki agresiji.
Splošna ljudska obramba Socialistične federativne republike Jugoslavije-je enotna in nedeljiva.
Zanjo so značilne:
—	pravica in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov, da se u-sposabljajo, pripravljajo in organizirajo za obrambo države, da se bojujejo za ohranitev svobode in samoupravnih pravic, za obrambo in varovanje suverenosti, neodvisnosti in teritorialni neokrnjenosti in da so v primeru napada na državo organizatorji in pobudniki oboroženega boja in drugih oblik odpora;
—	pravica in dolžnost vseh temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da se pripravljajo, organizirajo in usposabljajo za delo v vojnih razmerah in za boj proti napadalcu ter da organizirajo in mobilizirajo vse svoje človeške in materialne sile za obrambo države ter za o-brambo in varovanje delovnih ljudi in občanov in materialnih dobrin;
—	pravica in dolžnost vsake družbenopolitične skupnosti, . da ureja in organizira splošno ljudsko obrambo ter ustvarja vse potrebne materialne in druge pogoje za nenehno krepitev obrambne moči države in za uspešno upiranje napadalcu, ob napadu na državo pa, da neposredno vodi splošni ljudski odpor.
V splošni ljudski obrambi so vsi delovni ljudje in občani, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in družbene organizacije ter družbenopolitične skupnosti aktivni dejavniki, organizatorji in izvršitelji ukrepov na področju ljudske obrambe ter nosilci pravic in dolžnosti obrambe svobode in neodvisnosti svoje države. Zato nihče nima pravice preprečiti delovnim ljudem in občanom SFRJ, da se ne bi z orožjem borili ali' kako drugače sodelovali pri odporu proti, sovražniku, ki je napadel državo, in nihče nima pravice priznati ali pod-
pisati kapitulacijo in sprejeti ali priznati okupacijo države ali posameznega njenega dela in tudi ■ne kapitulacijo ali vdajo oboroženih sil ali njihovega dela,
V splošni ljudski obrambi je oboroženi boj najpomembnejša in odločilna oblika upiranja agresiji in tvori z vsemi .oblikami boja ih odpora neločljivo celoto. Oborožene sile So nosilec oboroženega boja, varujejo svobodo, neodvisnost, suverenost, neokrnjenost ozemlja in ustavni red SFRJ.
. Sistem socialističnega samoupravljanja daje najširše možnosti za organiziranje in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpo-
(Nadaljevanje s 6. strani)
—	Odgovornost: čeprav je treba čimveč odločitev sprejemati v kolektivnih • organih, se potreba po čimbolj jasni in točni opredelitvi odgovornosti posameznih sodelavcev v ničemer ne zmanjša.
—	Finančna razmerja med TOZD: za dolžniško-upniška razmer j a med TOZD je izbor instrumentov'zelo različen,; kadar pa gre za investicije", je potrebno obvezno uporabljati ZZP; potreben bo torej samoupravni sporazum..
— Knjigovodstvo: v posebnem samoupravnem Sporazumu bo potrebno ‘-»strežno dopolniti pravilnik -o"'--knjigovodstvi-. V njem bo možno zajeti tudi določila- o kalkulacijah; obveščanje o poslovnih rezultatih, itd.
—	Poslovanje z menicami in garancijami: za nemoteno poslovanje bo potrebno določiti kriterije in način izdajanja teh novih plačilnih sredstev ter .pooblaščence.
Kot-je bilo že poudarjeno, posegajo prednja področja problematike takorekoč v vse sektorje poslovanj a podj etj a, zato mora j o pri urejanju tudi vsi sodelovati, pač aa tistem delu, ki jih zadeva. Komisija za likvidnost bo Skupaj z ekonomsko-organizacijskim sektorjem koordinator za obdelavo posameznih področij, zlasti pa bodo sodelovale naslednje funkcije:
prodajna funkcija: je dolžna v prihodnje v proizvodnem sektorju naročati le takšno proizvodnjo, ki bo prodana plačilno sposobnim porabnikom, Upoštevaje sedanjo situacijo, bo ta naloga verjetno v- letu;;il976 ena .najtežjih;
nabavna funkcija: je postavljena v položaj iskanja ravnotežja med čim manjšim angažiranjem obratnih sredstev in zalog ter bolj raznovrstnimi zahtevami prodaje in proizvodnje po dobavnih rokih; .
proizvodna funkcija: običajno širši prodajni in proizvodni program, pa tudi morda enak ali celo ožji obseg, ob večjem številu dobav in s tem tudi proizvodnih serij, vsekakor pa večja točnost v izpolnjevanju dobavnih rokov, postavlja to funkcijo pred naloge iskanja ekonomskih in tehnoloških rezerv;-
finančna funkcija: aktivno delo na preoblikovanju sredstev in njihovih virov ter natančno predvidevanje in spremljanje vseh tokov v podjetju dviga pomen te funkcije; ■
ra ob agresiji in vojni. Vsi subjekti samoupravne družbe so hkrati nosilci ljudske obrambe.
Kolikor bolj razvit je sistem splošne ljudske obrambe, toliko sta obrambna sposobnost samoupravne družbe in pripravljenost države na splošno ljudsko obrambo večji, možnost in nevarnost a-gresije pa manjši. Zaradi tega je krepitev splošne ljudske obrambe pomembna prvina politike miru in enakopravnosti mednarodnega sodelovanja.
S tem, da odločno brani svojo samoupravno pot v socializem, izvršuje SFRJ tudi svoje inter-nacionalistične obveznosti pri graditvi brezrazredne družbe, družbe brez agresije in vojn.
Na tenv mestu smo izpostavili le nekaj naših služb, ki bodo najbolj neposredno vključene v organizacijske prilagoditve novemu zakonu, medtem ko je praktično potrebno sodelovanje tudi ostalih sektorjev in stroškovnih mest, ki povzročajo podjetju finančne obveznosti.
2.	3. Sklepanje in izvajanje up-niško-dolžniških odnosov na trgu
Čeprav - je delo v prvi fazi uvajanja -novega zakona usmerjeno pretežno na urejanje poravnave starih dolgov, in izpeljavo, pokritja Za vsakršno nameravano obveznost DO, je vendarle bodoči potek dela odvisen od .pogodbenih odnosov med gospodarskimi subjekti na tržišču. Prav tako so pri programiranju likvidacije obveznosti potrebni tesni stiki med pogodbenimi strankami ter posa-smežnimi strankami in je zato potrebno ne samo v sedanji kampanji,-temveč tudi kasneje zagotoviti:
—	stalno informacijsko dejavnost iz tržišča, predvsem glede koeficienta plačilne. zmožnosti kupcev;
—	prodajne pogoje pri sklepanju pogodb bo potrebno prilagoditi in v praksi sproti korigirati posamezne kriterije. Določila o načinu plačila so praktično postala ena najbolj bistvenih sestavin vsake, kupoprodajne pogodbe, prav tako pa bo že v pogodbi potrebno precizirati takšne odnose, ki jih bomo lahko tudi dosledno spoštovali. Samo sklepanje pogodb pa bo potrebno bolj kot doslej podvreči kontroli in timskemu delu ter zlasti vključiti pravno službo;
—• svoje finančne obveznosti smo doslej praviloma poravnavali v nekem'časovnem razdobju ne pa na določen, vnaprej dogovorjen dan.j.V prihodnje bomo morali 'upoštevati zapadlost 'v strogo določenih rokih, kar pomeni, da bo potrebno razpolagati z likvidnostnimi rezervami. Oblike teh rezerv bo potrebno določiti posebej in-jih sproti uravnavati; Dosedanje .naše naložbe V prekomernih terjatvah do kupcev bomo predvidoma na ta način vsaj delno prelili: v likvidnostne rezerve;
—	posebej bo potrebno urediti način poteka poslovanja z bankami in interno banko. Vrsto stvari je namreč težko predvideti, kako bodo v praksi delovale, npr.: potek vnovčenja menic, način saniranja nelikvidnih podjetij ipd.
Komisija za likvidnost
ZAKON O NOVEM NAČINU PLAČEVANJA
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOZD
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA liés PANOGE je na svoji 25. redni seji 25. februarja 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	Pregledal je sklepe prejšnje seje, ugotovil, da so v glavnem vsi realizirani ter jih potrdil.
V zvezi s 6. sklepom prejšnje seje, v katerem je DS zavrnil predlog za odpis dohodka zaradi zapoznele dobave k nemški firmi MAN, je na tej seji prejel obširnejšo pismeno obrazložitev komercialnega sektorja ter ustno u-temeljitev vodje TOZD p. 114. panoge, iz česar sledi, da'je do razlike prišlo v glavnem zaradi prehitevanja posrednika, tj. firme Avtomontaža, ki je zaradi vnaprejšnje prijave posla pri banki zahtevala od nas višjo ceno, kot pa jo je imela po pogodbi pravico zahtevati.
DS je menil, dà je obrazložitev dovolj jasna in utemeljena, zato je odobril odpis razlike, ki je jja-stala pri izvozu paličastega jekla firmi MAN v znesku DM 6.432,04 oziroma 44.686,60 din.
2.	DS je obravnaval poročilo o popisu za leto 1975 in ga vključno s predlogi stalne popisne komisije sprejel.
' V zvezi s tem je sprejel naslednje sklepe o razknjižbi inventurnih odstopanj in razlik:
. a) Ugotovil je, da so pozitivna kot negativna odstopanja manjša kot lansko leto. Odstopanja, ki so nastala zaradi večkratnega tehtanja, merjenja in štetja materiala je šteti za normalni pojav, zato se naj razknjižijo kot redni kalo. Odpis neuporabnega materiala za leto 1975 je minimalen in ga je glede na vzrok odpisa šteti za redni kalo.
b)	Inventurni viški reprodukcijskega materiala in pomožnega materiala pri razredu 3 v znesku 25.649,88 se knjižijo v dobro konta 7893 in v breme kontov razreda 3.
c)	Inventurni primanjkljaji se v znesku 4.870,52 din knjižijo v breme konta 73430 — primanj-. kij a ji' surovin, materiala, polproizvodov in gotovih proizvodov; odstopanja in odpis neuporabnega materiala v višini 32.800,93 din sg knjižijo v breme konta 4005 — vjkalkulirani kalo.
-d) Odobri se razknjižba primanjkljaja pri velikem inventarju v nabavni vrednosti 6.204,53 din in brez sedanje vrednosti.
■ e) Inventurna odstopanja, ki so nastala pri surovem železu za prodajo v. vrednosti 53.692,08 din zaradi kontrolnega tehtanja, meni DS, da so minimalna in predstavljajo redni kalo, zato jih je razknjižiti na kontu 4005 — vkal-kulirani kalo ter v dobro ustreznega konta razreda 6.
f)	Višek pri valjanih izdelkih v' višini 1.599.111,11 in primanjkljaj v višini 105.585,12 dih se knjižita v dobro- konta' viški go-tovin, materiala in gotovih proizvodov, ter v breme konta primanjkljaj surovin, materiala, polproizvodov in gotovih proizvodov ter v breme oz. dobro u-streznih kontov razreda 6.
g)	DS je odobril preknjižbo viška pri osnovnih sredstvih v nabavni vrednosti 885,80 din ter brez sedanje vrednosti.
I - 114. panoga
Prav tako se je DS strinjal 's predlogi stalne popisne komisije za rešitev nekaterih pomanjkljivosti in sklenil:
EOS naj pripravi organizacijski predpis oz. poslovnik o evidenci in poslovanju z osnovnimi sredstvi, ter poslovnik, ki bi kompleksno urejeval poslovanje z drobnim inventarjem, tj. o poslovanju in evidenci le-tega.
Da bi lahko spremljali gibanje drobnega inventarja med letom, je sklenil, da EOS zagotovi tudi za ta sredstva mehanografsko obdelavo.
3.	DS je obravnaval tudi poročilo o popisu terjatev, obveznosti ter blagajne delovne organizacije. Poročilo je vključno s predlogom za odpis terjatev sprejel.
Zadolžil pa je pravno službo, da ukrene vse potrebno, da se dosežejo še vsa možna plačila terjatev, ki so bile odpisane in .pri katerih še obstoja možnost plačila.
Obenem je izrekel kritiko službi za zavlačevanje izterjatve zamudnih obresti od firme Čelik iz Beograda, katerih odpis je odobril.
4.	Smiselno določbam čl.26 in 27 Zakona o amortizaciji osnovnih sredstev TOZD (Ur. 1. SFRJ št. 16/74) je DS TOZD p. 114. p. pred sprejetjem zaključnega računa sprejel sklep, da se poleg redne amortizacije povečajo redne štop-nje. za 0,41 % pri vseh osnovnih sredstvih, da se odpišejo interka-larne obresti po dodatni stopnji 24 % in odpisi pri .osnovnih sredstvih po priloženem seznamu.
■ --er“ Na podlagi predloženega zaključnega računa je DS ugotovil, da je TOZD p. 114. p. v letu 1975 dosegala zadovoljive rezultate, ki jih je že med letom: sproti spremljala. Ugodni so bili tudi rezultati akcije za dobro gospodarjenje. Zato je bilanco v predloženi obliki sprejel s poudarkom, da se s prizadevanji za enak tempo poslovanja nadaljuje tudi v letu 1976.
—	DS je nadalje sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega dobička v interni banki SZ v znesku
5.483.481,30	(kar odpade na Železarno Štore) dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke.
—	DS je tudi Sklenil, da se sredstva za odplačilo obveznosti iz gažifikacije za leto 1976 finansirajo iz poslovnega sklada.
—	Na podlagi ugotovitve, da so bili' rezultati akcije dobrega gospodarjenja v preteklem letu u-godni, je DS sklenil, da se iz tega naslova izplača razlika do planiranih OD v letu 1975 in to 50 din na _ mesec in sicer vsem članom delovne skupnosti enako.
5.	Na podlagi Samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka tet delitvi' sredstev za osebne dohodke je bil DS predložen v presojo poimenski seznam izplačil za delo po pogodbah v letu 1975. DS je menil, da so bila dela, za katera se je izvršilo izplačilo, nujna in tudi na vsote ni imel pripomb.
6.	Proizvodnja v obratu šamo-tarna je bila ukinjena, ostala pa so osnovna sredstva, o katerih u-
pravljanju naj bi se odločil DS TOZD proizvodnja 114. panoge. Po razpravi je DS ugotovil, da statut TOZD proizvodnja 114. panoge ne vsebuje te dejavnosti, iz česar sledi, da o osnovnih sredstvih v bivši šamotarni nima pravice sklepati, pač pa se naj predlog posreduje DS delovne organizacije.
DS je bil tudi mnenja, da omenjeni predlog ne zadošča za kakršnokoli razpravo ter predlagal, da sektor za novogradnje pripravi detajlne j še spiske osnovnih sredstev šamotarne.
■.■7: Ob obravnavi gospodarskega načrta za leto 1976 in plana investicij, ki ga ta vsebuje, je DS v celoti osvojil pripombe koordinacijskega odbora TOZD oz. komisije za gospodarjenje in varstvo pri delu in sklenil, da se te pripombe predložijo samoupravnim delovnim skupinam, ki naj o njih razpravljajo ob sprejemanju gospodarskega načrta. Razprava naj se zaključi do 5. marca 1976.
Pripombe so naslednje:
a)	Plan delovne sile za leto 1976 je treba sestaviti tako, da se vzame Za izhodišče plan iz leta 1975. Kakršnokoli povečanje je možno le s pokrivanjem potreb, izhajajoč iz dodatno nabavljenih oz. aktiviranih naprav, ki bodo zagotavljale pričakovan gospodarski rezultat.
b)	Ker je izpadlo sofinanciranje gradbenih podjetij pri izgradnji druge elektroobločne peči je potrebno, v plan investicij predvi-diti vëcji delež lastnih sredstev, ki se naj izdvojijo iz neporabljene povečane amortizacije v TOZD proizvodnja 114. panoge za leto
1975.
c)	Ustrezna služba mora podati detajlno pojasnilo, kako je planirano finančno pokritje predvidenih: storitev pod točko 1 — stanovanjska izgradnja, točko 2 — sklad skupne porabe.
d)	Skupna proizvodnja:
—	v el. jeklarni povečanje planske količine za 3.000 ton
—	v drugih obratih vsaj mini--malno povečanje.
Korekture naj upošteva akcijski program.
DELAVSKI SVET TOZD
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE je na svoji 25. redni seji 29. januarja 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	DS se je seznanil z realizacijo sklepov 24. seje in jih potrdil.
2r Seznanil se-je z izvršitvijo plana v januarju in sprejel operativni plan za februar s pripombo, da je potrebno poskrbeti za ustrezno in pravočasno nabavo osnovnih surovin (pesek, jeklo), zmanjšanje zastojev, in da je potrebno plan doseči ali ga po možnosti celo preseči,
3.	Za TOZD MO se izvolijo na volitvah dne 24. 2. 1976 vsi samoupravni organi na nivoju tega TOZD. Za TOZD proizvodnja 117. panoge pa ostanejo samoupravni organi takšni kot so, brez nadomestnih volitev, ker ostane zadovoljivo število članov. Predlaga se : samo sprememba v Statutu
e)	Korekture izplenov — planiranje je nižje od doseženih v letu 1975 — naj se izvrši na osnovi razprave po delovnih samoupravnih skupinah. Prisotni smatrajo, da bi morali biti planirani izpleni za leto 1976 vsaj enaki doseženim v preteklem letu. Dosežene korekture je treba vnesti v akcijske programe.
f)	Nizka planirana količina valjanih proizvodov valjarne I,. namenjena za izvoz je posledica predvidevanja, da ne bo možen višji izvoz, ker ni mogoče izvažati proizvodov, valjanih iz SM jekla. Za realizacijo plana ni smiselno nabavljati uvoženega vložka zaradi njegove yisoke cene in nizke prodajne cene proizvodov.
Ker pa so z ozirom na trenutno situacijo že vidne večje možnosti izvoza valjanih proizvodov,-je plan izvoza za te proizvode u-strèzno popraviti.
g)	Planirane prodajne cene proizvodov 114. panoge so postavljene previsoko, vsled česar obstoji bojazen, da bo TOZD zaključil ■I. kvartal z negativnim finančnim rezultatom. Na stanje vpliva tržna situacija, ki pogojuje večje povpraševanje po cenejših proizvodih.
h)	Planira naj se realna predračunska vrednost stroškov za dograditev tovarne traktorjev. Prisotni smatrajo, da je sedanja planska postavka za to prenizka in še bojijo, da bo zaradi tega treba dodatno odobravati sredstva, kar bo negativno vplivalo na planirane parametre poslovanja.
Po upoštevanju gornjih pripomb samoupravnih delovnih skupin, bo gospodarski načrt za leto 1976 sprejemljiv.
8.	DS je odobril odpis razlik po izvoznih zaključkih
:WJ8 - št. 246 — Avtomontaža (na-roč. zâ MAN) —DM 1.857,60 oz N din 12.924,15
— št. 199-g| Avtomontaža (na-roč. za MAN)—DM 308,95 oz. N din 2.149,50
-	št. 361 |Sj Mollificio Bresciano
—	Lit 277,500 oz. N din 7.210,55.
9.	DS se je seznanil s poročilom komisije za gospodarjenje, ki je obravnavala polég ostalega tudi rezultate poslovanja v decembru in januarju, operativni plan za februar ter zaključni račun.
II - 117. panoga
TOZD proizvodnja 117. panoge, in sicer, da se število članov DS spremeni iz dosedanjih 15 na 11 članov- zaradi problema sklepčnosti.
4.	V zvezi s ponudbo Zavoda SRS. za produktivnost dela iz Ljubljane in sicër za »Sistem informacij za upravljanje proizvodnega procesa« in za »Uvajanje sodobnih.; metod vzdrževanja« je DS sklenil, da se zaenkrat ne sprejme, ampak se odločitev predloži na eno izmed naslednjih sej.
Ekonomsko Organizacijski sektor naj pripravi poročilo o opravljenem dosedanjem delu zunanjih sodelavcev na tem področju.
5.	-DS je odobril odpise in pripise razlik po izvoznih zaključnih in predloženi dokumentaciji.
6.	DS je ugotovil, da so delovni ljudje ,po samoupravnih delovnih skupinah v TOZD proizvodnja
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
117. panoge razpravljali o Samoupravnem sporazumu s področja železniškega in elektro gospodarstva in jih verificiral.
7.	DS je odobril nabavo naslednjih sredstev:
—	oprema za rekonstrukcijo fOrmarske linije za proizvodnjo traktorjev v znesku 1.750.000 din,
—	2 stroja za izdelavo jeder — SHELL MOULDING od firme Mc Ind v znesku 370.000 din,
—	2 indukcijski peči — 13,51 za potrebe livarne I.
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE je na svoji 26. redni seji 24. februarja 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	DS je potrdil sklepe prejšnje seje.
2.	Sprejel je operativni plan za marec 1976 v naslednjih količinah:
livarna I	1.700 t litine
344 t valjev
livarna II	530 t
obdelani valji	260 t
obdelana litina	70 t
Plan za livarno I je postavljen v okviru ene dvanajstine letnega plana, za livarno II in za EMO pa so količine nekoliko nižje od dinamičnega plana in to iz že znanih razlogov.
3.	Seznanil se je s poročilom o realizaciji proizvodnje v januarju in februarju ter pri tem ugotovil, da sta livarni V tem času dosegli planirane količine proizvodnje, dočim v obdelovalnici litine in valjev operativni plani ni bil dosežen. DS se je nato soočil z nakazanimi težavami zavoljo katerih ni bilo možno doseči planiranih rezultatov..
4.	DS je dodatno potrdil veljavnost 36. člena samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah SZ tudi za DIATI Železarne Store.
.Dopolnjen člen glasi:
-V Železarni Jesenice in Železarni Store se kot specifičnost določi obveznost plačevanja članarine DIATI, ki znaša 0,5 % letnih prihrankov oz. koristi od tehničnih izboljšav in izumov. Društvo mora letno poročati samoupravnim organom Železarne Jesenice in Železarne; Store o Svojem delu in porabi sredstev. Članarino sme društvo uporabiti le za vzpodbujanje inovacijske dejavnosti in izobraževanje.
DS je istočasno odobril izplačilo odškodnine po navedenem členu na osnovi prihrankov v letu 1975.
5.	DS je izvolil novega predsednika DS TOZD livarn in sicer tov. Šuster Maksa iz priprave proizvodnje livarn. Za namestnika predsednika pa je izvolil tov. Cizelj Cvetka iz modelne mizar-ne. Ob preučitvi sestava ostalih samoupravnih organov TOZD in delegacij za organe na nivoju DO je DS ugotovil, da lahko le-ti opravljajo svojo funkcijo v okrnjenem sestavu do novih volitev.
Prav tako se je DS seznanil s poročilom o dosedanjem delu DS TOZD proizvodnja 117. panoge.
6.	Sklenil je, da zaradi obveznosti do kupcev in pomanjkanja kvalificiranih strugarjev obdelo-valnica valjev in deloma orodjarna dela vse sobote v prvem polletju in da se tudi manjko delovnih izmen na strojih pokrije z nadurnim delom.
Prav tako je skenil, da zaradi obveznosti do kupcev (Madžarska, TAM in Nova Gorica) livarna II dela zadnjo soboto v februarju, tj. 28.
Hkrati se je DS strinjal s predlogom, da se zaradi večjih vzdrževalnih del v livarni II v petek,
5.	marca ne dela in se ta delovni dan nadomesti na soboto, 20 marca 1976.
7.	DS je obravnaval poročilo o popisu za leto 1975 in ga vključno s predlogi stalne popisne komisije sprejel.
V zvezi s tem je sprejel naslednje sklepe o razknjižbi razlik:
—	Inventurni viški razreda 3 v znesku 25.649,88 din se knjižijo v dobro konta 7893 in v breme kontov razreda 3.
—	Inventurni primanjkljali v znesku 4.870.52 din se knjižijo v breme konta 73430, negativna odstopanja in odpis neuporabnega in zastarelega materiala v znesku 32.800,93 din pa se knjižijo v breme konta 4005 — vkalkulirani kalo, ker delavski svet smatra, da so razlike, ki so nastale zaradi tehtanja, štetja, merjenja in loma materiala v tej višini nprmal-ni pojav ter jih je smatrati za redni kalo. Za' kalo je smatrati tudi odpis zastarelega in neuporabnega materiala.
* ttt DS je odobril razknjižbo primanjkljaja pri velikem inventarju. v nabavni vrednosti 6.204,53 v breme konta veliki inventar v uporabi ter v dobro konta 369.
—	DS je sklenil, da se razknji-ži manj kot pri osnovnih sredstvih v sedanji vrednosti 899.47 din ter višek v nabavni vrednosti 939 din brez sedanje vrednosti.
—	Ugotovil je, da so bile že med letom s proizvodnjo izravnane zaloge gotovih proizvodov 117. panoge, predvsem zaradi zamenjav ali napačnega javljanja proizvodnje.
—	Prav tako se je DS strinjal s predlogi stalne popisne komisije ža rešitev nekaterih pomanjkljivosti in sklenil:
Služba EOS naj pripravi organizacijski prepis ož. poslovnik o evidenci in poslovanju z osnovnimi sredstvi ter. poslovnik, ki bi kompleksno urejeval poslovanje z drobnim inventarjem, tj; o poslovanju in evidenqi drobnega inventarja.
Da bi lahko spremljali gibanje drobnega inventarja med letom, je sklenil, da EOS zagotovi tudi za ta sredstva mehariografsko obdelavo.
8.	DS je obravnaval tudi poročilo o popisu terjatev in obveznosti ter blagajne delovne organizacije. Poročilo je vključno s predlogom za odpis terjatev sprejel.
'S tem v zvezi je zadolžil pravno službo, da ukrene vse potrebno, da se dosežejo vsa možna plačila terjatev, ki so v postopku oz. pri katerih še obstoja možnost izterjatve.
9.	a) V smislu določb čl. 26 in 27 Zakona o amortizaciji osnovnih' sredstev TOZD (Ur. 1 SFRJ št. 16/74) je DS TOZD p. 117. p. pred sprejetjem zaključnega računa sprejel sklep, da se poleg redne amortizacije povečajo redne stopnje za 0,41 % pri vseh o-snovnih sredstvih, da se odpišejo interkalarne obresti po dodatni stopnji 24 % ih odpisi pri osnov-
nih sredstvih po priloženem seznamu.
b)	Na podlagi predloženega zaključnega računa je DS ugotovil, da je TOZD p. 117. panoge leto
1975	uspešno zaključila, zato je bilanco v predloženi obliki potrdil.
c)	DS je nadalje sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega dobička v interni banki SŽ v znesku
5.483.481,30	din (kolikor odpade na Železarno Štore) dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke.
d)	DS je tudi sklenil, da se obveznosti iz gszifikacije za leto
1976	finansirajo iz poslovnega sklada.
e)	Na osnovi ugotovitve, da so bili rezultati akcije dobrega go-
Delavski svet TOZD VIT je na svoji izredni seji dne 9. marca 1976 sprejel nasledil ji sklep:
1.	Delavski svet TOZD VIT bo priznal predlagani gospodarski načrt za leto 1976 kot sprejet in veljaven s trenutkom) ko delavski sveti drugih TOZD in OSS v DO priznajo TOZD VIT manjkajoča sredstva za pokritje stroškov beneficirane delovne dobe, stimulativnih dodatkov, norm in akordov ter dodatkov za nadurno delo s cenami njene proizvodnje v skupni višini 6.100.000 din.
DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT je na svoji 15. redni seji dne 26. februarja 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	DS se je seznanil z realizacijo sklepov 14. seje in jih potrdil.
2.	DS TOZD ViT je obravnaval poročilo o popisu za leto 1975 ter ga vključno s predlogi stalne popisne komisije sprejel.
V zvezi s tem je sprejel naslednje sklepe o razknjižbi inventurnih odstopanj in razlik:
a)	Ugotovil je, da so pozitivna . kot 'negativna odstopanja manjša kot v lanskem letu. Odstopanja, ki so nastala zaradi večkratnega tehtanja, merjenja in štetja materiala je šteti Za normalni ka-
lo.	Prav tako je odpis neuporabnega materiala za leto 1975 minimalen in'ga je razknjižiti kot ka-
lo.	.
b)	Sprejel je predlog razknjiž-be inventurnih razlik razreda. 3, ki se knjižijo: viški v višini 25.649,88 din se knjižijo na konto viški gotovine, materiala surovin, polproizvodbv in gotovih proizvodov.
c)	Inventurni primanjkljaj v znesku 4.870,52 se knjižijo na konto primanjkljajev, odstopanja in odpis materiala v višini .32.800,93 din se knjižijo v breme konta 4005 — vkalkulirani kalo.
d)	Odobril je razknjižbo primanjkljaja pri velikem inventarju v nabavni vrednosti 6.204,53 in brez sedanje vrednosti.
3.	Delavski svet je obravnaval tudi poročilo o popisu terjatev in obveznosti za leto 1975 ter blagajne delovne organizacije. Poročila je vključno s predlogom Za odpis terjatev sprejel. Od pravne službe zahteva, da ukrene vse potrebno, da se za vse terjatve, pri katerih je še možna izterjava, doseže plačilo.
spodarjenja v preteklem letu u-godni, je DS sklenil, da se iz tega naslova izplača, vsem članom delovne skupnosti 50 din za vsak mesec zaposlitve v Železarni Štore v letu 1975 in sicer vsem zaposlenim enako.
f)	Skladno s Samoupravnim sporazumom o merilih za pridobivanje • in razporejanje dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke je bil DS predložen v presojo poimenski seznam izplačil za delo po pogodbah v letu 1975. DS je ta izplačila obravnaval s pripombo, da je predloženi pregled pomanjkljiv in da zahteva v bodoče popolnejše podatke in vpogled v pogodbeno delo že med letom.
4.	— Smiselno določbam čl. 26. in 27. Zakona o amortizaciji o-snovnih sredstev TOZD (Ur. 1. SFRJ št. 16/74) je DS TOZD ViT pred sprejetjem zaključnega računa sprejel sklep, da se poleg redne amortizacije povečajo redne stopnje za 0,41 °/o pri vseh o-snovnih sredstvih, da se odpišejo interkalarne obresti po dodatni stopnji 24 % in odpisi pri osnovnih sredstvih po priloženem seznamu.
—	Na podlagi predloženega zaključnega računa je DS ugotovil, da je TOZD ViT v letu 1975 dosegel zadovoljive rezultate, ki jih je že med letom spremljal. Ugodni so bili tudi rezultati akcije za dobro gospodarjenje. Zato je bilanco v predloženi obliki sprejel s poudarkom, da se s prizadevanji za enak tempo poslovanja nadaljuje tudi v letu 1976.
. — DS je nadalje sklenil, da se sredstva iz ustvarjenega dobička v interni banki SZ v znesku 26,748,689 din, od katerega zneska-odpade na Železarno Štore
5.483.481,30	din, dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke.
—	.DS je tudi sklenil, da se sredstva za odplačilo obveznosti iz naslova gazifikacije za leto 1976, ki znašajo za delovno organizacijo Železarne Štore
4.500.000	din) financirajo- iz poslovnega sklada.
—	Na osnovi ugotovitve, da So rezultati akcije dobrega gospodarjenja v preteklem letu ugodne, je DS sklenil, da se iz tega naslova_ izplača razlika do planiranih OD v letu 1975 in to 50 din na mesec in sicer vsem članom delovne skupnosti enako.
5.	Na podlagi Samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke je bil DS predložen v presojo poimenski seznam izplačil za delo po pogodbah v letu 1975, in sicer izplačilo v skupneni znesku
24.600,75	din neto. DS je menil, da, so bila dela, za katera se je izvršilo izplačilo, nujna in tudi na vsote ni imel pripomb.
6.	Ob obravnavi gospodarskega načrta za leto 1976 je DS ugotovil, da so ga samoupravne delovne skupine že obravnavale, vendar ga niso sprejele zaradi naslednjih pripomb:
DELAVSKI SVET TOZD IV - ViT
Delo samoupravnih organov
(Nadaljevanje z 9. strani)
—	V planu niso zajeti stroški nadur, akorda, stimulativnega dodatka in beneficirana doba.
—	Ne ustreza cena izdelavne ure elektr odela vnice, za jeklarno in valjarno I in cena ure za o-rodjarno.
Pripomba izvršnega sveta odbora sindikata TOZD ViT pa je bila,'da ima TOZD p. 114. p. prenizek plan.
DS je~ v celoti tudi osvojil pripombe koordinacijskega odbora TOZD; ki so navedene v zapisniku.
DS ni sprejel gospodarskega načrta za leto 1976 zaradi tega, ker v njem ni zajeto pokrivam j e stroškov za stimulativne dodatke, akordne presežke, nadurno delo in stroške beneficirane delovne dobe. V zvezi s tem je sklenil, da je treba za pokritje teh stroškov popraviti primeren dogovor v okviru delovne organizacije Železarne Store v čim krajšem času.
7.	Janez SELINŠEK bo nadomeščal Antona Žibreta v času. njegove odsotnosti kot predsednik štaba za dobro gospodarjenje.
8,	- Kadrovski sektor naj zahteva od Republiškega sekretariata za delo SRS v Ljubljani, da le-tâ pošlje pismeno potrditev za beneficirani e delovnih mest,
DELAVSKI SVET TOZD VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT je na svoji 14. redni seji, ki je bila 13. februarja 1976, sprejel naslednje sklepe:
1.	Seznanil se je z realizacijo sklepov 13. seje in sklepe potrdil.
2.	Sprejel je kriterije za nagra--jevanje delavcev ozkotirnega m normalno-tirnega železniškega prometa z naslednjimi dopolnitvami:
—	neupoštevanje varnostnih predpisov pri delu,
—	neupoštevanje navodil strojevodij in kurjačev,
—	iztopitev ali natopitev svinčevega vijaka paro voda,
! — prehladitev vodovodnih cevi po krivdi strojevodje,
—	ostale okvare na lokomotivah in vozovih po krivdi osebja.
Pravilnik o nagrajevanju delavcev ozkotirnega železniškega transporta velja s temi dopolnitvami 3 mesece, nato pa se bo kritično analiziral in dala dokonč-
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR je na svoji 27. redni seji, ki je bila 11. februarja 1976, sprejel, naslednje sklepe:
1.	Seznanil se je z realizacijo sklepov prejšnje seje in jih potrdil. '
Ugotovil je, da še vedno ni realiziran sklep o eventuanem podaljšanju pravilnika o pospeševanju izvoza v SŽ, 'ki ga bi bilo treba dopolniti. Pri tem je odbor izrazil zaskrbljenost zaradi slabih rezultatov pri produktivnosti dela, velikega števila nadur itd. Zavzel se je za kar najbolj racionalno in produktivno poslovno obnašanje po vseh vidikih ter v OSS in TOZD. Doseči moramo kvaliteto svojih proizvodov, in ki nam je tržišče priznava.
2.	Sprejel je operativni plan za februar.
na sodba o dopolnitvah oziroma nespremenjeni uporabi.
3.	Sprejel je ponudbo Zavoda SRS zk produktivnost dela in si1-cer za »Uvajanje sodobnih metod vzdrževanja« ter pooblastil direktorja DO Železarne Štore za podpis te pogodbe.
4.	DS TOZD ViT je dodatno potr.dil veljavnost 36. člena samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih, izboljšavah SŽ tudi. za DIATI. Železarne Štore.
Dopolnjen člen se glasi:.
V Železarni Jesenice in Železarni Štore se kot specifičnost določi obveznost plačevanja članarine DIATI, ki znaša 0,5 % letnih prihrankov oziroma koristi od tehničnih izboljšav in izumdv. Društvo mora letno poročati samoupravnim organom Železarne Jesenice-in Železarne Štore o svojem delu in porabi sredstev. Članarino sme društvo uporabiti le za spodbujanje inovacijske dejavnosti in izobraževanje. §
Obenem . odobri DS /izplačilo odškodnine po navedenem členu na .podlagi prihrankov v letu 1975.
5.	DS je ugotovil, da so. delovni ljudje po samoupravnih delovnih skupinah razpravljali o podaljšanju mandata samoupravnim organom in o SS s področja železniškega in elektro gospodarstva in jih verificiral.
6.	V Zvezi s predlogom komisije za MRZD TOZD ViT za imenovanje na prosta delovna mesta v TOZD ViT je delavski svet potrdil sklepe te komisije, in sicer:
-— za vodjo preventivnega elektro-vzdrževanj a se sprejme dipl. el. inž. Ivana FELCA,
—	ža vodjo preventivnega vzdrževanja dvigalno-trahsport-nih naprav se sprejme varnostnega inž.' Antona KLINEJA,
—	za obratovodjo transportnega obrata se sprejme prometnega tehnika Martina KORŽETA,
—	za obratovodjo obrata za vzdrževanje transportnih sredstev se sprejme str. inž. Franca MASTNAKA.
Delovno mesto vodja, cestnega prometa.se zaenkrat še ne zasede. Ponovno bo objavljeno, ko bodo za to^dani pogoji.
Vsi sprejeti kandidati zasedejo ta delovna mesta s 1. 3. 1976.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da startamo v letošnjem letu v poslovnem smislu precej neugodno. Vrednost naše proizvodnje je nizka, lani smo dosegli boljše rezultate. Dve okoliščini pri poslovni orientaciji zlasti vplivata na slabši start: v gospodarskem načrtu 1976 predlagamo obračunavanje višje amortizacije, prav tako nam osebni dohodki rastejo zaradi večjega števila zaposlenih. Osnovno- misel razprave bi lahko strnili takole: — naša stabilizacijska prizadevanja naj bodo v bodoče še posebej prisotna in to v smislu izvršitve gospodarskega načrta 1976.
3.	Seznanil se je z rezultati po,-slovanja za december.
4.	Sprejel je komercialno poročilo za december.
5.	Seznanil se je s poslovno orientacijo h gospodarskemu načrtu za leto 1976.
6.	Odbor se je seznanil z informacijo oziroma sklepom in sporazumom o likvidaciji Poslovnega združenja Rude-Metali, katerega član je bila tudi Železarna Štore. Oba dokumenta je odbor tudi potrdil.
7.	Potrdil je sklepe komisije za racionalizacije in sicer:
a)	Predlog MOŠKON Vinka št. 98/37 »vpenjalna naprava na za-risovalnem stroju« je komisija ponovno preučila. Po upoštevanju navedb v pritožbi in zbranih mnenj je sklenila, da se predlog upošteva kot tehnična inovacija. Avtor prejme enkratno odškodnino 1000,00 din.
b)	Predlog tov. PETKOVIČ Pavla 90/29 »transport žlindre« se osvoji. Avtorju se izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini
500.00	din.
c)	Predlog tov. Petkoviča 91/30 »dopolnitev hlajenja grodlja«' se osvoji. Avtorju se izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini
500.00	din. Obratovodstvu plavža komis j a priporoča, da preveri sistem hlajenja grodlja in upošteva dodatni predlog.
d)	Predlog VREŠ Alojza št. 93/32‘ »sprememba načina pritrjevanja mreže na vibratorju (aglomeracija) se sprejme. Avtorju se izplača pavšalna odškodnina v višini 500,00 din.
e)	Predlog tov. SAMEC Franca št. 82/21 »izdelava vodnih filtrov« se osvoji. Avtorju se izplača enkratna pavšalna odškodnina v višini 700,00 din. '
f)	Komisija je sklenila, da se tov. HALER Ferdu za predlog 54/74 izplača odškodnina za drugo leto na osnovi prihranka
187.405,60	din. Odškodnina, določena po čl. 26 (lb) znaša 2.874,05 dih.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMACIJE je na svoji
17.	redni seji dne 23. februarja 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	Odbor se je seznanil z reali-zacijo sklepov 16. redne seje in jih potrdil.
2.	Sprejel je na znanje vlogo za pomoč pri projektu celodnevne šole v Štorah', vendar zaenkrat te pomoči, ne moremo odobriti, ker še ni formiran sklad skupne porabe. Šola naj preuči možnost finansiranja iz drugih virov (TIS itd.) in se na železarno obrne s prošnjo za sofinansiranje v višini manjkajočih sredstev. Šoli posreduje odgovor sekretar.
3.	Odobril- je izredno posojilo za stanovanjsko gradnjo Rudolfu KLADNIKU v znesku 20.000 din.
4.	V zveži s prošnjo tov. Rudolfa VOGRINCA je odbor sklenil:
—	finančni sektor naj pojasni, ali je možno v te namene dodeliti posojilo;
—	stanje gradnje naj si ogleda komisija'.
5.	Odbor je dodelil tov. Milanu GORJUPU, zaposlenemu v mehanski obdelavi, prosto parcelo štev. 1417/4 (1423 stara) v izmeri 430 m2 na Lipi pod enakimi pogoji kot so bile dodeljene ostale parcele.
6.	Odbor odobrava sofinansiranje nakupa stanovanja za Branka SEME in sicer tako, da Železarna Štore prispeva 50 % vrednosti .
g)	Predlog tov. ZUPANC Stanka 116/55 se sprejme in nagradi z enkratno pavšalno nagrado
300,00	din.
8.	Naknadno je odobril službe-; na potovanja za:
—	Staneta ŠUMEJA, Marjana MASTNAKA in Antona KOVAČIČA k firmi FIAT v Italiji;
—	Albina POTOČNIKA'k firmi METALLURGIEMANDEL v NDR
—	ing. Mirka DOBERŠKA k firmi SULZAU —WERFEN v Avstriji; :
—	dipl. ing. Srečka SENClCA in Ferda HALERJA k firmi KRUPP v ZRN;
" — Štefana GERKEŠA k firmi METALLIMEX Budimpešta na Madžarsko;
—	dipl. ing. Iva MATEJČIČA k firmi FIAT v Italiji;
—	Friderika REZAR in Franca ROZMANA k firmi FIAT v Italiji.
9.	Odobril je službeno potovanje za dipl.1 ing. Jožeta URBANČIČA k firmi EBNER v Linz v Avstrijo.
10.	Potrdil je poročila o službenih potovanjih:
—	dipl. oec. Marjan BELE J o potovanje v Katowice k podjetjem STALEXPORT, CENTRO-STAL, Združenju poljskih železarn in k podjetju Weglokoks na Poljsko;
■— Štefan GERKEŠ o potovanju na Madžarsko;
—	Albin POTOČNIK o potovanju v NDR.
Potna poročila so na vpogled v oddelku za informativno in samoupravno dejavnost.
11.	Odbor se je seznanil z informacijo oddelka za pravne zadeve o postopku izterjatve v zvezi z zadevo IMEG. Vse kaže, da bo zaradi zapletenosti zadeve treba terjatev odpisati, vendar naj ustrezna služba še poskusi doseči celotno izplačilo izterjatve.
O sofinansiranju se sklene u-strezna pogodba, služba pa poroča odboru o znesku sofinansira-nja.
■ 8. Odbor odobrava sofinansiranje nakupa stanovanja za Antona BENEDIKTA, in sicer tako, da Železarna Štore prispeva 50 % vrednosti.
O sofinansiranju se sklene u-strezna pogodba^ služba pa poroča odboru o znesku sofinansira-nja.
9.	Jožetu CESNIKU se odobri prenos kredita v leto 1976 v višini 30.000 din, vendar pod pogojem, da:
—	pravna služba preveri vso dokumentacijo,
—	finančni sektor poišče možnost; realizacije sklepa.
10.	V zvezi z vlogo Antona in Marije ŠKANTELJ je odbor odobril nakup enosobnega stanovanja v Ljubljani, ki se da v uporabo z odločbo Mariji ŠKANTELJ s tem, da ona izprazni sedanje stanovanje v Štorah. Vprašanje vračila stanovanjskega posojila tov. Antona ŠKANTELJ A se uredi po določilih pravilnika o urejanju- stanovanjskih vprašanj. Zadolžen sekretar DO.
11.	Odbor je odobril Ivanu ŽAVSKEMU iz obrata jeklo vlek enkratno denarno pomoč v višini enomesečnega OD.
12.	Odbor je sprejel sklep, da naj da Jože ŽABERLE redno prošnjo za odobritev kredita.
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
Delo samoupravnih organov
BESEDA MLADIH
MLADINSKA ANKETA
Zveza socialistične mladine v Železarni Štore šteje 1150 članov. Da bi spoznali nazore naših članov glede na vprašanja samoupravnega, družbenega in političnega pomena, smo pristopili k anketiranju našega širšega članstva. Odziv je bil zadovoljiv, sprejeli smo 238 izpolnjenih anketnih pol.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
13.	Vlogi dijakov Tehnične šole Celje se ne odobri, ker ni sredstev za take namene.
14.	Prošnji za finančno pomoč režijskemu odboru za izgradnjo vodovoda Kresnike se trenutno ne odobri, ker ni sredstev in ker še ni narejen finančni plan. Prošnja se obrži v evidenci, odgovor posreduje sekretar DO.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV je na svoji 26. redni seji 2. marca 1976 sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je sklep 25. seje.
2.	Odbor je brez pripomb potrdil predloženi obračun stimulativnih dodatkov za december (izplačilo 15. marca 1976).
3.	Seznanil se je z navodili o uporabi določil poglavja B Samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke črne in barvaste
Dne 24. 2. 1976 se je z izvolitvijo organov upravljanja konstituirala TOZD MO. Delovni ljudje so izvolili naslednje organe uprav-' ljanja:
A)	ORGANI UPRAVLJANJA V TOZD:
1.	Delavski svet temeljne organizacije združenega dela mehanske obdelave — 11 članov, in sicer:
1.	BENEDIKT Anton, 2. GABER Ivan, 3. GAJŠEK Branko, 4. GODICELJ Anton, 5. GRADIČ Vlado, 6. JERMOL Stane, 7. MAKUC Vili, 8." MILANOVIC Slobodan, 9. ŠTEFANČIČ Vlado, 10. ULAGA Janko, predsednik, 11. VIRANT Milan.
2.	Komisija samoupravne delavske kontrole:
1.	MAJER Tomo, predsednik,
2.	FIDLER Vinko, 3. METLIČAR Martin, 4. SIMIČ Bogo, 5. URBANC Alojz.
Namestniki: 1. VOVK Ivan, 2. JAGER Edi, 3. LAHK Jože.
3.	Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu:
1.	RAMŠAK Anton, predsednik,
2.	LEGVART Franc, 3. AMBROŽ Anton, 4. OJSTERŠEK Ivan, 5. PLANINŠEK Ivan.
4.	Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov:
1.	KOLAR Mirko, predsednik,
2.	MULEJ Ivan, 3. POVALEJ Ludvik, 4. GAJŠEK Stanko, 5. JERMOL Stane.
B)	DELEGATI ORGANOV U-PR AVL JAN JA V DO ŽŠ:
1.	V delavskem svetu delovne organizacije:
1.	ULAGA Janko, 2. ŠTEFANČIČ Vlado, 3. RENČELJ Franc,
4.	SORČAN Drago, 5. GAJŠEK Branko, 6 VIRANT Milan, 7. GRADIČ Vlado.
2.	V odboru samoupravne delavske kontrole
1.	MAJER Tomo, 2. KAČIČNIK Franc, 3. VREČAR Albin.
15.	Ker ni sredstev na razpolago, odbor ne more odobriti pomoči pri izgradnji ceste na Galicijo. Prošnja se obdrži v evidenci, odgovor posreduje sekretar DO.
16.	Odbor je sklenil, da želi v skladu s svojimi pristojnostmi razpravljati o izhodiščih za dopolnitev Stanovanjskega pravilnika še pred izdelavo predloga dopolnitev. Za realizacijo sklepa pa je zadolžen sekretar DO.
metalurgije Slovenije, ki obravnava in opredeljuje določila sindikalne liste in navodila potrdil,
4.	V zvezi s predlogom za pre-rangiranje delovnih mest »vodja tehničnega oddelka« in »vodja e-konomskega oddelka« v sektorju za novogradnje je bil odbor mnenja, da ne more odstopiti od svojih načelnih stališč in sklepov, -čeprav razume nujnost rešitve. Prav zato, ker smo tik pred kompleksno ureditvijo prerangiranj v naši DO, ne kaže delati izjem, čeprav obstojajo utemeljeni razlogi.
3.	V odboru za delitev dohodka in OD:
A. LEGVART Franc, 2. ME,-NART Branko, 3. MILANOVIC Slobodan.
4.	V ekonomsko-gospodarskem odboru:
1.	POVALEJ Leopold, 2. GABER Ivan, 3. VREČAR Albin,
5.	V odboru za kadrovsko socialne zadeve in družbeni standard:
1.	ULAGA Jože, 2. KAČIČNIK Alojz, 3. VERVEGA Valerij.
6.	V odboru za splošne zadeve in informacije:
1.	ŽIBRET Alojz, 2. ŽOHAR Vlado, 3. BENEDIKT Anton,
C)	DELEGATA ZA DELAVSKI SVET SLOVENSKIH ŽELEZARN:
lf ULAGA Janko, -2. GOBEC Marjan.,
C)	DELEGACIJA ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
1.	-PLANINŠEK Ivan, 2. LOGAR Branko, 3. ŽIBERT Alojz,
4.	RENČELJ Franc, 5. TOMŠIČ Vlado, 6. LADŠTETER Bernarda,
7.	GODICELJ Edi,’ 8. KOLAR Mirko, 9. BORŠlC Vinko, 10. URBANC Alojz.
D)	DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE CELJE:
1.	LESKOVŠEK Zlatko, 2. MILANOVIC Slobodan, 3. MAKUC Vili, 4. GOBEC Marjan, 5. MAJER Tomo, 6. MACKOŠEK Marjan, 7. SPOLENAK Franc.
Anketa je bila zelo obsežna. Sestavljena je bila iz 26 vprašanj, ki šo bila razdeljena na VI. sku-pin.
I.	skupina: Položaj mladine v naši DO in pripravljenost za delo v organih samoupravljanja.
Odgovori na vprašanja iz te skupine nam kažejo, da so mnenja v določenih krogih zelo zastarela in sicer, da v naši DO deluje samo idejno jedro, kar pa dejansko ni točno, ker predsedstvo spremlja delo širšega članstva in dobro reagira v primeru nepravilnosti. Res je, da moramo na podlagi odgovorov posvetiti večjo pozornost idejno političnem usposabljanju našega članstva, kar pa ne pomeni, da mladi niso sposobni za izvajanje idejno političnega dela. Zelo jasno je tudi razvidno, da se večina zaveda, da je samoupravna pot izgradnje socializma edina pot k nadaljnjemu razvoju socialistične družbe. Članstvo meni, da je potrebno pospešiti delovanje delavske kontrole. Zal je pa veliko takih, ki sploh ne vedo, kakšno vlogo ima organ samoupravne delavske kontrole v združenem delu.
II.	skupina: Seznanjenost mladih z aktualnimi dogodki pri nas in s temeljnimi načeli naše socialistične samoupravne družbe.
Odgovori na vprašanja iz te skupine nam predvsem kažejo na potrebo idejnopolitičnega izobraževanja mladih v naši DO.
Zanimivo je,-da So na ta vprašanja pravilno odgovorili le člani ZK. fz tega izhaja potreba; da se izobražujejo vsi mladinci,, predvsem pa seveda tisti, ki so izrazili željo, da bi postali člani ZK.
III.	skupina; Vprašanja prostega časa ter kulturna razgledanost naših članov.
Odgovori so zelo zanimivi, žalostno je pa seveda to, da skoraj 25 % anketirancev v preteklih 12 mesecih ni prebralo nobene knjige in še to, da 46 % anketirancev v preteklih 12 mesecih ni nikoli obiskalo gledališč ali kaj podobnega. Vsekakor je naloga nas vseh mladih, da pospešimo kulturno udejstvovanje kjerkoli šele da:
IV.	skupina: Versko vprašanje.
Odgovori ha to vprašanje kažejo, da bo potrebno tako s strani vodstva mladinske organizacije kakor tudi s strani družbenopolitičnih organizacij še več delati na področju ideološko politične vzgoje med mladimi delavci.
V.	skupina: Organiziranost in razvoj ZSMS.
Pri vprašanju »katere tri, po tvoj em miši j en j u, organizacij ske spremembe je sprejel |||| konges ZSMS« se je še enkrat pokazalo, da je zanimanje za mladinsko delovanje zelo okrnelo. Na vprašanje »na kakšen hačin bi po tvojem mnenju lahko še povečali učinkovitost dela ZSMS« je:
49 % anketirancev odgovorilo, da edino preko večjega 'števila mladih izvoljenih v družbene organe odločanja.
30 % se jih je opredelilo za od-
govor, da z večjo odgovornostjo do izvajanja sprejetih sklepov.
21 % anketirancev je bilo miš-. ljenja, da je potrebno povečati sistem informiranja; razviti sistem množičnega idejnopolitičnega usposabljanja ter pospešiti sodelovanje z mladimi drugih delovnih organizacij. •
VI.	skupina": Enakopravnost med ljudmi ter humane akcije.
Enakopravnost med ljudmi je velikega pomena, kar je potrdilo več kot 90 “/(¡anketiranih. Na vprašanje »kakšen je tvoj odnos do krvodajalskih akcij« je 47 % anketiranih odgovorilo, da so že sami darovali kri, 39 % iz različnih razlogov v akcijah niso. sodelovali, vendar menijo, da so take akcije zelo humane in seveda nujno potrebne. Jože Žlaus
MLADI
O SVOJEM DELU
Kaj vse so rekli mladi iz Kosova na vprašanja Valerija Ver-vege o svojem delu, problemih in težavah.
Asamin Jasmin — KV ključavničar v obdelovalnici valjev:
»Kako si se prilagodil na življenje pri nas?«
»Zelo hitro sem se navadil vašega načina življenja. Že res, da mi je bilo v začetku malce težko; je pač drug jezik, drugi ljudje, druge navade, seveda tudi druga klima. Sodelavci so zelo tovariški do vseh nas, ki smo prišli iz Kosova.«
»Kako bi ocenil delo delavca pri nas in pri vas?«
Razlika je že v samem delu pa tudi plače so večje.«
»Kaj pa življenje v domu?«
»Precej enolično je. Zelo me moti to, da nas spi kar 10 v eni sobi. Moja želja je, da bi dobil manjšo sobo. Tudi zabave pogrešam, saj si jo tudi privoščiti ne morem. Morda bo moja tretja plača kaj večja, da si bom tudi kaj takega privoščil.«
Statovci Noman — strugar v obdelovalnici valjev:
»Delam kot strugar in sem z delom zelo zadovoljen. Le plače mi nočejo zvišati, pa čeprav mi je bilo že večkrat obljubljeno. Spati v sobi, v kateri nas spi 10, mi sploh ni po volji. Kar še pa dela tiče pa je'velika razlika med delom v Sloveniji in delom pri nas na Kosovem. To pa seveda zaradi tega, ker je Slovenija razvitejša kot Kosovo, kar je razvidno že iz samih pogojev za de-
lo.«
Salkič Hasib — strugar v obdelovalnici valjev:
»Kmalu bo leto dni, odkar sem tukaj v Štorah. Precej sem bii presenečen v začetku, ker sem. mislil, da bo delo, ki ga opravljam, boljše plačaho. Moja velika želja je, da bi bil čimprej deležen stanovanja, ker bi k meni prišla žena in sin. Želim si tudi boljše delovno mesto.«
V. V.
ODBOR ZA DOHODEK
ČLANI ORGANOV UPRAVLJANJA IN DELEGATI V TOZD III - MEHANSKA OBDELAVA
iz - krajevne skupnosti ŠTORE
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SZDL
Izvršni odbor Krajevne konference SZDL Štore je imel 20. februarja redno sejo v prostorih Šolskega kovinarskega in metalurškega centra. Sklenil je, da bo imel redne seje po stalnih območjih, ker želi tako temeljiteje spoznati njihovo problematiko. Sejam dajejo ton uvodoma poročila, ki poizkušajo zaobjeti celotno problematiko območja in posebej poudariti tisto, čemur je treba posvečati posebno pozornost.
Na tej seji je bil sprejet naslednji dnevni red:
—	pregled'sklepov zadnje seje,
—	seznanitev z družbenopolitično, gospodarsko in učno-vzgojno problematiko gostitelja ŠKIMC,
—	delo poverjenikov,
—	praznovanje dneva žena v KS,
.'--- dogovor o sklicu političnega aktiva,
—	aktiviranje hišnih svetov.
Po pregledu sklepov je ravnatelj Šolskega kovinarskega in metalurškega centra Štore tov. ing. Zelič Franc poročal o življenju in delu na šoli, ki že od osvoboditve usposablja strokovni kader za železarno in druga podjetja. Ker je med bralci »Železarja« veliko absolventov, ki jih prav gotovo zanima problematika »njihove« šole, povzemamo poročilo ravnatelja.
Šolski kovinarski in metalurški center Štore usposablja mladino .in odrasle za kovinarske in metalurške poklice. V letošnjem šolskem letu obiskuje šolo 540 učencev iz triinšestdesetih organizacij združenega dela. Od skupnega števila bo 200 učencev absolvira-lo celotni program v centru, ostali pa bodo opravili praktični del v svojih delovnih organizacijah. Za Železarno Štore se v tem šolskem letu šola skupno 164 učencev.
Šolski kovinarski in metalurški center Štore je samoupravno organiziran tako, da ga sestavlja temeljna organizacija združenega dela poklicna kovinarska in metalurška šola, temeljna organizacija združenega dela dom učencev in skupne službe.
Dom učencev lahko sprejme 120 dijakov. Sedaj koristi del njegovih zmoglijvosti železarna, ker nima trenutno dovolj prostora za namestitev zaposlenih samcev.
Dograjene sodobne učne delavnice imajo v tej fazi razvoja šolskega centra zadostne.zmogljivosti. Dopolniti pa bo vsekakor treba opremo in zagotoviti na šoli še tisto, kar sodi pod splošni standard delovne organizacije. Tu mislimo na nujnost ureditve družbene prehrane, primernih jedilnic, ureditev sanitarij itd.
Štorovčani smo upravičeno ponosni na naš Šolski kovinarski in metalurški center, čeprav o tem ne govorimo. Tako dolgo že obstoja in bogati našo stvarnost z odličnimi rezultati dela širšega družbenega pomena, da ne opazimo več' vse dejavnosti in problematike.
Da, kolektiv, ki šteje 53 članov, ima tudi probleme, želje, načrte za prihodnost. Med bistvene spada pomanjkanje vzgojiteljev in strokovnih učiteljev. Kompleks-
nost učnovzgojnega procesa zahteva stalnost in povezanost kadrov s šolo, ki je — kot povsod, v veliki meri odvisna od pogojev dela in materialne stimulacije. Posebna motivacija za delo je tudi zadovoljstvo z doseženimi učnimi in vzgojnimi uspehi, ki so pogojeni s predizobrazbo učencev.
Razvoj šolskega centra bo u-ravnan skladno s konceptom razvoja vseh srednjih šol v republiki. Osnutek sprememb izobraževanja na srednjih šolah predvideva enoten program šolanja v
9.	in 10. letu. Če bo zamisel uvedena, bo nujna tudi prilagoditev organizacij šolskih centrov.
Kakorkoli že bo, mi smo trdno prepričani, da bo naš Šolski kovinarski in metalurški center Štore tudi v prihodnje dosegal enake rezultate in šolal strokovni kader, brez katerega ni uspešne proizvodnje in napredka narodnega gospodarstva.
Na seji so razpravljali še o dolžnostih poverjenikov SZDL na terenu, enotnem praznovanju dneva žena v Krajevni skupnosti ter aktiviranju hišnih svetov.
Po oblikovanju ustreznih zaključkov so si člani Izvršnega odbora Krajevne konference SZDL ogledali učne delavnice gostitelja.
OBČNI ZBORI STALNIH OBMOČIJ
V	času od 7. do 9. marca t. 1. so bili po stalnih območjih Krajevne skupnosti Štore izvedeni občni zbori, ki jih je organizirala Krajevna konferenca SZDL in vodstvo Krajevne skupnosti, na katerih so občani obravnavali in sprejeli predlog delitve dohodka za osebno, skupno in splošno porabo. Razen tega so razpravljali o realizaciji programa Krajevne skupnosti v preteklem letu ter delovnem programu za letošnje leto.
O delitvi dohodka za osebno, skupno in splošno porabo so govorili na podlagi gradiva tretje številke »Delegatovega poročevalca«; Bistvenih pripomb ni bilo. Občani so le izrazili mnenje, da je posredovano gradivo preobširno in dokaj komplicirano tako, da ga potrjujejo prepričani, da so sestavljalei in vsi forumi, ki so gradivo pred javno razpravo obravnavali, poiskali v tej situaciji najboljše rešitve. Občani so potrdili tudi obračun dela za leto 1975 in program za leto 1976.
V	nadaljevanju navajamo vire sredstev za financiranje dejavnosti Krajevne skupnosti v letošnjem letu in predlog porabe, ki ga je sestavil koordinacijski odbor.
Viri sredstev:
1.	Iz proračuna občine:
a)	za funkcionalne stroške KS
177.770,00
b)	za vzdrževanje komunalnih
objektov	155.890,00
2.	Sredstva za investicije, ki jih bodo združevali TOZD 160.000,00
3.	Za investicije — namenska sredstva zbrana pri TOZD '
90.000,00
4.	Sredstva zbrana na skladu
mestnih zemljišč	130.000,00
5.	Sredstva po pogodbah
42.230,00
6.	Sredstva občanov 265.000,00 •7. Socialno varstvena dejavnost
175.000,00.
Skupaj:	_	1.195.890,00
Predlog razdelitve:
1. Za vzdrževanje komunalnih objektov:
a)	vzdrževanje krajevnih cest,
zimska služba	100.000
b)	vzdrževanje dveh pokopa-
lišč in razširitev pokopališča Kompole	60.000
c)	vzdrževanje mostov 1.500
č) kanalizacija	2.200
d)	javna snaga—’čiščenje
28.700
e)	vzdrževanje otroških igrišč .
1.900
f)	vzdrževanje spomenika NOV
500
g)	akcija očistimo naše okolje
10.000
h)	vzdrževanje vodovodov
20.000
i)	plačilo načrtov za vodovod
Pečovje	20.900
2) Za funkcionalne stroške:	
a) OD s prispevki	168.000
b materialni izdatki	40.000
c dotacija mladinskim	
organizacij am	4.000
č) akcija obdaritve so-	
cialno šibkih občanov	5.000
d stroški proslav in_	
zborov	3.000
3. Komunalne investicije:	
a) nabava načrtov za	
vodovod Vrhe	50.000
b) sofirianciranje gradnje	
vodovoda Kresnike	40.000
c) gradnja in asf. ceste	
na Lipi	220.000
č) gradrija telefonske	
mreže v Šentjanžu	120.000
d) cestna razsvetljava	na
Lipi	70.000
4. Socialno varstvena dejavnost:
izpračilo socialnih podpor 175.000
Skupaj:	1.140.700
Predvideni saldo	55.190
1.195.890
Na vsakem občnem zboru se je, tako kot običajno, razvila širša polemika pod točko razno, ki v veliki meri' odkriva srž sedanjih problemov.
Povedali smo, da je obravnavani material potrjen. Zdaj pa prisluhnimo kaj teži občane.
T. OBMOČJE KOMPOLE — ŠENTJANŽ
— Kmetijski proizvajalci niso zadovoljni z odnosi, ki vladajo med njimi in podjetji za odkup živine, ker ne morejo prisostvovati tehtanju živine in uvrščanju v kvalitetni razred. Razen nizkih odkupnih cen jih. močno moti izplačevanje v kasnejšem roku, ki ni niti vnaprej določen.
-Prizadeti smatrajo, da so to nenormalnosti, ki morajo biti čim-prej odpravljene.
—	V Kompolah so že v letu 1974 začeli akcijo za ureditev in asfaltiranje ceste, ki pa je bila prekinjena zaradi predvidene u-reditve zazidalnega okoliša na tem • območju. Ker v dveh letih ni bil realiziran dogovor, da bo razgrnjen zazidalni načrt in s tem odprta možnost za začetek gradnje nove ceste, ki naj bi nadomestila obstoječo, vztrajajo krajani pri tem, da se uredi in vzdržuje za normalen varen promet sedanja.
—	Občani so razpravljali tudi o predvideni ukinitvi ceste IV. reda na odseku med železniško postajo Štore in šamotarno. Te-sna povezanost prebivalstva z železarno pogojuje razumevanje teženj, da se prepreči promet skoraj skozi obrate delovne organizacije. Kljub temu pa smatrajo, da je tolikšna navezanost okoliških krajev Štor na to komunikacijo, da bo pred ukinitvijo odseka nujno poiskati za vse primerno rešitev.
2.	OBMOČJE TEHARJE, BU-KOVŽLAK
Obširni problematiki območja botruje neposredna bližina celjske industrije, ki v nekaterih že znanih primerih dejansko ogroža prebivalce. Kljub razumevanju in potrpežljivosti krajanov pa se nekatere potrebe in interesi občanov zadovoljujejo odločno prepočasi, če upoštevamo, stanje in dejstvo, da ima dispanzija celjske industrije širši družbeni pomeri.
—	Na območju je slabo urejeno odlagališče odpadkov Cinkarne Celje. Niz težav izvira iz neprimerne izvedbe zapornega jeza in odnosa strokovnih služb Cinkarne ter SOB Celje, ki bi morale zagotoviti potrebno saniranje stanja.
Cinkarna ima torej svoje odlagališče v sosedni krajevni skupnosti. Vprašanje je, ali bi enako ravnala tudi v primeru, če bi bilo odlagališče v domači krajevni skupnosti. Kakorkoli že, obravnavani primer jasno kaže, da je treba v prihodnje podobne od-' noše urediti s pogodbami tako, da bodo interesi občanov — samo-upravljalčev dejansko zaščiteni, ker dogovori in obljube ne pred-1 stavljajo nobene recipročne vrednosti za neposredno povzročeno •škodo.
—	V naši krajevni skupnosti je tudi celjsko smetišče. Dobro, nekje mora biti, toda urejeno in vzdrževano, kot zahtevajo veljavni higienski in varnostni predpisi. Verjetno je že napočil čas, ko bo treba razmisliti o premestitvi odlagališča na-bolj. oddaljeno področje, kjer je manj možnosti po-slabševanja itak neznosno onesnažene atmosfere. Če spada celjsko območje med tista z najbolj onesnaženim zrakom v državi, potem so Teharje in Bukovžlak s svojimi dodatnimi oriesnaževalci gotovo v ekstremu evropske -za-smrajenosti.. Takšno stanje ' pa zahteva, da nemudoma pridemo od razprav k dejanjem.
3.	OBMOČJI ŠTORE DESNI BREG IN ŠTORE LEVI BREG
Na zborih je bilo obravnavano pereče vprašanje ureditve zdravstvene službe v kraju. Občani zahtevajo, da se vnese v srednjeročni program razvoja kraja gradnja Zdravstvenega doma, ker so sedanji prostori neprimerni. Enakih skoraj ni mogoče naj ti v . (Dalje na 13. strani)
Program rekreacije v letu 1976
(Nadaljevanje iz prejšnje:številke)
Redna vadba športnorekreacijskih skupin že teče, saj je njihovo obdobje od jeseni do spomladi. Prve skupine so začele vaditi že v začetku 'septembra, ostale pa malo kasneje. Trenutno zelo uspešno vadijo naslednji oddelki:
—	rekreacija ČLANI — ČLANICE v Celju pod vodstvom ing. Kresnika;
—	rekreacija ČLANI — odbojka v Štorah pod vodstvom tov. Tomažina;
—	rekreacija ČLANI — splošna vadba v Štorah pod vodstvom tov. Škoberneta;
—	rekreacija ČLANI — splošna vadba v Štorah pod vodstvom tov. Grajžla;
—	rekreacija ČLANI — kegljanje v Štorah pod vodstvom tov. Grubenška;
—	rekreacija ČLANI — namizni tenis v Štorah pod vodstvom tov. Pajka;
-	— rekreacija ČLANICE — splošna vadba pod vodstvom tov. Žnidaričeve,
Po programu ibi z vadbo pričeli še naslednji oddelki: odbojka — članice, namizni tenis — članice in kegljanje — članice. Tako bi imeli
10.	redno organiziranih skupin is približno udeležbo 140 pripadnikov špontno-rekreacijskih oddelkov. Vsi oddelki so organizacijsko vezani na sekcijo za rekreacijo pri TVD Partizan-Kovinar Štore in tako tudi vsi plačajo letno članarino.
-	Prav tako je tudi izletništvo posebna oblika športne rekreacije. Za tekoče leto je število izletov in finančna udeležba planirana po TOZD. Komisija predlaga, da se sofinancirajo tisti izleti, ki imajo v programu športnorekreacijsko vsebino in bo prispeval za posamezen izlet do 3.000 din. Program posameznih izletov — akcijski program, pripravijo sindikalne organizacije po-TOZD,
število posameznih izletov je naslednje: TOZD 114 — 12 izletov, TOZD 117 — 8 izletov, TOZD ViT — 8 izletov, TOZD Energetika — 1 izlet, TOZD GKSG — 2 izleta, TOZD DPG — 1 izlet, in OOS — 8 izletov. Vseh izletov skupaj je 40.
, S item pa ni mišljeno, da bodo morali sindikalni odbori TOZD skrbeti tudi za organizacijo vseh izletov. Za izvedbo posameznih še naprej skrbi služba za rekreacijo, kot je bilo to do sedaj. Predvideli smo enodnevni seminar za organizatorje izletov in kandidate za ta seminar predlagajo sindikalni odbori TOZD.
•Športna rekreacija v času letnega oddiha bo tudi letos v domu na Rabu. Za rekreacijsko delo bi poskušali pridobiti dva rekreatorja. Vsako leto je večji interes za športno rekreacijo, tudi na dopustu, in. zato smo lani ugotovili, da je en rekreator premalo. Spomnimo se, da je bila lani narejena anketa o športnih panogah, ki jih imajo dopustniki najraje. Prav ta pa nam bo v veliko pomoč pri programiranju športne rekreacije na Rabu.
V	program športne rekreacije ŽŠ so vključeni tudi pohodi. Tradicionalni pohod na Triglav, ki bo 11. 9., bo organizirala Železarna Jesenice, pohod na Peco bo pripravila Železarna Ravne, pohod na Kamniško sedlo, ki bo 21. 8., bo pripravila Železarna Štore, pohod na Svetino 4. julija bo prav tako organizirala naša delovna organizacija in pa pohod na Raduho, ki bo 9.—11. junija pa organizira Železarna Ravne. Razvidno je, da sta letos v programu dva nova pohoda. Prvi je pohod na Kamniško sedlo. Pričetek pohoda je v Kamniški Bistrici prek Kamniškega sedla na Okrešelj in v Logarsko dolino. Prav tako pa je na novo predviden pohod na Raduho. Ta pohod pa je- izjemen, ker se ga bodo lahko udeležili izkušeni alpinisti, ker bo. takrat tam zbor alpinistov.
Vsako leto se pripravimo na vrsto tečajev in tako je t-udi v letošnjem programu več vrst tečajev, kot so: smučarski tečaj v Zakopanih, na Svetini in na Gričku, plavalni tečaj v pokritem bazenu in pa v času letnega oddiha na Rabu.
Za dosledno vodenje in izvršitev tekmovanj je potrebno tudi določeno znanje. Prav zato smo sklenili, da bomo rekreatdrje izobraževali, jim posredovali navodila in pravila na seminarjih. Omenili smo že seminar za organizatorje izletov, potem pa še bodo: seminar za organizatorje športnorekreacijskih skupin, seminar za organizatorje športne rekreacije v obratih in oddelkih, seminar za organizatorje posameznih tekmovalnih panog.
Vsi seminarji bodo organizirani pred pričetkom posameznih dejavnosti. Vsi člani seminarjev pa bodo program pravočasno prejeli.
Športno rekreacijo bomo propagirali v »Železarju«, »Informatorju«, s sredstvi javnega obveščanja in z neposrednimi stiki organizatorjev rekreacije. V veliko pomoč nam bodo propagandni materiali, ki jih bomo prejeli od Zveze za rekreacijo v Celju: plošča pesmi »Vsi za TRIM«, koledarček TRIM akcij za-leto 1976, TRIM obesek, TRIM kape, knjižice o probnem pridobivanju kondicije ter bilten »Športna rekreacija Celje«. Posneli pa bomo tudi film o športu Železarne Štore z naslednjo vsebino: medobratna tekmovanja, kvalitetne prireditve, športne skupine, TRIM dneve, smučarske tečaje, plavalne- tečaje, pohode in še kakšne zanimivosti.
V	letu 1976 bomo nadaljevali z izgradnjo ali obnovo športnih
objektov. Ob L maju bo otvoritev dvosteznega balinišča. Pričeli bomo graditi četrto stezo kegljišča na Lipi, V planu pa so še naslednja večja dela: asfaltiranje košarkarskega igrišča, izdelava otroškega športnega poligona, obnova atletske steze, pleskanje železne ograje v športnem parku ter seveda tudi redno vzdrževanje vseh športnih površin in objektov. Želimo pa postaviti betonsko mizo za namizni tenis na Svetini in pa dve mizi na Rabu.	Nada-B
Metalurške igre na Ravnah
Organizator 'letošnjih zimskih metalurških iger, komisija za rekreacijo pri svetu sindikata Železarne Ravne, je organiziral tekmovanja v veleselalomu in v tekih v soboto, dne 6. marca 1976 pod Uršljo goro. Naši tekmovalci so se kljub v začetku slabim snežnim razmeram le intenzivno pripravljali na to srečanje. Letošnji rezultati naših udeležencev na zimskih metalurških igrah pomenijo izredno velik uspeh, saj smo vsa leta nazaj v teh panogah igrali podrejeno vlogo. Letošnji uspeh je toliko bolj razveseljiv, saj sodelujejo tako z Jesenic, kakor z Raven v obeh panogah, to je v veleslalomu in teku tudi bivši državni reprezentanti. Povedati je tudi treba, da je bila letos osvojena tudi prva medalja, in sicer je Veber Tine za našo ekipo priboril v veleslalomu s 3. mestom bronasto medaljo v skupini tekmovalcev nad 35 let.
V	skupini do 35 let je zmagal Kolar Jože iz Raven, 2. mesto Albreht Tone Jesenice in 3. mesto Šmid Vito, Veriga Lesce. Naš Vrečar Franc je bil 17. ter Dečman Milan 20. Ekipno pa so bili naši tekmovalci na 4. mestu od skupno 6 ekip oziroma 26 tekmovalci.
V	skupini nad 35 letr je bil prvi
Vukovič Ivan iz Verige, 2. je bil Kejžer Marjan z Jesenic ter 3. kot. že navedeno Veber Tine iz Štor, Mastnak Maks je zasedel 9. mesto in Ivanšek Stane 12. mesto. V šestih ekipah je nastopilo 24 tekmovalcev.
P smučarskih tekih nismo prejšnja leta dosegali , kaj vidnih rezultatov. Toda tudi v tej panogi se je letos, kakor izgleda izpremenilo. Naši tekači so pod vodstvom Franca Kavke prav marljivo trenirali, največ na Celjski koči ter se kolikor toliko temeljito pripravili. Tekmovanje je tudi v tej panogi bilo v dveh skupinah.
V	skupini tekmovalcev nad 35 let je zmagal Jože Osenjak iz Raven pred Gregorjem Klančnikom direktorjem Slovenskih železarn in Ivanom Kranjčanom z Raven. Marjan Kavka je bil na 11. mestu in Franc Kavka na 12. mestu.
Ekipno pa Sta bila naša tekmovalca tretja.
V	skupini tekmovalcev do 35 let je zmagal Egon Kerpač z Raven pred Ivanom Dretnikom z Raven ter Marjanom Balohom z Jesenic. Naši tekmovalci so zasedli tri zadnja mesta, to je 14. Pipinič Jože, 15. Štante Rudi, 16. Mackošek Bojan.- Tako so bili tudi ekipno na zadnjem petem mestu.
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI
(Nadaljevanje z 12. strani) količkaj razvitem kraju. 'Štorski železarji, ki s svojim delom bogato prispevajo družbi, negodujejo, ker vedo, da so si že zaslužili nov zdravstveni dom.
Občani, vzpodbujeni tudi z nedavno polemiko po televiziji, menijo, da mora zdravstvena služba Celje zaposliti v Štorah dva stalna splošna zdravnika, ker so sedanji čakalni časi nenormalno dolgi in v popolnem neskladju s stabilizacij skimi prizadevanj i.
Prisotni vzpodbujajo ponovno organizirane akcije »očistimo naše okolje«, ker se ponekod znova pojavljajo divja odlagališča.
Občani Lipe so razpravljali o sredstvih za socialno skrbstvo. Smatrajo, da so nekatere podpore zgolj simbol pripravljenosti pomagati ostarelim in oslabelim občanom, ker znašajo le borih 20 starih tisočakov na mesec.
Sicer se gibljejo podpore v mejah od 20 — 75 starih tisočakov, vendar te-ob Sedanjih cenah ne nudijo nikomur potrebne socialne varnosti. Prisotni so predlagali, da se sproži preučevanje možnosti povečanja sredstev v ta namen, posebej zato, ker niso v logičnem razmerju š štipendijami. Ne gre za previsoke štipendije, temveč za prenizke socialne podpore, da ne bo pomote.
4.	OBMOČJE PROŽINSKAVAS
Tudi to območje ima svoje specifične probleme. Le malokrat pridejo v javnost- Pa so le tu. Čakajo na rešitev, ovirajo, utesnjujejo.
:— Pravijo, da bi morali v okvi-
ru občinske politike investiranja dati prednost gradnji zdravstvenih domov pred rekreacijskim centrom pod Golovcem, jjiži Krajani se čudijo in jezijo zaradi povsem novega načina popravljanja mostov. S postopnim slabšanjem mostov Vodna skupnost namreč znižuje njihovo dovoljeno nosilnost, namesto, da bi jih popravila. Problem je tako rešen —toda ne za občana. Mostovi na Voglajni med Štorami in Šentjurjem lahko služijo s svojimi nosilnostmi 2 toni le za pešce, ker je vsak že z gnojem naložen gumi voz težji. Prizadeti sprašujejo, doklej tako.
— Enako pereče vprašanje je regulacija Voglajne, ki poplavlja in povzroča škodo predvsem kmetijskim proizvajalcem. Občani razumejo, da je vedno težko zbrati sredstva za tako veliko delo, kot je regulacija. Ne razumejo pa, zakaj ne morejo dobiti na svoje prošnje, vprašanja in urgence jasnega odgovora.
Govorimo o nujnosti popolnejšega informiranja. Ali ni najbolj normalna in dobrodošla tista informacija, ki jo želimo in pričakujemo?
Na zboru so občani postavili pristojni službi rok, do katerega hočejo dobiti izčrpen odgovor v zvezi z regulacijo Voglajne.
Zavedamo se, da v pričujoči informaciji nismo zajeli vseh na zborih obravnavanih problemov. Preveč jih je, nekateri pa se ponavljajo. Upamo, da smo navedli bistvene.
Gabršček Jože
Nedobratno tekmovanje - veleslalom
Na smučiščih nad Celjsko kočo je bilo v nedeljo dne 22. 2. 1976 medobratno tekmovanje v veleslalomu. Razveseljivo dejstvo je, da se je od 117 prijavljenih na startu pojavilo kar 90 tekmovalcev. To kaže na zelo velik interes za to vrsto športa. Tekmovanje se je odvijalo na dveh progah:
A — daljša in težja ter B — krajša in lažja proga.
Tekmovalci so bili razvrščeni tudi v tri starostne skupine in sicer prva skupina do 25 let, druga skupina od 25 do 35 let in tretja skupina nad 35 let. Tekmovanje je privabilo tudi razmeroma veliko število gledalčev, ki so burno navijali za tekmovalce iz svojega
10. Ivanšek Stane itd. Skupno nastopilo 20 tekmovalcev.
Proga A — skupina nad 35 let, moški:
1. Veber Tine 35,0 sek,, 2. Grmek Jože 36,3 sek., 3. Mastnak Maks 37,5 sek., 4. Resman Rudi in
5.	Štefančič Vlado. Nastopilo 5 tekmovalcev.
Proga B — ženske:
1. Sikole Jožica 30,8 sek., 2. Čanžek Marjana 34,6 sek., 3. Žohar Jožica 35,1 sek., 4. Urbajs Fanika, 5. Gajšek Jožica in 6. Kavka Lidija. Nastopilo 6 tekmovalk.
Proga B — dcr 25 let, moški:
1. Bukovšek Branko 23,4 sek.,
Medalje in priznanja je uspešnim tekmovalcem podelil predsednik sindikalne organizacije tov. Gradišnik. Na sliki: drugouvrščena med članicami čanžek Marjana.
obrata.; V zagrizenih borbah so bili doseženi naslednji rezultati:
Proga A — skupina do 25 let, moški:
1. Renčelj Miran 37,5 sek., 2. Holcinger Karli 38,3 sek., 3. Bole Fran'd'38,5 sek., 4. Berper Bojan,
5.	Drobne Albin, 6. Vrhovšek Silvo, 7. Ojsteršek Janez, 8. Kasen-burger, 9. Jazbinšek Silvo, 10. Sivka Janez itd. Skupno je nastopile 15 tekmovalcev.
Proga A — skupina od 25 do 35 let, moški:
1. Srebotnjak Dušan 34,4 sek.,
2.	Vrečar Franc 34,6 sek., 3. Marolt Boris 35,7 sek., 4. Cerovšek Slavko, 5. Goršak Puba; 6. Smu-kavec Franc, 7. Markovič Zvone,
8.	Stojan Jože, 9. čanžek Vlado,
2.	Razboršek Danilo 23,6 sek.,
3.	Sivka Slavko 24,2 sek., 4. Kočevar Bogdan, 5. Štraus Jože,
6.	Leskovšek Milan, 7. Brečko Andrej, 8. Fendre Emil, 9. Urleb Slavko.1 Nastopilo 9 tekmovalcev.
Proga B — skupina od 25 do 35 let moški:
1. Dečman Milan 22,5- sek., 2. Pipinič. Jože 23,0 sek., 3, Kočevar Ivan -23,6 Sek.,-4. Sivka Drago,
5.	Fendre Branko,;6. Žohar Vlado, 7. Rezar Fric, 8. Kaluža Vlado,
9.	Malgaj Albin, 10. Gračner Ivan, itd.- Nastopilo 15 tekmovalcev.
Proga B — skupina nad 35 let moški:
1. Vodeb Jože 23,9 sek., 2. Bajramovič Ečo 24,1 sek., 3. Kavka
Da zna tudi smučati je naš popularni Pipinič Jože " dokazal s svojo uvrstitvijo na 2. mesto v svoji skupini.
Marjan 25,1 sek., 4. Verder Jože,
5.	Povalej Leopold, 6. Kumper-ger Ivan, 7. Golob Jože, 8. Mlač Branko, 9. Krajnc Emil, 10. Šturbej Alojz itd, Nastopilo 13 tekmovalcev,
Ker je imelo tekmovanje tudi značaj ekipnega prvenstva med obrati, je komisija po posebnem točkovnem sistemu zbrala tudi
rezultate posameznih tekmovalcev za ekipno uvrstitev. Ekipe so se razvrstile kot sledi:
1. uslužbenci 126 točk, 2. livarna 105 točkj 3. — 4. valjarna II 104 točke, 3. -7-- 4, mehanična delavnica 104 točke, 5. OTK 101 točko, 6. elektrodelavnica 98 točk,
7.	obdelovalnica 91 točk, 8. sektor za novogradnje 85 točk, 9. valjarna I 63 točk, 10. jeklarna 21 točk.
USPEH NAŠIH SMUČARJEV NA G0LTEH
V okviru letošnjih TRIM iger je bilo v organizaciji zveze za športno rekreacijo iz Celja na Golteh tekmovanje v veleslalomu, ki so Se ga udeležili tudi naši smučarji. V skupini industrije so pri moških naši tekmovalci med ekipami zasedli odlično prvo mesto. Za ta uspeh je našim smučarjem še posebej čestitati, saj je bila konkurenca zelo ostra
Vsi veselo na
Pa smo se šli — smučat na poljano belo, nas 49 trimovsko razpoloženih planincev. In, ker smo že davno prisegli na svojo zvestobo vsem mogočim vrstam vzpetin in hribov, seveda hi šlo drugače, kot da si »belo poljano« poiščemo nekaj metrov višje, vstran od dolinskega smradu. Našli smo jo ha Veliki planini,, še kar belo, čeprav tu in tam že načeto od pomladanskega sonca, tako da so iz kopnih zaplat marsikje štrleli pozebli in borni šopi planinske trave in vmes kakšna ne-preveč nedolžna skalca. Bilo. je namreč na zadnjo februarsko soboto, še pred novim in verjetno zadnjim snežnim valom.
Trimovska planinska. ekspedicija se je pod vodstvom Jožeta Gobca že zarana odpravila na pot. Še temačno in megleno jutro nam ni obetalo preveč planinskih ih zimskih lepot, vendar ni vplivalo na dobro razpoloženje. Naš optimizem se nam je obrestoval že na polovici vožnje z gondolo, ko smo predrli megleno morje o-krog Velike planine in so se nam zasnežene Kamniške in Savinjske Alpe pokazale V vsej Svoji krasoti. Kristalno jasno in prelestno modro nebo nad nami, le kdaj pa kdaj prepredeno z belimi trakovi jeklenih ptic nam je bilo plačilo ia naša hrepenenja po lepoti. Skoraj neučakani smo si nadeli dilce in še pognali navzdol. No, tale »pognali«, seveda ne velja za vse, še najmanj za pisca teh vrstic. Ampak šlo je pa le, četudi tako, kot smo bili včasih navajeni V vojski — »sa razdelom«. In potem smo se šli TRIM po dolgem in počez, pa gor in dol, z nosom v sneg in nogami navzgor, da ne omenjam še drugih kombinacij,
tako glede kvalitete, kakor števila udeleženih tekmovalcev. Nastopilo je kar 135 smučarjev, med njimi znana imena celjskega smučanja. Naši so se razvrstili takole: inž. Marolt Boris na 8. mesto, Lorger Edo na 12. mesto, Renčelj Miran na 18, mesto, Srebotnjak Dušan na 19. mesto, Mastnak Maks na 38. mesto, Vrečar Frane 42. mesto, Ivanšek Stane 51. mesto.
poljano belo
ki pa so se vse srečno končale. Itoeli Smo dovolj prostora, čeprav še je ta dah na Veliki planini kar trlo ljudi, pa še pustna sobota jo bila. Se pravi, da tudi maškar na smučeh ni. manjkalo. Uživali smo, kar se le da. V dokaz naj bo samo to dejstvo, da smo se baje kljub obilici .fotografskih aparatov spomnili na spominsko fotografiranje šele. daleč v dolini, ko smo se utrujeni,- od sonca in svežega zraka Grdečih lic in nosov, predvsem pa zadovoljni vračali domov. Dan je minil kot bi tre-
nil.	Komaj smo se še utegnili u-staviti v obcestni gostilni, da smo izpisali TRIM kartončke in si podelili zaslužene značke in nalepke. Ra tudi dušo je bilo treba privezati, saj nam je ves dan po malem uhajala — eni so jo s »ta rdečim«, eni pa z domačo juho z rezanci in mesom. Glavno, da je vsem teknilo. Zaključek je bil soglasen: še bomo šli! -
Mitja Umnik
V premislek
Na področju celjske občine je bilo v lanskem letu 1513 prometnih nesreč, kar je za 115 več, kot v letu 1974. Na širšem celjskem območju je zanimiv podatek o gostoti nesreč. Tako pride na magistralni cesti 8 nesreč na 1 km ceste; na regionalnih cestah 6 nesreč na 1 km, v mestnih ulicah pa kar 11 nesreč na 1 km. Torej na manj kot vsakih 100 metrov ena nesreča.
ŠTORSKI ŽELEZAR — Glasilo OŽD Slovenske železarne ŽELEZARNA STÖRE — Izhaja enkrat mesečno jg Uredniški odbor: "Gradišnik Frido, Ivačič Zdravkd, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Žmaliar Ivan —"Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov" (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Štefka Valdman
V ponedeljek;- • dne 1. marca 1976 smo se na pokopališču v Makolah poslovili od naše dolgoletne' sodelavke Štefke Valdman, ki nas je zapustila po dolgi in težki bolezni.
Rojena je bila 17. decembra 1911 v Trstu kot hči uslužbenca. Osnovno šolo in ‘gimnazijo je končala v Ljubljani, kjer je tudi leta 1933 maturirala. V takratnih razmerah ni dobila službe ter se je prva leta preživljala z in-štrukcijami srednješolcem. Kmalu pa je nastopila službo kot praktikantka pri banski upravi v Ljubljani, a že leta 1936 bila zaradi politične nezanesljivosti odpuščena, ker se ni strinjala s takratnim režimskim sistemom. Nekaj mesecev kasneje je nastopila službo pri angleški zavarovalnici Royal v Zagrebu in kasneje v Beogradu, kjer jo je zatekla vojna vihra. Maja 1942 se je vrnila k staršem V Ljubljano, a že v začetku leta 1943 jo je o-kupator izselil v Nemčijo na prisilno delo. V domovino se je po osvoboditvi vrnila junija 1945 in se zaposlila v Železarni Štore, s katero je bila povezana vse do svoje prerane smrti. Ti skopi podatki o življenjski poti pa ne odsevajo dovolj dejstev o njej. Vsi, ki smo jo poznali, smo pri njej kot naši strokovni sodelavki, na raznih delovnih mestih vedno občudovali njeno močno osebnost, strokovno znanje, predvsem pa odnos - do sočloveka. Vedno je imela kot strokovnjak veliko čuta odgovornosti in je štela za svojo dolžnost prenašati svoje bogato znanje na sodelavce v delovnem okolju. Ob tem jo je še posebno odlikovala vrlina tople človeške besede do sodelavcev in znancev. Neštetokrat je našla primeren čas in besedo, da je v najrazličnejših situacijah ljudem svetovala, dajala predloge in rešitve. Ob velikih vsestranskih potrebah naše delovne organizacije v vseh letih po osvoboditvi je vzgajala kadre v komercialnem sektorju, od leta 1961 pa je vlo-
žila vso svojo skrb in znanje kot vodja organizacijskega biroja v organizacijo naše delovne organizacije. Njene zamisli se uresničujejo še danes.
Ko smo se leta 1972 poslavljali od nje ob njeni upokojitvi, smo ji skr eno zaželeli še veliko zdravih let. Zal je zahrbtna bolezen njeno zdravje že načela ter ji o-nemogočila uresničitev še veliko zasnovanih ciljev v delovni sredini. Zopet je bil zakon narave močnejši od naših želja. Vsi smo želeli, da bi ostala še vrsto let zdrava, vendar se je njeno bolezensko stanje slabšalo iz leta v leto, dokler je v soboto, 28. februarja ni premagala smrt.
Ob odprtem grobu se je pred velikim številom njenih sodelavcev, prijateljev in znancev v imenu delovnega kolektiva in sindikalne organizacije od nje poslovil predsednik sinikalne organizacije Frido Gradišnik. V svojem govoru se je zahvalil za njena prizadevanja pri delu, kakor tudi za njen topli, tovariški in človeški odnos do sodelavcev.
G. F.
Friderik Rezar
Nekaj dni je minilo, ko smo se za vedno poslovili od enega izmed prvih delavcev električne delavnice, izkušenega dežurnega elektrikarja in v zadnjem času svojega aktivnega dela vodje dežurnih eleketrikar jev, ki je u-spešno vodil Svoje mlajše stanovske tovariše v mikavna skrivna, a vendar odgovorna in nevarna dela pri odpravljanju okvar na električnih napravah.
Friderik, rekli smo niu Fric, je bil domačin, doma na Kresnikah nad Štorami. Že v rani mladosti je okusil težave in grenkobe takratnega režima, iskanja zaposlitve in boja za‘vsakdanji kruh. Kot mladega je že močno privlačevala takratna nova tehnična veda — elektrika. Poglabljal še je v znanje, odkrival skrivnosti nevidne elektrike, tako da ga je tudi povsem osvojila. Veliko noči je prebedel, kot mi je velikokrat pripovedoval, pri sestavljanju, navijanju raznih električnih naprav. Pa. tudi radiotehnika ga
je močno zanimala. Kot čisti a-mater je tu dosegel lepe uspehe.
Začetek pravega dela na električnih napravah mu je bil prav' v naši delovni organizaciji, takratnemu podjetju, Rudniku in železarni Štore. Osvoboditev je pričakal kot samostojni elektrikar. Priznati moram, da mi je v tistih časih, ko sem bil še mlad, neizkušen elektrikar prav rad po-~ magal, pokazal in razložil, skratka, mnogo sem se tudi od njega naučil. Poznali smo ga kot hudomušnega, vedno pripravljenega na »krepak« odgovor, a vendar dobrega in iskrenega sotovariša.
Leta so minevala in prišel je čas njegovega odhoda v zasluženi pokoj. »Vidiš, pa sem le pričakal, pa se bom le malo počil,« mi je veselo dejal ob slovesu, oči pa so bile solzne. Oba sva vedela; da zapušča kolektiv, s katerim je delil dobro in zlo, da zapušča nas, stanovske kolege.
V času njegovega pokoja ni miroval. Vedno je nekaj tehnično delal in raziskoval. Nekaj let na-
V	Celju bomo ta jubilej delov--no praznovali vse letošnje leto. Delovno praznovanje se je'v Celju že pričelo s proslavo 3. februarja. V programu pa je še uprizoritev »Pohujšanja v dolini Šentflorjanski«, ki ga bodo uprizorili Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in Mestno gledališče iz Ljubljane.
Osrednja knjižnica v Celju bo pripravila razstavo Cankar j evih del in razstavo književnega dela Vladimirja Levstika, Cankarjevega mlajšega literarnega sopotnika;
Slovensko ljudsko gledališče v Celju in' Muzej revolucije bosta skupno organizirala razstavo Gledališče Cankarjeve dobe, ki jo pripravljajo v Ljubljani;
Likovni salon v Celju bo organiziral razstavo Cankarjevih podob in njegovih risb, ki jo pripravljajo v'Ljubljani;
V	Celju bo svečana premiera filma .»Idealist«, po Cankarjevem delu Martin Kačur; v program Tedna domačega filma bodo vključeni filmi po Cankarjevih delih;
V	okviru proslav bodo sodelovali . pevski zbori, gledališke skupine in druga kulturna društva; po Cankarju se bo poimenoval klub kulturnih delavcev; organiziran bo pododbor Društva slovenskih pisateljev; proslave bodo
zaj se. je povsem posvetil urarstvu. Postal je pravi ekspert, strokovnjak, popravljalec starih, dragocenih ur. Veliko zadovoljstvo mu je bilo, ko je usposobil dvesto let staro stensko uro. Tu. v tem delu je našel užitek in zadovoljstvo. Tu je prišla prav do izraza njegova mirnost, zbranost in specialnost za taka dela.
Vedeli smo, da je bil zadnje čase bolan. Z dobro voljo je skušal premagati bolečine in se še z večjo voljo in zagnanostjo posvetil svojemu konjičku — urarstvu. Vendar je bila bolezen vztrajnejša in tako smo tistega dopoldneva zvedeli žalostno novico, da je v bolnišnici za vedno zatisnil oči, da smo -izgubili prijatelja in tovariša.
Ostal nam je le spomin na Fri-ca, spomin na njegove iskrive, hudomušne oči, na njegove smeš-niee, ki smo jim tako radi prisluhnili.
-Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Vlado R.
po šolah in vzgojno-varstvenih ustanovah; poudarjeno bo še bolj branje Cankarjevih del, pisali bodo šolske in domače naloge o Cankarju, organizirani bodo izleti na Vrhniko in obisk Cankarjeve spominske sobe na Rožniku v Ljubljani.
Družbenopolitičhe organizacije so pripravile program, ki kulturno' politično zaokrožuje zgoraj o-menj ene. načrte. V desetih delovnih organizacijah bodo proslave, posvečene oživljanju Cankarjevih pojmovanj proletariata in njegove- vloge! Na srečanjih in seminarju za kulturne animatorje bodo razprave o Cankarjevem pojmovanju kulture. Širili bodo članstvo Prešernove družbe, organizirana bodo srečanja z nosilci bralnih značk. Svoje programe pripravljajo tudi »Novi tednik« in Radio Celje, Delavska univerza- Celje, knjigarna Mladinske knjige, Kino podjetje in drugi.
Pripravili bodo verjetno tudi razstavo, o tem, kako smo v preteklih desetletjih doživljali Cankarja na našem področju, na o-drih in v drugih oblikah.
Ker bo osrednja proslava Cankarjevega rojstva v maju v Ljubljani, meni koordinacijski odbor, da bi v Celju zaključili Cankarjevo leto s Skupno proslavo v decembru, ko je obletnica njegove smrti.
SODELUJTE IN OBLIKUJTE Z NAMI NAŠE GLASILO
UREDNIŠKI ODBOR
Ob stoletnici rojstva I V A NA	CANKARJA
Desetega maja letos bo poteklo Sto let, odkar se je na Vrhniki rodil veliki slovenski pisatelj, umetnik — revolucionar, kritik, polemik, socialist Ivan Cankar, glasnik na^ih dni. V svojih spisih je razkril Evropi in svetu Vse bistvene razsežnosti slovenskega človeka in slovenskega naroda — proletarca, obenem pa vizionarsko prikazal nujnost, voljo in poti za njegovo družbeno in človeško preobrazbo v socializem. Jubilej njegovega rojstva je jubilej naše kulture in naših skupnih življenjskih prizadevanj z drugimi jugoslovanskimi narodi.
KADROVSKE VESTI
V mesecu februarju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Motoh Branko, KV prodajalec iz skladišča prodaje; Poznič Anton, NK delavec iz mehanične; Kramer Vida, NS prodajalka iz OTP; Drame Janez, NK delavec iz valjarne I; Mlakar Franc, NK delavec iz merilne službe; Jurkošek Miroslava, PK natakarica in Čanžek Milena, NK delavka iz gostinske enote*- Ahmetovič Čimer, KV strugar iz obdelovalnice valjev; Stojan Anton, NK delavec, Kaurin Josip, KV livar, Bogdanovič Goran, NK delavec, Ta-lič Mehmedalija, NK delavec vsi iz livarne I; Kosi Alojz, NK delavec, Ristič Milan, NK delavec oba iz elektroplavža; Krivec Srečko, KV avtomehanik iz energetskega obrata; Ožek Irena, ekonomski tehnik — pripravnik in Ulaga Danijela, NS strojepiska iz ekonomsko-organizacijskega sektorja; Buser Milena, NS administratorka in Firant Rajko, NK delavec oba iz jeklarne I; Zadravec Josip, NK delavec iz ekspedita; Gradič Štefka, NK delavka iz komunale; Hernavs Miran, strojni tehnik in Kokalj Stane, 'strojni tehnik oba iz tovarne traktorjev, Kvas Stanislav, NK delavec iz ekspedita.
Iz JLA so se vrnili:
Vodišek Anton, PK strugar iz obdelovalnice litine; Belina Anton, NK delavec iz valjarne I; Knafelc Vinko, KV elektromeha-nik iz elektroobrata; Plank Rudolf, KV strugar iz obdelovalnice valjev; Pajk Srečko, PK strugar iz obdelovalnice valjev; Lugarič Milan, NK delavec iz livarne II; Rožanec Jožef, PK premi-kač iz prometa; Ludvik Alojz, KV varilec iz mehanične; Vogrinc Mihael, PK žerjavovodja iz livarne I; Vodeb Vinko, NK delavec iz valjarne I; Dobo višek Miran, KV strojni ključavničar iz valjarne II; Brezinščak Dušan, KV strojni ključavničar iz mehanične in Hostnik Robert, NK delavec iz valjarne I.
Vsem želimo, prijetno počutje med nami!
Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije:
Kovač Jožef, PK varilec iz livarne II in Jurkošek Miroslava PK natakarica iz gostinske enote.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Dušic Anton, PK voznik viličarja iz avtooddelka, Hajnšek Janez, PK strojni kalupar iz livarne II, Kerneža Avguštin, NK delavec iz ekspedita, Nikič Ferdin NK delavec iz elektroplavža, Vodeb Anton, NK delavec iz valjarne II, Ban Milivoj, NK delavec iz livarne II, Kodrnja Dragutin, NK delavec iz elektroplavža, Mil-kunič Hamdp, NK delavec iz livarne I, Šalamon Ivan, NK delavec iz livarne I;
Na prestajanje zaporne kazni sta odšla:
Plavčak Franc, NK delavec iz livarne II in Jurjec Vilhelm, voznik viličarja iz avtooddelka.
V	JLA so odšli:
Zavšek Branko, kemijski tehnik iz laboratorija, Čauševič Riz-vq, Nji delavec iz livarne I, Ka-rabašič Senad, NK delavec iz jeklarne ! II, Azemi Azem, KV strugar iz obdelovalnice valjev, Senica Martin, strojni inženir iz komerciale, Žibret Milan, KV livar kalupar iz livarne I, Kerš Branko, PK strugar iz mehanične, Guček Vojimir, KV strugar iz obdelovalnice litine, Markovič Zvonimir, strojni inženir iz konstrukcijskega biroja, Jesenšek Dušan, KV elektrikar iz elektroobrata, Novak Božidar, NK delavec iz-valjarne II, Frencl Josip, KV valjavec profilov iz valjarne II, Mikolič Franc, KV strojni kalupar iz livarne II, Romih Marjan, NK delavec iz valjarne I, Bezjak Jožef, KV strojni kalupar iz livarne II, Golčman Florjan, strojni tehnik pripravnik, Lipuš Jože, strojni ključavničar iz mehanične, Kukovič Jožef, KV strojni ključavničar iz' mehanične, Pertinač Branko, žerjavovodja iz jeklarne II, Virant Darko, strojni ključavničar iz obrata za vzdrževanje transportnih sredstev, Mastnak Franc, strugar iz obdelovalnice valjev, Jančič Bogdan, avtomehanik iz avtooddelka in Čanžek Vinko, obratni elektrikar iz elektrooddelka.
Upokojeni v mesecu februarju 1976:
TRNOVŠEK Jožeta Ivan, rojen. 31. 8. 1919 v Celju, stanujoč v Celju, Vrunčeva 25d.
V	naši delovni organizaciji se

je zaposlil dne 25. 8. 1953, v oddelku tehnične kontrole kot kontrolor valjev. Od 1. maja 1969 dalje je opravljal delo na delovnem mestu »vodje kontrole valjev«.
Pred - vstopom v našo delovno organizacijo je bil zaposlen v Iskri Kranj.
Dne 29. 2. 1976 je bil redno u-pokojen.
Na novo življenjsko pot so stopili:
- Zjutič Ferid iz TOZD GKSG, Durkovič Stanko iz mehanične, Ocvirk Anton iz komunale, Adže-movič Muharem iz elektroplavža, Vražič Zvonko iz jeklarne I, Drobne Anton iz energetskega o-brata, Mehle Dragica iz komunale, Hentok Branko iz obdelovalnice litine, Zupanc Milan iz li-
varne valjev in Gradič Vlado iz obdelovalnice valjev.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Antlej Emil iz elektroplavža, Gradišnik Jože iz elektroplavža, Milkovič Hamdo iz livarne I, Urleb Stanko iz valjarne II, Gobec Vlado iz energetskega obrata, Pušnik Jože iz ekspedita, Jovanovič Momčilo iz obdelovalnice litine in Planko Franc iz valjarne I.
Vsem iskreno čestitamo!
V mesecu januarju se je komisija za kršitev delovnih obveznosti pri- TOZD 117. panoge sestala enkrat in obravnavala 14 primerov kršitve delovne obveznosti.
Hujše so prekršili delovno obveznost:
1.	GUČEK Leopold, livarna II: dne 15. 11., 19. 12. 1975 ter 13. in
14.	1. 1976 neopravičeno izostal z dela; dne 13. 1. 1976 pa tudi popival med delovnim časom — javni opomin.
2.	KOJTERER Peter, livarna II: dne 3. 12. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin.'
3.	VUKOVIČ Dragoljub, obdel. litine: dne 20. 10., 19. in 20. 11. ter 26. 12. 1975 neupravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	Mastnak Boris, livarna I: dne 15. 11. 1975 ob 8. uri zapustil delovno mesto, dne 5. 12. in 25.
12.	1975 pa neupravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	SHABA Abas, livarna I: dne
19.	in '25. 11. 1975 neupravičeno izostal z dela — javnf opomin.
6.	BEČIRI Sabri, livarna II: dne 15; 11. 1975 fizični izpad — javni opomin.
ZAHVALA
Ivan ŽAVSKI iz jeklovleka se zahvaljujem OO sindikata TOZD 114 in odboru za splošne zadeve za denarno pomoč za obnovo pogorele stanovanjske hiše.
ZAHVALA
ob bridki nenadomestljivi izgubi naše ljube mame
KRESNIK Terezije
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter obsuli njen mnogo prerani grob z venci in cvetjem.
Prav prisrčna hvala vsem sosedom iz bloka št. 73 ter sodelavkam splošne službe, tovarišicam kadrovskega sektorja in sodelavcem iz prometa — kurilnica za vso pozornost in sočustvovanje. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: neutoložljive hčerke Ivanka,
Marija, Slavica
z družinami, sin Rudi z družino, sin Viktor in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše
ŠTEFKE VALDMAN
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje in vence.
Zahvaljujemo se še posebno godbi na pihala Železarne Štore in govorniku za ganljive poslovilne besede.
Sorodniki
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta
FRIDERIKA REZARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so družini izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se zahvaljujemo govorniku in pihalni godbi Železarne Štore.
Žalujoča žena in sinovi: Fric, Filip in Branko ter ostalo sorodstvo
Prireditev za žene ob osmem marcu na osnovni šoli v Štorah
Učenci in učenke osemletke v Štorah So tudi letos priredili za svoje matere in vse ženske pester kulturni program ob dnevu žensk. Uvodoma je orisal pomen in položaj žene v naši družbi ravnatelj osemletke prof. Jože Zupančič. Naglasil je, da si naše žene zaslužijo posebno pozornost, ker, se udejstvujejo na delovnih mestih v službah in še doma kot gospodinje in matere, ko vzgajajo mladino v zavedne člane naše socialistične skupnosti. Mnogo je udeleženk našega osvobodilnega boja, ki ne uživajo priznanja in pozornosti, ki ju zaslužijo, ko še danes prizadevno sodelujejo pri preobrazbi naše družbe.
Sledil je kulturni spored z nastopom mešanega pevskega zbora pod vodstvom tov. Korduno-ve, nato recital, ki je oživljal življenjsko pot naših žena in mater pred vojno, v narodnoosvobodilni vojni in v povojnih prizadevanjih za gospodarski in socialni napredek, za uveljavitev samoupravljanja. Nastopil je še mešani pevski zbor nižje stopnje, ki je. prav tako navdušil prisotne s svojim izvajanjem, nakar so u-čenci v »telefonskih pogovorih« razlagali, koliko imajo njihove mamice dela in skrbi. Nastop prvošolčkov s plesom in recitali je požel veliko priznanja. Za zaključek pa je sledil nastop folklornih skupin.
Janez Tajnikar