Slovanska učiteljska zveza. Poročal pri zborovanju delegacije v Šoštanju g. Ivan Šega. Čestita skupščina! Velecenjene tovarišice, dragi tovariši! — Nehote mi prihaja v spomin ona -veleznačilna pravljica o Svatopluku in njegovih sinovih, ki viškuje v resnici: V združenju je moč I S penosom lahko trdim, da je ravno učiteljstvo — v Avstriji sploh — tako vzorno organizovano, da ga ne prekaša nobeden drug stan. — In v tej organizaciji ni nikakor zadnje slovensko učiteljstvo. Smelo si upam trditi, da se slovensko učiteljstvo bliža svoji najpopolnejši organizaciji, svcjemu zadnjemu koraku, do, — ne trdim preveč — najvzornejše, najidealnejše organizacije, in da ni daleč oni čas, ko stopimo pred širni svet — posebno pa pred slovcnsko javnost — jasnega čela in z zavestjo, da smo stranka, ki bo odločevala na tehtnici javnega, bodisi političnega ali gospodarskega življenja. Vzkliknili bomo pa tudi lahko, da smo nastali sami iz sebe — ne opirajoč se na druge, in ne proseč tuje podpore, temveč zaupajoč sebi in svoji delavnosti ter žilavosti. Ako se pa ozremo v obširno areno evropskega, specijalno pa avstrijskega političnega in gospodarskega življenja, vidimo, da je naša organizacija, razcepljena v posamezna deželna in narodna učiteljska društva, preslaba zadržati tok časa, izpolniti ono velikansko zadačo, ki je — vsaj po mojem trdnem prepričanju — namenjeno ravno slovanskemu učiteljstvu, privesti slovanske narode do spoznanja, da je evropska prihodnjost v rokah — slovanstva. In v to svrho nam je potreba organizacije, kjer bo zastopano vse slovansko učiteljstvo — brez ozira na politične meje. Ustanoviti si moramo najprej avstrijsko slovansko učiteljsko zvezo in drugič vseslovahsko — to je evropsko ali vsaj jugoslovansko učiteljsko zvezo. Oglejmo si najprej zahtevo po avstrijski slovanski učiteljski zvezi! — Trdim odločno, da nam je treba avstrijske slovanske učiteljske zveze tako, kakor slepcu vodnika. In to tako z gospodarskega kakor tudi s političnega stališča. Mogoče, da mi bo eden ali drugi cenjenih navzočih ugovarjal, češ, ustanovimo si rajši — centralno avstrijsko učiteljsko zvezo sploh. Potrebnejša bi bila. Mogoče, pravim. Ali prepričan sem, da je to v današnjih avstrijskih razmerah sploh nemogoče. Zakaj naši tovariši nemškega mišljenja so zaradi vpliva iz rajha tako — ne vem, kak izraz bi rabil, da bi bil primernejši — recimo pa kratko: tako ošabni in mogočni, da se smatrajo že kakor vsegamogočni merodajni za vse avstrijsko učiteljstvo, ker so združeni v svojem »Lehrerbundu.« Da pa ne moremo nikakor mi slovanski učitelji pripoznati te hegemonije, za to imamo vzrokov več kakor preveč. V prvi vrsti je seveda upoštevati gospodarski in politični moment. Nemško učiteljstvo sploh tako v svoji podrobni kakor tudi skupni organizaciji — to pa le zaradi preintenzivnega ščuvanja in podpihovanja iz rajha — odreka slovanskemu življu isto vrednost, kakor jo ono pripisuje nemštvu v Avstriji. Slovan mu je »minderwertig«. Najjasnejši dokaz je pač bilo ono znamenito zborovanje — menda pred tremi leti — »Deutsch-oester. Lehrerbunda« v Mariboru, kjer je govoril pokojni Schreiter ob splošnem odobravanju, kako se mora vesti nemško misleči učitelj napram obmejnim Slovencem. Tu se je naravnost pridigal bojkot, Slovencem. — Slične zglede imamo na Koroškem ali pa deloma še tu na Štajerskem, kjer danes zborujemo. — Ako bi bili na Kranjskem tako nestrpni kakor so na pr. na Koroškem, potem bi ne minilo niti leto pri c. kr. okr. učit.- skupščinah ali pa okr. učit. zborovanjih, kjer bi ne postavili kakega nemško navdahnjenega tovariša na — prosto. — Toda slovansko učiteljstvo si hoče ustanoviti tako slovansko učiteljsko zvezo, ki bo stala na najobširnejši podlagi tolerantnosti z narodnost nega kakor tudi verskega stališča. Slovanska učiteljska zveza nas bo tudi nekako gospodarski osamosvojila. Ravno zaradi te zveze se bomo spoznali bolj in veljalo bo geslo : Svoji k svojim. Slovanski trgovec se bo dvignil na stališče, da bo labko nudil slovanskim šolam najpotrebnejše. In v tem oziru so pričeli že dejansko delovati žilavi Čehi. V tem prednjači tovariš Schuster, znani prvoboritelj čeških tovarišev. Še večjo korist si pa obeta moja malenkost z duševnega stališča. — Kakor znano, prirejajo nemški vseučiliški profesorji širom Avstrije vsake počitnice takozvane univerzitetne kurze. Ako si hoče slovanski učitelj razširiti svoje duševne obzorje, mora — hočeš — nočeš — obiskovati take kurze. — Ako bomo pa imeli enkrat slovansko avst. učiteljsko zvezo, potem pa pridobimo slovanske-češke in hrvaške vseučiliške profesorje, da tudi mi Slovani dobimo svoje univerzitetne tečaje. Svetovnoznana Jena ima vsako leto svoje pedagoške tečaje. In ako hoče kak Slovenec posebno globoko poseči v pedagoško vednost, hajdi v Jeno ! Ali pa je že čul kdo, da je šel ta ali oni slovenski učitelj ali pa profesor poslušat praške univerzitetne pedagoške tečaje? Meni ni znano nobeno ime1 Dovolj karakteristično 1 Še večjo nalogo ima pa izvršiti avstrij. slovanska učit. zveza. Zbujati bo morala resnično slovansko zavest, vsaditi bo morala v slovanske narode ono slovansko zavednost, da se bo vsak slovanski narod čutil solidarnega s svojim bratskim narodom v sreči in nesreči. Ako se pa danes ozremo le malo v ono politično areno, v dunajski parlament, vidimo da vlada tu ravno med slovanskimi zastopniki oni separitizem, ki je v nesrečo ne le Avstriji, temveč še bolj avstrij skim slovanskim narodom.  Dalekosežnejše in idealnejše smotre pa dosežemo z ustanovitvijo evropske ali vsaj južnoslovanske učiteljske zveze. Ako so čutili v sebi nepremagljivo moč v dosego južnoslovanske zveze umetniki, zdravniki, profesorji, menim, da je temvečja naša dolžnost, se strniti v mogočen faktor — v južnoslovansko učiteljsko zvezo. Ne bom na dolgo in široko razlagal pomena in namena te zveze. Mislim, da se je zadeva že dovolj vsestransko utemeljila takrat, ko je naš srbski tovariš Jovanovič spravil vprašanje o jugoslovanski učiteljski zvezi zopet na dan, hoteč je rešiti pozabljenosti. O tej zadevi so takrat pisali skoro vsi slovanski učiteljski in učiteljstvu naklonjeni listi. Tudi »Učit. Tovariš« je obdelal vsestransko to vprašanje. Uverjen sem, da najprimerneje sklenem svoje suhoparno poročilo, ako zakličem: Živela avstrijska slovanska učiteljska zveza I Živela jugoslovanska učiteljska zveza I (Oba sprejeta predloga smo objavili že v 23. št.