Poštnina plačana v gotovini. Leto IH. - Št. 3 Ajdovščina, 18. januarja 1947 SIA VA VEMKEMU LEVIMI, VODITEEJU DEEAVSKE ARMADE VSEGA SVETA! Cena 4 jugolire — 8 metrolir. VELIKI LENIN V svojih delih in naukih bo preživel stoletja in tisočletja ' >111.t.i.AiA.Al.AiliAAAA.A.ÌAAAÌA.l.ll.lAiiiAAA.AAiiiAimitit.iiAliii.iAi.ll....tilt............ Vladimir Iljič Lenin (Uijamov), na j večji genij človeštva, ustanovitelj : boljševizma in prve socialistične države na svetu, se je rodil 1. 1870 v : Simbirsku (sedaj Uljanovsk). Vse svojo življenje je posvetil Lenin delu : za ljudstvo. Vodil je nepomirljivo borbo z vsemi sovražniki delovnega : ljudstva, s sovražniki revolucije. Revolucionarnemu gibanju se je Lenin : priključil, ko mu je bilo šele 17 let. Leta 1895 je bil Lenin aretiran, ■ leta 1897 pa je bil pregnan v Sibirijo. Niti v ječi niti v pregnanstvu ni • nehal z revolucionarno borbo. Leta 1900 je Lenin odšel v inozemstvo, kjer j je ustanovil časopis »Iskra«. Leninova »Iskra« je gradila partijo revolu-: cionarnih marksistov, pripravljala je revolucijo. Leta 1005 se je Lenin • vrnil v Rusijo, da bi neposredno vodil revolucionarno gibanje. Prva ruska revolucija L 1905 je bila premagana. Lenin je odšel zopet : v inozemstvo, kjer je razvil veliko aktivnost v borbi za partijo in za revo- : lueijo. Leta 1912 je na Leninov predlog postavila partija boljševikov na ; čelo revolucionarnega dela v Rusiji Leninovega zvestega prijatelja in : sobojevnika, J. V. Stalina. Ko je bil aprila leta 1917 carizem premagan, je Lenin prišel v Petro-: grad. Vodja revolucije je povedel narod k zmagi Pod vodstvom Lenina • in Stalina so delavci in najbolj revni kmetje Rusiije izvršili oktobra leta l 1917 največji prevrat v svetovni zgodovini, socialistično revolucijo. Oblast : so prevzeli sovjeti. Za predsednika Sovjeta ljudskih komisarjev — sovjet- ■ ske vlade — je Ml izvoljen Lenin. Narodi, je govoril Lenin, morajo biti ■ svobodni in enakopravni. Proglasil je novo boljševiško politiko prijatelj- : sliva in bratstva med narodi bivše canske Rusije. Z ogromno energijo se je Lenin lotil izgradnje države novega tipa, • države, kjer je ljudstvo gospodar. Lenin je vzgajal delovne množice v veri ; v lastne moči, zbujal je njihovo iniciativo v izgradnji novega življenja. Lenin je MR tesno povezan z ljudstvom, neskončno mu je bil vdan, ljubil ga je in mu je zaupal. Tudi ljudstvo je neskončno ljubilo Lenina : in mu zaupalo. Leninova jeklena volja in ogromna energija, njegova : neomajna vera v zmago so družile množice v nepremagljivo silo. Od prvih dni oktobrske revolucije je postavil Lenin na prvo mesto : nalogo, braniti sovjetsko deželo, poudarjal je geslo obrambe sovjetske : domovine. Osnovna lastnost sovjetskih ljudi, je govoril Lenin, morajo biti : hrabrost, pogum, preziranje strahu v brdM, pripravnost, boriti se skupaj : z ljudstvom proti sovražnikom naše domovine. Lenin je skupaj s Stalinom : ustvaril mogočno Rdečo armado, ki je pod njunim vodstvom odbranila • domovino delovnega Ljudstva vseh sovražnih napadov. Junaško braniti sovjetsko domovino, požrtvovalno delati, biti vdan • ljudstvu in pripravljen žrtvovati se, čuvati železno disciplino v zaledju in : na fronti — to so Leninovi nauki sovjetskemu ljudstvu. Leninovo geslo ; »Vse za fronto k je strnilo v eno celoto fronto in zaledje in je zagotovilo ] mobilizacijo wseh moči ljudstva za zmago v državljanski vojni. Lenin je izvršil ogromno delo za zmago socializma v sovjetski deželi. : V zelo težkih okoliščinah, ki sta jih ustvarili vojna in blokada, je Lenin ■ genialno pokazal pot za likvidacijo razpada, pot obnove in socialistične : pregraditve narodnega gospodarstva. Z Leninovim imenom so povezane vse najvažnejše pridobitve in zmage : sovjetske oblasti in sovjetske znanosti. Nobenega področja vede ni, da ga I ne bi bil Lenin, ta veliki učenjak, obogatil z največjimi idejami. Lenin : je razvil marksizem dalje in ga je dvignil na novo, višjo stopnjo. Največji ; človek sodobnosti, oborožen z vsem bogastvom človeškega znanja in kul- : ture — to je bil Lenin, zvesti sin ruskega naroda. Bil je poln čustva na- • rodnega ponosa, ponosa na narod, ki je ustvaril mogočno državo, bogato, cvetočo kulturo, napredno znanost in umetnost. 21. januarja 1924. leta ob 6. uri 59 minut zvečer je po dolgi in težki j bolezni V. I. Lenin umrl. Ob Leninovem grobu je tovariš Stalin prisegel, j da bo čuval in izvrševal Leninova izročila. Tovariš Stalin, veliki nadaljevalec Leninovega dela, poziva sovjetske j ljudi, da prav tako ljubijo svoj narod, kakor ga je ljubil Lenin, poziva jih, da bodo prav tako pogumni v borbi in neusmiljeni do sovražnikov domovine, kakor je Ml Lenin. Pod Leninovo zastavo je sovjetsko ljudstvo : zmagalo v veliki domovinski vojni. Leninovo ime, njegova dela in nauki bodo preživeli stoletja in tisoč-: let ja. Leninova stvar je nepremagljiva! Tl- KAJ JE DEJAL STALIN O LENINU I*rvič sem se spoznal z Leninom leta KI03. Res je, da se nisva spoznala osebno, temveč po dopisovanju. Toda to poznan-styo je naredilo name neizbrisen vtis, ki me ni zapustil ves čas mojega delovanja v partiji. Takrat sem bil v Sibiriji v pregnanstvu. Poznanje Leni-kovega revolucionarnega delovanja od "Mica 90-ih let dalje, zlasti pa od 1901, 140 je začela izhajati »Iskra«, me je privedlo do prepričanja, da imamo v Levinovi osebi zares izrednega človeka, takrat Lenin ni bil zame le navaden voditelj partije, temveč njen dejanski ustanovitelj, kajti on edini je razumel Uajgloblje bistvo in neobhodne potrebe UuSe partije. Ko sem ga primerjal z dr*gimi voditelji naše partije, se mi je ’odno zdelo, da so Leninovi sobojevniki Pl e banov, Mariov, Akseirod — za Biavo nižji od Lenina in da Lenin v Primeri z njimi ni preprosto eden iz-ujod voditeljev, temveč voditelj višje 'U’uM, planinski oiel, ki ne pozna strahu v borbi in ki pogumno vodi partijo po ««raziskanih poteh ruskega revolucio-Uarnega gibanja. Ta vtis se je tako globoko zakoreni-u*1 v moji duši, da sem občutil nujno Potrebo, pisati o njem nekemu svojemu Prijatelju, ki je živel takrat v izgnan- vu. čez nekaj časa, ko sem bil že pre-Bn«n v Sibirijo, to je leta 1903, sem obil od prijatelj« navdušen odgovor, pa preprosto, toda globoko in PMnembno Leninovo p iemo. Leninovo !*snvo j© bilo razmeroma kratko, toda odalo je pogumno in neustrašeno kri-uuše partijske prakse in čudovito ile do sovjetske oblasti sovražno razpoložene. V Petrogradu samem se je takrat pripravljala vstaja gojencev vojaških šol. Razen tega je korakal Kerenski z vojsko nad Petre» grad. Spominjam se, kako je med odmorom pri telefonu Leninov obraz zažarel v čudoviti svetlobi. Videti je bilo, da se je že odločil. »Pojdimo na radijsko postajo« — je reko! Lenin — »koristila nam bo. S posebnim poveljem bomo odstavili generala Duhonina in imenovali na njegovo mesto kot vrhovnega poveljnika tov. Krilenka Nato pa bomo mimo komandnega kadra pozvali vojake, naj obkolijo generale, prenehajo z borbo, naj se povežejo z avstrijskimi in nemškimi vojaki in vzamejo delo za mir v svoje roke.« To je bil »skok v neznano«, toda Lenin se ni bal tega »skoka«, nasprotno, šel mu je nasproti, kajti vedel je, da hoče vojska mir in da si bo mir pridobila in pomedla z vsem in vsemi, ki ji bodo nasprotovali, vedel je, da bo ta način utrditve miru vplival na avstrijske in nemške rojake in da bo zbudil hrepenenje po miru na vseh frontah brez izjeme. Znano je, da se je tudi ta Leninova revolucionarna slutnja pozneje natanko uresničila. Genialna bistrovidnost, sposobnost, hitro razumeti in spoznati notranji smisel bližajočih se dogodkov, to je tista Leninova lastnost, ki mu je pomagala začrtati pravilno strategijo in jasno linijo dela v odločilnih trenutkih revolucionarnega gibanja. ZASEDANJE USTAVODAJNE SKUPŠČINE LR SLOVENIJE Slovenski narod sprejema svojo prvo Ustavo Ustavodajna skupščina LR Slovenije je nadaljevala svoje zasedanje z razpravo o osnutku ustave LR Siovenije. Ko so ljudski poslanci zasedli svoja mesta v slavnostno opremljeni dvorani Ustavodajne skupščine LRS v prostorih ljubljanske Filharmonije na Kongresnem trgu je v dvorano stopil ljudski poslanec tov. Edvard Kardelj. Vsi ljudski poslanci in gostje so tov. Edvarda Kardelja pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je prišla v dvorano vlada LR Slovenije s predsednikom tov .Miho Marinkom na čelu, ki so jo ljudski poslanci prav tako navdušeno pozdravili. Predsednik Ustavodajne skupščine LR Slovenije tov. Ferdo Kozak je zatem otvoril četrto redno sejo. Tajnik tovariš Jože Jurač jo prečitat zapisnik tretje redne seje, ki je bil soglasno odobren. Predsednik je sporočil, da so se ljudski poslanec Boris Kidrič in še nekateri opravičili, ker so službeno zadržani, in da je ustavodajni odbor dostavil Ustavodajni skupščini LRS poročilo s končnim predlogom ustave. Nadalje je sporočil, da je Ustavodajna skupščina iz vseh delov Slovenije prejela na stotine pozdravnih resolucij ter prečita! seznam teh resolucij, ki jih je skupno 315. Predsednik je nato predlagal, naj bi peta redna seja imela na dnevnem redu razpravo o poročilu ustavodajnega odbora o osnutku ustave LRS. Ko je skupščina sprejela ta dnevni red, je bila četrta seja zaključena, peta pa se je nadaljevala. Po poročilu tovariša V. Avblja je spregovoril predsednik LRS tovariš Miha Marinko: Tovariši, tovarišice, ljudski poslanci! Slovenski narod, slovensko ljudstvo stoji neposredno pred velikim zgodovinskim dogodkom, da dobi končno svojo Ustavo. Na vas, izvoljenih predstavnikih tega naroda je, da izrečete končno besedo o osnutku Ustave, ki ga je predložila vlada. Odločitev o tem ne bo težka, saj je osnutek bil na široko diskutiran po naših osnovnih organizacijah. Predsedstvo vlade in Ustavodajni odbor sta dobila kakor vidite iz poročila, stotine pisem s konferenc in zborovanj, v katerih se skoraj enodušno odobrava naš osnutek Ustave, ki je bil objavljen in dan v vsenarodno diskusijo pred enim mesecem. Ob tem svečanem zgodovinskem dogodku za naš narod ne bo odveč naglasiti nekatere značilne okolnosti v katerih sprejemamo Ustavo. Sprejemanje Ustave je velika stvar, najodločilnejše važnosti za usodo naroda in države. V zgodovini so bile povsod okrog sprejemanja Ustave velike in hude ustavne borbe, trenja med nasprotujočimi si. družbenimi razredi. Tako je tudi danes povsod tam, kjer družbene prilike še niso ločilne borbe naprednih ljudskih sil, ker je v današnji živi stvarnosti vsebovana dolga vrsta let borbe za to osvoboditev. Predloženi osnutek ustave nima svojih korenin samo v formuliranju osnovnega projekta zvezne ustave v Zveznem ministrstvu za konstituanto — ne samo od Jajca dalje, ne samo v začetku na-rodno-osvobodilne borbe, marveč izvira iz dobe dozorevanja in prekaljevanja Komunistične partije Jugoslavije. Ta ustava se je začela pisati že davno, v večjih in manjših revolucionarnih borbah. Oktobrska revolucija je s svojo zmago, s svojimi idejami le še bolj osvetlila pot borbe za vse podjarmljene narode. Maršal Tito ne bi mogel postati neposredni voditelj naših narodov že od prvega dne naše osvobodilne borbe, če ne bi bil že v tem momentu nesporni voditelj Komunistične partije, če ne bi Komunistična partija vzgajala svojih dragocenih kadrov. Miniti je morala dolga vrsta let, da so najnaprednejše sile, ki so se zbudile in organizirale v prvem borbenem poletu delavskega razreda po prvi svetovni vojni, prišle do idejnega razčiščenja o vseh važnih vprašanjih družbeno-razvoj-ne zakonitosti, ki je pri nas v mnogo-nncionalni državi bila še bolj zapletena. Preteči je moralo še nekaj časa, da se je najnaprednejše jedro delavskega gibanja osvobodilo raznih bolezni stare vzgoje in zablod. Naš osnutek ustave, ki je pisan na osnovi in v duhu zvezne ustave, vsebuje določilo, ki stavlja izven zakona vsakogar, ki bi hotel ogrožati eno od osnovnih pridobitev, ki je jamstvo naše nacionalne eksistence, nacionalne suverenosti in našega lepega napredka, to je enotnost jugoslovanskih narodov. To je važna določba, ker sovražnik še ni popolnoma pobit, še ni popolnoma onemogočen, ni se odrekel svojega starega, preizkušenega sredstva: razbijanja te enotnosti, ker upravičeno lahko računa, da bi se mu samo z razbitjem naše enotnosti mogli vrniti izgledi za povratek na staro. Ta določba je važna, ker imamo še ljudi s starimi navadami, s staro vzgojo, z dovolj naivnosti, da bi še mogli nasedati sovražnim lažem. Zablode in predsodki preteklosti, v katerih so se ljudje vzgajali stoletja, so težka dediščina, ki se je moramo osvoboditi. Federativna oblika državne ureditve, resnična ljudska demokracija in sprememba ekonomsko družbene strukture, ki je ustvarjena pri nas in uzakonjena v ustavi, jemlje vsako objektivno podlago medsebojnega nezaupanja med jugoslovanskimi narodi. Izločitev iz naše našega so ha- Puljski delavci ne branijo samo strojev, temveč tudi svobodo razčiščene, kjer napredne demokratične sile še niso dovolj pribrane in organi- družbeno politične sredine, iz zirane, kjer še niso osvojile odločilnih javnega življenja vseh onih, ki pozicij, kjer reakcija še kraljuje. In za zirali svojo oblast (svojo protiljudsko današnji moment, v katerem mi in vsi oblast) na razbijanju ljudske in narodne narodi Jugoslavije sprejemamo svoje re- enotnosti, budnost proti vsakemu njiho-publiškc Ustave, je zelo značilno in ob- venni bodočemu rovarjenju, predstavlja enem popolnoma jasno in razumljivo na- temelj čuvanja naših pridobitev, sprotje, kakršno vlada mod deželami. Federalna ureditev naše države je kjer je ljudska demokracija zmagala ali j,j|a izvedljiva in je trdna zaradi tega, vsaj napredne ljudske demokratične sile ker je z izločitvijo izkoriščevalcev in močno prevladujejo, in deželami, kjer še ekonomskih zasužnjcvalcev — domačih vladajo reakcionarne protiljudske sile. jn inozemskih — odstranjena vsaka mož-Dobro poldrugo leto je minulo od konč- „„5^ ,|a en narod bil izkoriščan in nega vojaškega zloma hitlerjevske Nem- I gospodarsko podjarmljen od drugega na-čije in vseh njenih satelitov,^ štiri-pet ^let I r0(ia. Nacionalna suverenost vsake repu- blikc in suverenost F. L. R. J. je zajamčena s tem, da so naša narodna gospodarstva v naših, narodnih, ljudskih 'rokah. Otresli smo se vseh jerobov inozemskih impreialistov. Naša demokracija je zares ljudska in ne samo formalno meščanska demokracija, ker je odstranjena podlaga gospodarskega izkoriščanja človeka po človeku, ker so osnovna produkcijska sredstva v rokah države, ker so vseljudska imovina. Naša demokracija je prava in resnična, ker so odstranjene možnosti laži in prevar v družbenem političnem življenju, odstranjena je možnost vsakega zastraševanja in gospodarskega pritiska proti svobodni opredelitvi po lastnih interesih. Ogromna večina naših državljanov, vse delovno ljudstvo ima enotne in skupne interese proti neznatni manjšini onih, ki hočejo živeti na račun tujih žuljev, na račun izkoriščanja. Najpomebnejšc pri sklepanju o naši ustavi je to, da vse vsebovane norme odražajo živo stvarnost, že praktično preizkušeno stvarnost, kot nesporno, pravilno in dobro, ki smo jo napravili v poldrugem letu od naše osvoboditve sem. Naše ljudstvo še je že pokazalo zrelo in sposobno svoje svobode, zna si vladati samo. Naši veliki gospodarski uspehi pa so pokazali vso prednost pred starim izkoriščevalskim sistemom, kjer so ogromne množice trpele glad in pomanjkanje. V poldrugem letu se je že globoko uveljavila naša nova ljudska zakonitost, pokazali smo se sposobne, da odkrito gledamo v obraz vsem pomanjkljivostim in napakam, pokazali smo se sposobne premagovati težave in radikalno odpravljati napake. Naš državni sektor gospodarstva je pokazal vse prednosti in življenjsko sposobnost, da bomo s tem sistemom hitro napredovali v industrializaciji naše dežele. Naša republiška ustava v skladni bar- je trajala ena najstrašnejših vojn, kar jih pozna zgodovina človeštva za zmago nad fašističnimi in imperialističnimi silami. Pa poglejmo po svetu, kjer je mir in resnična ljudska svoboda in kje se borba za to svobodo še mora nadaljevati. Povsod, kjer so izkoriščevalci še na oblasti, prevladujejo imperialistične sile, tam se nadaljuje borba za osnovne človeške pravice. Koder je vpliv reakcije in imperialističnih pohlepov močan, tam je državljanska vojna, tam se nadaljuje borba za narodno osvoboditev. Mi jugoslovanski narodi pa sprejemamo svoje republiške nacionalne ustave brez notranjih borb in trenj. Mi sprejemamo Ustavo, ki sc bistveno razlikuje od vseh ustav po kapitalističnih deželah, to ustavo sprejemamo v veliki cnodušnosti in svečanem razpoloženju. Fri nas ni trenj' in nasprotij niti za tako napredno ustavo kakor je naša. Zakaj? Pravilni odgovor na to lahko da vsak naš povprečen državljan. Ta naša cno-dušnost je mogoča zato, ker so zmagale v osvobodilni borbi osnovne ljudske množice, ki so se bojevale zato. da uveljavijo načela resnične ljudske demokracije, da istočasno z nacionalno osvoboditvijo izvrše tudi napredno družbeno ureditev, da osvoje oblast. Potrebno je pa naglasiti odgovor tudi na neko drugo vprašanje: zakaj so napredne družbene sile zmagale pri nas, ne pa v mnogih drugih deželah, kjer se borba danes še nadaljuje? Potrebno je naglasiti, zakaj so naši narodi bili sposobni boriti se in zmagati v 1. 1941-45 in zakaj se to ni zgodilo že leta 191 S. Za pravilno pojmovanje je važno vedeti, zakaj so naši narodi v tej vojni, ko so začeli osvobodilno borbo v najtežjih okoliščinah, imeli dobro politično in vojaško vodstvo in zakaj tega ni bilo v letu 1918. Čeprav se je odločilna borba, oborožena borba vsenarodne vstaje začela leta 1941, bi bilo napačno ne videti osnovnih začetkov te gigantske borbe, ki so bili pogoj, da se je ta borba razvijala in bila zmagovita. Mnogi primeri drugih . , držav dokazuiejo. da so demokratične moniti z drugimi republiškimi ustano--i'e pri njih danes skoraj na tisti stop- vami in z zvezno ustavo predstavlja nji na kakršni so bile in na kakršni svetlo perspektivo našega razvoja. Na smo bili mi po nrvi svetovni voini. Ne , tej osnovi našega družbenega gospodarja se enega z drugim dobesedno pri- stva so ostvarljm najsmeleja, načrti na-merjati, toda v enem osnovnem bistvo- še gospodarske izgradnje. Hana je vsa nem elementu ta primerjava drži. Ipobud« za veliki polet 111 delovne nnpo- Uansko sprejetje zvezne ustave in re da bomo lahko Premagovali vsako -prejemanje sedanjih republiških ustav malodušje ljudi (ki se boje težav n ki '■o bilo in je lahko brez dolge diskusije bi delal, raje počasi), da bomo lahko samo zategadelj, ker je sprejetje ustave odstranjevali s poti vsakogar, k! ho samo logična posledica te dolge in od- stremel nazaj. Pod streli civilne policije so padli pred tednom dni- v Pulju trije delavci, devet pa jih je bilo ranjenih. Padli so v borbi za oh ranitev ljudske i movine, katero angloameriške vojaške oblasti vsak dan ropajo in prenašajo v Italijo. To se dogaja že devet mesecev, na debelo se izvaža v Italijo stroje, razne industrijske in transportne naprave iz tistih krajev, ki bi morali biti priključeni k Jugoslaviji. Tako je doslej civilna policija kot izvršilni organ angloameriške vojaške uprawe v coni A odpeljala iz ladjedelnice v Pulju 12 ton težak cilinder, 7 elektromotorjev, 6 hidravličnih črpalk in razne druge stroje. Iz Vale-lunge v Pulju je bilo odpeljanih nad 20 strojev. Pred dnevi je bilo demontiranih nadaljnjih 30 strojev, katere so spravili v zaboje z napisom »tobak« z namenom, da bi jih skrivaj odpeljali iz Pulja, ter da bi bili delavci o tem nepoučeni. Angloameriške oblasti ne nudijo samo aktivne podpore roparjem ljudskega imetja, temveč dajejo celo pobudo na ropanje. Odgovorne oblasti so oropale same in odpeljale ves železniški material s proge Prvačina—Volčja Draga—Gorica, ker se ve, da bo po podpisu mirovne pogodbe v Italijo pripadala Jugoslaviji. Ob tej priliiiki so odpeljali lokomotive, vagone in motorne vozove. To ravnanje angloameriških oblasti pomeni brezobzirno kršenje obveznosti, ki so bile potrjene v »devinskem sporazumu«. Celotna področja cone A predstavljajo sedaj prava razdejanja; zaradi obvaža-nja idustrijskih naprav iz Pulja je brezposelnih že 10 tisoč delavcev, toda puljsko delavstvo, ki se je v domovinski vojni odzvalo Titovemu pozivu, odločno vztraja na svojih pozicijah in je pripravljeno kljub težkim življenjskim žrtvam obvarovati stroje, ki so dejansko last ljudstva, ki delavcu pomenijo življenje in vsakdanji kruh, obenem pa tudi rast in krepitev skupne domovine Titove Jugoslavije. Morala puljskega delavstva je silna. Celo ranjenci, v katere je streljala zločinska civilna policija, vzpodbujajo svoje tovariše k nadaljevanju borbe. Marija Kržinac, mati padlega partizana, ki je bila ranjena s strelom v grlo, in ki se nahaja danes v bolnišnici, je napisala pismo, v katerem pravi: »3. t. m. ob 10 dopoldne se je raznesla vest v tvornici tobaka, da skuša civilna policija iz mlina v ulici Vodnjan odpeljati stroje. Me antifašistične delavke nismo niti za hip pomišljale, temveč smo krepko strnjene pohitele, da obva- rujemo stroje. Ko smo opazile, da se odvaža plod našega dela in našega znoja, nismo več mislile na življenje, temveč samo na našo delavsko zmago. Spominjam se, kako sem stala ob našem tovarišu Linu Marianiju, kateri je junaško padel in prav njegova smrt mi je dala moč, ki me je gnala naprej v borbo. Civilna policija nas je naskočila, toda mi se nismo umaknili, temveč smo jurišali nanje, dokler niso pobegnili v svojim orožjem vred. Eden izmed zločincev civilne policije, ki je drvel na motornem vozilu, je smrtno ranil tovariša poleg mene. Ničesar nisem več videla. Planila sem naprej, toda zadel me je fašistični izstrelek. Padla sem na tla in spet sem z vsemi močmi poskušala, da jih naskočim, toda moje moči so pešale in tovariši so mi prišli na pomoč. V mojih očeh ni bilo solz. Ne morem govoriti, ker mi je strel prebil grlo. Sem žena delavca, ki je že leta 1923 po zaslugi italijanskega imperializma moral oditi v Ameriko, da bi nam zaslužil kruh. Tam je umrl. Sem mati partizana, ki je prostovoljno odšel, sko korist. da se bori za svobodo našega naroda, katero so mu oni hoteli odvzeti. Ni se več vrnil, padel je v pravični borbi za boljšo bodočnost nas vseh. Jaz, njegova mati, čutim potrebo, da nadaljujem borbo, katero je bil moj sin za svobodo našega naroda. Ponosna sem, ker lahko nadaljuje® to borbo. Žal mi je, ker moram ležati v postelji in ker nimam te sreče, da bi bila pri svojih tovariših in da bi skupno z njimi nadaljevala borbo za obrambo naših strojev in naše svobode.« Borba v Pulju se nadaljuje. Fašistični elementi, ki so ves čas fašističnega režima izkoriščali prebivalstvo Pulja, stopili v stik z anffloam e riškimi vojaškimi oblastmi in civilno policijo, da bi odnesli iz težko poškodovanega mesta še poslednje proizvajalno sredstvo. Nudijo namreč visoke vsote denarja onim, ki bi hoteli pomagati pri ropanju strojev. Vsote se dvigajo celo do sto tisoč lir. Delovno ljudstvo zasleduje vsa ta zločinska dejanja, angloameriška vojaška uprava pa s svojim ravnanjem kaže, da ji dogodki v Pulju še niso bili v za_dp-sten pouk. Civilni policisti, ki so podan ostavko, so bili nadomeščeni z novim kontingentom civilne nolicije, ki je pri" šla iz Trsta in ki je sedaj pripravljena za nadaljnje ropanje. Puljski delavci pa, ki jim je jasno, kaj pomeni to ropanje, pa dokazujejo imperalističnemu svetu vso silo in moč. kadar je treba ščititi njih lastno delav- Ameriška politika zavlačuje rešitev vprašanja splošne omejitve oboroževanja Ameriška politika zavlačuje rešitev vprašanje splošne omejitve oborože-nja. Popolnoma razumljivo je, da vlada v vsem svetu široko zanimanje za nadaljnji razvoj zunanje politike ZDA. Ob nedavnih zasedanjih Sveta ministrov za zunanje zadeve in generalne skupščine organizacije Zveze narodov so prišla na dnevni red važna politična vprašanja, ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev. Med vprašanji, katerih nujno rešitev narodi posebno nestrpno pričakujejo, je na prvem mestu problem splošne omejitve oboroževanja. Treba pa je omeniti, da ameriški predstavniki z nenavadno počasnostjo razpravljajo o ukrepih, da bi se pospe- šila ustvaritev sklepa generalne skupščine o splošni omejitvi oboroževanja. Tako ameriški odposlanec ni podpiral edino pravilnega stališča odposlanca v varnostnem svetu Gromikova. Tako tudi ni prišlo do’prepovedi in izključitve najbolj rušilnega atomskega orožja iz oborožitve posameznih držav. Gromiko P® je izjavil, da bo predstavljala nujna rešitev o prepovedi atomskega orožja ’n drugih težkih rušilnih orožij prvi resnični korak k ustvaritvi sklepa o omejitvi oboroževanja, če imamo pred očmi izreden pomen soglasnega sklepa o splošni omejitvi oboroževanja oz. razorožitvi, moramo pričakovati, da bo napravljen prvi korak k ustvaritvi tega sklepa- KOMUNISTI V ITALIJI BODO BRANILI POPOLNO NEODVISNOST SVOJE DRŽAVE Na zasedanju pokrajinske konference Komunistične partije Italije v Firencah sta govorila minister Scoccimaro in Amendola. Opozarjala sta na potrebo, da se podprejo komunisti v Južni Italiji pri organizacijskem delu, kjer se pojavljata dva važna problema. Braniti je treba demokratične ustanove s pomočjo mobilizacije demokratičnih sil ljudstva proti reakcionarnim izzivanjem in policijskemu nasilju. Prav tako pa je važen boj proti lakoti in gospodarski zaostalosti, boj za napredek in mobilizacijo vseh kmetov na podlagi borbe za izvedbo agrarne reforme. Finančni minister Scoccimaro je orisal vse poskuse monarhistov in njih pomagačev, da bi odstranili komuniste iz vlade, pokazal je na vse poskuse krščanskih demokratov, ki skušajo razbiti enotno akcijo socialistov in komunistov. Iz tega je jasno razvidno, da imajo ti ljudje namen, da bi razdvojili delavski razred in mu odvzeli vodilno vlogo. O italijanski zunanji politiki jra je dejal: »V tem trenutku nas postavlja italijanska zunanja politka pred probleme usodne važnosti. Potovanje predsednika mSlnd-etrskega sveta De Gasperija v ZDA je izzvalo različne občutke pri Italijanih. V Italiji so ljudje, ki so pripravljeni zaradi svojih osebnih interesov in zaradi zaščite razrednih predpravic sprejeti tuje nadzorstvo, pa čeprav bi žrtvovali narodno neodvisnost. Komunisti niso nikoli zahtevali zase kakih predpravic, zato pa zahtevajo in bodo branili popol- no neodvisnost svoje države.« Pokrajinska konferenca KP Italije v Firencah ]® poslala 25. kongresu italijanske socialistične stranke v Rimu naslednji pozdrav: »Pokrajinska konferenca KP Halli® pošilja kongresu bratske socialistične stranke bratski pozdrav vseh italijanskih komunistov. Kot zvesti in vztrajni borci za demokracijo in socializem želimo vašemu kongresu popoln uspeh v4 boju za dosego teh ciljev. Kot dosledni in vztrajni borci za enotnost delavskega razreda in delavcev želimo, da bi izšln socialistična stranka iz kongresa še močnejša, še boli enotna in še bolj združena.« DELO VARNOSTNEGA SVETA DODATKI MIROVNE POGODBE Z ITALIJO, KI SE NANAŠA JO NA VPRAŠANJE TRSTA, SO BILI ODOBRENI Dodatki mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na vprašanje Trsta, so bili odobreni. Varnostni svet, ki je sprejel in proučil dodatke k predloženi mirovni pogodbi z Italijo in ki se nanašajo na ustanovitev in upravljanje svobodnega ozemlja Trsta, je odobril tri dokumen- te, to je dokument o začasnem režimu svobodnega ozemlja Trsta, stalni statut svobodnega ozemlja Trsta in dokument o svobodni luki Trsta. S tem prevzema Varnostni svet vse odgovornosti, ki izvirajo iz odobra"*'' teh dokumentov. VIETNAMCI SE BORIJO PROTI KOLONIALNI ODVISNOSTI Sedanje borbe v francoski Indovini pričajo, da je vietnamsko ljudstvo trdno odtočeno braniti svojo svobodo pred bivšim osovraženim režimom kolonialne odvisnosti, vendar pa skušajo Vietnamci s pogajanji doseči rešitev svojega vprašanja, medtem ko so vse njihove sile mobilizirane in se borijo z orožjem proti imperialistom. Predsednik vietnamske republike se ie obrnil na francosko vla- do in francoski narod s pismom, v katerem je podal pogoje, ki so po mnenju Vietnamcev nujno potrebni za vzpostavitev miru. Pogoji zahtevajo takojšnjo prekinitev vojaških akcij v Vietnamu, Hočinčinu. Anamu in Tonkingu, kakor tudi, da se obnovijo pogajanja, ki so se pred časom pričela, da se dokončno uredijo francosko-vicina maki odnosi. Osvobodilna fronta je na Koroškem edina stranka, ki ščiti koristi Slovenskega naroda Po v«ej Koroški se prirejajo množični mitingi, na katerih zahtevajo slovenske ljudske množice uradno priznanje Osvobodilne fronte Slovenske Koroške kot njihove politične organizacije. Prebivalci občin Bela in Železna kapla so poslali z mitinga zavezniškemu kontrolnemu svetu na Dunaju naslednjo , resolucijo: I »Prebiralci občin Bela in Železna kapla, zbrani 5. januarja letos na mitingu, soglasno zahtevamo uradno priznanje Osvobodilne fronte Slovenske Ko- . roške. ......... 1 V času Hitlerjevega terorja je bua Osvobodilna fronta edina organizacija, ki je pričela oboroženo borbo proti nemškim zatiralcem in zavojevalcem. Samo iz Železne kaple je okoli 300 partizanov, od katerih jih je 50 padlo v osvobodilnem boju. Po zlomu Hitlerjevega rajha predstavlja Osvobodilna ironia Slovenske Koroške edino stranko, ki resnično zastopa in ščiti interese slovenskega naroda na Koroškem. Zato smatramo, da je naša zahteva po priznanju Osvobodilne fronte popolnoma upravičena in pričakujemo, da bo izpolnjena. Smrt fašizmu — svobodo narodu) Albanija zahteva« da se udeleži sestanka v Moskvi Ker se bliža zasedanje Sveta zunanjih ministrov v Moskvi, je poslal predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Ljudske republike Albanije generalni polkovnik Enver Hodža štirim zunanjim ministrom brzojavko, v kateri zahteva, da se udeleži sestanka tudi Albanija, ker je pri tem neposredno Pr'' zadeta Albanija je zakonito prizadeta v določanju mirovne pogodbe z Nemčii°> ker je pretrpela zelo težke izgube m®'1 nemško okupacijo in je vodila ogorčen® borbo proti nacističnemu okupatorju. v resnici je Albanija ena izmed prvih žrtev fašistične napadalnosti in je postat® žrtev imperialističnih hord že leta l9f*" Že spočetka je bila zapletena v vojn® z italijanskimi okupatorji. Borbo pr®*1 osvajačem je nadaljevala ne da bi jedila kakršne koli žrtve, ki znašajo 2 tisoč padlih, 12.600 ranjenih, okrog tisoč ujetih in političnih ujetnikov in ' tisoč požganih in porušenih domov. A ban i ja ima vso pravico do vojne odškodnine in iz tega razloga zahteva v'*a_ LR Albanije, da priznajo njeno pravi®® ter da se udeleži bližnjega sestanka, ki®r bo obrazložila svoje stališče kot d®ian »ki član konferonce v svojstvu enak® j>ravnosti z ostalimi člani. Soudeležba naie mladine pri gradnfi Mladinske proge Samac - Sarajevo fe naša osrednja naloga Mladina Jugoslavije! S svojim prostovoljnim delom in vstrajno požrtvovalnostjo pri izgradnji in obnovi naše v vojni opustošene države si zavzela prvo mesto in ponesla slavo naše mlade generacije naših narodov daleč izven meja naše države. Naj bo lo \eto leto še bolj množičnih, še večjih delovnih poletov mlade generacije Jugoslavije •h to ne samo v izgradnji naše države, temveč povsod i v šolah i na univerzah, Povsod, kjer dela ali se uči mladina! Šolska, strokovna, fizična in kulturna vlgoja naj ti bo naloga, a ostali čhs posveti izgradnji in obnovi naše države! Gradnja novih železniških prog, novih cest, novih tovarn in rudnikov, novih zgradb naj čaka tudi tvojo udeležbo v letu 1947! Maršal Tito Brez dvoma je, da bo mladina v letošnjem letu pokazala, kako pravilno in 'unestno je zaupanje vanjo, kadar sprejme Titov poziv. Svoje veliko zaupanje ta ljubezen, ki ju goji do našega dragega maršala Tita, je tako veliko, da ji njegove smernice pomenijo zakon. Mlade sile, čete, brigade pa znajo svojo ljubemu in zaupanje v maršala Tita spremd-ujati v mogočne delovne uspebe, brez katerih razvoj Jugoslavije ne bi bil zagotovljen. Danes pa je zato prav mila-4ina jugoslovanskih narodov usmerjeval- ka hitrega porasta gospodarstva in temeljna šola za uresničenje proizvajalnega načrte nove Jugoslavije. Največja delovna naloga, katero je mladina jugoslovanskih narodov sprejela, je zgraditev nove »Mladinske proge Ša-mac—Sarajevo«. Ta proga ne predstavlja samo največje naloge mladine, temveč tudi največjo in najobsežnejšo novo graditev v naši domovini Jugoslaviji, kar se jih bo izvedlo v letu 1947. Po načrtu se bodo dete pričela 1. aprila. Zaha j bomo gradili novo Mladinsho progo Samac—Sarajevo Dolina, po kateri teče reka Bosna, Je bogata na rudah, prav posebno na železni rudi. Prav teko počivajo v tem ob-ttočju silni skladi premoga. Tako je to-rej tam ležišče dveh odločujočih čimite-tjev in obenem pogoji za razvoj naše težke industrije. Nam pa je jasno, da brzine, s katero se bo razvijala težka industrija v dolini reke Bosne, je prete] odvisna brzina industrializacije naše telotne države in obenem ustvarjanje našega prvega petletnega načrte. Z vidika razvoja našega gospodarstva na splošno se predvideva porast prometa na progi Sarajevo—Brod, ki že danes ne Muore več zadovoljevati vsem prevozmm Potrebam. Ker je omenjena proga celo ozkotirna, je potrebno, da se čim prej Ogradi normalnotima proga, ki ne bo zavirala industrializacije, ko se bodo najavila dela večjega obsega. Izgradnja premogovne in kovinske Industrije predstavlja osnovno nalogo, vendar ne edino, ki bi zahtevala hitro Izgradnjo proge Šamac—Sarajevo. Ne smemo prezreti dejstva, da v dolini reke Bosne že danes obstojajo velika podjetja lesne industrije, nahajajo se tam tudi velika ležišča laporja, iz katerega se bo izdeloval cement. Torej obstojajo tudi možnosti za razvoj drugih industrijskih vej in ne samo premogovne in kovinske. Nič manj važno pa ni dejstvo, da predstavlja proga Šamac—Sarajevo del bodoče železnice, katera naj bi tekla do pristanišča Ploče na Jadranskem morju. To bo na vsak način podprlo razvoj naše pomorske plovbe, za katero sicer imamo mnogo povoljmih pogojev že danih. Tudi če ne mislimo na druge zelo važne gospodarske momente, če ne mislimo na to, kaj pomeni vsaka železnica za razvoj kulture in porast življenjske ravni ljudstva, je že dovolj utemeljeno s tem, kar smo navedli, da spada gradnja te proge med najvažnejše naloge v državi. In te naloge morajo biti čim prej izvršene, med njimi tudi nova mladinska železnica. Naša mladina je v letu 1040 z delom na progi Brčko—Banoviči dokazala svojo enotnost z vso jugoslovansko mladino Že 28. maja 1940 je odšla na delo prva brigada s Slovenskega Primorja, brigada narodnega heroja »Janka Premrla-Voj-ka«. Ta brigada, ki si je z delom priborila prehodno zastavico, se je vrnila udarna in odlikovana z Redom dela prve stopnje: Njen komandant, tovariš Cetina Mirko, namestnik komandanta, tovariš Mervič Franc-Igor, ki je danes sekretar okrožnega odbora ZAMJK in udarnik-miner, tovariš Kos Ivan pa so prejeli od Prezidija Ljudske skupščine FLRJ odlikovanje Reda dela tretje stopnje. Tudi ostale tri brigade, »Pine Tomažiča«, »Rudija Mahniča-Brkinca« in »Soška«, od katerih zadnji dve sta se vrnili po dokončani graditvi proge 10. novembra, bo vse tri postale udarne. Skupno so Stele vse štiri brigade, ki so delale na Mladinski progi, 917 mladincev in mladink, od katerih je 74 postalo udarnikov, okoli 160 pa je bilo pohvaljenih. Toda mladinci in mladinke, ki so lani delali na Mladinski progi, niso le ogromno prispevali k izgradnji svoje domovine; mnogo so pridobili tudi v splošni vzgoji, teko politični, kakor tudi strokovni in splošno kulturni in med njimi ge je široko razvila tudi fizkultura, ki vzgaja zdrav duh v zdravem telesu. Danes mnogi brigadirji zavzemajo odgovorna mesta v naših organih ljudske oblasti, v gospodarstvu in v mladinski organizaciji. Utrdilo se je med njimi Je bolj bratstvo vseh narodov Jugoslavije, »kovano v narodno osvobodilni borbi, še več, utrdila se je tudi enotnost napredne mladine vsega sveta; pri gradnji proge bo namreč sodelovale tudi brigade drugih narodov in spominjamo se, s kakšnim veseljem so nas inozemske brigade obiskale po končanem delu na Primorskem. Pa tudi v drugih krajih so naše brigade prispevale svoj delež. Gradnje ce- Oakovo S', Brod Bijetjina Marnaj Banoviči Kladonj Vareš Visoko SARAJEVO RoaaHca m Konjic sedanjo ozkotirna proga Mlad. p rog a Brčko Banoviči Mladproga šamac Sarajevo 1577 mladincev in mladink je v letu 1946 delalo v okrožnih brigadah in skupno so napravili 1,100.000 delovnih ur v vrednosti 40,700.000 lir. Kako ničevi postanejo nekateri stari izreki, češ »mladost je norost, čez jarke skače, kjer je most« in »kadar odrasli govore, mladi naj molče«, če pogledamo ta dejstva! Ni ei mladina zastonj pridobila enakoprav- nosti v narodno osvobodilni borbi; nasprotno, stotisočd mladih junakov so padli v borbi za lepšo bodočnost. Prav teko pa tudi danes mladina z delom dokazuje, da je vreden član družbe, vreden, ker s svojim mladostnim ognjem ustvarja boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva. Ljudstvo Jugoslavije bo zato svojo mladino vedno visoko cenilo. Mladinska proga je velika delovna šola naše mladine Izkušnje, ki smo si jih pridobili mladinski progi Brčko—Banoviči in Pri vseh drugih delovnih akcijah, so pokazale, da se pri tem dajejo velike možnosti za vzgojo mladega rodu. V borbi 6 prirodo jekleni značaj mladih ljudi, razvija se upornost in volja za dosego zmage. Tu vidi mladina in se tudi nauči marsičesa, kar v domači vasi ali mestu more. Poveča si splošno kulturno Mranje, prav tu pri delu se kakor maJo-kje mladina zbližuje, nauči se ljubiti jjug drugega, razvije se velika ljubezen, kr povezuje vse člane delovne skupnosti. ^ vseh strani naše Jugoslavije se bodo seSli mladinci in mladinke, spoznavali 66 bodo med seboj v skupnih naporih, Požrtvovalnosti in zdravi zabavi in Ucvrščavali bratstvo in edinstvo naših narodov. Na te način se bo še bolj poglobila in rasila Ljubezen do skupne domovine Titove Jugoslavije. Z eno besedo Povedano, v naši mladini se razvijajo one dobre lastnosti, ki so tako nujne Za napredek naše domovine. Mo bi pa napačno, če bi pozabili še ornga dejstva, ki jih nudi mladinska Pfoga za dvig naj raznovrstne jših kadrov, m so naši državi potrebni za uresničitev Petletnega načrte, posebno pa kadrov za mladinsko organizacijo samo. Lansko teto Se je organizirala cela vrsta tečajev, K1 so trajali od 5 pa do mesec dni. Letos so možnosti za organiziranje tečajev dokaj večje, a izkušnje, katere so dosežene, bodo pomagale, da bodo tečaji izkoriščeni v kar največji meri. Tečaji se bodo lahko organizirali tako, da se tečajnikov ne bo odtrgovalo od rednega priročnega deda, ki traja vsega skupaj šest ur; že v začetku se bodo namreč tvorile posebne edinioe, ustanovljene iz tečajnikov. In prav nič ni pretirano trditi, da bo skozi dvomesečne tečaje za bolničarske delavce v vaseh, za voditelje fizkuiltumih aktivov, analfabetekih tečajev, mladinskih domov, zborov, igralskih skupin itd. šlo okrog 10.000 mladincev in mladink. Prav isto število pa bo dovršilo dvomesečne strokovne tečaje raznih vej gradbene stroke. Mladinska proga ima torej vse pogoje, da bo postala v resnici velika delovna šola za vse soudeležence pri njeni graditvi, posebno za one, ki bodo dovršili tečaje. Da pa bomo vse to uresničili, bomo poslali veliko število voditeljev im predavateljev, ki jih bomo za krajši ali daljši čas odtrgali od njihovega rednega dela. Jasno je, da tisti, ki bomo določeni za tako častno in veliko delo pri vzgajanju naše borbene in požrtvovalne mladine, čutimo rast naše mladine in njeno veličastno nalogo pri bodočem razvoju naše države. ste Ljubljana—Vrhnika, ki je le del velike ceste, bi bo povezala vso Slovenijo, se je udeležila tudi »Tržaška« brigada iz Julijske krajine, v kateri je bilo samo iz vzhodno primorskega okrožja 100 mladincev in mladink. Mesec dni in pol, od 10. julija do 24. avgusta, je bila brigada na delu, in v tem času je postala udarna. Naše brigade pa so delale tudi v svojih krajih. Lokve, Vojsko in Cepovan, nekdanja središča narodno osvobodilne borbe, ki jih je okupator porušit in požgal, je obnavljala brigada »Ivana Gradnika«, v kateri je delalo od 29. julija do 25. avgusta okrog 300 mladih tovarišev in tovarišic, od katerih so 4 postali udarniki, a 20 je bilo pohvaljenih. V Prestranku pa je udarna mladinska delovna brigada »Srečka Kosovela«, ki je štela 160 delavcev, v času od 20. julija do 1. oktobra dokončala glavni del izgradnje želzniškega mostu; zopet je mladina s ponosom sprejela 14 novih udarnikov, a 30 je brilo pohvaljenih. Že v ostrem jesenskem mrazu je pričela z delom brigada »Simona Kosa«, ki bo v prihodnjem letu dokončala gradnjo ceste Koritnica—Nemški rut v tolminskem okraju. Poleg vseh teh okrožnih brigad pa niso nič manj zaslug v dedu imele številne okrajne brigade, izmed katerih največjo pohvalo zaslužita prav gotovo brigadi vipavskega in grgarskega okraja, bi prav v teh dneh dokončujete graditev ceste Ajševica—Grgar, in mnoge delovne čete po vaseh. Tudi pri gradnji nove proge bomo delali z vsemi svojimi silami Kakor lansko leto, tako bo tudi v letu 1947 mladina storila vse, da izpolni svojo največjo nalogo — gradnjo proge Samac—Sarajevo. V skupnem številu se bo udeležilo gradnje proge Šamac—Sarajevo iz Vzhod-I no primorskega okrožja 1350 mladincev in mladink. SM bodo v petih brigadah i po 270 mladincev, Id bodo razdeljene na : 4 čete. Seveda je to le najmanjše šte-; vilo, ki smo sl ga zadali v načrtu; načrt pa hočemo prekoračiti. To pa bomo dosegli le, če se bo celotna mladinska organizacija lotila priprav s potrebno resnostjo in če bo pri tem sodelovalo vse naše ljudstvo, združeno v Osvobodilni fronti, zlasti pa naši delavci, združeni v sindikatih, in žene, povezane v Sloven-sko-italijanski antifašistični zvezi žena. Proga Samac—Sarajevo ni samo mladinska zadeva; nasprotno, ona je ponos vsega našega ljudstva, saj bo prispevala ogromni napredek v petletnem načrtu gospodarskega dviga, industrializacije in elektrifikacije. Zato tudi njena izgraditev ni odvisna samo od mladine, ampak od vseh množičnih organizacij in raznih ustanov, ki bodo naše brigade opremile. Prav izkušnje lanskega lete, ko se je za organizacijo brigad zanimala večkrat Bamo mladinska organizacija, nas uče, da je potrebno sodelovanje vsega ljudstva, Če hočemo doseči čim večje uspehe. Pri pripravi brigad za progo Samac—Sarajevo bo sodelovalo vse naše ljudstvo Izkušnje lanskega leta nas uče nekaterih napak, ki jih moramo letos odpraviti, če hočemo premagati nenačrt-nost in odlaganje najvažnejših vprašanj v pogledu organizacije brigad na zadnje dneve pred odhodom. Prvo tako vprašanje je izbira in priprava vodilnih kadrov za brigade. Lansko leto se je te izbira vršila največkrat tik pred odhodom, zato pa se tovariši niso mogli dovolj pripraviti na zelo odgovorne naloge, kot jih postavlja vodenje mladinskih brigad. Drugo veliko vprašanje pa je oprema naših brigad. Gradnja proge Šamac— Sarajevo bo uspela, ker je to vprašanje vsega ljudstva. Naši najboljši mladinci in mladinke bodo prostovoljno žrtvovali svojo delovno silo za srečnejšo bodočnost naših narodov, listi pa, ki ne bodo delali na progi, pa naj s požrtvovalno materialno pomočjo pripomorejo k organizaciji brigad. Naša domovina je Jugoslavija, zanjo smo prelili kri v borbi, za njen splošni procvit tudi sedaj nekaj žrtvujmo. Od tega, kako se bo prav z gradnjo proge dvignilo splošno blagostanje Jugoslavije, je odvisno tudi, kako se bo dvignil gospodarski položaj primorskega ljudstva. V ta namen se bo vršil od 23. februarja do 1. mairca teden za naše bri- gade, v katerem bo mladina zbirala po tovarnah, po vaseh, po šolah, po mestih prostovoljne prispevke v denarju in v blagu za opremo naših brigad. Naš cilj je: brigade naj odidejo na progo čim bolj opremljene. Vsak brigadir naj ima svojo delovno obleko, odejo, potrebne so brigadi kuhinje in kotli, sanitetni material, pisarniške potrebščine, fizkultur-no orodje, razni glasbeni instrumenti, suha hrana za štiri dni itd. Od tega, koliko bo vsak zaveden državljan daroval izdelovanju opreme, je odvisno, kakšen uspeh bodo naše brigade dosegle. Vprašanje števila naših brigadirjev in opreme delovnih čet je vprašanje, ki ga bodo reševali vsi zavedni člani naše Osvobodilne fronte. Naše ljudstvo bo razumelo pomen velikega načrta izgradnje proge Šamac—Sarajevo in bo pomagalo mladini, ki odhaja na tako delovno akcijo. Ni dovolj, da načrt izvedemo, ampak treba ga je tudi prekoračiti. Mobilizacija delovnih brigad je ena največjih nalog naše mladine in je vsekakor precej težka Izvršili pa jo bomo. če se je bomo lotili načrtno, če bo pri njej sodelovalo vse ljudstvo in če se bomo zavedali, da je Jugoslavija naša resnična skupna domovina in da je od njenega celotnega dviga odvisno tudi izboljšanje blagostanja vsakega njenega posameznega državljana. Mladino čakajo ustvarjalna dela, polna veličine V začetku smo mislili, da se bo pro-Sarajeva nadaljevala s podaljškom • roS0 Brčko—Banoviči. Toda ko so bila Vrsena podrobna merjenja in preraču- p anja, ee je pokazalo, da bo nova pro-v dokaj večji meri odgovarjala na-f'n'b če bo tekla po dolini reke Bosne * Xamca. Tako je bil sprejet ta načrt, Prav predvideva 65 km daljšo progo zahteva velik most čez Savo. i>o_,r0!te Šamac—Sarajevo bo dolga sta i 'b. 150 Bue la 37 železniških po-, J. Izvršeni proračuni so pokazali, da tul ■- 7:(‘meli&ka dela obsegala 3,897.000 utJKaiih metrov, k čemer so všteti tudi temelji. Tej vsoti je treba pridati fez 3 milijone kubičnih metrov kot dodatek pri gradnji. Predori bodo imeli skupno dolžino okrog 2000 m, kar pomeni, da bo treba izkopati okrog 87.000 kubičnih metrov. Skupno z železniškimi postajami bo postavljeno čez 340 kilometrov železniškega tira. Ta velika in važna naloga stoji pred mladino vseh jugoslovanskih narodov, j torej tudi pred mladino Slovenskega Pri- ' morja kot zemlje, ki je del močne in ; razvijajoče se Titove republike Jugoslavije. j Naša dolžnost ie, da uredimo prostore KLO-jev, šol, domov in dvoran Nova pota sedanje ljudske Soie Ne moremo pozabiti in tudi ne smemo, kadar koli govorimo o preteklosti, o gospodarstvu, o kulturi, sploh o življenju, na dobo, ko je pri nas delil >pravico«, celo kruh, dobro-poznani fašizem. Ničesar ni storil, kar bi bilo ljudstvu v korist. Tudi če vzamemo v poštev šole, tečaje, otroške vrtce in domove, nam mora biti jasno, da je bil to naskok na slovensko ljudstvo. Cilj je bil poitalijančenje. Tega so se lotili z vso vnemo. Isti pritisk so vršili tudi na gospodarskem polju. Njihov namen je bil iztrgati nam Slovencem zemljo iz rok, obubožati nas, da bi čimprej utonili v njihovem morju. Vse to so tudi delali, vendar so pozabili, da narod ve, zakaj vse to. Zavest, patriotičnost nas samih, iva je rastla in prav veličina domovinske vojne nam je to v polni meri pokazala. Fašizem je čutil, kako izgublja postojanke, kako jemljejo konec fašistični bogovi: rop, umor in nasilje. In prav ker poznamo bistvo fašizma, prav zaradi tega, ker se borimo dosledno proti njegovim ostankom, moramo vedeti, da je vodil fašizem borbo proti delovnemu ljudstvu do kraja in načrtno. Tako je rušil še zadnje dneve pred porazom vse, kar bi služilo ljudski skupnosti. Razdejal je domove, dvorane, šole in vse javne zgradbe, ker se je zavedal, da je v tem velik pomen. Javne zgradbe, ki jih je fašizem ustanavljal ali osvojil, so mu služile kot gnezda za boj proti zavednemu ljudstvu. Vedel je, da jih bo ljudstvo potrebovalo, če si pribori oblast, da bo to pomoč pri čim hitrejši organizaciji nove oblasti. Mi vemo, da nam mnogo pomeni prostor, šola, dom, to so predpogoj, da se lahko uraduje, poučuje in vzgaja, kar je namenjeno gospodarskemu, kultur-no-prosvetnemu napredku naše družbe. Po končani vojni, povsod podrtije, pogorišča, vse oplenjeno, demolirano, razdrto, to je bila dediščina javnih zgradb, ki nam jo je zločinski fašistični in imperialistični osvajalec zapustil. Pri tem so mu pomagali tudi domači hlapci, ki so izgubljali zadnje upanje, da bodo še v naprej izkoriščali delovno ljudstvo. Nič ni moglo preprečiti, da ne bi naši borci planili v doline, napočil je dan velike zmage — svobode. Dosegli smo to, kar smo stoletja samo sanjali in hrepeneli. Naša njiva je postala res naša in mi nje gospodarji. Utihnili so rafali, nič več jurišev ni na sovragove postojanke. Orožje je opravilo svoj posel in nastopil je čas dela, vsesplošnega napora in obnove. ..... Krajevni ljudski odbori, niso imeli doslej svojih pravih sedežev, ki so vršili svoj posel preprosto kakor so prilike dopuščale. Prav tako šole, kr so jih vodili učitelji-partizani in zavedne ljudske učiteljice, so bile skrite, brez prave opreme in učil. Saj je zadostovala preprosta kmečka izba. Mladina se je zadovoljila s skednji in prirejala nastope zunaj na prostem. Tako je zahteval čas, nevarnost pred osva-jalčevim napadom- Vse te ustanove so s priborjeno svobodo morale dobiti novo lice, predvsem prostore. Ljudstvo je razumelo te potrebe, pričelo je obnavljati javne zgradbe, priskočilo je na pomoč in odstopilo prostore za urade, še več, pričeli smo graditi domove in dvorane. Danes prav dobro razumemo kaj je naš Krajevni ljudski odbor, da je organ ljudske oblasti, kaj je njegova naloga. Vemo, da zasluži vso našo pozornost, ker je to naš ljudski odbor in smo ga postavili sami. Vemo, kaj nam pomeni šola, kjer se uči naša deca-pionirji. Boj za našo šolo smo bili z vso odločnostjo in se je v boju za našo šolo zrcalil narodnosten in kulturen boj. Kol.ko požrtvovalnosti vidimo prav v sedanjih dne, ko se gradijo nove šole in so se že obnovile stare, izključno s prostovoljnim udarniškim delom naših najširših množic. Mladina po vaseh uresničuje svoje zahteve po lastnih in lepih mladinskih prostorih, kjer se medsebojno vzgaja in izživlja v zdra.vem knlturno-prosvetnem kot tudi političnem delu. V ta namen si je preured.la celo skednje, razrušene stavbe, kjer je prej bivala fašistična svojat- Lahko rečemo, da je cilj vsake mladinske organizacije lastni mladinski dom, do katerega ima naša mladina vso pravico. Bilo je zgrajenih več novih domov v Podkraju, v Razdrtem je naravnost lep, čeprav je nastal .7 starega skednja. Povsod se postavljajo odri, knjižnice itd., kar vse kuže, kako resno je pristopilo naše ljudstvo k delu za vzdrževanje in ureditev javnih prostorov- Razumljivo je, do je marsikje prostor premajhen, nepripraven, da komaj zadovoljuje prilikam, vendar so t' prostori skrbno vzdrževani, čedni, čeprav sila preprosti. Nosijo pač pečat zavednosti ljudi, njih pripravljenosti, da dajo priznanje tudi na zunaj svoji oblasti. . . Toda poznamo par primerov, j«Jer prihaja do izraza malomaren odnos od teh prostorov. Sklepali bi na podcenjevanje samih sebe, ko gledamo nezdravo malobrižnost in nemarnost. Prostor Krajevnega ljudskega odbora v Branici ni podoben prostoru ljudske oblasti. Čeprav bi se dal najti v vasi bolj primeren prostor je današnji urad kar se da od rok, skrit, kot bi živeli še v nevarnosti pred okupatorjem- Napeti moraš vse sile, da gp zaslediš. Potem moraš ugotovit: že naprej, da je prostor kar se da zanemarjen, celo umazan. Krivda za to se ne more zvaliti samo na člane odboru, temveč na vse vaščane, ki pa so pokazali v mnogih primerih požrtvovalnost in pripravljenost. Prepričani smo, da bi s skupnimi napori lahko Bran> čani poiskali drug prostor, kjer bi uradoval njih ljudski odbor in da bi ga vzdrževali kot je potrebno in kot uraden prostor zasluži. Treba je nehati s takozvano »partizanščino«, ki' je bila v času boja razumljiva in celo umestna. Danes smo sVobodni in prosti, misliti moramo na to, da tudi na Preteklo jesen je naša ljudska prosvetna oblast pričela združevati nižje organizirane šole z namenom, da iz šol eno- ali dvorazrednic dobimo višje organizirane šole z več oddelki. Povsod, kjer je bilo ljudem združevanje raztolmačeno, kjer so naše osnovne množične organizacije postavile to stvar kot boj med novim in starim svetom, med napredkom in nazadnja-štvom, povsod tam je ljudstvo to stvar sprejelo in navdušeno pozdravilo in zunaj storimo vse, da damo uradnim j tako smo dobili že precej višje organi- prostorom mesto in lice kot jim gre. V Šempasu bi se dotaknili šole. Današnje stanje potrjuje mnenje, da se da primerjati hlevu. Prostor okoli šole in soba sama ne delata nikake časti. Ni umestno, da je šola tako zapuščena. Okna, vrata, stopnišča kot tudi prostori so naravnost v obupnem stanju. Povsod so si preskrbeli stekla, njih šola pa se odlikuje po oknih, ki so zamašena s kosi lepenke in še tu se vidi malomarnost. Ta primer je vreden graje in zahteva, da se do šole zavzame pravilen odnos. Šola je kraj, kjer se otroci pripravljajo in bogatijo za življenje. Potrebujejo snage, prijetnih prostorov, da jim je že sama m.sel na šolo prijetna. Ne sme jih odbijati, to je njih drugi dom, ki se ga bodo spominjali vse življenje. Otrok je občutljiv, je oblikujoč majhen človek^ ki mu hočemo vcepiti izklesani značaj, pri' čemer soodloča tudi okolica. In končno je šola občeljudska last, ki brez šole nima jmgojev za razvoj. V Šempasu pa je dovolj zdravega, pokazalo se je, da so pripravljeni za skupnost marsikaj storiti, vendar so na šolo pozabili. Ureditev poslopja in okolice naj bo ena izmed prvih nalog, ker so za to dani vsi pogoji. Mladina v Ilirski Bistrici ima svoj dom. Treba pa je vedeti, kakšen je ta dom. Je to nekdanji otroški' vrtec, kjer so skušali fašisti naši predšolski deci vcepiti fašistična načela, z namenom, da jih iztrgajo staršem in jih vzgojijo kot sovražnike lastnega naroda. Pametno je. da je mladina segla sicer začasno po obstoječi zgradbi, ki služi v njihove namene. Ni j>a storila svoje dolžnosti, kar se tiče vzdrževanja prostorov. Ce vstopiš v prostore, ne čutiš sproščenosti niti privlačnosti'. Stene v preddverju kot v dvorani so sivkasto umazane, polne številnih lukenj. Notranja ureditev se nanaša na nekaj barvastih papirnatih trakov, ki prepletajo strop. Okna so za silo zamašena, samo da je. Tla so zapuščena, umazana, vzbujajo videz skrajne malomarnosti. Če pomislimo, da se teh prostorov poslužuje mladina že leto dni in več, ni nikjer nobenega opravičila, zakaj je dom v takem stanju. Tudi ne bo umestno opravičevati ta primer z izjavami, da je dom le začasen in da bo mladina gradila novi dom. Lahko je v načrtu prava palača, vendar ni še rečeno, da je dosedanji dom lahko tak kot hlev. Kaj pa mladina sama? Nasprotno, pripravljena je na delo, aktivna in je to tudi dokazala. V tem je tudi vse nesoglasje, čemu tak položaj. ✓ V Herpelju-Kozini pa je primer, ki ga tudi ne moremo pohvaliti niti po-zdraviti- Dijaški dom se nahaja v čudnem stanju. Dozidava se še drugo nadstropje, kar je popolnoma v redu, da pa se to vrši na škodo mladine, učencev, ki so zaradi del osebno prizadeti, to pa je nepravilno in obsojanja vredno. Nočemo valiti' krivde na enega ali drugega. Važna je predvsem ugotovitev, da je tako in ne drugače. Ndcjer ne morejo prevzeti krivde jx>edinci, če je tu skupnost, ki mora biti zainteresirana na dogajanjih. Sezona za povišanje zgradbe ni primerna, to ve vsak. Mladina ni zato tu, da prezeba in živi v neredu, ki' ga dela povzročajo, temveč zato, da ima vso udobnost’ in se uči. Kakor rečeno, najvažnejše je dejstvo, da takšno stanje obstoja. Iz tega izvira naloga, da' se zagotovijo vse sile, da se napaka čim-prej odpravi. Načrtnost je predpogoj uspeha. Po teh nekaj primerih nezdravih odnosov, bi se dotaknili vprašanja na splošno. Prostori ljudskih odborov ki niti pobeljeni niso, ki so umazani, kažejo malomarnost. Nihče ne zahteva in tudi nima pravice, da bi bdi v novih zgradbah in najmodernejše urejeni. Morajo pa biti dostojno vzdrževani, čedni, kar se da brez dvoma doseči in to so ljudje po večini z dejstvi dokazali. Notranja oprema je lahko preprosta toda lična- Slike potrebujejo okvirov, nikakor ni prav, če so pritrjene z žebljički, samo da je nekaj. Stremeti moramo za redom. K prostoru spada hodnik, stopnišče, oglasna deska, stenčas in prostor pred hišo. lako imajo prebivalci Sv. Križa (pri Ajdovščini) oglasno desko svojega Mestnega ljudskega odbora na hodniku. Fa oglasna deska je posebno v zgornjem delu na gosto preprežena s pajčevino, ki je stara gotovo leto dni. Niže pa domujeta dve uradni objavi in propagandna tablica za širjenje našega tiska. To je malomarnost. Ponekod niso primerne napisne table. Tako v Sv. Križu težko prečitaš. da je v hiši Mestni ljudski odbor, ker je tabla pričela kazati prvotno lice, barva in črke so obledele in čitaš prejšnje besedilo. V Grgarju se je celo prosvetn.' oddelek z-adovoljil s čudovitim prostorom. Sploh je treba misliti bolj široko. Javni prostori imajo perspektivo, da se bodo razvili v najmodernejše urade, šole, prostore in dvorane, ki bodo dajale možnosti smotrne in točne ureditve, kjer bodo vdelani zvočniki in uradovali naši ljudje za nas same. Temu gremo naproti, zato moramo odpravljati »partizanščino« in zavzeti resno stališče pri ureditvi vseh javnih prostorov. Jasno je, da bodo v bodoče vsi izgovori ueumestu». ziranih šol, kot govore to primeri sledečih krajev: Brezovo brdo, Dane, Javorje, Markovščina, Podgorje, Pra-proče, Prebeneg, Slope, Škofje i. t. d. Kjer pa je bil poskus združevanja nižje organiziranih šol izvršen odtrgano od ljudstva, zgolj z administrativnimi ukrepi, tam pa ljudje pomena združevanja niso razumeli in so nasedli ostudnim reakcionarnim, lažnim parolam, ki so jih začeli širiti sovražni elementi. Samo tako so bili mogoči celo pojavi, da so prebivalci' nekaterih krajev bili sprva z združenjem njihovih šol zadovoljni. To pa je uspavalo poedine množične organizacije, da niso bile dovolj budne in so prezrle, da ljudstvu nenaklonjeni sovražni elementi širjjo naravnost provokatorske parole kot je: »celo fašisti so nam dali šole, zdaj nam jih pa jemljejo naši.« Zato se je v takih primerih jx>javil odpor, ko je prosvetna oblast pristopila k delu. Da se v nadaljnjem delu za razvoj naše šole, kar je tudi eden izmed predpogojev za izenačenje prilik v našem okrožju prilikam v ostalih predelih Slovenije, odpravijo dosedanje napake je nujno potrebno, da tej stvari predvsem naši krajevni funkcionarji posvete mnogo več pažnje. V bistvu mora biti vsakomur jasno, da je sedanja oblast ljudska in da kot taka vendar ne more in neče škodovati nosilcu oblasti — ljudstvu. Jasno pa je, da mora biti naše ljudstvo seznanjeno z vsemi problemi naše ljudske oblasti in je torej nujno, da v celoti razume, kaj zasleduje naša ljudska oblast z združevanjem šol. Po nepopolnih podatkih iz leta 1910 je bilo na ozemlju sedanjega Vzhodno-primorskega okrožja 196 šol s 304 oddelki. Na eno šolo je prišel torej^ en oddelek in pol oziroma so bile šole po tej statistiki večinoma eno in dvo-razrednice. O razvoju šolstva do konca prve svetovne vojne na tem ozemlju ni dobiti podatkov. V dobi fašistične okupacije med prvo in drugo svetovno vojno je bilo ustanovljenih okrog 70 šol po pretežni večini samih enoraz-rednic. To so bile tiste šole, ki jih sovražni elementi prikazujejo kot »posebno naklonjenost« fašizma napram ljudstvu Slovenskega Primorja. Oglejmo si resnico teh šol. Niti bivša reakcionarna avsboogr-ska monarhija, toliko manj pa še fašistična Italija nista imeli namena nuditi slovenskemu ljudstvu poštene izobrazbe. Zlasti fašisti so ustanavljali šole iz čisto imperialističnih razlogov: fašistično vzgojo in miselnost je bilo treba zanesti v slednjo gorsko vas in sled rij e naselje. Najbolj primeren propagandist in agitator fašizma je bil učitelj italijanski šovinist in fašist, ki pa mu je bilo treba nuditi obliko vstopa v vas, torej postaviti mu šolo. Tako so zrasle enorazrednice po najbolj oddaljenih krajih z namenom, da se naj-bol j izrazito slovenskim vasem da italijanski značaj s tem, da se mladino nauči ne samo italijanskega jezika, ampak tudi italijanskega fašističnega mišljenja. To se torej pravi, vse v dobi fašizma ustanovljene šole enorazrednice so imele nalogo vnesti' naj-ostudnejša načela fašizma med slovensko ljudstvo, te ljudi pofašistiti, nikakor pa ne izobraževati. To so ljudje v Slovenskem Primorju dobro čutili in dobro poznamo žilav odpor slovenskega rodu proti tem sistemom potujčevanja. Zato pa nam taka oblika Šole, ki nam jo je zapustil fašistični red, ne sme biti merilo pri naprednem vzgojnem delu, ki je na tej osnovi nemogoče, ampak moramo tako obliko šole smatrati kot vsedlino fašizma in jo odstranjevati. Res je, da je šola z enim oddelkom v poedinih terensko raztrganih predelih danes še zasilen izhod, nikakor pa nam ne more biti taka šola osnovni tip napredne šole, ki je našemu ljudstvu potrebna in koristna. Posledice reakcionarnega prosvetnega dela Italije so še danes občutne. Od celokupnega števila šol v našem okrožju je še vedno velik del eno-razrednic, na 267 šol pride 159 šol z enim oddelkom, to se pravi, da smo v dosedanjem delu uspeli nekaj šol z enim oddelkom že združiti. V ostalih predelih Slovenije pride v okrajih terensko sorodnih našim na eno šolo 3.3 oddelka. Z drugimi besedami rečeno, so tam po večini tri- in štirirazred-nice, to se pravi mnogo višje organizirane šole. Ce pa pogledamo še drugo stran, to se pravi, koliko nam osnovna nižje organizirana šola lahko nudi, bomo ugotovili, da so pozitivne strani te šole res skrajno, skrajno majne. Uspehi na šolah z enim oddelkom ne morejo biti taki, kot na šolah z več oddelki, topa zato ne, ker se učenci na šoli z enim oddelkom poučujejo v najmanj treh skupinah, od katerih vsaka obdeluje svoj učni program. Učitelj torej lahko posveti vsakemu oddelku neposredno le eno tretjino odmerjenega časa. Če je na enorazrednici 27 ur pouka, odpade torej na vsak oddelek le tretjina, to' je 9 ur. Ostali čas je uporabljen za neposredni pouk, pismene vaje in podobno. Spreten učitelj današnjega kova, ki ve, da je njegova naloga mladino naučiti, stremi sicer za tem, da čas čim bolje izrabi, vendar niti od daleč ne more obravnavati snovi v tolikem obsegu, kot na šoli, kjer se učitelj lahko neposredno bavi celo uro z enim samim razredom. Vsaka učna ura na višje organizirani šoli je polno izkoriščena in je potem jasno, da morajo biti uspehi na taki šoli boljši in znanje učencev temeljitejše in obširnejše. Uspehi učencev z malo oddelkov so na srednjih šolah slabši in zahtevajo od dijaka več naporov, kakor od dijakov, ki so prišli iz višje organiziranih šol in ki lažje sledijo gimnazijskemu pouku. Tega se naši ljudje tudi dobro zavedajo in je že navada, da pred vstopom na srednje šole pošljejo svoje otroke na šole z več oddelki. Po ostalih predelih Slovenije je bilo v tem šolskem letu ustanovljenih več višjih osnovnih šol s predmetnim poukom. Kakšne so te šole? Učitelji poučujejo razne predmet po strokah tako kot na srednjih šolah. Te šole so zaenkrat še jmskusne, pokazale pa so lepe uspehe. Ko bo tak tip šole ustaljen, bo izobrazba treh razredov take višje osnovne šole enaka oni izobrazbi, ki jo dobi učenec v nižji gimnaziji, ki bo v bodoče trajala tudi tri' leta. Učenec, ki bo končal tako višjo ospov-no šolo, bo mogel prestopiti v višjo srednjo šolo ali pa njej enako strokovno šolo. Jasno pa nam mora biti, da je za ustanavljanje takih šol in za uvajanje predmetnega pouka v njih predpogoj višje organizirana šola. Brez dvoma pa je treba pri združitvi šol vedeti, da za tako obliko šole govore tudi gospodarski, zdravstveni in socialni razlogi. Sole z enim oddelkom so danes po veliki večini nameščene v zasebnih prostorih, ker so^fa-šisti skrbno gledali na to, da uničijo pred svojim poginom vse, kar bi ljudstvu koristilo v nadaljnjem razvoju. Današnji šolski prostori' v Vzhodno-primorskem okrožju v velikih primerih ne odgovarjajo osnovnim predpisom. To je jasno tako ljudem samim kot učencem, kot učiteljem in Ijudsko-prosvetnim oblastem. Za večino naših šol bo treba zgraditi nova šolska poslopja. Po zakonu o ljudskih odborih so krajevni odbori dolžni materialno vzdrževati osnovne šole. Pri združitvi šol se bodo materialni izdatki sorazmerno razdelili na več krajevnih odborov, ki bodo sposobni dajati močnejšo gospodarsko osnovo, kar bo prišlo tudi v poštev zlasti pri gradnji novih šolskih poslopij. Vzdrževanje in gradnja šole z več oddelkov je ren tabilnejša, kakor p.a odgovarjajoče število šol z enim oddelkom. Nova sola bo morala imeti vse potrebne pritikline in prostore, kakršnih dosedanje šole niso imele, ker niso zasledovale takih ciljev, to se pravi Ijudsko-vzgojnih ciljev, kakor ga zasleduje sedanja šola. Nove šole bodo morale imeti telovadnico, pet šol pa rabi pet telovadnic. To je vsakomur jasno. Seveda ni rečeno, da bomo imeli že jutri povsod zahtevane moderne šole, gotovo pa je, da moramo že danes graditi šole po modernih sodobnih načelih in že danes vedeti, kje jih bomo gradili in za območje katerih krajevnih odborov bo vsaka izmed novo zgrajenih šol služila. Enako je z učili. Vse naše šole bo treba z učili znova opremiti in pri tem velja enaka ugotovitev kot pri vprašanju telovadnic itd. Zato je jasno, da bodo višje organizirane šole lahko opremljene z različnejšimi sodobnimi učnimi pripomočki, kar bo brez dvoma vplivalo na kvaliteto pouka in s tem tudi na višino znanja, kar je prva zahteva naše ljudske šole. Prav tako se naši domovi za srednješolsko mladino šele razvijajo in bodo zmogli' le postopoma sprejemati ves ogromen dotok mladine, ki bi rada nadaljevala svoj študij na srednjih šolah- To pomeni, da bo mogel marsikdo na višjo osnovno šolo, ki mu bo nudila izobrazbo nižje srednje šole in potem prestop v druge šole brez posebnih stroškov, zaradi tega ima združevanje šol tudi socialen jsomen. Razlogi, iz katerih se je naša nova ljudska oblast odločila za združevanje šol, so torej samo uresničevanje tega, kar ljudstvo od današnjih ljudskih oblasti v jjogledu ljudsko-prosvetnega dela upravičeno pričakuje. Nemogoče si je namreč misliti dviga povprečnega znanja vsega našega ljudstva na eno- razrednicah, zato je nujno potrebna višje organizirana šola. Vse to govori, da so torej nasprotniki združevanja šol nasprotniki in so-vražniki našega ljudstva in če bomo pogledali globlje, bomo to ugotovili tudi na primerih. Primerjava fašistične šolske politike z našo se je brez dvoma mogla roditi v glavi reakcionarja in to že precej zakrknjenega, kajti kdo izmed poštenih Ijpdi bi vsaj na kraju pameti mogel misliti, da s poštenim namenom v korist ljudstva postavljajo isti fašisti šole po vasem ki zapirajo in pobijajo pošteno delovno ljudstvo. Pri tem se je treba za vedati, da mora naše ljudstvo združeno v Osvobodilni fronti v celoti vedeti, da je prešla hlapčevska reakcija po porazih na bojišču in gospodarstvu na najbolj gnusne podtalne oblike boja proti našemu ljudstvu. Enako se Je moglo roditi tudi samo v glavah ljudstvu nenaklonjenih elementov geslo lokalpatriotizma, s katerim bi radi škodovali sovražniki ljudstva hitremu napredku naših množic. . Drugi razlogi, ki jih pa kakor koli. Včasih tudi upravičeno, navajajo lJu.d' je pa so stvar rešitve na vaseh sannm Tako je z obutvijo. Res je, da danes nimamo še vsega, kar bi - radi imeli oziroma kar nam je še vse potrebno, toda krajevni ljudski odbori so dolžni poskrbeti za obutev učencev, da lahko hodijo v zimskem času k pouku. Problem preskrbe e obutvijo nikakor ne sme biti razltjg, jkj bi oviral napredek našega šolstva. Wav tako je z opremo šol. Vedeti je treba, da ne smemo malih problemov postavljati pred reševanje velikih nalog, ki so občeljudskega pomena in občeljudske koristi'. Da j® obisk na šolah v zimskem času manj®1 kot sicer, je povsem normalen pojav. Zaradi burje, ki je bila v času pred novim letom, je bil obisk celo v središčih tako nizek, da se pouk ni mogel vršiti'. Gotovo je, da pade šolski obisk toliko bolj na vaških šolah. Vendar ni ta izguba, ki jo utrpi učenec zaradi zimskega časa, v nikaki primeri z izgubo, ki jo utrpi, če je ves čas sedemletnega šolanja priklenjen na šolo z enim oddelkom. Vsa ta dejstva dovolj jasno osvetljujejo pomen združevanja šol. In kjer bi sovražniki ljudstva postavili parolo: »Mi imamo šolo že toliko in toliko let in je ne damo,« tam bo naše ljudstvo odgovorilo, da govore prav tako kot tisti, ki bi rekel: »Že 50 let orjemo z lesenim plugom, zakaj bi danes orali * traktorjem?« ali pa: »Naši predniki so se vozili z vozmi, zakaj bi se mi Tozilt z avtomobili?« Našim ljudskim množicam je namreč jasno, da na primerne bi bilo nove Jugoslavije, da ne bi bilo vsega tega, kar smo z^ novo Ju^" slavijo dobili, če ne bi zrušili stare. Z® dosego napredka je treba rušiti zaostalost. Mi dobro vemo, da so včasih takozvani davkarji in sodni uradniki izžemali ljudstvo na vasi s tem, ko so ljudem napisali prošnjo ali podobno, ker ljudje niso znali sami pisati, da je bilo globoko zakoreninjeno načelo: treba bo do tistih, ki se razumejo na pisanje. Nam je jasno, da se torej proti izobrazbi ljustva ljudstvo ne more boriti, ampak samo tisti, ki bi radi videli, da bi bilo ljudstvo zaostalo. Marsikje je ljudstvo z razumevanjem sprejelo združevanje šol, kakor smo uvodoma našteli vasi pred vsem iz okraja Herpelje-Kozina, koder so bile združitve izvedene v največji meri. Najmanj pa se je v tem pogledi storilo v Vipavskem okraju, kjer je za to danih največ pogojev. Odslej se bo vršilo združevanje šol načrtno in to povsom tam, kjer to dovoljujejo terenske prilike. Nemogoče je. da bi še nadalje obstojale ločene nižje organizirane šole na razdalje 20 minut. To bi se reklo nadaljevat) šolsko politiko, ki so jo vodili največji sovražniki našega ljudstva z namenom, da ga duhovno zasužnijo in se s tem lažje pelaste tudi njegovih materialnih dobrin. S tem se postavljajo pred vse naše terenske množične organizacije naloge, da resno pristopijo k reševanj* tega problema in da k temu pritegnejo najširše ljudske množice. Cestne base Idrija, Postojna, Ilirska JI ìstrice in I\.oper so zaznamovale 11 udarnikov V teku tromesečnega tekmovanja »Za priključitev Julijske krajine k materi Jugoslaviji« je delo cestnih baz Idrije, Postojne, Kopra in II. Bistrice rodilo novih 11 udarnikov dela in obnove. Od tega so pri cestni bazi Idrija proglašeni za udarnike 4 tovariši, to so: tovariš Čerin Jožef, ki dela na državni cesti Idrija—Želin. Prekoračil je tekmovalni načrt pri pripravljanju gramoza za 62 %■ Tovariš Ob id Roman je zaposlen na federalni cesti Cerkno—Podpleče. Tekmovalni načrt je pri pripravljanju gramoza prekoračil za 110 % in pri popravi ceste za 42 %. Tovariš Murovec Anton, ki je zaposlen na federalni cesti Grahovo 1/3 a, je v tekmovanju »Za priključitev« prekoračil tekmovalni načrt pri posipanju za 32 % in pri pripravljanju gramoza za 40 %. Sedej Franc, ki je zaposlen na federalni cesti Sp. Idrija— Oblakov vrh, je prekoračil tekmovalni načrt pri pripravljanju gramoza za 73 % in pri posipanju ceste za 35 %. Izmed delavcev cestne baze Postojne je 5 tovarišev proglašenih za udarrfike. to so tovariši: Komar Ignac, ki je zaposlen na cestni bazi Postojna—Razdrto kot nadzornik cestne baze. Omenjeni tovariš je vzorno vodil asfaltiranje cest, obenem pa je pomagal v pisarni in v odsotnosti vodje cestne baze vršil sam njegove posle. Dnevno je delal povprečno po 11 ur. Tovariš Bak Franc je kot cestar na cesti Divača—Lokev prekora- čil določene dnevne norme pri popravljanju ceste za 25 %. Tovariš Jerič Anton je zaposlen v kamnolomu Razdrto. Pri vrtanju skal s kompresorjem je prekoračil delovno normo za 39 %. Tovariš Miklavčič Vinko je cestar na sektorju Planina—»Ravberkomanda«. Pri asfaltiranju ceste je prekoračil delovno normo za 23 %, poleg tega pa je še vzorno vodil svojo delovno skupino. Ta tovariš >* bil ob zaključku Titovega tekmovanj* proglašen za udarnika. Tovariš Jug Ivan je zaposlen na cestni bazi Postojna in dola na cesti Postojna—Rakitnik. Pri pripravljanju gramoza je prekoračil delovno normo za 22 % in pri posipanju ceste za 27 %. Od cestarjev cestne baze Koper j® bil za udarnika proglašen tovariš Palčič Jože, ki je zaposlen na cesti Kubed--Sočerga. Omenjeni tovariš je prekoračil tekmovalni načrt pri pripravljanju gramoza za 40 %, pri posipanju ceste *a 38 % in pri čiščenju jarkov za 60 %>■ Cestna baza It Bistrica je v svojem delokrogu proglasila tovariša Šenkic Josipa za udarnika. Zaposlen je na federalni cèsti 1/40 II Bistrica—Št. Peter na Krasu. Pri drobilcu je prekoračil delovno normo za 50 %. Omenjeni tovariš ie bil za svoje vestno delo od sindikalne podružnice cestarjev II. Bistrice že pohvaljen in nagrajen. Od vseh teh tovarišev jih je bilo ‘ v času NOB aktivno udeleženih v NOV. Štev. 3. Pristopimo k deiu na zadružnem polju s čisto jasnimi pojmi Tajnik PPNOO tov. France Perovšek: (Nadaljevanje.) . članka predsednika vlade LRS ■ov. Miha Marinka je razvidno, da Moramo produktivnim zadrugam povečati največjo pažnjo in pokreniti £se. da bodo zainteresirani obrtniki, Kmetje itd. v svojo lastno korist take zadruge ustanavljali Imamo že pripre, ko so nekatere produktivne za-?FPSe pričele kar lepo delovati, toda Kljub temu so to le še bolj osamljeni Primeri. Dejstvo je. da imamo pri Kmečko produktivnih zadrugah šele skromne začetke, pri obrtniških je ne-Kohko bolje, lahko pa trdimo, da so se obnovitvene zadruge v celoti najbolj razmahnile, imele v preteklem letu *elo lepe uspehe in dejansko v praksi fl°Kazale vso moč ustvarjanja, ki temelji na zdravi — res zadružni osnovi. Oglejmo si nekaj značilnosti pri Tsaki izmed teh treh vrst produktiv-nin zadrug: V odnosu do kmečko produktivnih zadrug se je začela uveljavljati ten-oenca prehitevanja razvoja — strem-Uenje, da bi že takoj v početku dobili Ljsji tip kmečke produktivne zadruge, 'emo pa istočasno, da je po naših va-®eh cela vrsta vprašanj, ki se ne samo oajo zadružno rešiti, temveč, katera hočejo kmetje sami reševati na tak Bačin Toda, v takih primerih pa ni tu iniciative odgovornih funkcionarjev, Ki naj bi pri tem uveljavljali zadružno Pot, za katero so naši kmetje pripravljeni. Gre za to, da se enkrat preneha *. nezdravim in škodljivim govorjenjem o zadrugah, kar izvira iz nevednosti nekaterih naših funkcionarjev; Kovor jen je naj zamenja konkreten idudij problemov na terenu, ki pa mola imeti za posledico zdrave ukrepe, Kateri so za vsakega poštenega člove-La razumljivi, za našega kmeta pa razumljivi posebno še zato, ker ima od njih izključno on sam velike koristi. Oglejmo si primer vipavske vinar-RKe (produktivne) zadruge: v začetku kmetje-vinogradniki stali ob strani, niso se vpisovali v to zadrugo. Star upravni odbor ni imel s kmeti-vino-Kradniki življenjskega stika, imel pa je stare nazore — tendenco, da bi uveljavil nekak monopol na vinsko trgovino. Stari odbor je bil na občnem zboru izmenjan in zadruga je pričela P° tej reorganizaciji drugače delovati. Prvi uspehi se že kažejo. Število članov prej: 280. število članov sedaj: 780. Odkupljenega grozdja za 12 milijonov 420.000 lir. Prodanega vina za 25,720.000 lir. Zadružniki so dali velik procent Pridelanega grozdja v zadrugo, koder ®e je predelalo v vino s pomočjo modernejših priprav, to pa je zagotovilo njegovo boljšo kvaliteto in s tem mnogo večjo možnost odprodaje. Tudi nekaj živinorejskih zadrug že Pričenja mnogo boljše delovati. Lahko bi še navedel primere, ki zgovorno potrjujejo to, da obstojajo vsi pogoji, da si tudi produktivno zadružništvo utre med kmeti naglo svojo Pot. Jasno pa je, da morajo novo nastajajoče produktivne zadruge med kmeti že v svojem početku znati vključiti v svoj delokrog važna — sedaj uktualna gospodarska vprašanja, kate-ja stojijo pred posameznim kmetom, tu tudi obdelovanje zemlje predstavlja Za vsakega kmeta problem za sebe, kateri se da tudi že sedaj reševati na zadružni osnovi. Tovariš predsednik Marinko piše o tem sledeče: »Treba je samo razmisliti in začeti z najprimitivnejšimi oblikami zadruž-Bega sodelovanja, izdelati za vzorce 'eč tipov zadružnih pravil, pa bomo Ugotovili, da se taka ali drugačna e.blika in vsebina zadružnega produktivnega sodelovanja more vpeljati v prav vse panoge kmečkega gospodar-stva če začnemo z najbolj primitiv-bimj oblikami, bomo videli, da se za-uruge lahko organizirajo; lahko organizirajo na zelo različne načine, v zelo zazličnih stopnjah, ki morejo biti privlačne kmetu, koristiti mu za njegov Pzospeh in biti koristne občim našim družbenim interesom.« Dalje: »Kmeta se zelo lahko da prepričati, da ne bo prav nič škodovalo njegovi posesti in njegovemu interesu, če bo meja med njegovo in sosedovo njivo samo mala nrazda, ki ne bo ovira traktorju, da naenkrat zorje vse njive raznih kme-tov.mejašev. Zadružni način obdelovanja zemlje je lahko tudi v tem, da se kmetje določenih njivskih predelov tned seboj domenijo in sporazumejo, n.a katerih predelih bodo v sezoni gojili to ali ono kulturo. Gojitev tovrstnega in podobnega zadružništva kakor koli je ono primitivno, je vendarle •stočasno zelo koristno i za kmete i za državo odnosno za celo državno gospodarstvo, ker bo treba stremeti za tem, da tudi v poljedelstvu uvedemo čim več načrtnosti Kmet, ki se bo potom kakršne koli zadruge vključil in vskla-dil v naš obči gospodarski načrt, bo 'niel popolno garancijo za svojo eksistenco, ker bo imel sigurnega kupca za svoj pridelek, dočim bo kmet-pri-vatnik izpostavljen mnogim neprijetnostim v plasiranju svojega produkta, če se ne Im oziral na priporočilu obla-sd> katere vrste kultura odgovarja planski razporeditvi in bo sadil le po ‘astnem nagibu svojega individuali-stično-anarhističnega gospodarstva.« Takojšen pristop k delu, s čisto jasnimi pojmi o kmečko-produktivnih zadrugah bo zadal močan udarec tuji in domači reakciji, katera večkrat na različne načine kleveta novo — napredno zadružništvo. Iz strahu pred dejstvom, da naše ljudstvo, posebno pa delavci in kmetje, pod vodstvom OF in Komunistične Partije doživljajo široko — novo družbeno preobrazbo in zmage pri utrjevanju države, klevetajo na predvojni hitlerjevsko-musolini-jev način vse, kar je napredno in za delovno ljudstvo zmagovito. Toda, predvojni časi so minili in nastopili so povojni. Sedaj je na oblasti pri nas ljudstvo in to na oblasti trdno in trajno. Reakciji se ne bo nič izpremenilo v prid, pa če tudi še tako gobezda o tako zvanih »skupnih kotlih« itd., kajti s hitlerjevskim vojaškim šlemom je bila dokončno pokopana tudi vsa Gòb-belsova propaganda. Naši delavci, kmetje in delovna inteligenca pa si bodo sicer s trdim delom ustvarili blagostanje, v katerem bo imel poedi-nec (lenuhi seveda ne) obilo obloženo mizo. Obrtne zadruge Obrtne zadruge pri nas prav tako še niso v razmahu. To pa ne pomeni, da s temi zadrugami še nismo pričeli; kajti v lanskem letu so bile po okrajih ustanovljene različne obrtne zadruge (sicer ne veliko število) in dosegle do sedaj precej dobre rezultate. Že samo dejstvo, da od novo ustanovljenih obrtno-produktivnih zadru ni niti ena ostala neaktivna, nam pove, da pod pogoji ljudske oblasti zadružni način obrtniške proizvodnje izboljša njihov socialni položaj. Nastane vprašanje, čemu so obrtne zadruge (v kolikor obstajajo) v glavnem pozitivne, čemu v njih ni takega izkoriščevalne-ga duha, ki so ga imele nekatere tako zvane predvojne obrtniške zadruge? Odgovor je jasen: v našem primeru so se v obrtne zadruge združili res pravi delovni obrtniki, sestavil jih je torej delovni del privatnega sektorja — naši demobilizirani borci, kateri so imeli ta ali oni poklic v obrti, v njih so naši starejši, toda ne premožnejši vaški obrtniki, kateri so med vojno kljub svoji starosti vršili po vaseh revolucionarno delo aktivistov OF. Predvojne obrtniške zadruge pa v stvari zadruge niso bile. To so bile zamaskirane delniške družbe, saj so bili na vodstvu ljudje, kateri so bili premožnejši od povprečnih obrtnikov in ti »voditelji« so imeli do svojih »sodelavcev«, revnejših obrtnikov, izkoriščevalski odnos. V takih primerih je bilo torej vodstvo v rokah izkoriščevalskega dela privatnega sektorja, njegov delovni del pa je bil izkoriščan. Obrtniška zadruga je torej danes pod pogoji ljudske oblasti, ki ne trpi izkoriščanja človeka po človeku — pridobitev našega pravega obrtnika. Združitev tega dela privatnega sektorja v zdrave obrtniške zadruge in v drugih primerih v podjetja LO, garantira vključitev naših obrtnikov v splošni ' gospodarski načrt. To pa pomeni, da po obrtniku zasigurana naročila, surovine, katere ni treba preplačevati na črni borzi, kot se to dogaja tam, kjer ljudstvo nima oblasti v svojih rokah. (Samo pogled v cono »A« nam to potrjuje). poleg tega pa mu je istočasno zagotovljena široka iniciativa za delo drobnih stvari (razna popravila), kar lahko vrši v času, ki si ga pridobi z udarniškim delom pri izvajanju produkcijskega plana (naročil) zadruge. Že dosedanje izkušnje kažejo, da je obrtnik, ki je organiziran v zadrugi, rešen raznih, za njega samega velikih skrbi, kot je računovodstvo, ali surovine, naročila, vprašanje strojev in tako dalje. Reakcionarni — ljudski oblasti sovražni elementi skušajo večkrat »strašiti« naš delovni del privatnega sektorja z raznimi klevetami ob dejstvu, da so ljudske množice z Ljudsko fronto na čelu tem izkoriščevalcem zbile njihove gospodujoče politične in gospodarske pozicije in da sedaj silovito utrjujejo državni sektor gospodarstva. Toda dosedanja praksa je že davno razbila v nič te zločinske klevete, kajti pot, po kateri gremo sedaj pod Titovim vodstvom, ima za cilj, doseči blagostanje za vse delovno ljudstvo (za delavce, kmete in delovno inteligenco); ima torej za cilj: zgraditev socializma v naši državi. To pa pomeni. da morajo biti ob ustvarjanju tega blagostanja vsi zainteresirani na delu, torej poleg industrijskih delavcev. tudi obrtniki (jasno z ramo ob rami s kmeti in delovno inteligenco), ker imajo od tega koristi. Kapitalistična družba je tudi obrtnika podredila svojim nujnim gospodarskim krizam, kajti gospodarska kriza v kapitalistični družbi uda,ri v prvi vrsti delavski razred in pa kmeta, katera sta pri podeželskem obrtniku glavni naročnik (če ne izključni naročnik). Ali nam ni po vsem tem jasna ogromna razlika — ogromen prepad med delovnim in izkoriščevalskim delom privatnega sektorja. Ali ni po vsem tem jasno, zakaj je in mora biti delovni del privatnega sektorja zainteresiran na tem, da je državni sektor gospodarstva vedno močnejši — vsak dan po svoji moči silovitejši. Ta dejstva mora imeti pred očmi vsak dober pristaš OF, jih mora vedeti in jih pri praktičnem delu treba znati izkoriščati, posebno v primeru, ko je premaganim izkoriščevalcem treba dati udarec, kadar skušajo na kakršen koli način ponovno dvigati glavo. Politične organizacije so dolžne proučiti položaj, dati tudi potrebno iniciativo in sprovesti organizacijo samo-Tudi sprovedba načrta zahteva to od nas, kajti če bomo hoteli sam načrt sprovesti, moramo že sedaj vse zagotoviti, da bodo obrtniki, ki so vključeni v delo obnove, imeli že v teh mesecih ustvarjen svoj delovni plan (zidarji, mizarji, kovači itd.). Še eno vprašanje je treba omeniti, da za iniciativo, katero kažejo tudi obrtniki sami, da se namreč nekateri vključijo v podjetja LO, ki se sedaj ustanavljajo. Tako iniciativo je treba vsekakor pozdraviti, jo podpreti in v gotovih slučajih tudi zdravo forsirati. Uključitev v podjetja LO prinaša sta-' len in zanesljiv zaslužek, ker delo poteka po proizvodnem planu, ki ga mora imeti podjetje z ozirom na gospodarski načrt. Sigurno je tudi, da je možnost opreme takih podjetij z modernejšimi stroji tudi večja. Gotovo pa je, da je treba vsak slučaj podrobno preštudirati, pa naj gre samo za obrtno zadrugo ali pa podjetje LO. Napačno bi bilo šablonsko reševati ti dve vprašanji. Kajti imeti moramo pred očmi to, da v nobenem slučaju ne bi pod krinko obrtnih zadrug ustanavljali kake delniške družbe, katere bi predstavljale grupacije — že poraženega — izkoriščevalskega dela privatnega sektorja. Ko pa gre za podjetja LO, pa je treba imeti v vidu možnost njegove eksistence na osnovi gospodarskega značaja dotičnega kraja, namen mora biti torej tak, da ojači gospodarstvo kraja, kar je korist za vse ljudstvo. Obnovitvene zadruge Obnovitvene zadruge stojijo v letošnjem letu pred velikimi nalogami. Mislim, da ni treba ob tej priliki podrobneje govoriti o delu teh zadrug v lanskem letu (46). Iz spodnjih podatkov je jasno razvidno njihovo delo, katero je rezultat skupnih naporov zadružnikov in vsega ljudstva sploh. Kljub tem dobrim rezultatom moramo v letošnjem letu še izboljšati delo obnovitvenih zadrug, če hočemo izpolniti oziroma prekoračiti načrt obnove podeželja. Kakšne so že sedaj naloge obnovitvenih zadrug? Kot vemo, so po okrajih razpuščene tehnične baze, namesto njih se bodo nekoliko ojačali odseki za obnovo pri okrajnih IO. Na drugi strani se tudi že organizirajo okrajna gradbena podjetja. Obnovitvene zadruge morajo v tej zvezi poglobiti zveze z okrajnimi odbori (ods. za obnovo predvsem) in že sedaj izboljšati tempo vseh pripravljalnih del, ki so potrebna že pred samo gradnjo. V lanskem letu so bile naše zadruge šibke ravno v pripravljalnih delih, tu je bilo največ težav. Vsekakor pa so bile v lanskem letu težave mnogo večje kot sedaj. Sedaj imamo načrt za obnovo podeželja, načrt je odobrila VUJA, kar znači konkretno to, da so nam potrebni materiali zagotovljeni. Toda to še ni vse. Že sedaj je treba rešiti vprašanje delovnih sil (strokovnih delavcev), jih pravilno razdeliti po terenu ter istočasno tudi že sedaj delati na organizaciji delovne sile za udarniško delo. Obnovitvene zadruge morajo sedaj precizirati svoj letošnji načrt in to vsestransko, če govorimo, da bomo v letošnjem letu načrtno obnavljali, že računamo na prostovoljno delovno silo in t. d- Obnovitvene zadruge morajo že sedaj imeti program — prekoračiti letošnji načrt, ne da bi pri potrebah materialov, pri planski razdelitvi teh vnašale anarhijo (kar je nemogoče — oblast je že to osigurala). Možnost priprave materiala na licu mesta, domača izdelava, izkoriščanje železa, opeke itd. iz porušenih zgradb — to je tisto, kar med drugim tudi ustvarja bistvene pogoje za to, da lahko obnovitvene zadruge letošnji načrt prekoračijo. Proti napokam, ki so se v nekaj obnovitvenih zadrugah pokazale v lanskem letu, je treba z vso odločnostjo nastopiti, v kolikor se te kje opažajo. Bilo je nekaj kričečih napak, za katere pa ne moremo trditi, da so masovne. V eni zadrugi se je pojavilo Izkoriščanje dejstva, da je bil dan iz ; državnih gozdov les kot posojilo zadrugi, ta pa je les mehanično res .delila med pogorelce, ne da bi se pri tem upoštevalo, če pogorelec določeno količino lesa res potrebuje (gledano iz strokovne plati) in še to, če nima mogoče pogorelec v svojih gozdovih potreben les. Posledica tega pa je bila, da so nekateri s tem lesom uganjali špekulacijo. Program Obnovitvenih zadrug je - prekoračiti letošnji načrt. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ■ooooooooo