POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO ŠTEVILKA 35, 27. AVGUST 2104, CENA 289,00 SIT XXXVI, ŠTEVILKA 35, 27. AVGUST 2Q04, Mulinici J0 TEDNIK S*Su OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a 3000 CELJE g _____SN00032 W ^ ŠTEVILKA 35 ALEKSANDER SVETELSEK Mislim, da z našim supermarketom dolina pridobiva sodoben nakupovalni «enter Bran 11) (stran 7) Nagradna akcija za NOVE naročnike Savinjskih novic Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirjc Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. Zadruga Mozirje v sodelovanju z MONT Kozje je za vas izbrala udobna in modna športna oblačila, katere lahko poiščete v Blagovnici Ljubno (tel.: 584 10 20) Ženska jakna SAVANA Ženski bluzon I TIKA Ženske hlače 7/8 SENA , v j <■' / I ! rv/ v s- -v C 5.158 ) c 5.578 ) ™.998y Moške dolge hlače STEVO ~5A59J Žensko dolgo krilo TAJA 4.998 ) . Ženske dolge \ hlače TADEJA Moška jakna SREČ 16.998 Ženske hlače 7/8 TAMI 5.578 ) Ženska srajca TISA Ženske dolge hlače SANA 6.499 ) Ženska trenerka ANDORA 19.320 ) 6.399 ) I r'( 4.469 ) Moška trenerka ANTONIO ( 19.992 J V Tekstilu Gornji Grad (tel.: 584 30 34) in Blagovnici Ljubno že na zalogi po ugodnih cenah lanski modeli - OUTLAST JAKNE, PUHOVKE f I i V OBEH PRODAJALNAH NA IZBIRO OBUTEV ZA VSE LETNE ČJLSE! Vse za dom in gospodinjstvo. ADUT Mozirje, Na trgu 38, tei.: 03 583 35 82 fff E R A Trgovina prijaznih PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE V NOVIH PROSTORIH OD PONEDELJKA, 30. AVGUSTA 2004, POSLUJEMO NA NOVI LOKACIJI. Predstavništvo Mozirje bomo preselili na novo lokacijo. Od ponedeljka, 30. avgusta 2004, nas boste našli v prijaznem okolju novega nakupovalnega centra Tuš Na trgu 53 v Mozirju. Delovni čas za stranke: Ponedeljek od 7. -15. ure Torek, četrtek, petek od 7. -14. ure Sreda od 7. -17. ure Telefon: 58310 30 KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav www.zav-triglav.si ZAVAROVALNICA TRIC1AV, D.D. ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D., OBMOČNA ENOTA CEUE, MARIBORSKA CESTA 1 OSREDNJA ifM-iiŽNtCA........................................._.... Tretja stran GE Ufe f IZ VSEBINE: (§)~i Poležavam na travi ob robu bazena, opazujem ljudi okoli sebe in prebiram knjigo dr. Jona Jenso-na Naredite iz življenja več, ki mi jo je posodil prijatelj Miloš. Mednarodno znani pisec, govornik in svetovalec, kije tudi direktor svetovnega združenja voditeljev v poslovnem svetu, je velik del svoje kariere posvetil študiju vodenja in uspeha, v omenjeni knjižni uspešnici pa med drugim razglablja tudi o vrednotah. Pravi, da mora vsak od nas zase ugotoviti, katere vrednote usmerjajo naše življenje. Dejstvo je, da vsakogar vodijo njegove lastne vrednote. To velja tako za delavca kot za direktorja, tako za duhovnika kot za množičnega morilca. Vprašanje je le, ali njihove vrednote temeljijo napravih splošnih vodilih ali ne. Prava vodila predstavljajo temelj za uspeh, nasprotno pa napačna vodila vodijo v neuspeh. Zato je na mestu vprašanje: kaj je tisto, kar cenite? To ni vprašanje, kaj bi morali ceniti, ampak kaj v tem trenutku dejansko najbolj cenite? Ko sem sam sebi zastavil to vprašanje, sem ugotovil, da je pravzaprav zelo zahtevno. Zato sem si pomagal s podvprašanji o tem, kako preživljam prosti čas, o čem največkrat razmišljam, ko sem sam, kdo so moji vzorniki... Naloga res ni preprosta, ker je treba temeljito pobrskati po svoji notranjosti in biti do sebe popolnoma odkrit in pošten. Nato sem se malce pozabaval in ugibal, kakšne vrednote imajo ljudje v množici kopalcev okoli mene. Kakšne vrednote vodijo temno zagorelega moža srednjih let z ogromnim trebuhom, ki cele dneve preleži na brisači, neprestano zoba čips, pije kokakolo in rešuje križanke? Kakšne vrednote ima svetlopolta in vitka, skoraj suha mamica, ki se obupno trudi ugoditi vsaki najmanjši želji njene (po moji oceni) enoletne hčerke, ki za vsako najmanjšo stvar, ki ni po njeni volji, začne nepopisno vreščati? Kakšne vrednote imata fantin dekle, oba z uhani, oba tetovirana, ki se očitno brezskrbno zabavata, saj se neprestano hihitata, objemata in sta sploh kot »rit in hlače«? In nenazadnje, kakšne vrednote vodijo športnike, ki se borijo na olimpijskih igrah v Atenah? Kakšne vrednote imajo tisti, ki so jih zalotili pri jemanju nedovoljenih poživil? Kakšne vrednote ima Japonka, kije tekla do popolne telesne izčrpanosti, da je osvojila zlato medaljo v maratonu? Ja, vrednote so tisto, kar je za nas resnično, ampak zares resnično pomembno. Aktualno: Divja Kurišča le še spomin?.....4 Zakon o vodah: Inšpektorji bodo kršitelje obiskali oktobra .... 5 BSH Hišni aparati Nazarje: Stekla proizvodnja termičnih aparatov.6 Stranka mladih Slovenije: Premalo delovnih mest za mlade......7 Intervju: Aleksander Svetelšek, direktor Engrotuša Celje..........8 Požar na Venišah: Iskra povzročila pekel in razdejanje.11 2. srečanje ljudskih pevcev: Pa so spet prijatelji zapeli..........12 28. ovčarski praznik: Da spomini ne zbledijo......................12 Na naslovnici: Gašenje požara na \Burgerjevem ranču na Venišah ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 35, 27. avgust 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje._______________________________________________________________________________________________________^ ® Ana Juvan, Mozirje Doma Kar velikokrat organiziramo piknike, za kakšen rojstni dan ali kaj podobnega. Pripravimo jih doma ali pa pri kakšnih sorodnikih. Vedno pa smo zelo pozorni na urejenost okolice po pikniku in tako poskrbimo za odstranitev smeti. © POLETJE IN PIKNIKI Divja kurišča le še spomin? Robi Brinjevc, Mozirje Ja, med poletjem kar veliko hodimo na piknike. Vsi sorodniki imamo skupaj prostor, kjer ga vsake toliko priredimo. Kakšnih posebnih organiziranih prostorov za piknike pa se ne poslužujemo. Seveda pa tudi na svojem prostoru poskrbimo za smeti in pogasimo ogenj. Ema Prepadnik, Mozirje Piknike imamo večino doma, tako da kakšnih težav s prostorom nimamo. Za smeti seveda poskrbimo, kurimo pa tudi vedno v kaminu, tako da okolja ne ogrožamo. Nande Remic, Šmartno ob Dreti Med poletjem zelo veliko hodim na piknike. Pov-sodjih imamo, tako na organiziranih prostorih, kot tudi doma in pri prijateljih. Pri pospravljanju smeti smo dosledni, saj to vendarle predstavlja osnovno kulturo, tudi pri kurjenju ognja smo previdni. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Zgornja Savinjska dolina se zagotovo lahko ponaša s številnimi lepimi kotički, ki sicer niso namenjeni piknikom, a vendar kar vabijo odejice, žare in lačna usta naj si privoščijo sproščen piknik. Vprašanje pa je, če bo prostor tudi po končanem veseljačenju ostal neokrnjen, ali pa bo nastlan s smetmi, ki jih prijetno utrujeni obiskovalci pač niso uspeli pospraviti za sabo. Ljudje, ki živimo na podeželju, smo precej navajeni pripraviti piknik tam, kjer nam je pač všeč, kar nekako »na črno«, vendar se vedno bolj uveljavljajo urejeni piknik kotički, ki pa imajo eno »pomanjkljivost«. Treba jih je plačati. Zato nedovoljeni pikniki, torej taborjenje na zemlji neznanega lastnika, zagotovo še ne bodo šli tako kmalu v pozabo. Kljub temu, da oziranje čez ramo, kdaj se bo prikazal razjarjen kmet z vilami v rokah, ne pripomore prav veliko k sproščeni zabavi, se predvsem mladi za takšne piknike radi odločijo. Pravzapravjih lastnikzemljišča, če se res ne odloči za kakšne nerazumne in skrajne ukrepe, niti ne more kartako pregnati s svoje zemlje. Krivda je v pomanjkljivi pravni podlagi za nadzor nedovoljenih piknikov, saj uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, o varstvu pred požarom ter o prepovedi vožnje z vozili. Če temu ni tako, varuhi reda in pravice lastniku ne morejo prav nič pomagati, lahko le legitimirajo nep- zgolj navzočnost oseb na privatnem zemljišču lastniku še ne daje pravice, dajih ssvojega zemljišča tudi prežene. Lahko le pokliče policiste, ki preverijo, alineljubi gostje ne kršijo ovabljene in podatke posredujejo lastniku zemljišča, če se ta v primeru kakšne škode odloči za tožbo. Težave z nedovoljenimi pikniki so pred leti izkusili tudi v Logarski do- lini, ki je zagotovo pravi raj za uživanje na prostem. Te so, kot ve povedati Marko Slapnik iz podjetja Logarska dolina d.o.o., precej dobro rešili, saj ljudi, ki bi želeli imeti piknik, brez večjih težav usmerjajo na za to urejene prostore, kijih je v njihovi dolini kar precej. Kakšno divje kurišče odkrijejo le še ob veliki gneči na piknik prostorih, a po opozorilu, da takšen piknik ni dobrodošel, se gostje navadno premaknejo na primernejšo lokacijo. Zagotovo pa je precej nedovoljenih piknikov opaziti ob reki Savinji, gneča je predvsem na relaciji Solčava-Luče. Sicer pa je lepo urejene piknik prostore z možnostjo različne rekreativne dejavnosti možno najeti povsod po dolini. Ponujajo jih številne turistične kmetije ali športni in drugi turistični centri. Najamete pa lahko samo prostor ali pa celotno postrežbo. In, če pomislite na besnega kmeta, ki ga zanima le njegova zemlja, pomanjkljivi zakoni pa ne tako močno, se tudi cene ne zdijo več tako zasoljene. Tatiana Golob Naša anketa Sezona piknikov Poletne temperature letos sicer ne grozijo s tem, da bomo pregoreli, a vendarle prav prijetno grejejo in vabijo ven, na sonce, v naravo. Ni lepšega, kot vzeti odejo, kakšen "kurilnik", nekaj hrane pijače in si privoščiti en takšen pravi poletni piknik. Ni nujno, da se odvija ravno na karirasti odeji sredi idilične pokrajine, lahko si ga priredimo kar na vrtu pred hišo ali kje drugje. Tu pa nas seveda spremlja odločitev, ali se bomo poslužili javnih prostorov za piknike, ki seveda niso zastonj, ali pa si bomo vse skupaj organizirali na lastno pest. In se s tem tudi zavezali, da bomo poskrbeli za morebitne odpadke in seveda požarno varnost, ki je v poletnih mesecih še posebej pomembna. Klavdija Cas, Nazarje Trenutno je čas, ko kar veliko hodimo na piknike, ampak predvsem na lastne prostore. Vedno imamo s sabo vrečke za smeti, da poskrbimo za okolje, ki ga puščamo za sabo, prav tako pa smo zelo pozorni tudi na to, da za sabo vedno pogasimo ogenj. Cilka Brezovnik, Mozirje Sedaj zaradi zdravja ne hodim več na piknike, včasih pa smo z družino kar veliko. Vendar zmerom doma ali pa pri sorodnikih. Tudi za smeti smo zmerom poskrbeli, tista navlaka se mora pospraviti. ■■■■■■■■■■■ mmm GORSKA POLICIJSKA ENOTA OPOZARJA Precenjevanje lastnih sposobnosti vodi v nesrečo Letos so pripadniki Gorske reševalne službe (GRS) v navezi z Gorsko policijsko enoto (GPE) izvedli vslovenskih gorah že več kot 130 intervencij. Številka narašča, prav tako pa se povečuje število nesreč s smrtnim izidom. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp se je letos zgodilo že pet nesreč, v katerih so ponesrečenci utrpeli hujše telesne poškodbe. Zaskrbljuje dejstvo, da so, razen v enem primeru, poškodbe utrpeli izkušeni alpinisti, ker niso upoštevali, da so gore nad Logarsko dolino izredno krušljive. Poleg tega si ljudje v gorah pogosto izbirajo cilje, ki so za njihove fizične in psihične sposobnosti prezahtevni, in ne spoštujejo enega izmed temeljnih etičnih pravil v gorah, da nihče nikoli ne sme ostati sam. Še posebej neizkušen in nevajen planinec, razen če njegov spremljevalec odhiti po nujno pomoč. 0 zagotavljanju varnosti v gorah so bile izrečene že številne bolj ali manj brezplodne besede, zato je bila po osamosvojitvi Slovenije ustanovljen oddelek gorske policijske enote, ki naj bi z preventivnimi akcijami preprečeval nezgode v gorah. Od mozirskih policistov sta v enoto vključena Tomaž Arnšek in Gorazd Trbovšek, ki seje v nedeljo udeležil preventivne akcije. »Kljub vsem opozorilom in preventivnemu delovanju GRS in policistov opažamo, da se še vedno preveč ljudi poda v gore s pomanjkljivo opremo. Najmanj kar bi moral upoštevati vsak obiskovalec gora, je primerna obutev, saj mora imeti gleženj primerno oporo. Prav tako je potrebno upoštevati, da lahko v hribih zelo hitro preseneti slabo vreme, zato je potrebno imeti v nahrbtniku rezervno perilo in oblačilo, kije odporno proti vodi. Predvsem pa naj bi vsak izbral primerno pot, brez nepotrebnega precenjevanja lastnih sposobnosti,« opozarja Tomaž Arnšek in dodaja, da je potrebno v primeru nesreče, v kolikor je seveda to mogoče, nemudoma poklicati policijo (številka 113) oziroma regijski cent- er za informiranje (številka 112). V GPE je precej policistov, ki so obenem tudi gorski reševalci, prav vsi pa so usposobljeni za reševanje s helikopterjem, kjer je največkrat potrebno obvladati pomoč ponesrečencu v steni, vključno s pripravo za transport. Usposabljanje, ki ga večkrat letno izvedejo na Brniku, je v prvi vrsti namenjeno tako imenovani vrvni tehniki, v enaki meri morajo biti člani gorske policijske enote usposobljeni za zimske razmere. Po Arnškovem mnenju bi moral v primeru, ko se zgodi nesreča zaradi človeškega faktorja povzročitelj plačati reševanje. »Policisti sodelujemo pri reševanju po službeni dolžnosti, potrebno pa je aktivirati člane gorske reševalne službe in največkrat tudi Tomaž Arnšek: “Policisti opažamo, da se še vedno preveč ljudi poda v gore s pomanjkljivo opremo.” (foto: EMS) policijski helikopter. Če bi moral kdo plačati, bi ljudje ravnali bolj premišljeno,« ugotavlja sogovornik. Tudi zato se postavlja vprašanje, koliko preventivno svetovanje gorske policijske enote sploh doseže namen. Večina neprimerno opremljenih gornikov policistom, ki lahko samo svetujejo in opozarjajo, sicer prisluhne, na nesrečo pa je še vedno preveč takšnih, ki enostavno zamahnejo z roko in gredo svojo pot. Savinjčan INŠPEKTORJI BODO KRŠITELJE OBISKALI OKTOBRA Zakon o vodah pred ustavne sodnike Desetega avgusta je potekel rok za oddajo prijav vodnih virov za lastno preskrbo, vendar so na Ministrstvu za okolje (MOPE) zaradi zapletov pri obveščanju pripravljeni počakati na zamudnike. Prijav naj bi bilo odločno premalo, že z dosedanjimi bodo imeli na ministrstvu precej dela, časa pa je vsega 60 dni. Potem bodo začeli tiste, ki vodnih virov ne bodo prijavili, obiskovati inšpektorji. Ti lahko prepovedo uporabo vodnega vira, izrečejo pa lahko tudi kazni od 30.000 do 150.000tolarjev. Vsi, ki niso pravočasno oddali vlog, imajo čas do oktobra, potem lahko pričakujejo obisk inšpektor- ja za okolje. V resnici ni malo ljudi, ki državi očitajo, da hoče vodnjake in ostale vodne vire za lastno preskrbo preprosto podržaviti in pobirati nove dajatve. Na MOPE odgovarjajo, da noben imetnik vodnih pravic za lastno preskrbo s pitno vodo ni plačeval zanje nobene dajatve in nobenega razloga ni, da bi bilo v prihodnje drugače. Na okoljskem ministrstvu sicer priznavajo, da je obveščanje precej šepalo in dodajajo, da so ljudje začeli iskati natančnejše podatke šele po 10. avgustu. Doslej nikomur, kije imel vodne pravice teh in vodnih virov, kijih uporablja, ni bilo potrebno prijavljati. Dveletni prehodni rok iz novega zakona o vodah, ki seje iztekel 10. avgusta letos,je bil priložnost za vse, ki so v preteklosti brez kakršnegakoli dovoljenja začeli izkoriščati neki vodni vir, da to preprosto legalizirajo. Po zakonu o vodah je voda javno dobro v upravljanju države. Ker voda ni neomejen vir, je po vseh dosedanjih zakonih prosta raba vode za pitje, namakanje, če za to niso potrebne posebne naprave ali objekt, dovoljena le kot splošna raba. Torej toliko, da posameznik s svojo rabo ne ogro- zi vodnega vira drugim. Na ministrstvu zavračajo tudi očitke o plačevanju vodne pravice, saj naj bi šlo pri odločbah o vodni pravici za upravni postopek, pri katerem je bila predpisana le najnižja vrednost za upravne koleke (4.250tolarjev). Celotna zadeva naj bi bila torej namenjena evidentiranju in podeljevanju vodnih pravic brez težnje po podržavljanju, kar pa ni prepričalo skupine občanov, ki so ustavnemu sodišču posredovali pobudo za presojo omenjenega zakona o vodah. Po njihovem sije država prilastila izključno pravico razpolaganja z vodo, kar ji omogoča, da morajo ljudje za lastne vodne vire pridobiti vodno pravico in to plačati. V nasprotnem so zagrožene visoke kazni in prepoved uporabe vode. S takšnim ravnanjem države, se preprosto ni mogoče strinjati, so prepričani pobudniki za presojo ustavnosti. Savinjčan BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Stekla proizvodnja termičnih aparatov, prodaja se seli v Ljubljano V nazorski tovarni hišnih aparatov so relativno zadovoljni z rezultati, ki so jih dosegli v prvem polletju letošnjega leta, na katere so v največji meri vplivale splošne ekonomske in politične razmere vsvetu. Izjemna rast cen nafte je v Zahodni Evropi in tudi v Ameriki povzročila negativno potrošniško klimo, zato v BSH-ju po besedah direktorja Matjaža Lenassija drugega letošnjega polletja ne vidijo tako optimistično kot lani. Kot kaže sedaj, količinskega plana ne bodo dosegli, zaradi zelo uspešnih racionalizacij pa bodo skoraj zagotovo dosegli finančni plan za leto 2004. »Prvo polletje smozaključili malce boljše od plana, pri čemer je bila proizvodnja precej bolj uspešna kot prodaja« pojasnjuje Matjaž Lenas-si in dodaja, da so upad prodaje zabeležili tudi v državah bivše Jugoslavije. »Za prihodnje mesece planiramo deset do enajst milijonov evrov mesečne realizacije, kar pomeni, da bomo plan več ali manj dosegli, ne sicer po številu kosov, pač pa v finančnem smislu.« Na sedanje razmere bistveno vplivajo tudi razmere na Kitajskem, kjer je rasttako hitra, da ne zmorejo zadovoljevati povpraševanja. Število osebnih avtomobilov se izjemno hitro povečuje, poleg tega pa vlada izjemno povpraševanje po kovinah. Kitajska je v Evropi pokupila tako rekoč vse nerjaveče jeklo, zato so se njegove cene dvignile za 70 do 80 odstotkov. Zaradi dražje nafte pričakujejo v zadnjem kvartalu tudi dvig cen repromaterialov iz plastike, katerih letna poraba v Hišnih aparatih znaša okrog 1.500 ton. Ne glede na vse opisane okoliščine so v nazorskem BSH-ju vtem času naredili velike razvojne korake. Začeli so s proizvodnjo termičnih aparatov, in sicer opekačev kruha, kuhalnikov vode in kuhalnikov kave, kar je v skladu z njihovo strateško usmeritvijo, da proizvajajo predvsem izdelke z visoko dodano vrednostjo, torej artikle, ki se na trgu uvrščajo v višji plačilni razred. Ne glede na to nazorski Hišni aparati še naprej ostajajo kompetenčni center za motorske aparate v koncernu BSH, zato je glavno znanje usmerjeno v razvoj le-teh. Pred letošnjim kolektivnim do- pustom so v Hišnih aparatih znova podelili nagrade za najboljše inovatorje. Vsak mesec nagradijo najboljši koristen predlog, kajti v pod- kakršnikoli selitvi proizvodnje iz Nazarij v koncernu Bosch Siemens ni govora, zna pa se zgoditi, da bodo kakšen izdelek, ki bo imel Pred nedavnim je v Nazarjah stekla tudi proizvodnja termičnih aparatov premalo dodane vrednosti, umaknili iz proizvodnje. Res pa je, da bodo še letos v Ljubljano preselili kompletno prodajo. »Več razlogov je za to,« pojasnjuje Matjaž Lenas-si: »Ljubljana je pač glavno mesto, tam se dogaja večina poslov, drugi razlog pa je, daje strategija BSH takšna, da ima prodajne pisarne v glavnih mestih po celem svetu. Stroškovno to seveda ni primerljivo z Nazarjami, ampak dobiti nekoga v Nazarje je res zelo težko. Našim zaposlenim smo vse to pojasnili. Nobenega odpuščanja ne bo na ta račun, prepričani pa smo, da lahko bistveno več naredimo, če bomo delali iz Ljubljane.« Franci Kotnik jetju se zavedajo, da najboljše ideje in rešitve lahko dajo zaposleni na proizvodnih linijah. »Lahko imamo sto tehnologov ali razvojnikov, pa ne bodo našli tistih najmanjših, toda osnovnih problemov,« je prepričan direktor Matjaž Lenassi. »Z normiranjem z vnaprej določenimi časi smo precej preuredili proizvodnjo. Sedaj je še pred postavitvijo linije točno določeno, kako se bo kakšen izdelek sestavljal, s kakšnimi gibi, s kakšnim časom, kar je zelo pomembno z vidika načrtovanja. Naši inženirji lahko danes s 95-odstotno natančnostjo izračunajo, koliko časa bomo potrebovali za sestavljanje nekega aparata, če vidijo le njegovo sliko.« Poleg termičnih aparatov so v Nazarjah začeli izdelovati tudi centrifugalni sokovnik, ki sodi med svetovne inovacije, saj zaradi posebnega sita zagotavlja 15 odstotkov več soka kot konkurenčni aparati. Pričenjajo tudi z nulto serijo novega paličnega mešalnika, ki bo imel enega najmočnejših motorjev na trgu. Prihodnje leto imajo v načrtu še več novih projektov kot letos. Matjaž Lenassi zagotavlja, da o Kulturno-umetniško društvo utrip IN LOVSKA DRUŽINA REČICA OB SAVINJI VABITA NA TRAPICIONMI KONCERT V (v neposredni bližini Rečice), KI BO V NEDELJO, 29. AVGUSTA 2004, OB 16. URI. Z NAMI BOSTA CITRARKA CITA GALIČ TER PEVEC IN ORGLIČAR _______________JOŽE GALIČ. POT BO OZNAČENA, OBISKOVALCE PA PROSIMO, DA SE V BLATE PODAJO PEŠ. POSKRBLJENO BO TUDI ZA HRANO IN PIJAČO. PRIJAZNO VABLJENI! V PRIMERU SLABEGA VREMENA BO KONCERT PRIHODNJO NEDELJO, 5. SEPTEMBRA 2004. STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS Premalo delovnih mest za mlade Stranka mladih si je zastavila kot eno od prioritet v svojem delovanju več delovnih mest za mlade in zmanjšanje njihove brezposelnosti. Raven brezposelnosti je v Sloveniji primerljiva z evropskim povprečjem, vendar na račun socialne politike nizkih plač oziroma premajhnih zajamčenih osebnih dohodkov, še posebej pa je potrebno vedeti, da sodi Velenje s celotno Zgornjo Savinjsko dolino med slovenska področja, kjer se delež brezposelnih do 26 let vse mesece v letu giblje nad 30 odstotki. Jurij Kolenc, svetnik v mozirskem občinskem svetu in kandidat stranke na oktobrskih državnozborskih volitvah, je prepričan, da je politika doslej odločno premalo naredila za mlade. Po njegovem je preveč mladih brez dela in jasne prihodnosti, torej brez osnovnih pogojev za ustvarjanje družine. »Zavedamo se problemov celotne slovenske populacije, vendar menimo, da bo potrebno mladim veliko bolj kot doslej dati možnost za eksistenčno dostojno življenje. Mislim, da se je v preteklosti tudi na lokalnem nivoju premalo naredilo za mladino, čeprav bi tudi mladi lahko ponudili več iniciative in zdravih pobud,« razmišlja Kolenc in dodaja, da bi morali mladi in tudi ostali v večji meri angažirati občinske svetnike in poslance. Stranka mladih naj bi bila z dvema svetnikoma v mozirskem občinskem svetu nekakšen jeziček na Jurij Kolenc: "Občinski svetniki bi morali imeti pri določenih odločitvah in delu večji vpliv.” (foto: E M S) tehtnici odločanja, vendar sta se, po besedah Kolenca, opredeljevala na podlagi programa in interesa celotne mozirske občine. »Občinski svetniki bi morali imeti pri določenih odločitvah in delu večji vpliv, tako pa izvedba vseh projektov več ali manj sloni na županu. Vsekakor bi bilo potrebno spremeniti način dela. Na državnem nivoju je stranka izborila profesionalizacijo vojske in ker postajamo v okviru evropskih strank vse bolj zeleni podpiramo ekološke projekte in ekološko davčno reformo,« pravi Kolenc, ki jasno in glasno poudarja zgrešenost odliva drobnega gospodarstva in z njim povezanih delovnih mest iz Zgornje Savinjske doline. »V SMS smo mnenja, da morajo pri ustvarjanju in vodenju politike zaposlovanja sodelovati tako državni kot tudi lokalni organi. Združiti je treba moči, znanje in izkušnje ter v sodelovanju lokalnih skupnosti in države pripraviti načrt za sprejem kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov zaposlovanja mladih. Le sinergijski pristop, v katerem predstavlja vladna politika ustrezen odgovor na dejansko situacijo, bo lahko rešil politiko zaposlovanja, ki je tudi v naši regiji alarmantno neustrezna,« dodaja Kolenc, trdno prepričan, da je v Sloveniji prisotna prevelika improvizacija življenja. Savinjčan OBNOVA ZDRAVSTVENEGA DOMA V NAZARJAH Nujen poseg no zastareli stavbi Občani Nazarij so lahko skozi to poletje okoli nazorskega Zdravstvenega doma opazovali precej živahno obnovo zgradbe. Pacienti dr. Kelemena in dr. Leskovška bodo tako že v prvih dneh septembra lahko stopili v povsem novi ambulanti, obe se bosta nahajali v pritličju, delavci Zdravstvenega doma pa se veselijo tudi prepotrebne urgentne sobe. Investicija, ki jo bo kril Zgornjesavinjski zdravstveni dom sam, bo dosegla 30 milijonov tolarjev. Kot je povedala dr. Ida Pustoslem-šek - Kramer, direktorica Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma in ena izmed treh splošnih zdravnikov, ki v tem domu tudi službujejo, je to njihova naj večja investicija v zadnjih letih. Nanjo so se pripravljali že nekaj let, potrebne spremembe, na katere so nestrpno čakali tako zdravstveni delavci, kot tudi pacienti, pa so že v zaključni fazi izgradnje. V pritličju, ki bo najbolj spremenjeno, bosta po novem dve ambulanti, vsaka s svojo čakalnico in povsem novo opremo. Nove ambulante bodo zagotovo najbolj veseli pacienti dr. Kelemena, ki so se sedaj, ne glede na svoje zdravstveno stanje, morali povzpeti do drugega nadstropja, saj zgradba nima dvigala, to pa je lahko za marsikaterega pacienta zelo moteče. Zaradi dodatne ambulante v pritličju, tam seje sedaj nahajala le ambulanta dr. Leskovška, pa seje bilo potrebno odpovedati obstoječi t.i. urgentni sobi, v kateri so zdravniki sprejemali Z obnovo zdravstvenega doma nameravajo končati do konca poletja (foto: KF) nujne, kritične primere inje bila opremljena z vsemi potrebnimi aparaturami. Ker pa je bil tudi v te prostore možen dostop le po stopnicah, velikokrat pa je bilo potrebno prenašati tudi nezavestne osebe, bo nova urgentna soba, ki se bo po novem nahajala na drugi strani stavbe, še vedno seveda v pritličju, opremljena z nadvse dobrodošlim direktnim dostopom s parkirišča. »In to bo za naš zdravstveni dom tudi bistvena pridobitev, ki bo močno olajšala oskrbo urgentnih primerov. Seveda pa so se pokazala še številna dodatna potrebna obnovilvena dela. Od tega, da je bila potrebna popolna obnova vhoda, saj se prejš- nji ne sklada z novo ureditvijo, do nujnih del na zastareli kanalizaciji in statiki. Bilje velik in drag poseg, ki nas bo stal okoli 30 milijonovtolarjev, vsa sredstva pa smo uspeli zbrati sami.« Kot še doda dr. Ida Pustoslemšek -Kramer, so vsa dela k sreči potekala gladko in brez večjih zapletov, saj se je tudi izvajalec del zavedal, da je z obnovo potrebno končati do konca poletja, ko bodo vsi trije zdravniki zopet delovali po ustaljenem urniku. Pacienti so to poletje torej marsikdaj sedeli v prašnih čakalnicah, saj so morala obnovitvena dela potekati čimbolj nemoteno in čim hitreje. A potrpljenje se bo gotovo obrestovalo, saj bodo novi prostori ne le udobnejši, ampak tudi mnogo prijaznejši tako njim kot njihovim zdravnikom in medicinskim sestram, prijazen prostor pa zagotovo veliko pripomoretudi k prijaznim medsebojnim odnosom, ki so predvsem v zdravstvu izrednega pomena. Tatiana Golob nm ALEKSANDER SVETELŠEK, DIREKTOR ENGROTUŠA CELJE Želimo biti podjetje, ki vlaga v prostor, iz katerega izhajajo naši kupci Aleksander Svetelšek (foto: arhiv Engrotuš d.o.o.) V sredo so v Mozirju odprli supermarket Tuš, ki glede na prodajne površine predstavlja trenutno daleč največji nakupovalni center v Zgornji Savinjski dolini. Celjsko podjetje Engrotuš jestem uresničilo svoje napovedi, zapisane v ponudbi, s katero seje prijavilo na javni razpis Občine Mozirje, z direktorjem Aleksandrom Svetelškom pa je ob tej priložnosti tekla beseda tudi o ostalih aktualnih zadevah, povezanih s tretjim največjim trgovcem v Sloveniji. - Engrotuš v letošnjem letu praznuje 15-letni-co uspešnega poslovanja. Pred desetletjem in pol je Mirko Tuš začel z eno samo trgovino v Slovenskih Konjicah, danes pa je slika popolnoma drugačna... Letos res praznujemo 15-letnico, vendar smo praznovanje v večjem delu že zaključili. Podjetje je v vseh teh letih raslo z zelo visoko stopnjo, v letošnjem letu pa smo naredili nov korak naprej v našem razvoju, saj smo prevzeli prva podjetja. Do sedaj smo rasli organsko, kar pomeni, da smo gradili iz zemlje, kot na primer v Mozirju. Nakup družb Vele, Izbira in Preskrba za nas pomeni nov zagon in izziv, saj smo osvojili nekatere trge, kjer doslej še nismo bili prisotni: območje Laškega, Sežano z okolico, Kamnik, Grosuplje in Domžale. Na teh območjih imamo sedaj preko štirideset objektov. V našem podjetju je zaposlenih že blizu 4.000 ljudi, letos bomo skupaj ustvarili preko 120 milijard prometa. Mesečno sedaj postrežemo v naših objektih med milijon štiristo in milijon petsto tisoč kupcev. - Kako dolgo ste že na direktorski funkciji vTušu in kako je pravzaprav prišlo do tega, da ste prevzeli vodenje podjetja? Junija so minila tri leta, v Tuš pa sem prišel po dolgotrajnih razgovorih z lastnikom Mirkom Tušem, s katerim sva se srečala in ujela. Po večih razgovorih sva ugotovila, da bi lahko dobro sodelovala, Mirko mije dal ponudbo in izzivje bil takšen, da gaje bilo treba sprejeti. -Tovrstnih primerov, ko podjetnik na določeni stopnji razvoja podjetja prepusti vodenje usposobljenemu strokovnjaku, v Sloveniji ni prav veliko. Večina primerov je ravno nasprotnih, da lastniki podjetij trmoglavo vztrajajo v vlogi menedžerjev, čeprav so jih podjetja v bistvu že prerasla... Glede tega se z vami strinjam, saj se v tem prehodu skriva velika past. Nekaj tovrstnih primerov vendarle je v Sloveniji, vendar jih ni toliko kot prstov na obeh rokah. Mirko Tuš je pravočasno rešil te dileme sam s sabo, ugotovil je namreč, daje prišla druga stopnja razvoja. Sicer pa je on je že pred tem skozi razvoj podjetja veliko funkcij oddajal drugim, da so prevzeli različna področja v podjetju. Če njegove odločitve kot lastnika ne bi bile takšne, tudi podjetje ne bi moglo vztrajati vtej rasti. Lahko smozadovoljni,sajje rast visoka in da smo kompaktno, dobro organizirano ter natančno vodeno podjetje. - V viziji oziroma poslanstvu vašega podjetja je med drugim zapisano, da želite postati pozitivno misleče, hitro rastoče, stroškovno učinkovito in odlično organizirano podjetje, ki temelji na odgovornosti tako do zaposlenih kot do družbenega okolja. Kaj ste imeli v mislih s pozitivno mislečim podjetjem? Tako v družini kot v poslovnem svetu si moramo prizadevati za pozitivno mišljenje. Znana je zgodba, ki zveni nekako tako, da ni važno, če je crknila naša krava, važno je, da sta sosedu dve. Gre za to, da v vsaki stvari najdemo pozitivno moč in da se zavedamo velikega pomena sprememb. Spremembe morajo biti konstantne. Svet se spreminja in mi se moramo z njim. Če tega ne naredimo, postanemo cokla samemu sebi. Vsako podjetje se spreminja. Glavna naloga managementa je, da spremembe uvaja,jih izpelje in kontrolira. Glede sprememb pa smo ljudje narejeni tako, da rečemo ne, ne bi, mogoče bi še malo počakali, ampak potrebe po spremembah se kopičijo in zaradi tega podjetja zaidejo vtežave. Pri nas so te spremembe stalne, dogajajo se iz dneva v dan, ljudje pa jih sprejemajo pozitivno. Že vnaprej vemo, da bodo težave, zato se skušamo na spremembe čim bolje pripraviti. Operativne težave običajno res vedno pridejo, zaradi tega ni treba omahovati, ker pride na koncu vedno pozitivna rešitev. Če pa spremembe odlagaš, se zgodi, da pride naenkrat velika gmota težav, ki jih potem zelo težko rešiš. In to mislimo s pozitivnim mišljenjem. Rezultati, kijih dosegamo, kažejo, da so naše odločitve točne, pravilne, saj rastemo, smo učinkoviti in smo tudi finančno zelo dobro stoječa firma. - Rast, ki jo omenjate, je zares občudovanja vredna, vendar ima slovenski prostor trgovine vendarle zelo jasne meje. Kje so pravzaprav te meje in kje v nekoliko daljši perspektivi v tem prostoru vidite Tuš? Mi smo si jasno zastavili, da želimo obvladovati v Sloveniji 25 odstotkov tržnega deleža v živilskem delu trgovine. To je naš domet. Mislim, da bomo do tega cilja prišli v roku dveh let, ker pa je rast podjetja še vedno naš cilj, se bomo v tem času odločili, ali se bomo z našo osnovno dejavnostjo selili v druge države ali pa se bomo v Sloveniji podali v kako novo dejavnost. - Kako uspevate v Tušu zagotavljati stroškovno učinkovitost, ki je predpogoj za doseganje nizkih cen artiklov v maloprodaji? Stroškovna učinkovitost je vedno zelo kompleksna zadeva. Naše podjetje je bilo stroškovno vedno dobro organizirano, je pa stroškovno učinkovitost lažje obvladovati, če podjetje kon- stantno raste. Če se ob tej rasti ugotovi, da nekje stroški prebijajo, se sprejmejo ukrepi, ki dajo svoje rezultate, zato ni potrebno grobo posegati, na primer, v število zaposlenih ali kaj podobnega. In to je naša prednost. Moram reči, da smo predvsem na analitičnem področju v zadnjih letih naredili ogromno in da imamo razporejene ter jasno razvidne stroške do zadnjega delčka našega podjetja. - V Zgornji Savinjski dolini oziroma v Nazarjah ste prisotni že kar nekaj let. Kdaj in na podlagi česa pa je padla odločitev, da vstopite v Mozirje? Ta odločitev je dolgo zorela, kajti Zgornja Savinjska dolina je bila na spisku lokacij, kjer smo želeli postaviti trgovino oziroma prodajni center našega tipa ter ponuditi potrošnikom tisto, kar v Tušu znamo ponuditi, na lokaciji v Nazarjah pa to v celoti ni bilo možno. Na razpis, ki gaje za gradnjo v Podrožniku objavila Občina Mozirje, se je javilo več konkurentov, občinski svet pa seje odločil za naše podjetje. Nato smo se aktivno lotili projekta. Mislim, da z našim supermarketom Zgornja Savinjska dolina pridobiva sodoben nakupovalni center, ki je vtem okolju manjkal. - V viziji podjetje imate tudi zapisano, da se želite aktivno vključevati v življenje in delovanje lokalnih skupnosti. Ali imate glede tega za Mozirje že izdelan scenarij? Mi se skozi sponzorstva, donatorstva in sodelovanje v različnih projektih vključujemo v delovanje lokalnih skupnosti, predvsem pa je znana naša dobrodelna dejavnost, pri čemer zelo veliko vlagamo v razvoj otrok. Tako bo tudi v občini Mozirje. Mozirsko knjižnico smo že opremili z računalniškim kotičkom, sponzorirali pa bomo tudi Ekološko-hortikulturno društvo Mozirski gaj, ki skrbi za največjo mozirsko turistično znamenitost. Potem se bodo skozi leta, ko bomo tam prisotni, prepletale naštete oblike sodelovanja. - Kaj vse je kupcem na voljo v supermarketu Tuš Mozirje? Celotni center meri 2.510 kvadratnih metrov, supermarket Tuš pa ima 1.070 kvadratnih metrov neto prodajne površine. Ostali lokali za prodajo tekstila, obutve in mode, zavarovalnica banka, bistro, foto in loto, frizer ter drogerija se razprostirajo na 530 kvadratnih metrih. V nakupovalnem centru je našlo zaposlitev 56 ljudi, vrednost celotne investicije pa znaša milijardo dvesto milijonov tolarjev. - Govori se, da je vladalo za omenjena delovna mesto izjemno zanimanje... Zanimanje je bilo res veliko. Po mojem mnenju je Tuš sedaj že tako ugledna blagovna znamka, da ljudje v njem vidijo varno in stalno zaposlitev. Dandanes se ljudje bojijo za varnost svojih delovnih mest, zato je pri nas vedno gneča, ko iščemo ljudi za zaposlitev, tudi drugod po Sloveniji. - V Mozirju ste poleg nakupovalnega centra nameravali zgraditi tudi bencinski servis. Ga imate še vedno v načrtu? V tem kompleksu smo načrtovali bencinski servis, vendar ga nikakor nismo mogli pravilno umestiti vanj. Tako kot ima trgovina neke zakonitosti, jih imajo tudi bencinski servisi. Ker ga nismo mogli umestiti tako, da bi bili zadovoljni s postavitvijo, smo se v teku gradnje odločili, da zadevo ustavimo in poskušamo najti boljšo rešitev od prvotno načrtovane. Torej tega projekta nismo popolnoma opustili, ampak moramo zadevo uskladiti s prostorskimi načrti ter najti lokacijo, ki bo zagotavljala, da bo nakup na bencinskem servisu prijeten in hiter. - Kaj pomeni otvoritev supermarketa v Mozirju za vaš market v Nazarjah? Naše stališče je, da se ti dve prodajni točki ne izključujeta. Pričakujemo seveda določen padec prometa v Nazarjah, predvsem na račun večjih nakupov ob koncu tedna, po katerih se bodo ljudje poslej verjetno zapeljali v Mozirje, nenazadnje tudi zaradi boljše izbire. Vendar zaradi tega ne bo nič narobe, kajti trgovina v Nazarjah je bila vse doslej preobremenjena, zaposleni so zelo težko zagotavljali urejenost trgovine. Z nekoliko manjšim prometom bo ta trgovina mnogo bolje delovala. - Tuš v zadnjem času v slovenskem prostoru izstopa po dobrodelni dejavnosti. Prejeli ste laskavi naziv donator leta, ki vam ga je podelil Rdeči križ Slovenije. Kaj Tušu pomeni ta naziv? Že pred leti smo se odločili, kam bomo vlagali naša sredstva. Iz mnogih razlogov smo prišli do dobrodelnosti. Nikoli nismo gledali na to, da bi zaradi tega močno dvigovali promet in prodajo. Za to bi bil potreben drugačen tip akcije, drug tip marketinškega pristopa. Vidimo po, da ljudje navsezadnje to znajo ceniti in če nekaj počneš konstantno, dobi podjetje s tem nekakšen predznak. Omenjeni naziv donator leta nam veliko pomeni. Tudi sam se udeležujem teh aktivnosti, kolikor mi le čas dopušča. Naše stališče je preprosto: želimo biti podjetje, ki vlaga v prostor, iz katerega izhajajo naši kupci. - Morda še beseda ali dve o vaši dejavnosti, o kateri se je še posebej veliko govorilo, ko je v Celje prišel Kolosej. Kako ste zadovoljni z obiskom v vaših kinematografih, kamor zahaja menda tudi kar veliko Zgornjesavin-jčanov? Z rezultati letošnjega leta smo zadovoljni. Na prihod konkurence smo se zelo dobro pripravili, izdali smo novo kartico Planeta Tuš, razširili smo ponudbo in jo bomo jeseni še obogatili z bovlin-gom in klubom. Naša filozofija pri gradnji Planeta Tušje bila, da gradimo zbirališče, »meeting point« v Celju, in to se izpolnjuje v popolnosti. PlanetTuš je dejansko postal zbirališče, saj ljudje ne pridejo samo po nakupih, ne pridejo samo v kino, ampak se tudi dobivajo pri nas. Bislveno je, da smo objektu dali dušo. To namje uspelo, ponudbo pa konstantno dopolnjujemo in širimo, prodaja v supermarketu raste, obisk v naših kinematografih pa seje po prihodu konkurence zmanjšal le za sedemnajst odstotkov. - Engrotuš je solastnik podjetja Metro, ki ima svojo prodajalno s tekstilom tudi v Nazarjah. Kako ste zadovoljni s prodajnimi številkami? Metro je popolnoma samostojna gospodarska družba, katere delni lastniki smo. Za vodenje Metroja je v celoti odgovoren direktorte družbe, zato o njej ne morem dajati podatkov, jo pa spremljam z lastniškega vidika. - Ali Aleksander Svetelšek kdaj obišče Zgornjo Savinjsko dolino tudi zasebno, recimo kot turist? Zgornjo Savinjsko dolino sem že velikokrat obiskal, vzadnjem obdobju res nekoliko manjkrat, ker mi primanjkuje časa. Se pa naša družina že nekaj časa odpravlja na podaljšan vikend v vaše kraje, saj sem pristaš malo bolj hladnih krajev, ne toliko morja. Upam, da se bodo naši načrti čim-prej uresničili. Pogovarjal se je Franci Kotnik Iščemo resnega voznika lahkega tovornega vozila s prikolico za prevoze za lastne potrebe doma in v tujini* Pogoj je vozniški izpit B, C ter E kategorije * Pisne vloge pošljite na naslov: Intedent d.o.o., Opekarniška c. 96, 3000 Celje Vas vabi na ? 0 Slovenska ljudska stranka | 1 m tradicionalni 13. TABOR SLS, I ra ki bo v nedeljo 5. septembra v Sevnici. | to to Prevoz je organiziran. Prijavite se lahko na tel: * 584 31 04 ali 041 693 378 do torka 31.8.2004 I 2 OBČINA MOZIRJE Pogodba o Gasilci so z izvajanjem svojih dejavnosti eni izmed najpomembnejših dejavnikov delovanja vsakega kraja. Za svoje delo pa potrebujejo dovolj finančnih sredstev in opreme, saj bi bilo v nasprotnem primeru njihovo delo manj uspešno in velikokrat preveč nevarno. Za ustrezno opremljenost so v največji meri dolžne skrbeti občine oziroma občinski proračuni, iz katerih gasilci črpajo sredstva za redno dejavnost. Še večji zalogaji so nabava opreme, raznih sredstev in gasilskih vozil. Slednja so specialna in morajo biti temu primerno opremljena. Država je z zakonom predpisala minimalno opremljenost vsakega gasilskega društva z ustrezno opremo. Predpisala je tudi desetletno prehodno obdobje, ki bo trajalo do leta 2009. To leto je skrajni rok, do katerega morajo občine poskrbeti za društva, ki delujejo na njihovem območju. V mozirski občini pa so storili še en korak naprej. Pred dnevi so podpisali pogodbo o nabavi opreme do leta 2009. Dodatno k temu so podpisali tudi pogodbo o opremljenosti vseh društev do leta 2025. Gre predvsem za izvedbo večjih projektov, kakršni so nabava vozil in podobnega. Janko Žuntar, predsednik Zgornjesavinjske gasilske zveze je poudaril, da bi podobne pogodbe morale imeti vse naše občine (foto: Ciril M. Sem) Podpis pogodbe med županom na eni strani in predsedniki društev, občinskim poveljnikom ter predsednikom Zgornjesavinjske gasilske zveze na drugi strani je seveda plod usklajevanja. Slednje je bilo potrebno zaradi različnih interesov, ki pa so se tekom pogovorov bistveno približali. Po podpisu omenjenih pogodb sta zadovoljni obe pogodbene strani. Predsednik zveze Janko Žuntarje ob tem poudaril, da bi morale podobne pogodbe imeti vse zgornjesavinjske občine. Zaradi jasno postavljenih ciljev bi lahko bilo sodelovanje med društvi še lažje in bogatejše. Nekatera drušlva bi se lahko specializirala za gašenje gozdnih požarov, druga za gorske požare, prevoz pitne vode in podobno. Manj bi prihajalo do podvajanja opreme, kar bi bilo bolje tako za gasilce kakor občine, ki jim opremljanje gasilskih društev predstavlja dokaj velik finančni zalogaj. Benjamin Kanjir MOZIRSKA PLANINA Alpski biser vse lepši Ideja o posaditvi več tisoč vrst gorskega cvetja na enem mestu, sredi mozirskih planin, je stara že dolga leta. Zaradi neprimernega ali premalo strokovnega pristopa ideja nikoli ni v celoti zaživela. S prihodom novih lastnikov Golt pa se je približala uresničitev tudi tega projekta. Načrte za posaditev Alpinetuma, alpskega vrta, je izdelal že ing. Miha Ogorevc. Isti torej, ki je imel svoje prste tudi pri posaditvi Mozirskega gaja. Kombinacija z mozirskim vrtnarjem Jožetom Skornškom se je torej enkrat že pokazala za uspešno. Vse kaže, da bp to sodelovanje obrodilo bogate sadove še enkrat, tokratna malo višji nadmorski višini. Upravljavci Golt so namreč povabili Skornška kot priznanega strokovnjaka in entuziasta, da oživi ideje in jih udejani v praksi. V letošnjem letu se je pričela intenzivna in načrtna izdelava Alpinetuma. V njem naj bi posadili med V letošnjem letu se je pričela intenzivna in načrtna izdelava Alpinetuma (foto: Benjamin Kanjir) kot pa jih obišče ta zimsko športni center med zimsko sezono. Seveda pa želja lastnikov in uprav-Ijaicev ni zgolj izkoristek zimske sezone, ampak privabljanje turistov skozi celo leto. Doslejje bilo postavljenih že veliko tablic z imeni posajenih rastlin. Postavljeni so že tudi kozolci, na katerih bodo različni prikazi. Alpski vrt bo zaživel okoli prvega maja prihodnje leto. Seveda pa Skornšekob tem dodaja, da bo v celoti posajen v naslednjih štirih ali petih letih. Takrat pa se bo lahko kosal s podobnimi vrtovi širom Evrope. Kosal ali jih celo prehitel. Benjamin Kanjir dva do tri tisoč vrst cvetja, ki uspeva na tem območju. Bistveno je, da bi bile na enem mestu zbrane vse avtohtone rastline. Tovrsten gorski vrt bo edinstven primerek in kot takšen izredno vabljiv za ogled. Sko-rnšek pravi, da bi si ga lahko letno ogledalo med trideset in petdeset tisoč obiskovalcev. To pa je že več, &V.r\bitd ' 'jyi TRGOVINA * STORITVE * PROIZVODNJA Savinjska cesta 1,3331 NAZARJE \ TeL:(03) 839-52-70 Že za 4.500 SIT na mesec do računalnika Duron + z monitorjem HANSOL 17" RAČUNALNIKI na 24 OBROKOV jv zgradbi IZOLES-TUŠ Nazarje, l.nadstropje | SALON-SERVIS Nazarje, od 14h do 16h INEO : ponedeljek-i-petek - (041) 304-620 POŽAR UNIČIL BURGERJEV RANČ NA VENIŠAH Iskra povzročila pekel in razdejanje Preteklo sredo seje običajno poletno popoldne na mirnem Ranču Burger na veniški planoti nad Lačjo vasjo spremenilo v pekel, v katerem so ognjeni zublji zajeli gospodarsko poslopje, s pomočjo vetra pa se je ogenj tako rekoč v trenutku razplamtel še na obsežnem stanovanjskem prizidku. Na srečo je bil tedaj prazen, saj sta se lastnika Franc in Cvetka Burger komaj nekaj dni prej preselila v novo hišo. Dan po požaru so policisti in kriminalisti ugotovili, da je katastrofo povzročil kovinski tujek, ki se je znašel v delujočem puhalniku za spravljanje sena. To je povzročilo iskro, zato se je seno vnelo. Po prvih ocenah povzročena škoda krepko presega 80 milijonov tolarjev. Sreča v nesreči je, da požar ni terjal človeških žrtev. Domačini in prizadevni gasilci so v zadnjem hipu rešili iz hlevov trinajst jahalnih konj, pri tem pa seje z dimom zastrupila 17-letna Teja Černjavič iz Bočne, ki sojo že naslednji dan iz celjske bolnišnice odpustili v domačo oskrbo. Pri reševanju seje lažje poškodoval tudi eden od gasilcev. ostrešja. V resnici je bil dim in nič se ni dalo pomagati, razen da smo pohiteli z reševanjem konjev iz konjušnice,« nam je dan po katastrofi, v kateri je zgorelo 1300 kubikov sena, pripovedoval Franc. Pretresen je zaradi dogodka, vendar hvaležen usodi, da požar ni terjal človeških žrtev. To je najvažneje, zato se Burger ne prepušča malodušju. 106 gasilcev se je pogumno in požrtvovalno spopadlo z ognjenimi zublji (foto: EMS) Franc Burgerje za divjanje ognja zvedel v svoji novi hiši. »Po telefonu meje poklical Miran, kije pomagal pri spravilu sena. Vse skupaj je v trenutku zagorelo kot bakla in nič se ni dalo pomagati. Na seniku je bilo mogoče prostora še za dve, največ tri prikolice sena, zato so fantje mislili, da stlačeno seno dviga prah z Razumljivo je, daje nesreča bolj prizadela ženo Cvetko, ki bi vse skupaj preprosto pustila. Verjamemo, da so korenine Burgerjeve družine trdno zasidrane na Venišah, navsezadnje je bila uničena imovina primemo zavarovana, čeprav je vsem jasno, da je ogenj uničil marsikaj izživljenja Burgerjevih, kar nobe- Ogenj je uničil marsikaj iz življenja Burgerjevih, kar nobena zavarovalnica ne more nadomestiti (foto: Benjamin Kanjir) na zavarovalnica ne more nadomestiti. Človeško je, da potrebujeta zakonca Burger nekaj dni, da prideta k sebi, potem se bosta odločila, ali se sploh lotiti obnove ranča. okoli devete ure zvečer uspelo omejiti požar. Preko noči je na požarni straži ostalo še 40 gasilcev, ki so dojutra pospravili velik del namočene in ožgane krme. Po Franc Burger: “Vse skupaj je v trenutku zagorelo kot bakla in nič se ni dalo pomagati.” (foto: EMS) 106 gasilcev iz trinajstih PGD Zgornje Savinjske doline, ki so v dvajsetih vozilih, od tega enajstih avto-cisternah, pridrveli na ranč, se je pogumno in požrtvovalno spopadlo z ognjenimi zublji. Tudi po njihovi zaslugi je tragedija manjša kot bi lahko bila. Spopad z ognjem in vetrom je bila bitka Davida z Goljatom, vendar jim je po štirih urah okolici seje še nekaj dni širil vonj po ožganem, na požarišču pa so delovni stroji, pod budnim očesom Franca Burgerja, oznanjali nov začetek. Požarni zidovi bodo morali biti zgrajeni višje, je iz traktorja ugotavljal glava Burgerjeve družine. Bistveno je, da so ljudje in živali preživeli Savinjčan PODVOLOVLJEK S skupnimi močmi Občinska praznovanja so praviloma povezana z raznimi otvoritvami predvsem infrastrukturnih objektov. Eden takšnih je prenovljen in asfaltiran odsek ceste Rihar-Korenovc v Podvolovljeku v dolžini enega kilometra. Kot je že v navadi, so tudi v tem primeru krepko poprijeli domačini, ki so pripravili spodnji ustroj in poskrbeli, da so dela napredovala po zastavljenem planu. Ob priložnostni otvoritvi so se domačini veselili skupaj s predstavniki občine Luče, ki je za asfaltno prevleko, novo ograjo na mostu čez Lučnico in ostale protiprašne zaščite v Podvolovljeku zagotovila 13,4 milijonov tolarjev. Savinjčan Cestni odsek sta predala namenu lučki župan Ciril Rose in predsednik gradbenega odbora Anton Zamernik (levo) (foto EMS) 2. SREČANJF LJUDSKIH PEVCEV Pa so spet prijatelji zapeli V soboto je v Lokah pred Hotelom Benda že drugo leto zapored zadonela slovenska pesem, stokrat prepeta iz roda v rod, in zbrano občinstvo znova ponesla vstare čase, koje bila domača pesem stalnica v vsaki slovenski vasi. Organizatorji, Območna izpostava Mozirje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Gostilna Kozorog Mozirje ter Ljudske pevke Pušeljc, so s prireditvijo Zapoj, prijatelj moj! tudi tokrat poskrbeli za veselo vzdušje. Občinstvo je lahko prisluhnilo igranju na instrumente, katerih imena so mnogim neznanka (foto: Ciril M. Sem) »Pesem slovenske dežele -pesem našega podeželja, stoletno izročilo, vse je bilo v njej, kar je v nas dobrega in lepega vse, česar se v dno srca sramujemo in veselimo...«, so bile besede, s katerimi je Viktor Mikek, ki je povezoval letošnjo pr- ireditev, na kateri se srečajo ljudski pevci in godci iz vse Slovenije, povabil nastopajoče k pričetku prireditve, ki bo zagotovo postala tradicionalna. Pred Hotelom Benda se je letos zbralo preko dvajset ljudskih skupin; nekateri so občinstvo pozdravili s pesmijo, drugi tudi z igranjem na različne ljudske instrumente. Med njimi so bili tudi takšni, kijih marsikdo niti ne zna več poimenovati, npr. perilnik, rifel mašina, cuk žaga. Že zaradi tega je bilo letošnjo prireditev škoda izpustiti, žal pa je bilo slabo vreme tisto, ki si ni pustilo ugovarjati. Vseeno, kljub debelim dežnim kapljam, so se predstavili vsi nastopajoči, zbranim prešerno »postregli« tudi z marsikatero šalo, predvsem pa se organizatorjem zahvalili za prijazno dobrodošlico in možnost, da pokažejo, kako se poje v njihovih domačih krajih. Občinstvo je tako lahko prisluhnilo številnim slovenskim narečjem ter tudi ljudskim skupinam iz domačih logov. Tako so se na prireditvi predstavili Habrovi fantje iz Luč, ženska vokalna skupina iz Solčave, pevke iz Nove Štifte, družinski ansambel Zavolovšek iz Bočne ter seveda ljudske pevke Pušeljc, ki so zaradi številnih prijateljskih vezi, kijih pridno pletejo po vsej Sloveniji, zagotovo tudi »glavne krivke« za tako številčno udeležbo. Tatiana Golob . OVČARSKI PRAZNIK V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Spretne roke strižcev poskrbijo, da ostane ovca brez kožuha in ran (foto: Marija Šukalo) Do spomini ne zbledijo Šmihelani mladi po duši in letih vedno znova vsako leto poskušajo iztrgati iz pozabe vsaj delček kulturne preteklosti, ki je pred mnogimi leti narekovalo življenje pod Mozirskimi planinami in pripravijo tradicionalni ovčarski praznik. Ob letošnjem, že 28. po vrsti, je prizadevna mladina ob pomoči izkušenj staršev in starih staršev izdelala na travniku pred župnijsko cerkvijo svetega Mihaela skorjevko, turski plot in ogrado za ovce ter pripravila prikaz starih kmečkih opravil. Prvo je bilo na vrsti pranje ovac, ki sta ga opravila dva uma mladeniča. Sledilo je striženje, kjer so do izraza prišle izkušnje in znanje. Kmalu je žival ostala brez svojega kožuha, a tudi brez ran, ki jih lahko povzroči neizkušen strižec. Volno so nato prevzele žene, ki sojo prečesale in spredle, nato pa iz nje »seštrikale« tople »zokne«. Ti so bili v preteklosti mnogokratv hladnih zimskih dneh del obvezne opreme pastirjev. Ročno predelavo volne in ročno pletenje je dandanes le redko kje videti. Ljudje posegajo po cenejših industrijskih oblačilih. Starejši so se lotili tudi izdelave »šiklnov«, nekoč edinega sredstva za pokrivanje streh hiš pod Goltmi. Dogajanje so z ubranim petjem popestrili domači možje pod taktirko Antona Acmana. Manjkalo ni niti obrnenka, ajdovih žgancev z ocvirki in zeljem, okusnih sladkih dobrot in slastnega kruha iz krušne peči. Za vse to pa so poskrbele pridne roke kmečkih žena domačega aktiva. Piko na i sta s svojo prisotnostjo v tradicionalnih oblačilih dodala pastirja, ki sta se sprehodila med obiskovalci in kakšno rekla. Nedeljsko popoldne v Šmihelu in prikaz nekaterih kmečkih opravil se je marsikateremu naključnemu obiskovalcu, predvsem pa mladim in otrokom, zdela kot pravljica v primerjavi z današnjim časom in nenehnim tehnološkim napredkom, v preteklosti pa je bil to edini način življenja in preživljanja prebivalcev pod Goltmi. Marija Šukalo Piše: Aleksander Videčnik Pripovedke TRDOSRČNI GRAŠČAK Grad v Goltah je stal na mestu sedanje cerkve svete Radegunde nad Mozirjem. Baje je bil v lasti Vrbovških gospodov. Najemniki gradu so zelo grdo ravnali s podložniki. Ti si niso mogli pomagati. Tam blizu je bila kmetija Keber (inje še danes). Kmet Keber je bil svobodnjak in se ni bal najemnikov v gradu. Vedno znova je javno govoril o groznem ravnanju najemnika. Seveda ga zato ni trpel. Nekoč je najemnik hudo pretepel tlačana in ga nato zaprl v grajski stolp, Keber je za to izvedel in sporočil hudobnežu na grad, da čaka njega enaka usoda. Kmalu so Vrbovški zaradi nenehnih pritožb o ravnanju radegundskega najemnika ukrepali. Zaprli so hudobneža v grajski stolp in ga tam pustili umreti. Baje je Keber neke noči nad radegundskim gradom videl krvavo prikazen, ki seje naglo izgubila v prepadu proti Trnavi. RADEGUNDAPOJE Sedanja cerkev svete Radegunde je bila zgrajena potem, ko je prejšnjo cerkev svetega Vida leta 1895 porušil potres. Pred tem je bila tod znana božja pot. Romarji so množično iskali pomoč v kapeli, ki stoji poleg cerkve. Tam je odprtina: vanjo so dajali glavo in se na ta način ozdravili glavobola. Iz globine pa so slišali lepo glasbo, rekli so da "Radegunda poje". Pozimi so imeli občutek, da prihaja iz globine topel zrak. Resje okoli odprtine v hudem mrazu opaziti leden srež. KAZNOVANA MOLČEČNOST Blizu Ljubnega je živela mati s sinom. Kadar je ogovorila sina, je trmasto molčal. Mati je to trmoglavost sina težko prenašala. Prav nobena lepa beseda ni pomagala - sin je trmaril naprej inz molkom jezil mater. Nikoli pa ni povedal, zakaj se tako obnaša do matere, kije bila do njega skrbna in dobra, Nekoč je materi prekipelo in je v jezi rekla sinu: "Ti ne govoriš menoj, tvoji otroci pa ne bodosteboj." Minila so leta in sin seje poročil. Ko se mu je rodil prvi sinje bil vesel naslednika. Toda otrok še po dveh letih ni spregovoril in tudi zdravnik je lahko ugotovil le, daje bil mutast. Dogajanja ob poroki SVATBA Poleg ženina in neveste sta sedela starešina z ženama, njim so sledili starši novoporočencev in potem drugi svatje. Nasproti novoporočencev je sedel pratfirer ali družeč (drug), poleg njega pa družica, imenovana tudi krancljevka. Na mizi so bili pripravljeni polni in napol polni kozarci. Nevestin starešina je ugotavljal, kaj pomenijo. Najprej je vprašal: "Kaj pomenijo ti kozarci?" Hkrati je sam odgovoril: "Polni pomenijo še živeče starše, nevestine in ženinove brate in sestre, napol polni pomenijo polbrate in polsestre, prazni pa rajnke iz obeh družin." Vse to so morali popiti godci. Najprej je spregovoril starešina tistega, ki seje priženil k hiši. Na mizi je tedaj že bilo vino s šarkljem. Šele potem je sledila juha. Ko sojo prinesli, je godec zaklical: "Župa prihaja," kar je pomenilo začetek svatbe. Godecjoje poskusil in ob smehu vseh navzočih, naredil z žlico tako, da jo je ponesel za uho, in rekel: "Vroča je še, dajmo še pihati." To pa pomeni v resnici ples, toda niso zaplesali takoj. Pred župo so pogosto zmolili angelsko češčenje in si glasno zaželeli: "Bog žegnaj!" Na začetku, po molitvi, je nevestin starešina zapel: "Zdaj bomo začeli v imenu Boga, Očeta, Sina in svetega Duha. Maf vi, vi ste enih brihtnih ljudi, ste svate ocirali s pušeljcami. Mater ta šroko jaz čudno rad 'mam, zato jo najprvo zdaj rajat" peljam. Ti pušeljci vaši, pa angelci naši bodo troštali vas, da nam ne bo dolg čas. Le povejte mi vsi, kje nevesta stoji, le pripeljite jo, da bom plesat šel z njo." Ko pride na mizo meso, starešina na hitro in spretno obere kurjo zibko, česar ne zna vsakdo, in jo nabodeno z vilicami postavi pred nevesto. Temu pravijo, da položi pred nevesto zibel. S tem zaželi, da bi nevesta veliko zibala. To kost kmalu poberejo in odstranijo. Vrstni red jedil je bil v glavnem povsod enak, zatoje bila tudi vrsta jedi znakza kakšna dejanja. Tako je potem, ko so prinesli na mizo pečenko, spregovoril ženinov starešina. Za njim je povzel besedo nevestin starešina. Sicer pa so se jedi vrstile takole: goveja juha, z govejim mesom in hrenom, žlinkrofi kot samostojna jed in raznovrstne pečenke. Veliko smeha je povzročil godec, ko je prinesel na pladnju s cvetjem okrašeno telečjo glavo in vprašal starešini: "Očka, koliko je vredna ta glava?" Če je bil odgovor dovolj prepričljiv, niso plačali vrednosti, če pa ne, je postavil godec ceno in denarje pripadal godcem. Marsikje je zastavil godec starešinama tri vprašanja, kot neke vrste uganko. Takole so se glasila: "Očka starešina, kaj je vredno več kot cela glava?" Če je bil odgovor približno takle: "Celo tele je boljše kot cela telečja glava," je bil godec zadovoljen. Lahko je sledilo drugo vprašanje: "Kdo seje prvi na morje usral?" Odgovor naj bi bil: "Rit." Še nekaj vprašanj: "Kaj je krancelj brez rož, kruh brez drobtinic in ogledalo brez šipe?" Odgovor: "Monštranca." "Kdaj je bilo v nebesih vse tiho?" Odgovor: "Takrat, koje Bog vprašal, kdo bo šel odrešit svet." "Kdaj so šli angelci v jagode?" Odgovor: "Takrat, ko so šli Jezusovo kri pobirat!" "Kaj je na križu ostalo, ko je šel Jezus dol?" Odgovor: "Svetost." (Bomo nadaljevalo 3ščemo stare fotografije Pred devetdesetimi leti se je pričela prva svetovna vojna. Avstrija je na dan svete Ane 1914 razglasila splošno mobilizacijo. Prvi vpoklicanci iz avgusta 1914 v Gornjem Gradu so na sliki, ki jo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Kosci so se zbrali ob svitu. Najprej so jim postregli z žganjem in ponekod so dobili tudi šopke, ki sojim jih pripela mlada dekleta. Za zajtrk so jim grabljice prinesle skledo zabeljenih žgancev in kavo ali prežgano juho, ali zelje. Za malico so največkrat dobili kruh, Špeh in jabolčnik. Za kosilo je bil pogosto krompirjev zos in kuhana suha svinjina. Včasih sojim postregli tudi zžlinkrofi ali štruklji. Ob likofu košnje je bil na mizi tudi želodec in oreho- POLONA ŠPORIN, socialna delavka DODAJAJTE MOČ Že sam poskus izvedeti, kaj se dogaja s prijatelji, ki doživljajo stisko, je dodajanje moči. S tem ko ustvarjamo ugodne razmere, da lahko spregovorijo, krepimo njihovo moč. Dajte posameznikom možnost, da neovirano izrazijo svoj pogled, svoje videnje nastale situacije, ne da bi bil pri tem njihov pogled z vaše strani označen kot napačen ali neresničen. Dovolite prijateljem v stiski svojo resničnost kot vzpodbudo za iskanje dobrih razpletov. Pohvalite njihova prizadevanja in njihove poskuse reševanja stiske in podarite kompliment. Skozi pristen medčloveški pogovor jih podprite, opogumljajte in spodbujajte v iskanju pomoči in pri urejanju neuspešnih medsebojnih odnosov v ožji in širši družinski skupnosti. Vedno zno- Ko se je storil svit - fantje so šli kosit V dosedanjih prispevkih sem pisala predvsem o prehrani naših prednikov in o zdravi prehrani. V naslednjih pa vam želim predstaviti prehrano naših prednikov ob različnih priložnostih. Za začetek si oglejmo, kako so gospodinje postregle koscem in grabljicam. va potica ali buhteljni. Največ skrbi so gospodinje posvetile zajtrku. Poleg žgancev najdemo na jedilniku tudi pečene orehove štruklje, široke rezance s cvrčo, orehove žgance, prežganko z ajdovimi žganci in v zadnjem času tudi šmorn (praženec). PEČENI OREHOVI ŠTRUKUI Testo pripravimo iz bele moke,jajc, vode in kvasa. Ko testo malo vzhaja, ga tanko razvaljamo, namažemo s smetano, potresemo z naribanimi orehi, zvijemo in damo v namaščen pekač. V ne prevroči pečici štruklje bolj sušimo kot pečemo. Posušene narežemo ali nalomimo, prelijemo s slanim kropom, pokrijemo in pustimo, da se razmočijo (tako kot mlinci). Razmočene zabelimo z ocvirki ali smetano. Postrežemo z belo kavo ali kompotom. OREHOVI ŽGANCI Skuhamo koruzne, ajdove ali pšenične žgance. V skledo nadrobimo plast žgancev, potresemo z orehi, nato spet žganci in orehi. Po vrhu zabelimo z ocvirki, maslom ali smetano. Za zajtrk so zraven postregli belo kavo, za kosilo pa krompirjevo ali Ocvirkovo juho ali kislo zelje. ŠIROKI REZANCI S CVRČO Široke rezance skuhamo v slanem kropu. Na maslu ali olju spečemo cvrčo, kiji dodamo malo drobtin. V skledo menjaje zlagamo rezance in cvrčo in potresemo s peteršiljem. To jed postrežemo s solato. AJDOVI ŽGANCI S PREŽGANKO Pripravimo povojene ajdove žgance in jih malo ohladimo. Posebej skuhamo prežgano juho z jajci. Prelijemo jo po žgancih, malo premešamo in takoj ponudimo. OCVIRKOVA JUHA V krop damo bolj suhe ocvirke in ko prevre, zakuhamo štrukeljce iz vode in moke ter kuhamo še vsaj 10 minut. Začinimo s soljo, poprom, šetrajem in peteršiljem. ZMETKOVI ŽGANCI Ajdovo moko povodimo (posušimo) toliko, da zagori. Dodamo malo ocvirkov in med mešanjem zalijemo z zavretimi in osoljenimi zmetki (pinjenec) toliko, da dobimo primerno gostoto. Žgance z vilicami nadrobimo v skledo in zabelimo z ocvirki. Še boljše pa je, če zabelimo s trosko (ostanek od kuhanja surovega masla). Te žgance postrežemo s kislim ali kuhanim mlekom, ali belo kavo. Dodajajte mo« prijateljem v stiski Strokovna pomoč je danes nepogrešljiva, vendar pa je pristen in prijateljski pogovor njeno nepogrešljivo dopolnilo in korektiv. Velike prednosti pristnih prijateljskih pogovorov so zlasti v tem, da ljudje v hudih težavah pogosto lažje najdejo stik s prijatelji in pridejo ob njegovi pristni življenjski izkušnji lažje do uvida v bistvo svoje težave in v stvarne rešitve kakor ob informaciji strokovnjaka. Za prijatelje, ki jih je življenjska usoda potisnila na rob, lahko storimo marsikaj. V prvi vrsti pa lahko ohranjamo upanje - da je to le stanje začasnosti, da so mogoči dobri razpleti. va izrazite veselje nad dobrimi razpleti. OHRANJAJTE VČLANJENOST Dobra prijateljska pomoč pomeni iskati rešitve in dajati pomoč tam, kjer posameznik živi, v njegovi družinski skupnosti. Včlanjenost v temeljno skupnost daje posamezniku izkušnjo pripadnosti družini in občutek spoštovanja -varuje njegovo razpoznavno identiteto in mu daje temeljni občutek lastne vrednosti. Ločevanje ljudi od prostora njihovih korenin spodkopava njihovo moralno moč rasti. PODPIRAJTE MOČ OKREVANJA Okrevanje je sposobnost ostati trden, zdržati v gnevu težkega preizkusa - ob izgubi drage osebe, ločitvi, izgubi zaposlitve, v času nasilja ipd. Pozorno prisluhnite njihovi izpovedi resnice in ne prezrite njihove bolečine. Skušajte vračati upanje. Povabite jih na razna srečanja in prireditve in jim tam posvetite svojo pozornost. Pošljite jim voščilo za praznike - da bi lajšali osamljenost in prispevali k vključitvi v socialno okolje. Senzi-bilizirajtetudi lokalno okolje, ki pogosto obsoja in ne vidi prave stiske ljudi, da jih ne bo zavračalo, preziralo, pač pa sprejemalo njihovo izkušnjo. POSKRBITE ZA CELOSTNOST Prijatelji morate vedeti, koliko in kaj ste pripravljeni pomagati - v okviru razpoložljivega časa ter v okviru smiselnosti celostne pomoči. Vsega, kar bi bilo potrebno, nikoli ne boste mogli napraviti, zlasti tistega, kar morajo ljudje sami storiti. In vsake spremembe potekajo počasi. Pomagajte prijateljem v stiski odkriti, do kje zmorejo sami poskrbeti zase in kje potrebujejo pomoč. Pomagajte jim organizirati to pomoč. Poskrbite za to, da bo pomoč potekala na vseh področjih, na katerih jo potrebujejo. POVEJTE PRIJATELJEM V STISKI, DA VERJAMETE VANJE Povejte prijateljem v stiski, da osebno verjamete, da se lahko izkopljejo iz svojih stisk in težav. Tukaj ste zato, da bi prijatelji v stiski dobili vtis »da se splača« vztrajati. Verjemite vanje, vto, da so močni, vzdržljivi. Da so dragoceni. >k kezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE STORITVE www.kezcom.com info@kezcom.com TRGOVINA kezcom; Plac 3, Ljubno ob Savinji, tel.;03/838-11-80 / fax: 03/838-11-81 UTRINKI IZ INDIJE Amritsar - Sikhosko Piše: Janez Hudej Amritsar je milijonsko mesto, ki leži tik ob meji med Indijo in Pakistanom, ravno zaradi tega je tam tudi kar veliko vojaških postojank, ker med državama se vedno velja nekakšna tiha vojna z veliko nedorečenosti. Zato se tudi vsak dan v bližini Amritsarja z velikim veseljem zapira mejo z Indijo, vse skupaj poteka ob bučnem navdušenju in odobravanju ljudi. Menda v Pakistanu poteka podoben dnevni teater, ki pa se kaj hitro lahko razvije tudi v kaj bolj resnega glede na zgodovino medsebojnih odnosov med dižavama. Sicer bi bil Amritsar le še eno prašno indijsko mesto, če tam ne bi bilo središče Sikhovske kulture. Sikhi se že po zunanjosti razlikujejo od ostalih Indijcev, saj si od rojstva ne strižejo las, ne nosijo spodnjega perila, na desnem zapestju nosijo srebrno zapestnico. Za njih so alkohol, tobak in meso strogo prepovedani. Razlikujejo pa se tudi potem, da so ponosen narod bojevnikov, trgovcev in politikov. S punco Špelo sva se ob prihodu v mesto nastanila v neposredno bližino zlatega templja, ki predstavlja najsvetejši prostor religije Sikhov. Zlati tempelj je ogromen kompleks, kjer je možno stanovati zastonj, vseje tlakovano z marmorjem, središče kompleksa pa predstavlja Hari Mandir - ogromen tempelj v obliki narobe obrnjenega lotusovega cveta, obložen s 750 kilogramov zlata, leži pa sredi svetega jezera nektarjev. Vstop v tempelj je dovoljen vsakomur, držati se je treba le nekaterih sikhovskih pravil. Najprej moraš deponirati čevlje v za to pripravljene garderobe, ko si umiješ noge in prekriješ glavo, se lahko začne odkrivanje kompleksa. V templju je zastonj tudi hrana za obiskovalce, česar sva se s Špelo poslužila ob najinem prvem obisku. Ko dobiš srebrn pladenj, slediš ogromni množici in sedeš z njimi v ogromno dvorano, kjer potem iz veder strežejo najprej indijske omake, čapatije (nevzhajan indijski kruh) in vodo, ki pa seveda ni primerna za naše nevajene želodce. Je se seveda z rokami. Po končanem obedu odneseš pladenj v pomivalnico in se spet zliješ z množico v templju. Tam nisva opazila drugih zahodnjakov. Je že res, da je takšen način prehranjevanja lahko malo bolj tvegan, vendar nič ne more odtehtati občutka, ko ješ med tisoči ljudmi tako drugačne kulture od naše. Ko sva bila v Amritsarju zadnjo noč, sem se odpravil še na en sprehod po kompleksu templja. Že na začetku, ko sem si dal ruto na glavo in umil noge, me je ustavil eden izmed stražarjev templja. Njegov izgled je bil vse prej kot prijazen s turbanom na glavi, brado do pasu in ogromno sulico v roki. Spominjal je na slike iz starih zgodovinskih knjig. Najprej meje vprašal, če nemara nimam s sabo cigaret, ker so v templju prepove- dane. Hitro sem mu razložil, da sem seznanjen s njihovo kulturo ter vem, kakšna pravila veljajo v templju. Na začetku je pogovor tekel v angleščini, nakar meje stražar vprašal, če govorim nemško. Presenečeno sem pritrdil in najin pogovor je že zajel skrivnosti Hamburga, razlike med vzhodnimi in zahodnimi nemci, komaj sem ga dohajal s svojim kilavim znanjem nemščine. Na koncu se je izkazalo, daje moj sogovornik delal magisterij na univerzi v Berlinu. Sedaj pa seje ob povratku v Indijo lotil dela vtemplj, pod karspada tudi straža nad kompleksom in toje delo, ki kotira zelo visoko na njihovi lestvici hierarhije v templju. Vsekakor je bil to le še en dokaz, da zunanjost nikoli ne predstavlja kriterija za ocenjevanje ljudi. Ko sva zapuščala Amritsar, sva oba vsebi nosila lep vtis od življenja med Sikhi. Zaradi njihovega pozitivnega odnosa do tujcev, hkrati pa zaradi njihovega ponosa nad lastno kulturo, ki je zelo svojstvena. 5 /eti ... JE USTRELJENI MEDVED NA MENINI PLANINI RES VZROK ZA OLAJŠANJE?! Na Menini je bil pokončan domnevni »medvedji norec«, ki je v preteklih tednih sejal strah in trepet med drobnico in govejo živino. Je torej gornjegrajski lovec Janko Potočnik, kosmatinca je uplenil na krmišču divjih prašičev, zaslužen, da se bo na planinskih pašnikih Menine, Lepenatke in na lučki strani odslej živina pasla brezkrbno? Mogoče, čeprav je skoraj gotovo, da kolovratita po teh prostranstvih vsaj še dva, ali celo trije kosmatinci. 10 /eH ... V ZGORNJESAVINJSKIH KAMPIH OBČUTNO VEČ GOSTOV KOT LANI V Kampu Savinja na Pobrežju so z ozirom na število nočitev do konca julija že podvojili lansko celoletno bilanco. In medtem, ko so bili sprva gostje v kampu pretežno tujci, je sedaj največ domačih gostov, ki prihajajo predvsem s primorske, veliko pa tudi iz Šaleške doline. V Kampu Menina Varpolje je bilo do vključno 4. avgusta 328 gostov, kar je približno 30 % več kot lani. Prevladujejo predvsem Nizozemci, Belgijci in Nemci. Iddi v Kampu Logarska dolina so z letošnjo sezono zelo zadovoljni. Obisk je v primerjavi z lanskim letom večji kar za slabo polovico. 15 /eH ... KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU V OBČINI MOZIRJE V tem obračunskem obdobju ugotavljamo ugodno rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, saj se je le-ta povečal v primerjavi s prvim polletjem preteklega leta za 8,7%, kar je za 4,1% hitreje od rasti v republiki. Največji porast proizvodnje je prisoten pri Gorenju MGA za 11,9%, pri Elkroju za 11% in pri Gorenju GLIN za 7,2%. Izredno zaskrbljujoči pa so podatki v panogi turizma in gostinstva, kjer se je število nočitev v zasebnem in družbenem sektorju znižalo za 40%, promet v gostinstvu pa je padel kar za četrtino. Pripravila Tatiana Golob POLFINALNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO UUBENČNE V finalu tudi Matija z Rečice Sredi avgusta so bili Bodonci v Prekmurju prizorišče drugega polfinalnega tekmovanja harmonikarjev za Zlato harmoniko Ljubečne, ki so ga organizirali KUD Ljubečna in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. Prvi del tega polfinalnega tekmovanja je bil teden dni prej v Postojni. Mladi in manj mladi harmonikarji po letih in po stažu igranja so pokazali zavidljivo visoko raven znanja in spretnosti v raztegovanju frajtonarice. Komisija v sestavi Albert Završnik, Zoran Kolin in Tomaž Guček je bila pri ocenjevanju zelo stroga. Enajstletni Matija Veninšek uspešno razteguje meh frajtonarice (foto: Ciril M. Sem) Na izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko v Nazarjah je komisija z Ljubečne za tekmovanje v polfinalu izbrala Zvonka Krumpačnika z Ljubnega ob Savinji in Matija Venin-ška z Rečice ob Savinji. Oba sta se tretjo avgustovsko nedeljo pomerila z ostalimi harmonikarji ki so prišli iz različnih krajev Slovenije, v igranju skladb in priredb ter venčkov različnih avtorjev. Vsak harmonikarje moral zaigrati venček narodnih in skladbo po lastni izbiri v skupnem trajanju šest minut. Med petdesetimi nastopa- jočimi je komisija izbrala kartriindva-jset finalistov iz različnih starostnih kategorij. Tako je med tistimi, ki se bodo predstavili v finalnem tekmovanju, tudi Matija Veninšek z Rečice ob Savinji. Enajstletnikje meh fratonarice začel raztegovati pod mentorslvom Darka Atelška, danes pa vadi pod okriljem Robija Zupana. Finalisti se bodo zadnjo avgustovsko soboto na Ljubečni v finalnem tekmovanju potegovali za nagrado Avgusta Stanka, nagrado občinstva in zlato harmoniko. Marija Sukalo SHJ J l'O ’Ju £ sl » A a « £ it K K tukajsnjin občin najvecji razvojni korak naredila gornjegrajsKa. KoremraKem sledi logičen zaključek, da ima najbolj sposobno vodslvo, ki noč in dan skrbi za blagor največkrat nehvaležnih občanov, ki nikakor nočejo razumeti, da ob vseh strateških projektih, ki prinašajo dodano vrednost in sanje o delovnih mestih, preprosto zmanjka časa in denarja za tako nepomembne zadeve kot so občinske ceste. Najlepši primerje povezovalna cesta v Florjanu nad Gornjim Gradom, med kmetoma Sp. Zavolovšek in Požežnikom. Cesta je v resnici nevredna občinskega statusa, saj je večina gozdnih cest mnogo bolj primerno vzdrževanih. Kmetje bentijo čez Občinarje, ki se izgovarjajo na kronično pomanjkanje denarja in obenem vrnejo očitek, da bi tudi koristniki občinskih cest lahko kaj malega postorili na skupni lastnini in jo bolj primerno koristili. Po najnovejši verziji in obljubi tajnika Občine Gornji Grad Jožeta Pozniča bo cesta deležna temeljite sanacije že v prihodnjih dneh, vendar z dvajsetimi milijoni tolarjev, kolikor jih je na letni ravni namenjenih za vzdrževanje občinskih cest, čudežev ni mogoče pričakovati, še manj delati. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj razvojno tako uspešna občina ne namenja več sredstev za lastne »kolovoze«, vendar odgovor krepko presega očitno omejene pristojnosti občinskega tajnika. Savinjčan Bralci o Savinjskih novicah Peter Širko, direktor mozirske knjižnice, je na vprašanje, kaj ga v Savinjskih novicah najprej pritegne, odkrito povedal, da mu v časopisu kakšna stvar »preseda«, tako kotv vseh ostalih časopisih. Vendar so Savinske novice »njegov« časopis, zato se najprej seznani z vsebino. »Potem pregledam, kaj je novega po občinah oziroma s kakšno problematiko se spopadajo občinski sveti. Všeč so mi barvne strani z aktualnimi dogodki, zelo rad preberem tudi pisma bralcev,« pravi Širko. Čisto na koncu pride na vrsto križanka, vendar za svojo dušo, nam zaupa direktor mozirskih knjižničarjev, saj rešitve nikoli ne pošlje na uredništvo Savinjskih novic. Savinjčan /--------------------------------------------------------- Dobrodelna likovna razstava za sklad lačnih otrok V penzionu Rop na Homcah je do 31. avgusta na ogled dobrodelna likovna razstava samorastnika Vlada Parežnika. Na razstavi je 37. likovnih del domišljijskega cvetja in vinjet - bele rože na črni podlagi. Sl MLADOPOROČENCA MOJCA ROBIDA IN JANI MLINER Sedaj še bolj povezana Ob izteku Klarinega leta Mojca Robida in Jani Mliner sta bila sta prijatelja že v srednji šoli. On s Home, ona z Ljubnega ob Savinji. Potem so srednješolska leta minila, a prijateljstvo je, ko se niti sama nista zavedla, počasi preraslo v ljubezen. Potem sta se nekaj več kot štiri leta spoznavala in dokončno odločila: Ostala bosta skupaj, vse dokler ju smrt ne loči. Tako sta na skupno življenjsko pot stopila preteklo soboto. Čvrsto odločena, da se podata pred matičarja in duhovnika, soju na poti zmotili le ljubenski fantje in za nevesto zahtevali visoko odkupnino. Vendar se ženin ni dal. Premagal je vse ovire in odplačal svojo ljubljeno. Tudi cerkveni obred je bil za mladoporočenca svojevrstno doživetje, saj ju je poročil Mojčin sorodnik salezijanec Janez Potočnik. »Najino prijateljstvo seje rodilo čisto slučajno, a vedel sem, da se bo iz tega nekaj izcimilo, že tedaj v srednji šoli, ko mije Mojca ob novo- letni čestitki podarila tudi poljubček na lice,« se smeji Jani, medtem ko Mojca dodaja, »najbolj mi je v spominu ostal dan, ko so me fantje naribali s snegom, seveda ob znatni Janijevi pomoči. Najraje sem se namreč družila samo z njimi.« Po besedah mladoporočencev Mliner, ki sta poskusila tudi nekaj »koruznišlva«, je poroka zanju bila tisto najlepše, kar si lahko le zaželita, saj sta prepričana, da sta svojo zvezo s tem še poglobila. »Zdi se nama, da sva sedaj še bolj povezana, saj sva oba bila vzgajana v veri,« v en glas zatrjujeta. Marija Sukalo Jani in Mojca sta s poroko svojo zvezo še poglobila (foto: Franjo Atelšek) \ndreja Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče Frizerski salon Andreja Luče 31, telefon: 584 45 90 Frizerski in pedikerski salon Gornji Grad, telefon: 839 28 46 Poskrbite za lahek korak vaših nog (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) UREJENI OD NOG DO GLAVE zaključno slavje 750 let je minilo od smrti svete Klare, prve žene v meništvu, ki je napisala svoje Vodilo in si priborila njegovo potrditev od papeža. Bistvo tega sta skupnostno življenje v ljubezni in veselo uboštvo. Prav tako mineva četrt stoletja od prihoda sester Klaris v Nazarje. Ker se jubilejno Klarino leto izteka, so preteklo soboto na samostanskem hribu v Nazarjah pripravili zaključno slavje. Somaševanje je vodil škof monsignor Andrej Glavan, upravitelj ljubljanske nadškofije, pridigal pa je domačin provincial pater doktor Viktor Papež. Somaševanje je vodil škof monsignor Andrej Glavan, upravitelj ljubljanske nadškofije (desno) (foto: Ciril M. Sem) Po besedah opatinje, sestre Ka- ngeljski duh, duh molitve in tarine Ambrož, je biltemeljni namen pobožnosti, ki mu mora služiti vse slavja ponovno odkrivanje asiške drugo, vzvišeno uboštvo, sestrins-luči po vzgledu svetega Franšiška ka vzajemnost v edinosti in medse-in sveta Klare. V pridigije provincial bojni ljubezni, preprostost, skrom-pater doktor Viktor Papež orisal nost, majhnost, prizadevanja sester klaris za Po maši je sledil orgelski koncert postavitev samostana in orisal nji- magistre Snežke Podpečan. Umet- Sestre klarise so prišle v Nazarje pred 25 leti (foto: Ciril M. Sem) niča je predstavila dela Johana Sebastiana Bacha in Georga Muffata, ki so namenjena bogoslužju. Slavje v Nazarjah so po obedu, ki so ga gostiteljice pripravile za vse, sklenili s petimi litanijami Matere božje. Marija Šukalo hovo poslanstvo. Poklic sester klaris je kontemplativen. Poudarek je torej na bogati molitvi, molku, nedeljeni ljubezni do Boga in popolni predanosti njegovi službi. Posebne značilnosti njihovega bogomiselnega življenja so: eva- fi ("Ti \i TT Veselje do vožnje ni prav prišel" Nova hiša turistične kmetije Metul v Krnici nad Lučami (foto: Jože Miklavc) napolnjenim bazenom za kopanje otrok, pozimi pa montirajo vlečnico za smučanje na njihovih ledinah. Izhodišč za izlete v naravo in planine je več kot dovolj, miru za počitek pa toliko, kolikor si ga človek želi vzeti. Ni čudno, da so imeli oba poletna meseca vse kapacitete zasedene, in da imajo rezervacije že za novoletni dopust. Na svetovalni službi Zavoda za kmetijstvo in ZKZ so že vedeli, kam so nas tokrat poslali. Poleg deset, petnajst naslovov so nam svetovali: "Ja, pri Metulu vam ne bo dolgčas!" In zares ni bilo. Jože Miklavc Ko sem zavil okrog zadnjega ovinka asfaltne gozdne ceste v Krnici, sem najprej ugledal obširno nebo nad zelenimi travniki in sredi te lepote skalno podobo Raduhe. Na njivi je bil izkopan redek in droban krompir. Zaboji so ob pičlem pridelku samevali ob zoranih brazdah. Na kmetih je že tako, da se je potrebno skozi leto še kako drugače znajti. Ijučnega letnika športnega oddelka prve celjske gimnazije) in Blaž (guli šolske klopi v sedmem razredu OŠ Blaža Arniča v Lučah j, in ko je Tomaž priženil Tadejo (vzgojiteljico v vrtcu v Solčavi), in ko seje pred kratkim rodil prvorojenec Tini. Žalostne dogodke človek najraje pozabi, pa vendar, pred 21 leti jim je komaj zgrajen novi skedenj dotal pogorel, na požganini pa so zgradili novega, kjer se zdaj bohoti poleg stare hiše. Metul je po vsem, kar da človeku občutek prijaznosti in kreposti, kmetija s pravo vsebino, na njej pa živijo marljivi ljudje, ki vedo kaj hočejo. Gospodar Albin je pred kratkim dal "zapisati" kmetijo na starejšega sina Tomaža, ki zdaj ve, kaj je njegova življenjska naloga. Moral se bo spoprijeti z vsemi tveganji življenja Zgornji savinjski dolini terzaradi internetne ponudbe, ki seje poslužujejo največ tujci in oddaljeni gostje. Prav pred mojim obiskom so odpotovali gostje iz Anglije in eksotičnih krajev Afrike, na domačiji pa so se mudili dopustniki iz Primorja. Zadovoljni, saj so se vrnili ob spo-minih na odlične juhe in prikuhe, domače, sveže pripravljene specialitete. Le kdo ne pozna lučkega obrnjenka za zajtrk, pa žlinkrofe in štruklje in tistih, po dimu rahlo dišečih narezkov? "Ne, ne, kdor misli hujšati tukaj, ta pa res ni prav prišel ..." seje pošalil gost iz Lipice, ki se bo v tretje in še večkrat vračal nad gobovo juho, ki mu najbolj diši. Pri Metulovih imajo soliden standard turistične kmetije, ki je ocenjen s štirimi jabolki TZS. Okolje hiše je pretežno ravno, ob našem obisku z Šestčlanska družina Robnikovih, povečana za "tamlado" in dvomesečnega Tineta, se dnevno ozira na Luče z nadmorske višine 620 metrov. Njihovo zeleno kraljestvo je le streljaj oddaljeno od sosedov, od koder sije gospodar Albin od Spodnjega Jerovčnika pripeljal na Metulovo mlado, čedno ženko Jožico. V življenju je družina doživela veliko lepega, ko so se rodili Nataša (absolventka ekonomije), Tomaž (naslednik Metu-love domačije), Miha (dijak zak- na zemlji, na 30 hektarih gozda in 8 ha v breg pripetih njiv in pašnikov. Petnajst krav Metuiovi vzrejajo za mleko in zaradi mlečnih kvot bo prav hitro potrebno povečati število glav v hlevu. Tudi vso drugo hrano pridelajo doma in za potrebe turistične kmetije, ki že po prvih letih odprtih vrat doživlja zavidljive uspehe. Njihovi gostje se vračajo, prihajajo novi. V glavnem zaradi priporočila, povečanega povpraševanja po kakovostni hrani in nastanitvi v Gospodinja Jožica Robnik ob pripravi večerje za goste (foto: Jože Miklavc) Selmar d,o.o. MwUzr.b,) < ti'i.j (M #2 'Mo 11, Lit-, Ò3 4: Edini drugačen % 2 ß o *■ ' fmmr PRIJETEN ODDIH NA KMETIJI METUL V KRNICI NAD LUČAMI "Kdor misli hujšati tukaj, ta pa res Piše: Igor Pečnik V osnovi ostaja golf plus izvedenka golfa V. Dolžina ostaja nespremenjena povečuje pa se višina za deset cm. To seveda pomeni boljši občutek prostornosti in preglednosti. Predvsem pa se veselimo večjega prtljažnega prostora. Pogledamo lahko v Španijo in vidimo, kaj je seat naredil z alteo. Lepo! Pričakovanja od golfa plus so velika. Tudi na kitajskem trgu. Seveda ostaja vprašanja cene. Večja od golfa in nižja od tourana. Trenutno še ni znana. Uradna predstavitev golfa plus je v decembru na sejmu v Boloniji. Prodaja se prične v začetku februarja 2005. Začetna izbira motorjev bo precej omejena. Na razpolago ne bo niti 160 KS TDI niti 200KSTFSI. PREDSTAVLJAMO VW Golf plus Slovenija ni več mala! Nove slike BMW serija so pricurljale na internet kar vslovenskem jeziku. Lep dan želimo Avto Aktivu! Saj vemo, varstvo podatkov... Mi pa predstavljamo novega golfa pod oznako plus. Pri VW pač ne vedo, kako bi še izboljšali prodajne številke. Ali je to prava, pot bomo videli. Saj vemo, kaj je izjavil bivši šef VW: "Če lovim ribe z eno palico, bom gotovo ujel samo eno ali pa nobene. Če imam deset palic, jih ne bom ujel deset. Zelo verjetno pa vsaj pet." No, in tako imamo sedaj golfa v sledečih verzijah; normalen golf, fouran, golf ala caddy, golf plus, bora, bora kombi in kabriolet. Vse to do leta 2006 dalje. Pojavlja se seveda vprašanje, če VW potrebuje golfa plus. Predvsem v segmentu uporabnosti je precej omejen. Saj ostaja golf. Torej nič pomičnih zadnjih sedežev in podobnih slaščic, kot jih ponuja konkurenca. Seveda pa VW potrebuje golfa GTI, ki bo oblikovno malce bolj »na-brušen« in namenjen hitremu preskakovanju časovnih ovir. Piljenje ovinkov in podeželskih cest bo zopet postalo čisti užitek. Motor 2.0 TFSI z 200 KS bo za začetek prava izbira. Seveda bo izbirna tudi cena. Če je prvi GTI tehtal le 810 kg inje bila cena pod 14.000 mark, potem je s težo zrasla tudi cena - 1290 kg in 25.000 eur je pravi zalogaj za žep mladine. Še sreča, da je čedalje več bogatih staršev, ki brez meja podpirajo nadobudno mularijo. VW golf plus SMUČARSKI SKOKI Piki med svetovno elito V norveškem Lillehammerju seje končala zadnja tekma celinskega pokala in dvomov o imenih skakalcev, ki so si zagotovili uvrstitev v začetni ciklus zimskega svetovnega pokala, ni več. Na veliko zadovoljstvo slovenskih in predvsem zgornjesavinjskih ljubiteljev smučarskih skokov sta, po osmih tekmah, to dodatno kvoto naši državi priskakala Ljubljančan Jernej Damjan in najuspešnejši skakalec SSK Ljubno BTC, Primož Piki. »Piko« je tako ponovil svoj največji uspeh iz lanske sezone in bo imel letos novo priložnost za osvojitev svoje prve točke v svetovnem pokalu. Forma je dobra, počutje prav tako, le nekoliko se bo potrebno zrediti, za kar bo gotovo poskrbela njegova mama v premoru, ki sledi. Počitka je sedaj tudi najbolj potreben, saj gaje izredno naporni del poletne sezone dodobra izčrpal tako fizično kot psihično. Predvsem potovanja so najhujša od vsega in prav zadnje, ko so kar trideset ur potovali na Norveško s kombijem in trajektom je pustilo določene posledice tudi na sami tekmi. Primož se je kljub temu zbral in si z 12. in 21. mestom na olimpijski skakalnici, poleg Damjana, priskakal zadovoljivo kvoto, ki pa je bila za vse preostale naše, med njimi tudi za Primož Piki ima možnost osvojiti prve točke v svetovnem pokalu Damjana Frasa, nedosegljiva. Ob vrnitvi je Primož o svojem ponovnem uspehu povedal: "Biloje zelo naporno in predvsem utrujajoča vožnja mije povzročila največ preglavic, saj sem zaradi izčr- panosti celo izgubil zavest. Z nastopom na zadnjih tekmah sem lahko kljub vsemu zadovoljen, nenazadnje sem ob Damjanu edini Slovenec iz celinskega pokala s kvoto za svetovni pokal. Sedaj bo potrebno še veliko delati in z dobro formo bi mi lahko uspelo osvojiti to tako težko pričakovano točko v svetovnem pokalu." Tudi njegov trener Janez Debeljak je optimističen: Že v Velenju sem videl, da je Primož pravi, saj je na izbirni tekmi pustil za sabo vso domačo konkurenco. Sedaj je potrebno narediti dober rezultat še v svetovnem pokalu in to je to. Primož je iz pravega testa in verjamem v njegov uspeh. Franjo Pukart OBVESTILO NAROČNIKOM SAVINJSKIH NOVIC Zaradi tehničnih težav pri obdelavi podatkov pri naročnikih, ki svojo naročnino plačujejo preko trajnih nalogov odprtih pri Novi Ljubljanski banki, obveščamo, da bo za znesek naročnine vaš transakcijski račun bremenjen namesto 18., 28. avgusta. Ob enem vas prosimo, če opazite kakršnekoli napake pri poslovanju s trajnikom, da nas o tem takoj obvestite na telefonsko številko 83-90-790 (Barbara) in napako bomo odpravili v najkrajšem možnem času. Za razumevanje se vam zahvaljujemo in vam želimo še naprej prijetno prebiranje Savinjskih novic. LIGA MALEGA NOGOMETA MOZIRJE Elektro Dolman na prestolu Kot zadnji so s krajevno ligo zaključili Mozirjani. V izredno izenačeni in napeti končnici je naslov prvič osvojila ekipa Elektro Dolman, za njo pa so se zvrstil Tržani in športno društvo Modras, ki ima v svojih vrstah tudi najučinkovitejšega strelca sezone Marka Hriberška, Rezultati zadnjega kroga: Ljubija : Hmeljar t :3, Poldas : ŠD Modras 2:4, Lepa Njiva : Zadruga 4:1, Žabe : Hitri in drzni 6:0, Podvrh : Trg 1:3. Končni vrstni red: 1. Elektro Dolman 43,2. Trg 40,3. ŠD Modras 40, 4. Poldas 32,5. Žabe 31,6. Zadruga 29, 7. Lepa Njiva 21,8. Hitri in drzni 8,9. Hmeljar 6,10. Ljubija 6. Franjo Pukart Zmagovalna ekipa Elektro Dolman z zvestimi navijači KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE Začetek priprav na novo sezono NOGOMETNI KLUB ELKROJ MOZIRJE Redna vadba poraja obilne sadove Že več let, odkar je vajeti dolgoletne tradicije v svoje roke prevzel Stane Božičevič, se na nogometnih terenih v Lokah pri Mozirju zbira veliko število mladine. Redna vadba štirih selekcij, ki vadijo pod strokovnim vodstvom, je pripeljala vse selekcije do tekmovanj v prvi ligi Medobčinske nogometne zveze Celje. V klubu redno vadijo otroci od šestega leta dalje. Namen redne vadbe je omogočanje že predšolskim otrokom, da se ukvarjajo s športom in si s tem izoblikujejo trajne telesnokulturne navade. S tem si izoblikujejo tudi telo in pridobivajo znanja, s katerimi se lahko vključujejo v rekreativne in vrhunske oblike športa. Športna šola, ki jo vodi Stane Božičevič, obsega osnove športne gimnastike, osvajanje tehnik in taktik nogometne igre ter igranje nogometnih tekem. Odveč je dodati, da gre za gojenje zdravega duha v zdravem telesu in zdrave tekmovalnosti. Otroci si z redno vadbo utrjujejo zdravje in pridobivajo temeljne pogoje za pravilni telesni razvoj. Ob upoštevanju sposobnosti vsakega posameznika oblikuje njegovo osebnost. V sezoni 2003-2004 so člani najmlajše selekcije malčkov do osmih let starosti, ki jih trenira Stane Božičevič, v svoji ligi zasedli osmo mesto. Cicibani do deset let starosti, ki jih vodi Viktor Uršnik, so postali zmagovalci druge lige in stem člani prve. Z drugim mestom v drugi ligi so se v prvo uvrstili tudi mlajši dečki do dvanajst let starosti, ki jih prav tako vodi Viktor Uršnik. Starejši dečki do štirinajst let, kijih vodi Mitja Poličnik, pa so v prvi ligi zasedli osmo mesto. Nova sezona seje že pričela. Prav tako redni treningi za člane vseh selekcij. Stane Božičevič zato vabi čim večje število dečkov, da se jim pridružijo na nogometnih terenih. S tem bodo veliko pridobili, tako otroci kot njihovi starši, redna vadba pa pušča globlje brazde. Glede na to, da gre za športno področje, je to vsekakor več kot dobrodošlo. Benjamin Kanjir Pred vrati je nova sezona najelitnejše slovenske lige malega nogometa, ki bo za nazorske »Graščake« bržkone najtežja doslej. Po velikem uspehu in četrtem mestu tako v prvenstvu kot v pokalu lanske sezone se pričakovanja zgomjesavinjskih ljubiteljev okroglega usnja stopnjujejo, zato čaka varovance trenerja Delamee zelo naporno in odgovorno delo. Po informacijah iz ostalih taborov se nam letos obeta najbolj kvalitetno in izenačeno prvenstvo. Situacije se v nazorskem klubu seveda dobro zavedajo, zato so že takoj po končanem prvenstvu pričeli s potrebnimi aktivnostmi okrog iskanja sponzorjev in ekipe za novo sezono. Po odhodu najučinkovitejšega strelca Adamiča in vratarja Zoubka, ki bosta kariero nadaljevala vZagorju, je klub zapustil še en vratar, Klemen Skok. Vsa ta igralna mesta je bilo potrebno zapolniti, zato so v klubu že poskrbeli za primerne zamenjave, prav priprave, ki potekajo te dni v športnem parku Varpolje, pa bodo odločile, kdo od njih bo zadovoljil pričakovanja trenerja Delamee in njegovega pomočnika Peziča. Smernice kluba so jasne in zastavljene brez večjih vlaganj v tuje, drage igralce, ampak se še naprej gradi predvsem na mlajših talentih, kar zagotavlja lažje in vsekakor daljše preživetje. Trenutno je v ospredju telesna priprava igralcev, v začetku meseca septembra pa sledijo še ene skupne priprave in delo z žogo v domači športni dvorani. Ta bo že konec septembra (petek, 24.9. ob 20. uri) gostila prvi krog državne lige v malem nogometu, ko v Nazarje prihaja lanskoletni vice prvak in pokalni zmagovalec Puntar-Alpkomerc iz Tolmina. Tako vodslvo kluba kot igralci se nadejajo polnih tribun, saj je uspešen uvod v izredno izenačeno in kvalitetno prven-slvo še kako pomemben. Franjo Pukart ODBOJKARSKI TURNIR NA LEPI NJIVI V drugo gre rudo Vsakoletni turnir v odbojki na mivki je bil na Lepi Njivi sicer napovedan že nekoliko prej v avgustu. Vendar je njegovo realizacijo zmotilo muhasto vreme in tako so organizatorji turnir prestavili na minulo nedeljo, 22. avgusta. Padavin tokrat ni bilo in domači organizatorji so odbojkarski turnir lahko brez težav izpeljali do konca. Sodelovalo je 8 ženskih in 13 moških ekip iz Savinjske in Šaleške. V ženski konkurenci so prvo mesto osvojile Torijke iz Florjana, druge so bile Flikce, sledila pa jim prva izmed para leponjivskih ekip in sicer Lepa Njiva 1. Pri moških, kjer je bila konkurenca nekoliko številčnejša, so se najbolje odrezali igralci ekipe Tesarstva Petra Grudnika iz Florjana, naslovdrugih najboljših so si pribo- rili ASC 2000 - generacija 81 iz Velenja, tretji pa so bili MVM - Savinjski pobi, ki so se v ekipo organizirali z večih vetrov naše doline. S turnirjem so bili zadovoljni tako organizatorji, igralci kot tudi gledalci, saj jim je v drugo le uspelo prelisičiti nestanovitno vreme in s pomočjo sponzorjev, katerim so iskreno hvaležni, tako prirediti prijeten dan v športnem duhu. Barbara Fužir ■om Piše: Darko Repenšek Zgodba se ponavlja. Splošno mnenje v mednarodni rokometni družini je, da so Slovenci, evropski podprvaki, največje razočaranje. Najlepša poteza je bil zadnji zadetek Luke Žvižeja iz piruete, dosežen na tekmi za 11. mesto proti Egipčanom. Žal samoto. Hvala bogu to ne velja za naju z Jankom Požežnikom. S štirimi odso-jenimitekmamivtekmovalnihskupi-nah (Danska : Francija - ženske, Nemčija : Brazilija - moški, Koreja : Španija - ženske in Madžarska : Grčija - moški) sva zelo zadovoljna, odgovorni pri mednarodni rokometni zvezi pa tudi. Izpostaviti velja zadnjo tekmo, koje bila športna dvorana Faliro Sports Pavilion polna do zadnjega kotička, kar naju je še posebej motiviralo. Ko sva odhajala na tekmo, naju je ogovoril eden od številnih policistov, sicer nogometni sodnik. Koje ugotovil, da sodiva grški reprezentanci, je v šali dejal: »Če ne zmagamo, se ne vračajta!« Domači so izgubili, midva pa še vedno stanujeva tam kot prej. Za sojenje sva si prislužila najvišjo oceno dneva. Omenjeni policist je ob snidenju naslednji dan komentiral: »Kljub temu, da so naši izgubili, sta bila vidva odlična.« Po desetih dneh bivanja v Atenah sem imel prvič toliko časa, da sem se lahko odpravil v srce mesta, ki živi za olimpijske igre, cene pa so nenormalno visoke. Poznavalci ocenjujejo, da je življenje v Atenah v teh dneh kar dvakrat dražje kot sicer. Uradnih spominkov olimpijskih iger je ogromno, toda vse, kar »diši« po 012004, je do štirikrat precenjeno. Tudi slovenskih navijačev je precej. Kljub slabim rezultatom rokometne reprezentance so dobro razpoloženi in vztrajajo. Mnogi želijo, da se z njimi fotografirava. Prav prijeten občutek, moram priznati. DARKO REPENŠEK POSEBEJ ZA SAVINJSKE NOVICE IZ ATEN Midva greva naprej! Za vsakim dežjem posije sonce. To bi lahko rekli tudi za vzdušje v slovenskem olimpijskem taboru po tem, ko imamo prve medalje, kar pa seveda ne velja za naše rokometaše. Razpad sistema in, trdim, tudi kruta realnost. Nehote se mi spomin vrača na mediteranske igre leta 2001 v Tuniziji, ko sem tudi sam javno kritiziral odnos naših reprezentantov do dresa s slovenskim grbom. Slogan letošnjih olimpijskih iger je »welcome home« oziroma »dobrodošli doma«. Prisrčno in pomenljivo, po tehtnem premisleku pa ugotavljam, datudi povsem na mestu.Temu primerno so pozorni, ustrežljivi in odgovorni tudi Grki in vsi, ki so vključeni volimpijskodogajanje. Organizacijski odborje pred dvema letoma poslal poziv svetu k sodelovanju pri izvedbi največjega športnega dogodka v začetku tega tisočletja. Prijavilo se je več kot 20.000 ljudi iz celega sveta, ki bili pripravljeni brezplačno sodelovati kot tako imenovani aktivisti. To so predvsem šoferji, hostese in ostalo tehnično osebje. Angažirali so jih okrog deset tisoč. Med njimi so tudi Slovenci. Prav v naši dvorani sva spoznala Nušo iz okolice Ljubljane, ki nama je šele po tednu dni, ko naju je vsak dan videvala, z veliko skromnostjo povedala, od kod prihaja in da si je želela vzpostaviti kontakt z nama. Doživela pa sva končno tudi nekaj nerokometnega. Ko zaključujem pisanje teh vrstic, je ura štiri zjutraj. Pišem po tem, ko sva se vrnila iz slovenske olimpijske hiše. Znano je, da je imela Slovenija na dosedanjih letnih ali zimskih olimpijskih igrah tako imenovano slovensko hišo, kjer so se zbirali športniki, gospodarstveniki, športni delavci in politiki. To je bil tudi kraj, kjer so se proslavljale slovenske kolajne. Tukaj v Atenah je to vlogo prevzelo kar poslopje slovenskega veleposlaništva z gostiteljico veleposlanico Jožico Puhar. In tu sva bila prisotna na sprejemu bronaste olimpijke Jolande Čeplak. Ta večer seje tu veliko govorilo o Zadrečanih. Jolandin tast je namreč Zgornji Jamnikov iz Tiroseka pri Gornjem Gradu in še kako prisrčno je bilo slišati zgornjesavinjski dialekt. Jolanda je priznala, da vfinalnem teku tudi sama ni vedela, kaj se dogaja. Pa vendarle: medalja je medalja in bila je presrečna. Ob naši Joli je bil atraktiven tudi Roger Pozeznik iz Mitchigana iz Združenih držav Amerike, Jankov zelo daljni sorodnik, katerega ded je pred 104 leti zapustil našo deželo. Preko interneta je našel Jankov priimek, z njim vzpostavil kontakt in dogovorno sta se srečala prav tu, v Atenah. Dogodku je dal svoj pomen tudi minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Novinarji so v šali komentirali, da bi bilo dobro, če bi kdo izmed slovenskih politikov že prej obiskal tekme slovenske reprezentance, in morda bi bili vtem primeru rezultati boljši. Z eno besedo: nepozaben večer oziroma noč, o kateri bi lahko napisal kar več strani. Rokometno tekmo Špancev proti našim si je ogledala tudi španska kraljica. Redni obiskovalec tekem grških reprezentanc je tudi grški kralj, ki je tukaj med ljudmi zelo priljubljen. Imel pa sem čast rokovati se tudi s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja dr. Jacquesom Roggejem. Midva greva naprej! Predvidoma sodiva še dve tekmi. Nedvomno pomembni, morda tekmi kariere. Glede na skrivnostnost naših šefov lahko rečem le: »Pustimo se presenetiti!« Tudi vi, spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic! Naj za zadnje javljanje iz Aten (res zadnji zapis bom pripravil že vSIoveniji) uporabim slogan, ki sem ga omenil prej: welcome home, v ponedeljek, 30. avgusta. CRNA KRONIKA • POŽAR Ločja vas: 18. avgusta je okoli 17. ure prišlo do požara na gospodarsko stanovanjskem objektu v Lačji vasi. Ogenj so pogasili gasilci iz PGD Zgornje Savinjske doline. Policisti in kriminalisti so zzbiranjem obvestil in opravljenim ogledom kraja požara ugotovili, daje do požara prišlo zaradi vdora kovinskega tujka v delujoč puhalnik za spravljanje sena, kar je povzročilo iskro, posledično pa je prišlo do požara na senu, ki seje nahajalo na gospodarskem poslopju. V požaru je v celoti zagorel zgornji del gospodarskega poslopja, velikosti 15 X 25 m, zaradi močnega vetra pa seje ogenj, kljub hitremu posredovanju gasilcev, razširil še na stanovanjski del objekta, v katerem sta pogorela dva apartmaja in stanovanje. V požaru je na objektu (gospodarski in stanovanjski del) nastala materialna škoda po nestrokovni oceni za okoli 80.000.000 tolarjev. Pri gašenju požara sta se poškodovala dva gasilca, ena oseba pa je bila poškodovana pri reševanju konj iz hleva (vdihavanje ogljikovega monoksida). • ODTUJITEV BLAGAJNE Radmirje: 19. avgusta so mozirski policisti opravili ogled stanovanjske hiše v Radmirju, iz katere je neznani storilec neugotovljenega dne v juliju ali avgustu odtujil blagajno, v koterije oškodovanka hranila denar, zlatnino in razne dokumente. Z dejanjem je lastnica oškodovana za 760.000 tolarjev. RINEK Ljubiti pomeni dati drugemu razumeti, daje lep in dragocen. (Jean Vanier) Odgovor g. Miklavcu na javno vprašanje Tudi gozdarji na Zavodu za gozdove se pridružujemo mnenju, da strojno vzdrževanje brežin ob lokalnih cestah v občini Mozirje zadnja leta ni primerno. Namesto, da bi bil izgled brežin po zaključenem delu lepši kot prej, je ravno obratno! Že v preteklem letu sem se zaradi strojnega uničevanja dreves in grmovja ob občinskih cestah osebno oglasil na Komunali v Mozirju in povedal, da se mi način »čiščenja« brežin ne zdi primeren, da je za podiranje dreves in večjih grmov bolj primerna motorna žaga, prenesel sem tudi sporočilo nezadovoljnih krajanov. Hitra V današnjem času redko naletiš na človeka, ki ti je pripravljen takoj priskočiti na pomoč. Težavo, ki jo je naša družina imela, nam je zelo hitro in strokovno razrešil gospod Miklavc iz A. M. d.o.o. Tehnični pregledi Nizka 21 p. Rečica ob Savinji. Kervozila,zaradi poškodbe, nismo mogli prepeljati v njihovo delavnico, je bil g. Miklavc tako ustrežljiv, daje sam ponudil, da si bo vozilo ogledal Jelenjad Zavod za gozdove želi pojasniti stanje pri gospodarjenju z jelenjadjo, o čemer je govoril Andrej Napotnik v članku Biti lovec ni moda! Zadnja leta povzroča jelenjad prevelike škode v okolju. Zavod za gozdove že več let opozarja na povečevanje škod od jelenjadi. En od pomembnih ukrepov za znižanje škod je povečanje odstrela jelenjadi. Zato se že več let aktivno zavzemamo za višji odstrel jelenjadi. Z namenom povečanja odstrela že ■ več let zaporedoma v letnem načrtu načrtujemo spodnjo višino odstrela, ki jo lovišča lahko neomejeno presegajo. Problem pa je, daje visok odstrel jelenjadi fizično težko dosegati in se morajo lovci maksimalno potruditi in angažirati, da ga dosegajo. Z dogovarjanjem med lovišči nam je uspelo povečati odstrel v območju z 41 živali v letu 2000 na višino okrog 70 živali v zadnjih treh letih, lansko leto 72 živali. Odstreljen je bil tudi večji delež ženskega spola, kar vodi k znižanju števila jelenjadi. Edina omejitev za Ker ni bilo letos nič drugače, sem po obvestilu revirnega gozdarja za Lepo Njivo in Šmihel Daniela Faleta tokrat obvestil župana občine Mozirje, ki zagotavlja sredstva za vzdrževanje občinskih cest. Pa ni povsod tako kot je v Mozirju. Brežine se da zelo lepo pokositi tudi strojno. Vsem, ki jih to zanima, predlagam ogled zgledno pokošenih brežin na lokalnih cestah v občini Polzela, na območju Andraža in Dobriča. Delo je bilo narejeno z napravo v obliki traktorskega priključka. Damjan Jevšnik, ZGSKE Nazarje pomoč kar pri nas. Svoje poštenje je izkazal tudi s tem, da je zelo hitro presodil, da smo v stiski in nam storitev niti zaračunati ni hotel. Za vse se mu zahvaljujemo in mu želimo veliko poslovne uspešnosti, saj si jo s takšnim poštenim načinom dela tudi zasluži. Družina Umnik, Delce 4 Šmartno ob Dreti pojasnilo lovske družine pri odstrelu jelenjadi je dogovor, po katerem lahko odstrelijo enega trofejnega jelena na 4 netrofejne živali. Pri plačilu odškodnine za škodo od jelenjadi je zakonodaja jasna: za plačilo škodeje odgovorna lovska družina. Glede na obseg škod odjelenjadije obseg odškodninskih zahtevkov zaenkrat nizek. Zavod za gozdove se trudi, da nam bo uspelo s sodelovanjem med lovci in gozdarji in z resnim pristopom k visokemu odstrelu jelenjadi v nekaj letih znižati število jelenjadi. V ta namen smo za lovce organizirali ogled škod in se dogovorili, da bodo lovišča LD Luče, LD Ljubno, LD Gornji Grad in Kozorog pomagala lastnikom najbolj poškodovanih gozdov pri sanaciji škode. Ključno vlogo pri doseganju tega cilja pa imajo lovci - prevelik obseg škod jih obvezuje, da se dobro organizirajo in izvedejo čim višji odstrel jelenjadi. Marija Sodja Kladnik, ZGS, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo 9 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska cesta 7, 3330 Mozirje tel: (03) 839-33-92, (03) 839-34-00 Šifra: 224-163/2000-04-1107 Datum: 18.08.2004 Na podlagi 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Ur. list RS, št. 73/04) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) objavljamo JAVNI POZIV ZA VLOŽITEV VLOG ZA LEGALIZACIJO NEPRIJAVLJENEGA OROŽJA Imetniki, ki posedujejo orožje brez veljavne listine za posest in nošenje orožja, lahko v roku 12 mesecev po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Ur. list RS, št. 73/04), to je do 20. 7.2005 pridobijo ustrezno orožno listino po Zakonu o orožju (Ur. list RS, št. 61 /00), razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in ob izpolnjevanju predpisanih pogojev. VLOŽITEV VLOGE Vlogo je potrebno oddati na predpisanem obrazcu Oddelku za upravne notranje zadeve, pisarna št. 3 ali v informacijski pisarni Upravne enote Mozirie v času uradnih ur. Ob vložitvi vloge se orožja NE PRINAŠA na upravno enoto. Ob vložitvi vloge se plača upravna taksa po tar. št. 1 ZUT v znesku 850,00 SIT, pred izdajo listine pa še upravna taksa glede na vrsto listine. Po prejemu vloge bo upravna enota vlagatelju izročila oziroma poslala potrdilo o podani vloai. ki omogoča, da ima vlagatelj orožje, ki gaje prijavil v vlogi, shranjeno doma. Posebej OPOZARJAMO imetnike eksplozivnega orožia. da ga v nobenem primeru ne prinašajo na upravno enoto ali policijsko postajo, ampak posredujejo samo obvestilo o takšnem orožju, s strani ustreznih organov pa bo poskrbljeno za strokovno odstranitev ali uničenje takega orožja. IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA LEGALIZACIJO V postopku legalizacije se bo od oseb, ki še ne posedujejo orožne listine zahtevalo izpolnjevanje pogojev iz 14. člena Zakona o orožju. Izpolnjevanje prvih treh pogojev (18 let starosti, da ni zadržkov javnega reda in, daje imetnik orožja zanesljiv) bo uradno preverjeno, od strank pa se bo zahtevalo predložitev dokazila o opravljenem zdravniškem pregledu in opravljenem preizkusu znanja o ravnanju z orožjem. Za vlagatelje, ki že imajo izdano katero izmed orožnih listin se šteje, da so navedeni pogoji izpolnjeni. NAMEN LEGALIZACIJE - da se omogoči lastnikom neprijavljenega orožja, ki ne izvira iz kaznivega dejanja in ga je dovoljeno posedovati pridobiti ustrezno orožno listino - da se omogoči osebam, ki posedujejo nedovoljeno orožje (vojaško, eksplozivno), da o tem obvestijo pristojne organe, ki ga bodo strokovno odstranili in uničili. Natančnejše informacije o legalizaciji in oddaji orožja so na voljo v oddelku za upravne notranje zadeve, tel. 839 33 90 in e-pošti iernei.Dlankl@aov.si. v informacijski pisarni, tel. 839 34 22 in e-pošti fatiana.purnat@aov.si ter na e-portalu UE Mozirje, naslov http:// upravneenote.aov.si/upravne enote/mozirie/. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE POVEČAN POLICIJSKI NADZOR NA SLOVENSKIH CESTAH Pozor, otroci gredo v šolo! V sredo se začne novo šolsko leto, ko bo na naših cestah spet polno otrok. Mnogi se bodo v šolo prvič podali samostojno. Policija se v tem času še posebej trudi, da bi preprečila sleherno prometno nesrečo, v kateri bi bili udeleženi otroci, seveda pa je najpomembneje, da k temu po svojih močeh pripomore vsak prometni udeleženec. Znano je, da so otroci v prometu sila nepredvidljivi, da si prometne predpise razlagajo po svoje in ne znajo pravilno oceniti razdalj in hitrosti vozil. membe prometne ureditve. Z vodstvi šol se pogovarjajo o varovanju otrok pri prihodu v šolo in odhodu iz nje. V prvih šolskih dneh bodo sodelovali na roditeljskih sestankih staršev prvošolčkov in spremljali »rumene rutice« po šolskih poteh. Policisti bodo posebno pozorni na varno hojo otrok in prečkanje ceste, brezhibnost koles in mopedov, nadzirali bodo hitrost vozil po šolskih poteh, preizkušali tehnično brezhibnost vozil, s katerimi se bodo učenci vozili v šolo in nazaj domov, kontrolirali obvezno uporabo zaščitne čelade, preverjali uporabo varnostnih pasov in izvajali ostale, za varnost otrok, neob-hodne ukrepe. Kot so sporočili z generalne policijske uprave, bodo vse to občasno preverjali skozi vso šolsko leto. Savinjčan C/5 05 ^ o TD PIZZERIA 902 Attemsov trg 25, 3342 Gornji Grad Tel.: 03/8390-902 Spoštovani aostiQ!ayüüm Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje. ^Sjubiili Ismoxartì Qm© 5©teö^io)@jjuDg) offl©gCn)©\50SOD VSI OKUSI - ENAKA CENA Po nizki ceni pa boste ob pici pili tudi nekatere izbrane gzüllS)holne pijače (pepsi, ora, ledeni caj in jajDolcni sok) I z f}isjb ijbe/ p, rj I [ož s^tj/za /jd jgjj^jgri In ,q H Pa sb vJflPfJIW [0 f f *1 E MCiri&EEe 'WrL- " ’ 1 VlflBr IhSTb iTgo^dnQstiik^.tiGek-y.eswb.eTiSxet^yariie^qQstayaknaiaQTTT] Prvih 50 novih naročnikov, ki se bodo na tednik Savinjske novice naročili v mesecu avgustu, prejme darilni bon |TUŠ v vrednosti 6.000 SIT, kar je več kot znaša naročnina na Savinjske novice do konca leta. Vljudn Celje - skladišče D-Per 7/2004 COBISS © 5000014034,35 v novi tus center Mozirje tus Kjer dobre stvari stanejo manj Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje sam Telefon: 839 47 71, faks: 03/839 47 72 e-mail: naz@sam.si TRGOVINE Z GRADBENIM MATERIALOM som prodajni center Nazarje, Lesarska 26, Nazarje Dtopdom skupina Obiščite trgovine SAM, kjer nudijo vse za gradnjo in obnovo ter ureditev okolice, po najugodnejših cenah. OSREDNJA KNJ. CELJE