Kako se godi učitelju dnevniiarjuMnogo je vprašanj, o katerih razpravljajo učitelji na zborovanjih, v listih, v privatnih razgovorih in zasebni korespondenci. »Učiteljski tovariš«, naš stanovski list, je poln člankov o vsem mogočem. Vsaka, tudi mala zadevica, najde v listu primeren prostor, le o učiteljih dnevničarjih se je pisalo doslej še zelo malo, menda samo v navedenih resolucijah, kjer jq postavljena zahteva, naj se dnevničarsko vprašanje reši. Mislim, da je del krivde, da se o dnevničarjih tako malo piše, med nami samimi. Kdo se bo pa brigal za nas, če se ne bomo mi sami? Kdo se bo postavil za naše pravice, če ne mi sami? K.do bo povedal javnosti, kaj vse ae skriva pod imenom »dnevničar«, če ne mi sami? In menda se do sedaj nihče izmed nas ni potrudil, napisati nekaj vrstic o tem, tako zelo pereč.m vprašanju. Dnevničarjcv je menda zdaj v učiteljski službi nekaj nad 40. So banovinski nastavljencf in prejemajo za poučevanjc na osnovnih šolah mcsečno nagrado v znesku 850 din, toda z odtegljaji. Ti znašajo mesečno din 57,50, če je pa plačati kuluk, še din 5,— vcč, t. j. dvakrat na leto din 62,50. Cistega izplačila prejmc torej dncvni.ar mesečno din 792,50 ali pa din 787,50. Dnevničar ne prejema stanarine in nima pravice do naturalnega stanovanja. Ne prejema kuriva niti prispevka za kurivo. Od 1. jan. 1938., oz. 1. junija 1938. ima pravico do 6 neomejenih polovičnih voženj na železnici, v daljavo 20 km pa je število polovičnih voženj neomenjeno. Z din 792,50 ali din 787,50 mora torej dnevničar hraniti sebe in družino (če jo ima), mora se obuvati, oblačiti, plačevati stanovanje in kupovati drva. Skrbcti mora za potrebne stvari za šolo, izobraževati sc mora, paziti mora, da je dostojno oblečen in obut, da ne vzbuja pohujšanja itd. Poglejmo si nekoliko proračun takega srečnega učitelja: Mož je poročen in ima enega otroka. Poučuje na vaški štirirazrednici. V šoli je eno samo stanovanje, v njem biva šolski upravitelj. V vasi je težko najti stanovanje; dobil je le eno sobo, 4 m široko: 5 m dolgo, 60 m3 zraka. Oprava v sobi je gospodarjeva, ki se je izselil z družino v kuhinjo, da ima učitelj prostor. Ker nima mesta, kamor bi spravil svojo opravo, mora učitelj rabiti gospodarjevo in ne svoje. Za sobo z opremo plačuje mesečno din 150,—. Za obrabo spodnje posteljnine še din 30,—. Skupno din 180,—. Okoliški tovariši se čudijo: tako drago. Toda, to je najcenejše v vasi. Soba je edini prostor,. s katerim razpolaga. Je obenem spalnica, kuhinja, shramba, klet, veža itd. Prijazno, kajne. Drva so po din 45,— m;. Slaba, mehka. Trda po din 112,50 m!. Kuri mehka, 2 m3 na mesec, din 90,—. Skupno, stanovanje in drva, din 270,—. Ostane od din 792,50 še 522,50, s katerimi naj se hranijo, oblačijo, obuvajo 3 ljudje. Kako se to more, naj si misli vsak, če mu povenn, da ni prav nobena stvar cenejša kot v Marlboru ali Ljubljani. Mleko po din 2,— liter, in še kakšno mleko. Pa še sreča, da ga dobiš. K.rompir din 0,75 za kg, jajca različno, v zimi din 1,—, poleti din 0,50, moko moraš itak kupovati v trgovini, ker jo še kmetje kupujejo, meso, goveje po din 12,—, svinjsko po din 16,—, sladkor, kava. sol itd., vse po isti ceni kot drugje. Blago pa še nekoliko dražje, pač radi oddaljenosti. Novi podplati na čevlje: din 25,—, 30,—. Pa kaj bi našteval. Tisti ostanek din 522,50 zgine za najnujnejšc in ga še nedostaje. Seveda, tedaj se ne kupi sladkorja, ker kava se lahko tudi grenka pije. Stiska se pri soli in se je neslan krompir v oblicah, čevlje namaže s sajami, teh je dosti in zastonj. Pere brez radiona in mila, v čisti vodi, ki je je pa tudi malo, v.činoma je od ilovice blatna. Nosi se stara, krepko zakrpana obleka, nogavice se popravlja in iz dveh naredi ena. Itd. itd. itd. Naj vsakdo pomisli le na svojc dohodke in izdatke, pa bo spoznal v kakšni suknji tiči dnevničar. Niso vsi dnevničarji enaki. Nekateri so bili nastavljeni prej, ti prejemajo boljše nagrade, ki so se jim tudi pri zadnj.m zvišanju zvišale, nekateri pa po letu 1932., in ti so najslabše plačani uslužbenci v državi. Med temJ so zopet razlike: po starosti. So mlajši in starejši tovariši. Mlajši so bili sprejeti v službo pač zato, da so jim dali nekako zaposlitev kmaiu po maturi, da so jih rešili brezposelnosti, da so pomogli revnim družinam z razbremenitvijo skrbstva za izšolane otroke itd. Ti so pač sprejeli, kar jim je prvo prišlo pcci roke in čakajo na redno stalno namestitev v državni službi. Njih dnevničarstvo je le začasno, le kratkoročno, pa čeprav se vleče -dve, tri leta dolgo. Vendar je tudi to kratkoročno dnevničarsko službovanje važno za vse učiteljstvo. _¦ '' „,. j ,,/, j. .. ., ^ ^ - v\ ' ¦ . . _r •. ¦_ - -a.