Leto vil / štev. 42 KRANJ, 16. OKTOBRA 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 40« DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 1M DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 1« DIR Ob razpravi o komunah Okrepiti organe ljudske samouprave in fini dati močan političen pečat, naj bo nadaljnje delo Ob. LO in odborov SZDL Čedalje več ljudi z vse Go- bodo dobili novo cesto iz Bošnjake se pridružuje razpra- hinja, priključiti bohinjski ko-*am o ustanavljanju komun. O muni. Podobno je s tovarno zadnjih sejah in sklepih go- lesne moke v Soteski. Tovarna renjskih okrajev so zvedeli že je bila zamišljena v Soteski, v sleherni vasi. Volivci že pri- ker tam že obstojajo ustrezni bližno vedo koliko komun bo prostori. Ker bo Soteska pri-*a Gorenjskem in da se bosta padla po vsej verjetnosti Blej-"Iružila radovljiški in kranjski ski komuni, nekateri zahtevajo °kraj, manj pa še razumevajo preselitev tovarne lesne moke v Skupna seia obeh zborov 0L0 Radovljica - Proizvodnja zaostala za negospodarskimi investicijami - Nesorazmerje med porastom cen in proizvodnje vsebino komunalnih skupnosti vilno pojasniti, toda dosti je Primerov, ko še sami ne poznajo bistva komun. Okrajna ljudsk dovljici in Kranju sta imeno Vala skupni pripravljalni odbor, *t katerega so ustanovili vrsto komisij z nalogo, pripraviti potrebne elaborate iz gospodarstva, zdravstva, prosvete in ostalih panog. Ves ta material J^S*!0 l^Zfi Morajo komisije predložiti od °oroma do 20. okt. Odbora ga Na skupni seji obeh zborov OLO Radovljica, ki je bila blematiko, ki se odraža v neso- družbenega plana na negospo-pretekli teden v Radovljici, so razpravljali o rebalansu druž- razmerju med večanjem bruto- darske investicije nad 46,500.000 benega plana in proračuna OLO. Razen tega so potrdili pra- proizvodnje in akumulacijo ter din, medtem ko so vložili v kre-vila nekaterim gospodarskim organizacijam in sprejeli še vrsto skladi in med dobičkom in pla- ditni sklad skoraj 52 milijonov drugih sklepov. čami. Brutoprodukt se je v ra- din. dovljiškem okraju povečal za v radovljiškem okraju pa 6.8%, dobiček pa za 53%. To imajo vrsto možnosti za razši-je vplivalo tudi na zvišanje cen ritev proizvodnje, kjer bi z Boh. Bistrico. Podobni primeri *J**J* .J^lnl * ^l±l*\t™l potrošnih proizvodov za 8 do majhnimi investicijami lahko 20%, plače pa so se zvišale v pripomogli k povečanju bruto- Poročilo o izpolnjevanju druž- v okrajnem družbenem planu in benega plana za prvo polletje, sicer za okoli 64,500.000 din ter Aktivisti se trudijo stvari pra- so tudi v drugih občinah, kjer skega sveta OLO tov. Danilo lijonov din. Omenjene investi- nride često do izraza borba za Bračič, nakar se je razvila ži- cije bodo v glavnem uporabili ^O^b£b£npr»d^te! vahna razprava. Analiza izpo>- za negospodarske investicije taj- (JS :'P8-*EL.1! 5E?^a.£. 1^™$L**?*** k bogatejšim komunam. Pri od- njevanja družbenega plana v ništva za gospodarstvo v višini bornikih OLO in članih občin- okraju je pokazala, da bo le-ta 47 milijonov din. za kulturo in Okrajna ljudska odbora v Ra- ljudskih odborov je čutiti do konca leta presežen v bruto- prosveto pa 14,600.000 din itd. lokalistične tendence in apoli- Produktu za 6,8 odstotkov. Takt> Razprava o rebalansu družbe- ticnost bodo letos dosegli brutoproiz- nega plana Radovljica, ki je skrivanja .rezerv in napačnih te™ m pioizvodnjo znatno zvi- Tako ljudski odbori v polite- vodnjo v vrednosti nad 28.434 bila dokaj živahna, je pokazala kalkulacij posameznih podjetij, šal^ Nerazum ,d nem pogledu niso dosegli svo- milijonov dinarjev. Zaradi teh vrsto slabosti in napačnega poj- Tudi investicijska politika v o- Casn r retev^^r6^av^ jega namena in je njih delo ugotovitev so sklenili povečati movanja našega gospodarstva, kraju ni v skladu s trenutnim Levdnjt. proizvoanjt formalistično dajatve za skupnost za 22%. S Odborniki so večkrat postavljali gospodarskim položajem. Se le na zasedanja itd. tem v zvezi Pa se 00 Povečal v ospredje interese lastnega vedno se vlaga preveč sredstev Pri občinskih liudskih odborih Plačilni sklad za 12.5%. Pri upo- kraja zaradi trenutnih potreb, v negospodarsko investicije, za- «uroma ao zu. oki. ucmora ga , odborniki vse de- števanju, da se je cena potroš- pri tem pa niso upoštevali šir- radi česar hitreje naraščajo po- "T?"""1" """"'T"" .aic" ■ta nato preučila in predložila Pa P^Pušcajo odborn^ vse de ^ dmetQm dvignila za 8 ^ -n splo§nih interesov pod. trebe proiZVodih kot proiz- stvi Tznat™ P°večali proizvod I potrditev ljudski skupščini J° J^ ^jS^n Razen tega do 20% je povišanje plačnega ročja kot gospodarske celote. vodnja. Iz viškov, ki so bili njo' In teh m°žnosW ni malo. £ftS v obliki izdelanih pred- ^ ^ zadnjem času prav v zve- sklada utemeljeno. Rebalans je nakazal tudi pro- ostvarjeni, odpade po rebalansu -ek pomenL da cene posameznim dinarja. Tako je v Bohinju nova proizvodom hitreje naraščajo kot opekarna, ki proizvaja opeko sama proizvodnja. slabe kakovosti, z dodatnimi in- Tako stanje je tudi odraz vesticijami pa bi lahko kvali- cementa iz žlindre v jeseniški železarni. Iskati moramo take možnosti, pri katerih bomo z majhnimi investicijskimi sred- do 20% je povišanje plačnega ročja kot gospodarske celote. vodnja. Iz viškov, ki so bili Rebalans je nakazal tudi pro- ostvarjeni, odpade po rebalansu zi s formiranjem komun nasta- Po vsem tem lahko vidimo, da To so stvari, ki zahtevajo re- la §e dva škodljiva pojava: ne- je bil družbeni plan proizvodnega dela in sodelovanja čim- kateri aktivisti so se že utru- nje realno postavljen in proiz-Več volivcev. Občinski ljudski dili in se zadovoljujejo s tem, vodnja kot taka ni med letom °dbori v radovljiškem in kranj- da se bodo otresli dela, drugI doživljala večjih sprememb. Žarkem okraju bodo imeli v tem pa se upiraj0 temu razvoju v to pa je bil položaj pri finanč-j^dnu svoje seje. na katerih se strahu, da izgubijo tisto po- nem poslovanju precej drugačen bodo pripravili na zbore voli v- membnost, ki so jo doslej imeli, in so v mnogih primerih podje-cev, kajti volivci' bodo morali To so problemi, ki so lahko tja špekulirala s kalkulacijami Povedati svoje mnenje o vseh zei0 nevarni razvoflu komun', in si tako ustvarila določene re-vprašanjih. Zato bo prav, da Zato so na zadnjem sestanku zerve. ljudski odbori najdejo enotna predsedniki ObLO in odborov Za razdelitev dobička med re-*^Ušča in pripravijo gospodar- SZDL za radovljiški okraj skle- publiko in okrajem, občinami pe analize, ker bo marsikje nili, da tega ne bodo dopustili in podjetji je ostalo 1,370 mili-*reba tolmačiti stanje volivcem. in da bodo že v tem tednu jonov več, tako da znaša celotne dosedanja razprava je po- sklicali seje občinskih ljudskih ni dobiček 4,148 milijonov din. kazala nekaj negativnih poja- odborov, pozneje pa tudi zbore Večja razlika je nastala zaradi ga odbora je prikazana pred- polnjeni s 87% letnega plana yov kot so partikularizem, lo- volivcev. Predsedniki so skle- večjega dobička in znižanja re- vsem po stanju bančnih raču- Tako visoke izpolnitve letnega halicem in podobno. V Bohinju nili okrepiti organe ljudske sa- publiške obveze od 70 na 63.8%, nov do dne 31. avgusta letos in plana v tem času nismo mogli ^stvorn"'"^111 Romu koristijo visoko ostvarjeni dobički? LOMO obsodil podjetja in gospodarske organizacije, ki brez razloga dvigajo cene - Potrebna je še večja družbena kontrola V torek je bila 31. seja ljudskega odbora mestne občine, tudi v spremembi nekateri* na kateri so se zbrali ljudski odborniki, da bi razpravljali o ekonomskih pogojev, ki jih t popravku letošnjega družbenega plana in proračuna. Seji so planu nismo predvideli. To so prisostvovali tudi republiški poslanec Ivo Svetina, sekretar MK ZKS Ivo Majdi« in še drugi odborniki Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev. Ostvaritev dohodkov ljudske- bili že po stanju 31. avgusta iz- pričakovati tembolj, ker je obl- predvsem monopolizem nekaterih podjetij in zaradi tega — neutemeljeno in nepotrebno zvišanje cen. Ljudski odbor je sicer zadovoljen z dobljenimi sredstvi, toda popolnoma nezadovoljen e so ta sredstva. dobljena od gospodarskih pr. nekateri volivci postav- mouprave, začeli bodo razprav- ki jo bodo porabila za investi- po dejanskih vplačilih lJajo vprašanje gravitacije go- ljati o predlogih za statute bo- cije in kreditni sklad. S ozirom Cisti dohodki ljudskega odbo- čajno glavni dotok sredstev šele g^J^ij rezultaTpov'išanja *dov. Zavzemajo stališče, da bi dočih komun, o proračunih na večje dohodke so se pove- ra mestne občine za pokritje proti koncu leta. Ce bi bila rea- in s tem' v zvezi visoko os* korali gozdove na Pokljuki, ki ljudskih odborov itd. čala tudi sredstva za investicije plana investicij in proračuna so lizacija normalna, bi morali let ni plan doseči le s 66,6%. Vzrok tako visoko prekorače- Iskra Roleta Tiskanina Inteks IBI Zvezda Pletenina Standard Planika Sava IZPOLNITEV količinsko 59,4% Pred ustanovitvijo komun na Gorenjskem Živahno delo v komisijah Ksmisije pripravljajo predloge za razmejitev pristojnosti med Uomutiami in okrajem Na skupnem sestanku odborniških komisij obeh okrajnih sezonskih delavcev — brez dela. bodočih komunah pa bo, da bo- ljudskih -odborov na Gorenjskem, ki je bila pretekli teden, Komisija je sklenila, naj bi do sproti obveščale poslovalni- 8o odborniki izvolili posebne podkomisije, ki naj bi pripra- se služba za posredovanje dela co za delo pri okrajnem ljud- vile, vsaka s svojega področja, predloge za razmejitev kompe- na vsak način decentralizirala, skem odboru o stanju nezapo- tenc med bodočim okrajem in komunami in rešile druge pro- V Kranju, Tržiču, Skofji Loki slenosti, ker bo le-ta morala bleme, ki bodo nastali ob novi upravni razdelitvi. Izvoljene so in na Jesenicah, naj bi ustano- voditi preglede nad stanjem ne- bile komisije za gospodarstvo in družbeni plan, za organiza- vili posredovalnico z vsemi pri- zaposlene delovne sile na pod- cijo in kadre, za pravne predpise in statute, za prosveto in stojnostmi dosedanjih okrajnih ročju vse Gorenjske. Posebno kulturo in za zdravstvo ter socialno politiko. Komisije so ta- posredovalnic. Po manjših, go- vprašanje je bilo izplačevanje kaj pričele z delom. Prve rezultate njihovega dela danes ob- spodarsko šibkejših komunah oskrbnin. Komisija je osvojila pa naj bi bili referenti za po- mnenje, naj oskrbnine, oziroma sredovanje dela, ki bi bili ve- naloge zanje izdaja tisti, ki bo zani na sedež najbližje gospo- Pač daJal sredstva za te name- vsem pripisati povišanju cen iz darsko močnejše komune. Tudi ne- To bodo toreJ lahko komu- delkom. Toda jvprašajmo je te nove posredovalnice naj bi ne- ali Pa Zveza komun. Tam, Ali ima neekonomsko poviša or-cen varjenih dobičkov, in ne količinskega povečanja proizvodnje. Pa poglejmo kako so neka- nemu planu je predvsem v ne- tera podjetja poslovala v pr-realnosti samega plana. Velik vem polletju in kakšne dobičke del prekoračitve plana pa je so ostvarila: POLLETNEGA PLANA bruto produkt ostvarjeni dobiček 36,9% 51,5% 52,9% 29,1% 75,3% 55,8% 39,4% 36,4% 44,5% 43% 42% 37% 183% (!) 84% 109% 82% 120% (!) 48% 71% 69% 641% (!) 48% 61% 40% 174% (I) 36% 53% 53% 96% javljamo. Komisija za prosveto in kulturo Tako visoko ostvarjene dobičke nekaterih podjetij je pred- Komisija za prosveto in kul- ži potrebam vse države, Tekstil turo je na zadnji seji razprav- no in Ekonomsko srednjo šolo kot doslej vodili upravni *jala o osnutku pravilnika o v Kranju ter višje gimnazije v D°ri-Pristojnosti Sveta za prosveto Kranju, na Jesenicah in v Skof- Dolžnost posredovalnic za delo kulturo pri bodočem okraju ji Loki. Poleg teh ustanov pa lo in posameznih referentov ori kl pri komunah. Po daljši raz- še zavode v Smledniku, Kamni kravi je komisija sprejela več gorici in Preddvoru ter Kmetij-*aključkov, ki jih bo dala kot sko šolo v Poljšah. Te ustano-Pfedloge v pretres in potrditev ve naj bi bile neposredno veza-"krajnima ljudskima odboroma, ne na OLO, vse druge pa naj Komisija je bila mnenja, da bi spadale pod pristojnost ko- •^orajo vse višje in tem sorod- mun. Je šole ostati v pristojnosti Razširjeno in poglobljeno Sveze komun. Prav tako bo po- družbeno upravljanje v šolah *rebno v bodočih komunah po- in pr0svetnih ustanovah sploh, ječati število šolskih inšpektor- pa bo prepuščeno izključno ko- Jev, ki bodo vodili evidenco munam. ^ad delom na terenu. Vsa pristojnost za nameščanje aU odpuščanje iz službe in po- / INOITlisijč) ''obno, bo prešla na komune, . *vet za prosv. in kult. pri OLO XQ zdravstvo P^ si bo pridržal le potrebno 8°glasje v personalni politiki. V Ta komisija je na drugem se- ^Pravnih poslih se je SPK pri stanku razpravljala o organiza- OLo pridržal pravico interven- ciji službe za posredovanje de- c*ie na delo svetov pri komu- la in o socialnem zavarovanju. **&h. Vse ustanove, ki služijo Nedvomno organizacija posre- Potrebam komun, pa bodo pre- dovalnic za delo v bodočih ko- *e pod pristojnost komun. Iz- munah ne bo najlažja naloga. *2ete bodo le ustanove, ki pre- Problem začasno nezaposlene faščajo okvir komun. Med te je delovne sile sicer ni zelo pereč, *°misija uvrstila med drugim vendar pa zasluži vso pozornost, J^di Prešernovo gledališče v zlasti ker je v zimski dobi rez- ^ranju, Mlekarsko šolo, ki slu- meroma največ ljudi posebno od- kjer bodo pri komunah samo nje cen kak smisel, sveti danes še vedno dostikrat nasedajo raznim »ekonomskim utemeljitvam« po zvišanju cen. Se vedno marsikateri delavec meni, da. je s tem, ker je dobil in komu ob koncu polletne ali letne bi- referenti za posredovanje dela, pravzaprav koristi? lance presežek v obliki dobič- pa naj bi naloge izdajal Svet m delavca ki ne bi želel čim ka, dosegel velik uspeh. Delov-(Nadaljevanje na 2. str.) več zaslužiti. Vendar delavski (Nadaljevanje na 2. str.) Slovensko pristanišče Piran, ki je priključeno k LR Sloveniji 8014 JEDEN DM PO SVETU STAVKA V LONDONU V Londonu še vedno traja stavka 20.000 pristaniških delavcev, vendar se jih je nekaj sto že vrnilo na delo. Stavkati so začeli iz protesta, ker so luške oblasti zaposlile pomorščake pri nakladanju ladij Cusan in U-ganda. SMRTNA KAZEN ZA VOJNE ZLOČINCE Predsednik vojaškega sodišča je preteklo soboto izrekel smrtno kazen vojnima zločincema Karlu Obergu in Helmuthu Knochenu. Oberg je bil med vojno SS general, poveljnik Pariza, Knochen pa polkovnik in njegov adju-tant. Proces proti vojnima zločincema je trajal mesec dni. Obtožena sta bila, da sta kriva smrti več tisoč talcev, za aretacijo nad 114.000 oseb in za pošiljatev nad 80.000 Francozov na prisilno delo v Nemčijo. TURKI V NEMČIJI Kancler dr. Adenauer in predsednik turške vlade Menderes, ki je bil te dni na uradnem obisku v Nemčiji, sta v medsebojnih razgovorih o mednarodnem položaju dosegla popolno soglasje. Menderes je izjavil, da bodoče evropske organizacije ne bi smele biti omejene le na ustanovitelje, temveč mora biti omogočena vključitev vanje tudi drugim evropskim državam, LETALSKA NESREČA V nedeljo zvečer je v bližini letališča Fairbanx na Aljaski strmoglavilo ameriško letalo, pri čemer je bil en član posadke ubit, trije ranjeni, dva potnika pa sta ostala nepoškodovana. ARETACIJA Agenti FBI (ameriška protiobveščevalna služba) so aretirali Josepha Petersena, uslužbenca zelo zaupnega nacionalnega varnostnega biroja. Aretirani je bil obtožen, da je izdajal državne tajne, o katerih menijo, da bi lahko služile neki tuji sili. Petersen je delal v tem uradu 13 let. Organi FBI niso hoteli povedati, kateri državi naj ibi Petersen izdajal državne tajne, dejali pa so, da je brez pooblastil razpolagal s tajnimi dokumenti iz let 1948 do 1952. NOVA OBLAST V HANOJU Ob izročitvi oblasti viet-minškim predstavnikom je bila v Hanoju velika parada sil vietminške vojske, ki je trajala polnih pet ur. Sodelovalo je tudi okoli 800 vojakov slavne 308. divizije, ki je zavzela Din Bien Fu. Po vsem mestu so razobe-šene zastave in slike Ho Ši Minha. Živahno delo v komisijah (Nadaljevanje s 1. str.) za zdravstvo in socialno politiko pri dotični komuni. V nadaljevanju je komisija razpravljala o socialnem zavarovanju, vendar ko to poročamo, komisija s svojim delom še ni končala. Kdo bo stanovanjske hiše v Tržiču Lansko pomlad Bombažna nih sredstev višini 14,000.000 hinj—Rovtarice, Lesce—Begunje —Tržič, Podnart—Lipnica—Kropa—Jamnik. Vse ostale cesce bi Predilnica in tkalnica v Tržiču dinarjev. Mestna občina bo pač vzdrževale komune samostojno. začela graditi štiri nove stano- razpolagala s takšnim številom Reorganizacija poslovne mre- vanJske hiše " četvorčke, ker je stanovanj, ki bodo v sorazmer-že Narodne banke zaenkrat ni v ,ta J13™11 imela Pripravljena ju z vloženimi denarnimi sred- potrebna sredstva. Podjetje je stvi. Enak položaj je tudi z gradnjo in jih v surovem stanju spra- stanovanjskih hiš industrije o-vilo pod streho, medtem ko je butve »Peko«. Ljudski odbo/ jff četrto hišo zgradilo do kleti, pripravljen prevzeti tudi slano- } gradnje tega podjetja dokončati. To bo seveda dogovora. > ^tLltfZo^ nt St graT^na vre- občina na zgornji pilarni, hitro Komisija za družbeni plan in gospodarsko analizo Komisija za družbeni plan in naročila za rekonstrukcijo cest predvidena, pač pa bi se v okviru komun tako ustanovile ?_°*™Ldi*° 3 hlše do.tret3e faze komunalne banke in hranilnice. Komisija je osvojila tudi bank in zbornic. Razen tega je sklenila, da se izdela perspektivni program investicijskih del za 1955. in 1956 leto z določeno prioritetno razvrstitvijo posameznih objektov. V razpravi o družbenem pla- pre- napreduje. Tako bo mestna ob-prečil večjo škodo in čimprej čina imela kmalu na razpolago dogradil vse štiri hiše,"1 je Ljud- 40 novih družinskih stanovanj, ski odbor Mestne občine Tržič kar je že lepo število, čeprav sklenil takoj nadaljevati z grad- je na stan. uradu 300 nujnih njo četrte hiše, kljub temu, da prošenj za dodelitev stanovanja, še ni bil rešen problem, kdo bo Temelji za nov dom invalidne mladine V Kamniku so podrli staro logih za orientacijo dela Uprave komun in ki naj bi bile nasled- sedež prve na Bledu, sedež dru- dograjene in izDostavliene za gozdarstvo, Uprave za ceste, nje: Lesce—Bled—Bohinj; Bo- ga pa prav tako v Kranju. menskim neprilikam Di hi hanlr i r\ 7hnrnip Rovovi tocra ^ * u* Komisija za organizacijska vprašanja in kadre V sredo, 13. oktobra je zase- nih zavodov. Med te zavode spa dala komisija za organizacijska dajo med drugim socialno za- plačal stroške. Ze 14 dni so zi nu je komisija ugotovila, da je vprašanja in kadre. Delo komi- varovanje, zdravstveni zavodi, darji pridno na delu in zidovje bil družbeni plan pravilno raz- sije je navezano v glavnem na socialne ustanove, prosvetni četrte hiše hitro raste ter bo v deljen po občinah. Za pravilno pokazatelje ostalih komisij kajti zavodi, banke itd. 4. Organiza- 14 dneh že pod streho. Z deli razporeditev administrativnega ie na podlagi zaključkov ostalih cija ljudskih odborov. 5. Uprav- v notranjosti pa bodo nadalje- dela proračuna po komunah in komisij more ta komisija delati no-teritorialna razdelitev. 6. vali tudi čez zimo, le če- bodo kopališče iz konca prejšnjega določitev tega proračuna za in prinesti stvarne sklepe. Ko- Prehodna organizacija in izvo- pravočasno dokončana mizarska stoletja, ko so Kamničani po-Zvezo komun, pa je potrebno, misija za organizacijska vpra- litev okrajnega ljudskega odbo- dela. lagali temelje razvoju tujskega da predhodno izdela komisija §anja in kadre je svoje dedo ra in ljudskih odborov komun. Medtem je ljudski odbor sto- Prometa. Podjetni Prašnikar je za organizacijska vprašanja lit razdelila na sledeče sektorje: 7. Organizacijsko tehnična pil v stik z Bombažno predil- zgradil v Mekinjah kopališče z kadre orientacijsko shemo orga- 1. Organizacija upravnih služb, vprašanja. 8. Kadrovska vpra- nico in tkalnico in razpravljal vodno terapijo po Kneippovi nizacije bodočih komun in Zve- sem spada ureditev dela Taj- sanja in 9. Organizacija statu- pod kakšnimi pogoji naj mest- metodi, poleg tega pa še ve'iko ze komun s predvidenimi delov- ništva za notranje zadeve, to- tov, poslovnikov, odlokov itd. na občina dogradi vse štiri pre- zgradbo s plesno dvorano i" nimi^ mesti in kvalifikacijami žilstva, sodišča, vojnega odse- Komisija za organizacijska dilniške hiše. V kratkem bodo vile za stanovanja. Skrbno ne-uslužbencev. ka, gospodarske inšpekcije, ka- vprašanja in kadre je po tem o tem podpisali pismen dogo- g°vane stezice so preprezale ie- Sklenili so tudi, da naj se tastra, gozdarstva itd. 2. Orga- vrstnem redu že pričela s svo- vor. Vse štiri hiše bo dogradil P° urejen park z visokimi dre-družbeni plan za leto 1935 za- nizacija gospodarskih združenj, jim delom in bo stvarne za- LOMO. Predvidoma bodo za ta vesi in kiPi ter ličnim ribni-enkrat razporedi po komunah Pri tem treba urediti ustanav- ključke sprejela na svoji pri- dela uporabili okoli 28 milijo- kom. Svetovna vojna je napra-samo količinsko, ker elementi ljanje in poslovanje vseh zbor- hodnji seji, ki bo 20. oktobra nov dinarjev, medtem ko je vila k°nec tujskemu prometu, za sestavo podrobnega plana še nic. 3. Organizacija samouprav- v Radovljici. Predilnica dosedaj vgradila last- Poslopje pa je propadlo. Novi lastnik ga je poklonil usmiljenim bratom, da bi zgradili zavetišče. Ker so stavbo postavili samo v surovem stanju ln jifl» je zmanjkalo sredstev za dograditev, je darovalec preklical pogodbo in izročil kopališke naprave novi Kopališki družbi, v* dolgi pravdi je družba postala lastnik, uredila je kopališke V nedeljo je bila v Ribnem pri Bledu veličastna proslava vanja so nastopale še številne »Neptun«, dograditev hotela Pa niso poznani. V razpravi o ureditvi gozdarske službe je komisija predlagala, naj se lesno industrijsko podjetje Bled razdeli na samostojni (podjetji s sedežem na Bledu oziroma v Bohinjski Bistrici. V novem upravnem sistemu naj bi se gozdarska služba organizirala tako, da bi se pri skupnosti komun v Kranju ustanovila Uprava za gozdarstvo, ki bi opravljala zlasti naslednje upravne zadeve: 1. Nadzorovala bi izvajanje Zakona in drugih pravnih pred- Mladina radovljiškega okraja je dostojno proslavila 35-letnico ustanovitve SKOJ 35. obletnice ustanovitve SKOJ, s katero je mladina radovlji škega okraja zaključila vrsto prireditev, ki so jih organizacije pripravile v počastitev revolucionarne mladinske organizacije. V soboto popoldne so na Ble- tov. France Perovšek, tov. To- mladinske kulturne skupine, je preprečila nova svetovna voj- mladinski pevski zbor z Jese- na. Okupator je poslopje dogra- nic, tamburaški zbor z Javor- dil v svoje namene, po osvobo- nika, folklorna skupina z Ble- ditvi pa je našla v njem da, telovadci Partizana z Bleda vetje invalidna mladina. V P0' in Jesenic in drugi. Svečano daljšku doma so te dni začeli pisov o gozdovih na vsem ob- du odprli tudi razstavo doku- m0 Brejc in člani CK LMS s razp0ioženje so dopolnili tudi kopati temelje za novo poslop- itd cev močju Zveze komun. 2. Skr- mentov o delu in razvoju SKOJ tov. Rudijem Bregarjem na če bela bi, da se izdelajo gozdno na Gorenjskem. Nedeljske pri- lu, predsednik Okrajnega od- gospodarski načrti in le-te pred- reditve pa so bile kljub hladne- bora ZB NOV tov. Ivan Berton- lagala v odobritev Upravi ra mu vremenu manifestacija pre- celj, delegaciji mladine iz Ko- gozdarstvo LRS. 3. Vsklajala danosti mladine naši socialistič- Pra in Zagreba in drugi gostje, bi predloge družbenih »planov ni domovini. Ze v jutranjih Pred živahno razpoloženo gozdarskih revirjev glede goji- urah je mladina prihajala s ko- mladino je govoril o razvoju in poskrbel Gorenjski kvintet" ki tve, varstva, izkoriščanja in in- lesi, avtomobili in peš v Ribno, delu revolucionarne mladinske je 2abaVal na desetine plesal vesticij v gozdovih. 4. Vodila kjer je bila pred desetimi leti organizacije SKOJ in LMS bi gozdni kataster in predpisa- skojevska konferenca. predsednik Okrajnega komite- no evidenco. 5. Izdajala odločbe V Ribnem stoji tudi spomenik i a LMS tov. Dušan Stare. Zvez- o upravnih zadevah s področja delavnosti mladinskih organiza- ni ljudski poslanec za radoviji- gozdarstva, hudourništva in lo- cij iz povojnih časov. To j5 Ski okraj tov. France Perovšek va. 7. Skrbela bi za pravilno zadružni dom, na katerem so Pa i* govoril o razvoju socia- urejanje odnosov med gozdnim v nedeljo dopoldne odkrili spo- lizma Pn nas, ° gospodarskih in pašnim gospodarjenjem. 8. minsko ploščo in ki ga je po- naporih, važnih političnih vpra- Skrbela bi za strokovno uspo- magala graditi mladina vsega šanjih ter o tržaškem sporazu- sabljanje gozdarskega osebja, radovljiškega okraja. Okoli 11. mu- Tov- Perovšek je svoj go- Vse ostale kompetence naj bi ure dopoldne pa je bilo nad Rib- vor povezal z nalogami mladi- prešle na posamezne komune, njm zborovanje, kateremu je ne v prihodnosti, posebno pa v oziroma ustrezne organe pri ko- prisostvovalo okoli 1500 mladine 2vezi s Poglabljanjem družbe- munah. jn drugih udeležencev mladi letalci z Gorenjske, ki so je, v katerem bo moderna re- v zraku izvajali svoj program habilitacijska ustanova za in~ z jadralnima letaloma in motor- validno mladino. Pri tem so mo- nim letalom, odvrgli dva padalca rali podreti staro poslopj'- s kadnimi kopelmi, edino, ki ~ie Za zaključni del slavja pa je še ostalo od starega kopališča iz časov, ko se je dunajska gospoda hodila »knajpat« v Kart1' nik. ------'.*-r—-r- i.W^}*j& • I • 11 »VI • Uprava za ceste bi bila pri gosti na slavnostni tribuni sta navijanja komun. Zvezi komun in bi prevzemala bila tudi dva člana CK ZKS Po slavnostnem Ob rebalansu družbenega plana LOMO Kranj (Nadaljevanje s 1. strani) me. Večja storilnost, mora biti naše geslo pri delu! Edino ta ni kolektivi se še ne zavedajo, pot je pravilna, edino po njej Med nega samoupravljanja in usta- da SQ s tem> ker g0 zvišali cene bomo priSpeli do zvišanja živ- delu zboro- Trenutno je problem ustanavljanja komun brez dvoma najvažnejše politično vprašanje na Gorenjskem. O njih razpravljajo povsod. Živahne razprave so tudi na Zbornicah za trgovino, obrt in gostinstvo, kajti ni vseeno, kakšne bodo bodoče organizacijske " oblike teh družbenih organizacij. O bodočih organizacijskih oblikah sta že razpravljala oba upravna odbora gostinskih zbornic radovljiškega in kranjskega okraja. Na obeh sestankih so prišli do enotnega mnenja, da ima ustanavljanje komun namen približati vsem državljanom družbeno upravljanje. Zato je treba pri reorganizaciji Zbornic ravno tako stremeti za tem, da bi se tudi zbornice kar najbolj približale svojemu članstvu. Tako bi se torej, zasledujoč te namene, morala gostinska zbornica ustanoviti pri vsaki komuni. To pa bi bilo praktično nemogoče, ker bi v ekonomsko šibkejših komunah ne mogle imeti za to posebnega administrativnega aparata. Zaradi tega je bila večina članov mnenja, da bi se za eno, dve oziroma tri komune, med katerimi bi bile seveda tudi šibkejše, ustanovila ena zbornica. Predlagali so, da bi se na področju obeh okrajev ustanovilo 6 gostinskih zbornic in to v Kranju, Tržiču, Skofji Loki, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. Te zbornice bi nato izvolile koordinacijski odbor, ki bi bil le posvetovalni organ. Ker je vzdrževanje administrativnega aparata zbornic tudi zelo pomembno vprašanje, srna- Zbornice in komune proizvodom in ustvarili pogoje za ljenjskega standarda našega de- delitev dobička, škodovali prav- lovnega človeka, zaprav samemu sebi. Saj smo Sedanje poslovanje naših pod- vendar vsi potrošniki, tako ti- jetij omogočajo sicer tudi ne' sti, ki ne delamo v tovarnah, kateri splošni ekonomski po- kot sami tovarniški delavci. goji in predpisi, katerih spre- S tem, da je posameznik do- membo bo predlagal mest. ljud- li predvidoma le administrativno izpostave. Upravni odbor bodoče obrtne zbornice za Gorenjsko pa naj bil nekaj tisoč dinarjev dobič- odbor Okrajnemu ljud. odboru trajo nekateri, da bi vse tri mnenju postala uglednejša in bi po predlogih izvolil izvršni ka, je ravno zaradi tega, ker V svoji resoluciji bo predvsafl1 zbornice (obrtna, trgovinska in bi bila, z ustalitvijo našega go- odbor, ki bi občasno poročal je povišal cene svojim proiz- zahteval spremembo instrumen' gostinska) imele skupnega taj- spodarskega sistema, kos vsem upravnemu odboru o problema- vodom, plačeval skozi vse leto tov pri razdelitvi dohodka, nika in skupno administrativno problemom gostinstva na Go- tiki svoje panoge. To so pravi, tudi ostale potrošne izdelke dra- Ljudski odbor je v nadalje* osebje. To bi bil le eden izmed renjskem. da bo treba le v statutu bodoče %e Dejansko torej delavec ni- vanju seje razpravljal še o ,UP0' predlogov. Mislimo, da tudi ta rešitev zbornice narediti nekatere spre- ma koristi, temveč le škodo, rabi dodatnih investic. sredstev Zdi se nam, da to ne bi bila ne bi bila najboljša, kajti če bi posrečena rešitev, ker je prak- imeli le eno zbornico za vso celotne družbe je treba ocenjevati svoje proizvodne proble- za katere obstojajo ustrezna denarna sredstva A. membe. škode pa ne trpi le on, temveč iz popravka družbenega plana To so seveda šele predlogi po- vsa družba. in o obsežni, pereči in zelo res- tično popolnoma nemogoče, da Gorenjsko, bi se ta verjetno še sameznih uprav, odborov obeh Tega bi ,se morali zavedati ni problematiki gradbenih pod- bi en človek obvladal vso ob- bolj oddaljila od svojega član- ODrtmh zbornic, nadaljnja raz- delovni kolektivi in predvsem jetij. Brez mehanizacije in fg sežno problematiko treh zelo stva prava pa bo gotovo še dala delavski sveti in upravni odbo- dostnega kadra pač ne bo mož- pomembnih gospodarskih pa- v'Radovljici so bm nekateri ^^0^0^°' ^ ^ ' SPl°Šnega "° iZP°lnJti "** nog ze spričo številnih gospo- mnenj ^ w se ustanavIjale osvo^ltl- darskih problemov in preapi- „„ ,__„, „,„ „„,.„„,„ _ ,. . Jvl,_*t_i v.___j...— , enotne zbornice za gostinstvo Tudi trgovinski zbornici obeh in turizem. To bi bilo po na- okrajev, tako radovljiškega kot šem mnenju napačno, ker je kranjskega, sta razpravljali o turizem taka gospodarska pano- bodočih oblikah dela in orga- ga, v kateri moraj'o odigrati nizaciji zbornic Kljub temu, da Izmed zbornic ma/i zadovoljni enako P°membne vl°ge tako sta bili seji ločeni, sta obe r^l^^tu^L «!!f13J_ obrt, trgovina in promet kot tu- zbornici priš]i do skoraj enakih di gostinstvo. zaključkov. Ugotovili so, da bi Iz dosedanje razprave se ne- bila najboljša rešitev enotna kako večina članov zbornice trgovinska zbornica za Gorenj- najbolj ogreva za prvi predlog, sko. Na področju radovljiškega sov. Delo bi tako brez dvoma precej trpelo, ker se tajnik ne bi mogel enako poglobiti v problem vseh treh panog. Zato bi prav gotovo bili člani ene z delom tajnika, kot člani tiste zbornice, katere probleme bi tajnik bolje poznal. Drugi predlog, katerega je za- OBJAVA Na podlagi člena 27. Uredbe o posojilih za gospodarske investicije (Ur. list FLRJ št. 4/54) in po sklepu LO mestne občine Kranj z dne 12. X. 1954 izdaja Komisija za dodeljevanje inv. kreditov pri LOMO Kranj stopalo precej članov gostinskih Izmed Vseh treh oziroma štirih okraja pa bi ustanovili podod- zbornic, je, naj bi gostinske je tudi najumestnejši. Vendar bor, ki naj bi bil nekaka izpo- zbornice poslovale v sedanjem bo po našem mnenju nedvomno stava odbora zbornice. Prav ta- obsegu in združevale komune treba ustanoviti pri Zvezi ko- ko bi v gospodarsko močnejših na sedanjem področju kranj- mun. nek koordinacijski odbor, komunah ustanovili pododbore, skega, oziroma radovljiškega o- ki bo morai dajati pripombe in ki bi vodili delo na svojem pod- kraja. To se pravi, da bi se re§evati probleme gostinstva s ročju. Za vse ostale komune pa širšega, splošnega vidika. Se- sta bila odbora mnenja, da bi zbornice enostavno preimeno- vale v »Gostinsko zbornico za yeda pa bi biJa njegova poobla- ustanovili pododbore le po po- komune. . .«. Menimo, da na osnovi tega predloga ne bi do segli zaželenega cilja — poglob Ijenega družbenega upravlja nja. Nekateri pa zastopajo stali stila tako določena z bodočim trebi, ki bi jih pokazala prak-statutom zbornice. , sa. Vse to pa je zaenkrat šele predlog, o katerem bosta mo-Predvidevajo, da reorganiza- rala razpravljati tudi oba okraj-cija obrtnih zbornic ne bo zah- na ljudska odbora. Selo potem šče, da naj bi se za celotno tevala večjih pretresljajev. Obe bomo lahko govorili o dokončni Gorenjsko področje ustanovila zbornici bodo spojili, pri posa- obliki dela tako trgovinske kot ena zbornica, ki bi po njihovem meznih komunah pa bodo ime- tudi obeh ostalih zbornic. RAZPIS o pogojih za odobritev investicijskih posojil v skupnem zneski* 53,995.000 din iz sredstev sklada za kreditiranje investicij LOMO Kranj 1. Posojila iz sredstev omenjenega sklada lahko dobe g°~ spodarske organizacije, ki so kreditno sposobne in ki izpol" njujejo pogoje po čl. 20 do 23 Uredbe o posojilih za gospo' darske investicije. 2. Zahteve za posojila je treba dostaviti na LOMO Kranh Komisiji za dodeljevanje investicijskih posojil in morajo vsebovati vse elemente, ki jih predvideva čl. 20 navedene uredbe-Pri tem je treba upoštevati, da mora ponuđena obrestna mer3 znašati najmanj 2% in da sme biti odplačilni rok kredita naj' več 10 let. 3. Gospodai-ske organizacije, ki jim bo odobreno posojil0' sklenejo v 10 dneh po sprejemu sporočila o odobritvi kredit z Narodno banko — podr. 611 Kranj - mesto kreditno pogodbo- Komisija za dodeljevanje investicijskih posojil pri LOMO Kranj Pred volitvami v šolske odbore Prvič v zgodovini našega Šolstva bodo dobili vzgojni zavvdi svoja voljena vodstva, ki bodo zagotovila šolstvu povečan) skrb za njegove probleme, prebivalstvu komunalnih skupnosti Pa garancijo za vnašanje aktualne socialistične vsebine v šolsko delo. Šolski odbori bodo povsod, kjer je to le mogoče, voljeni neposredno od ljudstva na zborih volivcev. Njihove jnalogs bodo obsežne. Zajemale bodo celoten kompleks vzgojnih, izobraževalnih, materialnih, socialno - zdravstvenih, kulturno Prosvetnih in drugih vprašanj. Med prvimi nalaga osnutek Pravilnika šolskim odborom težko, morda v sedanjem obdobju najtežjo nalogo: skrb za j skladnost vzgojnih vplivov. No-| bena skrivnost ni, da se vzgoj-| ni vplivi še temeljito križajo in da sta si navzkriž mnogokdaj celo dva najvažnejša: šola in dom. Naše šole naj vzgajajo naprednega, delovnega in vseh Predsodkov osvobojenega človeka. Pouk na njih je, čeprav &e prav vselej, usmerjen k te-'ftu cilju. Vprašanje je le, če je ^meritev k temu cilju zavestna *n združena z zadostno vsebinsko poglobljenostjo. Domača vzgoja prihaja s ciljem šolskega Pouka mnogokje navzkriž. Posebno v kmečkih predelih, kjer otroka že od drugega razreda °snovne šole silijo na pašo in *iu vztrajno zatrjujejo: Tvoj stari iOČe je znal komajda pisati, pa je živel bolje kot. živijo mi. Ali pa: »Kdo bo pa delal, če boste vsi študirali!« Na ta drugi, se precej zakoreninjeni ugovor naletimo tam, kjer ^e vlada mnenje, da ljudje intelektualnih poklicev ne delata, da se imenuje delo lahko le Maštvo in da ima tisti, ki do-vi"Ši svojo redno šolsko obveznost tako, kot bi jo moral vsak ^aš otrok — v četrtem razredu gimnazije — že vcepljene lastnosti, da postane »gospod«. Tako se križajo vzgojni cilji v °dmaknjenih poljedelskih vaseh, v nekoliko večjih krajih, kjer se meša med socialistično ~- deiavsko — zavest ločen °dstotek malomeščanskega miljenja, pa se starši mnogokdaj Ženejo za tem, da bi dovršili njihovi otroci v šolah čimveč T^zredov in so pripravljeni sto-^ vse, da bi ta svoj cilj do-Se8li. Pri tem pa so docela neetični do sebe in do lastnega °troka. Zaradi takega načina Mišljenja tako često naletimo na vprašanje: Kaj si, koliko razredov in kakšno šolo si dovršil? Skoraj redno pa izostaja vprašanje: Ali znaš dovolj (in: ali 2nam dovolj), da bom lahko dal družbi toliko, kolikor le-ta od *nene pričakuje. A to je le ena vrsta križanj, kjer se srečujeta Šola in dom. Vse huje h pri vprašanjih religije, razvojnega nauka, socialistične e-tike in morale. Vskladiti vse te y*gojne vplive res ne bo lahko 'n tu čaka šolsk"0 o^^o težavno delo. Prištejmo le še ne1"-" ftjih nalog: socialno-zdra""+ve-fta zaščita otrok, organizacija ^tovanj '- zbiranje sredstev *anje, zaposlitev šolske mladice v času počitnic za praktično dopolnitev pridobljenega znanja, zbiranje predlogov za spremembo učnih načrtov in prila-janje učnih načrtov krajev- 85-letnica smrti pesnika Simona Jenka Malokdo ve, da je spomin na žalostinke »Adrijansko morje« ljubezni, je ostal do rane smrti tega nežnega poeta Sorskega in slovesne »Pobratimije«. samski in samoten, svojem "šolskem okolišu, če ne P°lja tesno vezan na Kranj. V To svojo pozabljivost moramo Literarno je zraste! Simon nim prilikam. Poleg tega pa naj šolski odbor pozvati na šolo in-bi šolski odbor vzdrževal stal- špekcijo ali po svojih članih no zvezo med šolo in starši na prisostvovati pouku — seveda eni in med solo ter celotnim brez vmešavanja v šolsko delo. prebivalstvom na drugi strani. Kako Pa naj sicer vodijo in Šolski odbori naj bi postali tol- usmerjajo prosvetno politiko v Tr.Q* SniciHh nntrph v iavnnsti in svojem šolskem okolišu, če ne mac solini puueu v javuuau *u noznali torišča vzeoineca njem ni le preživljal svoja di- poslej skušati popraviti. Prav - , . , " Tr . tolmač zahtev družbe do šole. bodo poznali t°iri&nC^™ne^ jaška ,eta> pač pa je tu tu(Ji gg, Jgpi y naši ^ pre_ Jenko iz kroga »Vajevcev«. So- To obsežno delo bodo zmogli le, ku ^ > &q ^ * siužboval in dne 18. oktobra šeren, prav tako je s svojo solcI in vzorniki so mu bili če bodo imeli za seboj stalno ^ %m&lo znane Žara- 1869- umrl. v hiši »Na durcah«, smrtjo v Kranju poveličal na- France Erjavec, Valentin Man- pomoč delovnih kolektivov in di tegQ se tud- zelo težk'0 delo na vogalu sedanje Tomšičeve še mesto. Starega pokopališča dele, Josip Stritar, Ivan Tušek, pomoč vseh tistih činiteljev, ki pedagogov vse premalo upošte- ulice in Poti na kolodvor. Po- ne smemo več imenovati »Pre- Valentin Zamik in nekoliko sta- lahko kakorkoli pomagajo pri va ge se ^o javnost spoznala s kopan je na starem pokopališču, šernov gaj«, pač pa »Gaj pesni- rejši France Levstik. Učitelj reševanju materialnih in vzgoj- težavami, si od tega prosvetni kJer Je poleg Prešernovega kov«. Vsaj malo smo se sicer slovenščine mu je bil Metelko, nih problemov. delavec lahko obeta le korist, groba ohranjena tudi njegova oddolžili pesniku s tem, da smo JenkQ Nekateri pedagogi so z neza- sploh bi kazalo razmišljati o gomila in spomenik. našo mestno knjigarno imeno- getrtošolec £, smrti ie napisal upanjem sprejeli določila pra- tem, da bi pod določenimi po- Kranj se doslej ni dosti spo- vali »Simon Jenko«. Tudi snu- k&kih tri'sto pesmi in ngka4 vilnikov za šolske odbore, ki goji (tako, da ne bi bila mote- minjal Simona Jenka. Veliki Joči se »Klub kulturnih in pro- dgl y ^ N1egove >>Pesrni<< s0 dajejo le-tem pravico predla- na šolsko delo in red) odprli Prešeren je zasenčil misel na svetnih delavcev v Kranju« bo prvič iz§le l/m5 Po Jenkovi gat>i pohvale, nagrade, namesti- šole vsej javnosti. Napore de- Jenka, sicer manj pomembne- pričel s svojim udejstvovanjem smrti g^a An'ton Funtek in En- tve in premestitve učnega oseb- lavcev znamo ceniti šele tedaj, ga, toda prav tako toplega, ču- prav na letošnjo obletnico smr- gelbert Gangl izdala njegovo ja ali zahtevajo uvedbo disci- če spoznamo proizvodni posto- tečega in rodoljubnega lirika, ti Simona Jenka. V knjigarni- ^erarno delo v dveh ločenih plinskega postopka. Tudi to jim pek v podjetju. Prav nič dru- pesnika naše marseljeze »Na- škm prostorih bo ob tej prilož- zvezkih ni šlo v račun, da bi mogel gače ni v šoli. prej zastava slave«, mogočne nosti odkrit pesnikov doprsni kip. Tako hitimo popraviti za- Poudarek Jenkove poezije je mujerio. v treh izrazitih smereh, ki pa Pomen Simona Jenka za kul- se med seboJ nevsiljivo preple-turni razvoj našega naroda je taj.?, . Te .smeri v Jenkovi pe-V zvezi s člankom »Zakaj je majhen ansambel ni vzrok ta- primeru ne nosi kri,vde ne prvi nesporen. Slovenska literarna smski dejavnosti so: rodoljub-Prešernovo gledališče zaprto«, kega stanja«, in vendar je vzrok ne drugi, nasprotno, želja v.«e- zgodovina označuje njegovo pe- "a' ^"oezenska. in izpovedna, ki je bil priobčen dne 9. 10. samo v tem. Gledališče trenu- ga kolektiva in uprave gleda- sem kot najbolj pristno doživ- ° .' H J3. f.zn» 1!} 1954 v »Glasu Gorenjske«, daje tno razpolaga s 4 ženskimi in lišča je, da bi vsi še nadalje Ijeno, izredno človečansko in vec*rat tudi jedka satiričnost uprava PG nekaj pojasnil. 6 moškimi močmi, torej skup- ostali v gledališču. Lahko pa iskreno rodoljubno. Ni imel si- so temna osnova njigovih naj-Ze samo dejstvo, da je gie- no z 10 člani ansambla. Upra- trdimo, da je bil glavni vzrok cer tiste širine kot svetovljan- bo12 zrelih pesmi. Za sebe, oseb-dališče zaprto za teden dni, ko va gledališča je v tej sezoni njihovega odhoda (kar so žs ski Prešeren s svojimi razgle- n°' je gledal na življenje skepse je komaj pričela nova sezo- angažirala še dve ženski igral- sami večkrat omenili) bojazen danimi in učenimi mentorji, pač * no' £ ° Pesirmstično; na bona daje obiskovalcu misliti, da ^i, to sta tov. Skebetova, ki je za obstoj poklicnega gledališča pa je Jenkov pesniški izraz zra- d°cnost domovine pa je zri z tu nekaj ni v redu, zlasti' ?e, bila do sedaj v GSP, in pa tov. v Kranju, torej finančna -Uran. sel iz globin naše, zemlje, nje- optimizmom, v nadi, da bo do-ker se ie to zgodilo Drav v Siardova, ki bo prišla z Aka- Ta naš odgovor smatramo gova pesem je veren odsev ti- žrvela lepše dni ko bo njegov ■ grob že prekrival mah. Jenkova e objela vse narode (»Od Bal- na, brez zoprnega zanosa, mir- kana do Triglava«, »Večer na na in razumljiva. V svoji pesmi Savi<<)> trPel Je ob ™^ na ne- je ozek, kot je bila ozka nje- Prebujeno slovanstvo (»Samo., gova domačija in njegove oseb- »Slovenska zgodovina«. »Moli- ne razmere, a prav v tem je tev<<)- V ljubezenski poeziji je ZZr,m' * ZJ£?tt, da bi dobila vsaj 4 moške igral- Konec minulega tedna je bil bistvo tragike Jenkovega živ- S.irn°n J!?k° Zad&1 Pristno udi v cejskem gledahsču. ^a ™™U*™{ ^ za ngiimi v Celju prvi republiški festival ljenja. ljudsko občutje v neizumetni- CePliuVna^fZ 8 "dni'oreT obvo" £ brezmesen iz eno- sindikata uslužbencev državnih Rojen 27. oktobra 1835 na ^ <>bl ki. Jenkova ljubezen- Sfil S vi i? i) P ^ i ■ r stavnega razloga ker moških ustanov Slovenije. Na festivalu Podreči pri Mavčičah ob Savi, ska P°ezija je pravi odsev na- stila, da bo celjsKo gledaliSCe javnega ^ razloga ^ jfi sodelovalo nekaj nad 1000 se „ šolal y KranjU) Novem rodne pesmi, zrasle iz slovenske der, to je Akademija za igral- članov sindikalnih podružnic mestu, v Ljubljani in na Du- le™je;_ f_rav__za.radi lega, pa Zakaj je bilo Prešernovo gledalište zaprto »Tednu otroka«, ko je uprava demije za igralsko umetnost v kot opravičilo in pojasnilo gle- stih časov, ko se je pričela pri . |Pie*rivai m gledališča obljubila, da bo v ta Ljubljani. Pravilna sestava an- de nejasnosti o gledaliških pro- nas zbujati narodna zavest. Nje- rodoljubna pesem j< namen uprizorjenih'nekaj pred- sambla pa je približno 2/s mo- blemih v Prešernovem gledali- gova lirika je realistična, iskre- Jugos °,van^naroc uprizorjenih nekaj pr stav Tiemeyerjeve drame »Mla- ških in V.i ženskih igralskih šču Kranj, dost pred sodiščem«. moči, iz česar vsakdo lahko _ Vlogo Nickerta v imenovani sklePa> da Tže sestavJsa!^ ne r drami je igral kot gost Peer odgovarja. Uprava gledališča Že Jesenice Volodja, ki je istočasno vezan dve leti nazaJ stremi za lem> Uprava gostovalo v Beogradu z dramo, in to v času od 2 do 9 oktobra t 1 Unrava PG le sko' umetnost v Ljubljani, tre- ali več kot 20 sindikalnih po- naju. Doštudiral je pravo in bil nam H £ ^ec s Sorskega PG ]: nutno ne razpolaga niti z enim družnic državnih ustanov vse nazadnje v službi kot odvetni- pol^a<< tako !lub m drag. ri'isli v \Di*&z3SG^ibi ' edino v*^_. šitev v tem, da je dodelila vlo- m^kim igralcem. Preostane še Slovemje ter nekaj članov so- ški koncipient pri Valentinu eo Nickerta tovarišu r'i«*oiu ena rešitev- to Je izpopolnitev rodnega sindikata iz ostalih Prevcu v Kranju. Komaj tn- Man,, pr ti rinTi,?i ansambla z igralci amaterji, če- republik. Med nastopajočimi je intridesetleten mož je zbolel in ni imel nobene vloge (bil je sar Pa z°Pet ne dovoli komi.-ija bila tudi folklorna skupina je- 18. oktobra 1869 umrl. Prav kot namreč na orožnih vajah; Ven- za umetniška vprašanja v Ljub- seniške Svobode, ki jo sestav- Prešeren, si tudi Jenko ni uteg- dar je tovariš Cigoj že po treh ^anl- Tako je trenutno stanje Ijajo člani sindikata Železarne nil uredit^ svojega osebnega dneh študija moral na opera- v vseh naših gledališčih, cijo očesa in tako je alternacija Dejstvo, da so člani ansam- v tej vlogi odpadla. Na drugo bla odšli v Celje, je na prvi rešitev seveda v tem kratkem pogled morda slabo spričevalo času ni bilo misliti. za celoten kolektiv oziroma za Pisec dalje navaja, da »pre- upravo samo, vendar v tem Crto Zoreč Jesenice. življenja. Zdvojen nad srečo v Postani član Prešernove družbe Umetniška razstava v Kranju V nedeljo, 10. oktobra, je bila v spodnjih prostorih Prešernovega doma v Kranju odprta razstava oljnatih in akvarelnih slik prof. Ljuba Ravnikarja. Podobe so slikarjeva najnovejša dela in zopet očitujerjo Ravnikarjev topel odnos do gorenjske pokrajine, iiašega Kranja in cvetja. Zvestoba do prirodnih form s poetičnim barvnim prizvokom daje tem slikam tisti intimni čar, ki Rav-nikarjeva dela približuje tudi preprostim ljudem. Prav posebno lepe so »Cinije« (slika št. 14), »Jez na Sori« (si. št. 1), »Oljke« (št. 19), »S poti na Sleme« (št. 7), in »Stari Kranj« (št. 22). Nenavaden mojster je Ravnikar v akvarelih, ki zara- di svoje svežosti in .čistih la-zurnih barv najbolj dojmejo gledalca. Vsekakor je obilen obisk že prvi dan razstave dovoljna priča, da so ljudje žejni lepote. Zato moramo take razstave obravnavati kot vzgojne činitelje, saj prav ob takih prilikah dvigamo v ljudeh smisel za kul-turnost življenja. Naj bi umetniške slike postale potreba in ponos v vsakem stanovanju. Ne le velik bahaški radio in polne kredence porcelana, pač pa tudi umetniške slike na stenah naj oči tuje j o kulturno stopnjo naših domov. Razstava bo odprta še ves prihodnji teden, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure* Pogled v notranjost Tekstilnega muzeja v Kranju Tekstilni muzej v Kranju Napredek vsake človeške dejavnosti temelji na izkušnjah in dognanjih pre-*eklosti. Ves naš tehnični raz-voj je bil mogoč le z izkoriščanjem spoznanj, truda in dc-*a minulih generacij. Sedanjost ^obro razumemo, prihodnost tehničnega napredka prav začutimo — če vemo za pot, za zgodovino naprav, ki naj bi ^oveškemu rodu omogočile lep-lažje in dostojnejše življenje. Zato je pošteno od iaa, če Priznavamo to Častno tradicijo ?ela, napore in iskanja človeka lz veka v vek. Prav v spošto-Vanju do dela naših prednikov 'e etična podlaga zbiranja za fazvoj tehnike pomembnih mu-*ealij. Praktičen smisel pa imajo ehniški muzeji kot koristna ^°rnoč učečim se generacijam. .°vi stroji, nove naprave, no- V* izumi postanejo razumljivej-če spoznamo njih predhodne aze, preprostejše prototipe in Celo manj uspele poizkuse. . Poudariti je treba še splošno- ^°brazbeno nalogo, ki jo ]av-°sti dostopne muzejske zbirke edvomno imajo. Zato je treba muzeje ceniti in upoštevati prav tako kot šolske ustanove. In prav v današnjem času je nazorni pouk, ki ga nudijo muzeji, nujna dopolnitev teoretičnega pouka na šolah.. To pa tembolj v krajih, kjer želimo usmerjati mladino v določene tehnične poklice, kjer želimo razviti v ljudeh ljubezen, spoštovanje in željo po spoznanju tehničnega npredka, ki edini vodi do prave materialne baze za boljšo bodočnost človeštva. Te in take misli so nas vodile, ko smo pričeli leta 1953 ustanavljati Tekstilni muzej. Gorenjsko območje, torišče starih suknarjev, Kranj pa še posebej kot središče moderne tekstilne industrije — oboje je naravnost klicalo po ustanovitvi centra, ki naj bi zbiral in ohranjal, kar je za razvoj in zgodovino te industrijske panoge pomembnega. Tekstilni tehnikum v Kranju pa je v svoji 24-letni delovni tradiciji že tudi zbral toliko strokovnih učil, da so postali kabineti zanje pretesni. Odločili smo se torej, da v sklopu šole uredimo nekak zametek bodočemu večjemu in bolje urejenemu Tekstilnemu muzeju. Javnosti smo ta naš mali muzej izročili 6. junija 1954. Poslej je Tekstilni muzej odprt v nedeljah od 10. do 12. ure. V njem si lahko ogledamo razno orodje, naprave, stroje, listine, knjige in druge predmete, ki so v kakršnikoli povezavi s predilsko, tkalsko, ple-tilsko, čipkarsko in klobučarsko obrtjo ali pa s tekstilno tehniko in industrijo. Sedaj so zbirke seveda še skromne, toda kljub temu niti te ne morejo biti vse razstavljene, ker so prostori po obsegu še skromnejši. Vendar obiskovalec lahko že danes vidi v muzeju zanimivosti, kot je n. pr. nenavadno lepo tkana vzorčasta egipčanska tkanina iz tretjega stoletja pred našo ero — torej več kot 2000 let staro blago. Nazorno je tudi prikazano pridobivanje svile od svilo-prednih metuljev. Seveda so razstavljena tudi sodobna tekstilna vlakna in niti, kot n. pr. nylon, perlon, tervlen in he-lanca. V drugih vitrinah vidimo vse faze izdelave klobukov iz zajčje dlake, dalje prikaz pletilskih izdelkov in strojev zanje; posebno poučna je zbirka ročnih in strojnih čipk, kjer ne manjka ne domačih idrij- skih klekljanih čipk, niti ne znamenitih šivanih čipk s Paga pri Zadru. Precej prostora je namenjenega belokranjskemu platnarstvu. Razstavljeni vzorci platna in vzorčastih tkanin, izdelanih umetno s pomočjo šib in letvic — vse to dokazuje, da domača tkalska obrt še ni v zatonu. Strokovno pomembne so stare sitarske statve in pripadajoče naprave iz Stražišča pri Kranju. Tako je v našem muzeju ohranjen spomenik stari zamrli domači sitarski obrti, ki je že v prejšnjem stoletju preživljala stotine delavskih družin na preiferiji trgovskega Kranja. Ob nadaljnjem pregledu Tekstilnega muzeja se ustavimo ob kolekciji lepo izdelanih lutk v najrazličnejših ljudskih nošah Jugoslavije. Nazorno vidimo tudi izdelavo preprog in pripadajoče izdelke vozlanih perzijskih in drugih preprog, romunski gobelin, belokranjske pregače ter podobne tkane izdelke. Na posebni mizi vidimo prikaz tiskanja tkanin z lesenimi šablonami in s pomočjo filmskega tiska. Zanimive so tudi tkane slike, ki vzbujajo vtis finih ujedank ali grafik. Umetniško vrednost imajo nadalje reprodukcije slik raznih nizozem- skih, angleških, nemških« in francoskih mojstrov-slikarjev, ki so upodabljali predice in tkalke pri delu. Prostor ne dopušča, da bi naštevali še naprej. Na kratko o-menimo le še zbirko posebnih tkanin, tekstilne utensilije, razne statve in navijala, merila in tehtnice, runo, tekstilni zemljevid, stare knjige o vlaknih, zbirko sodobnih strokovnih knjig in skript, vitrino z arhl-valijami, tiskopis Zupančičeve »Krosne« in Heinejevih »Slezij-skih tkalcev«, veliko vozlano preprogo z grbi slovenskih mest, in trgov, umetniški stenski gobelin, zbirko motivov s pirot-skih preprog, modele statev, glave raznih tipov navijalnih strojev, reprodukcije peruanskih tkanin itd. Vsekakor pa so naloge Tekstilnega muzeja v Kranju globlje kot zgolj razstavljanje zbranih predmetov. Arhiv tega muzeja bo moral že v dogledni bodočnosti postati center za ohranjanje iz dneva v dan se izgub-ljajočih tovarniških arhivalij. V produkciji ljudje ne utegnejo čuvati starih listin, pomembnih za zgodovino njihove industrije. Prav tako bo ena izmed bodočih nalog Tekstilnega muzeja ureditev kartoteke blaga in ko- lekcij naših tovarn, saj je treba vsaj v malem primerku ohraniti tkanine, ki so včasih in v marsikaterem primeru še danes, pomenile uspeh podjetij in dokazujejo sposobnosti naših delovnih ljudi. Ne bi bilo napak, če bi naš muzej imel v svojih, 'zbirkah tudi primerke tujih tkanin, saj mnogokrat naš tekstilec, ko pride vprašanje izvoza, ne ve ne za v tujini zahtevane širine, gostote in kvalitete blaga, ne za tamkaj uvedene barve in vzorce. In še eno nalogo si zastavlja Tekstilni muzej: ohraniti spomine in dokaze o nekdanji razvitosti tkalske obrti v naši deželi, saj prav od tod, iz korenin te pozabljene preteklosti izvira posebna ročna in umska sposobnost našega tekstilnega delavstva. Tako bo Tekstilni muzej postal vez med preteklostjo in sedanjostjo, s svojimi ponazorili posrednik med teorijo in prakso, s sistematskim prikazom izdelave blaga pa vez med strokovnjaki in laiki. Izpolnjujoč te smotre bomo lahko potem pokazali na naš muzej kot na pomemben vzgojfni činite l'j, kot ljudsko-prosvetno ustanovo. Crto Zoreč Gošpodatshe novice iz vse države OKRAJNA GOSPODARSKA RAZSTAVA V PTUJU Ptujski okraj se z veliko vnemo pripravlja na svojo III. gospodarsko razstavo, k| jo bodo odprli 4. septembra. Razstava, ki bo odprta do 19. septembra, bo pomenila manifestacijo gospodarskega in kult. prosvetnega napredka vsega ptujskega okraja. STROJI ZA ZAŠČITO RASTLIN V Požarevcu gradijo tovarno strojev za zaščito rast-tlin, ki bo zgrajena že sredi leta 1955. Ta tovarna bo izdelovala tudi opremo za čebelarstvo ter razno sanitarno opremo. Vrednost njene proizvodnje bo okoli 800 milijonov dinarjev letno. NOV INDUSTRIJSKI SESALEC PRAHU Zagrebška tovarna »Sila« je izdelala nov industrijski sesalec prahu, ki smo ga do sedaj uvažali iz inozemstva po ceni 18 milijonov dinarjev. Cena domačega sesalca pa znaša le 1,360.000 dinarjev. TUDI OBUTEV BOMO IZVAŽALI Kombinat gume in obutve v Borovu je letos izvozil v inozemstvo razne obutve v vrednosti 30 milijonov dinarjev. Trenutno tečejo razgovori še o izvozu v Kenijo, Indijo, Burmo in na Madagaskar. Mestni muzej v Kranju je pokazal [ del svojih zbirk Jakob Kajžar V ponedeljek popoldne se je naprednemu prebivalstvu, da se zbrala v Ratečah množica Ra- za vedno poslavlja prvi rateški tiečanov in prebivalcev vsega komunist, bivši podpredsednik Končno so se vrata Prešer- domu je namenjena predmetom dnu dedka Mraza, zdravstvene radovljiškega okraja, da se po- okrajnega ljudskega odbora, novega doma v Kranju le od- in listinam iz NOB. — Prav v tednu otroka, literarne, fi- slovijo od prvega rateškega ko- član Okrajnega komiteja ZKS, prla javnosti. Res, da še ni tako je del arheoloških pred- latelistične, fotografske, škrat- munista, borca in tovariša Ja- član Okrajnega odbora SZDL, uspelo hiše, v kateri je umrl metov, po večini izkopanih v ka vse, kar služi h kulturni koba Kajžarja. Ob hiši žalosti član DS Železarne Jeenice, ga- veliki pesnik, urediti kot ta naš zadnjem času, razstavljenih v vzgoji, pa naj bo to področje se je zahvalil pokojnemu Kaj- silski funkcionar itd., Jakob kulturni spomenik zasluži. Ven- »gotski sobi« v pritličju. umetnosti, znanosti, umetne o- žarju za revolucionarno vzgojo Kajžar. Njegova številna odli- dar so prostori vsaj za silo, z Dokončna restavracija Pre- brti ali ljudske prosvete. Pre- Ratečanov zastopnik rateških kovanja je izročil ob odprtem majhnimi sredstvi pa z veliko šernovega doma še ni predvi- gernov dom bodi poslej žarišče komunistov. Ob odprtem grobu grobu pokojnikovi ženi pred- skrbnostjo in spoštovanjem, ta- dena. Vendar že sedanja zasno- vzgojnih pobud na teh področ- pa so govorili o njegovih veli- sednik občinskega odbora ZB Pripomniti je treba, da je se- ko pripravljeni, da so javno- va uporabe prostorov nakazuje jjn sti dostopni. . najboljšo rešitev. Spodaj, v pr- V sobah prvega nadstropja vih dveh prostorih naj bi bila . so zdaj začasno urejene zbirke nekaka »Mala galerija«, kjer bi danja uredltev zbirk Mestnega Mestnega muzeja. Seveda to se vrstile intimne razstave. — muzeJa uspela brez večjih do-niso vsi eksponati, ki jih po- Zdaj, n.pr., Razstavlja slikar taciL zgolj s požrtvovalnim de-seduje ustanova. Razstavljen je Ljubo Ravnikar, sledile «*>a bodo lom tovarišev Avguština, Tole skromnejši del predmetov; razstave »Kranj v sliki« (pri- maca, Lampreta in tovarišice predvsem zato, da bi javnost kaz upodobitev Kranja od sta- Zvanove. Zaslužijo vso pohvalo kih zaslugah za skupnost pred- Andrej Kerstein. sednik občinskega ljudskega S smrtjo Kajžarja so izgubili odbora v Ratečah Jakob Grego- rateški komunisti svojega usta- rij, predsednik občinskega od- novitelja. Njegova borba je bila bora ZB Andrej Kerstein in se- že v stari Jugoslaviji, ko se je kretar okrajnega odbora SZDL boril s starimi protiljudskimi Ivan Korošec. Zalostinke, ki režimi, težka. Ob okupaciji se jih je odpel jeseniški pevski je med prvimi vključil v na- zbor in odigrala javorniška god- rodnoosvobodilno gibanje, in ga le prečestokrat tako skopi. nim Ratečanom, temveč vsemu jeli in odpeljali v taborišča. ~0 uvidela, kako nujni so večji rih časov do današnjega dne), jn vse priznanje, saj s tem smo ba, so naznanjale ne le obmej- vodil, dokler ga fašisti niso za prostori za muzej v Kranju. Saj »Numizmatika«, »Stari porcelan tako tudi v tem pogledu klavr- in steklo«, »Panjske končnice«, no capljamo za Jesenicami, za »Staro orožje«, »Ljudska plasti- Kropo, za Škofjo Loko, za Ze- ka«, »Leopold Layer« itd. itd. lezniki in za Kamnikom; da To bodo sistematski prikazi do- onenim samo kraje na Gorenj- sedanjih zbirk Mestnega muze- skem, ki že imajo svoje mu- ja. V »Mali galeriji« pa bodo žeje. našle svoj prostor tudi občasne Posebna soba v Prešernovem razstave, n. pr., otroške v te- *»*—■*—~- Obiskali so bivša izseljenska in koncentracijska taborišča šport * šport * šport Medvodcani potrdili svojo kvaliteto „Partizan" Medvode tretji v Sloveniji ^ . , . i' . ., . rr , Tekmovanje v I. republiški košarki pomenili prav ničesar, padu je igralcev zadosti, vendar Delegacija, ki so jo sestavljali kot spomenik z napisom: »Kdor , * , , . . , . _ . *\. . : , . .__• , ... ,,x:„^n„m ^ . , . , j , • K.- i x i. • • xi x košarkarski ligi je končano. Po Tako moštvo je imela skoraj ne znajo biti učinkoviti. Za pr1' ani zgodovinskega odseka ZB jo prišel tu notri, ni prišel več . ., , ,__, ■ „ , , •■ o j ■ w,__i~v,i™ ,™,,Q»v,~ a~ ao ostrih borbah je postal prvak vsaka gimnazija. Sedaj pa so mer lahko povemo to, da s» član radovljiškega okraja in zastop- živ ven«. Med drugim so si niki ZB Slovenije, se je pred ogledali v Gusenu tudi pod-dnevi vrnila s potovanja po zemne rove, ki so jih v dolžini Avstriji in Nemčiji, kjer si je 48 km izkopali taboriščniki, ogledala bivša izseljeniška in Raznih barak ni več, stražni koncentracijska taborišča. Na stolpi v teh uničevalnih tabo-Bavarskem so obiskali številne riščih pa še stojijo. V enem samostane in gradove, ki so najhujšem koncentracijskem ta-služili za izseljeniška taborišča borišču t. j. v Mauthausenu, so od leta 1942. Ogledali so si tudi ohranjeni še 4 krematoriji, taborišče Verenfels, Burghau- ogromno grobišče tisočev in ti-sen, Dingelfing, Frautenhausen sočev pa priča o nedolžnih žrt-in druga, kamor so bili pregna- vah, ki so bile sežgane v kreni številni Gorenjci in Štajerci, matoriju. Delegacija si je ogle-Pa tudi koncentracijska tabori- dala tudi bolnico za preizkuse, šča kakor Dachau, Gusen, Lei- ki je lepo ohranjena, tenberg, Hartheim in druga si V taboriščih Leintenberg in je delegacija ogledovala na po- Dachau so namestili s seboj tovanjih. Na dvorišču gradu prinesene spominske plošče, ki Hartheim so videli krematorij so jih okrasili z lovorjevim vencem in jugoslovansko tro-bojnico. Ob vrnitvi so prinesli s seboj tudi zgodovinske predmete za muzej talcev v Begunj ih, žale, kosti, žico in podobne rekvizite, ki so jih dobili v v posameznih taboriščih. Iz taborišča Leitenberg so prinesli »Železničar« iz Maribora, ki je že med petimi najboljšimi klu-že igral kvalifikacijske tekme bi v republiki, če štejemo še Samo malo dobre volje je treba Na mladinskem taboru, ki je na zadnjem roditeljskem se- bil minulo nedeljo v Ribnem, stanku Vajenske šole protivili je nastopil tudi mladinski pev- ustanovitvi pevskega zbora v ski zbor, ki so ga sestavljali glavnem mojstri. Verjetno se učenci Metalurške industrijske DOjej da bi jin vajenci kulturno star Jugoslovanski grb, ki ga bo šole in učenke Vajenske šole z „ ,. , , . ... skupina bivših taboriščnikov, ki nadknlili ali pa, da bi jih spri- Košarkarska ekipa medvoškega »Partizana« za vstop v zvezno ligo. Iz lige Ljubljano in AŠK! lahko proti Šoštanju vse ostale ekipe dale od 80—150 košev, Medvode pa samo 40! Kandidati za standardno mO" štvo so na krilih predvsem Fre-lih, Knific I. in Knific II. ter na mestu srednjega napadalca Tičar in Cucek. Lahko pa povemo še to, d* tudi pri Partizanu ni vse, kakor bi moralo biti. Menda so zadnji uspehi stopili igralcem »v glavo«. To se vidi po tem. ker jih nekaj sploh ne hodi na treninge, drugi pa samo, kadar se jim ljubi. Pa tudi na tekmah ni prave borbenosti in se imaj0 za marsikatero zmago zahvali^ izključno boljši tehniki. Posebno zanimivo je, da * moštvu ni igralca, ki bi bi' »spiritus agens« in bi bil zdaleč najboljši, kot je na primer prj AŠK Kristančič. Delno se pred drugimi odlikuje Dolinar, bivši član »Železničarja« - Ljubljana, ki pa zaradi prestane bolezni še ne more igrati »s polno paro«. Veliko zahvalo so vsi dolžn* Jesenic. Ta zbor bi kvalitetno ČQ sodelovanja v šolskem zboru namerava obiskati taborišče, še pa je izpadel »Partizan« — Šo- V ligi so prepotovali nad 1100 tudi upravi društva, ki jim I n.o polijemo s kro meri ohranile lanskoletni slog. zapenjajo, krila pa so ozka in poni. Ko ise ta ohladi, gobo :pe Krila so široka, često plisirana dokaj kratka. Cez takšen kostim remo še v čisti vodi. ali pa imajo velike naborke. se uveljavlja širok tričetrtinski Novosti so podaljšan život, oz- plašC) ki sega komaj do kolen ka ramena in boki ter ravna, precej kratka krila (40 cm od tal). Rokavi začenjajo prav od NA GORENJSKEM za nedeljo, 24. oktobra 1954 Na Hrušici ob 15. uri — Hru šica •: Tržič; službujoči Palčič. V Lescah igrišče Prešerna ob 14. uri — Prešeren 'j Mladost, pionirji; službujoči Vovk. — Ob KOROTAN jaka (1 liter vode, 5 dkg salmi- 15- uri _ Prešeren : Mladost, jaka,. Potern jo moramo oprati mladinci; službujoči Vovk. 10 10 10 10 10 10 lige: lige: 9 6 6 5 4 0 1 4 4 5 6 10 826 778 516 773 527 484 548 598 534 655 631 997 Nepotreben poraz IZOLA 0:2 (0:0) stov uspelo doseči prvi gol. 0& V nedeljski prvenstveni tekmi malo večji pazljivosti bi vratar, so si Kranjčani obetali ves iz- ki je prepozno zapustil vrata- ramen, ki so za 5 cm ožja kot so bila doslej. Tudi plašči se ne (prilegajo več telesu, so ravni in široki, spodaj pa se rahlo zožujejo. Jesenski kostimi so večinoma kratki, nekoliko ohlapni. Klasičen moški model je skoraj Novi modeli so po večini iz stimo flanele, sukna, jerseva, predvsem pa iz tweeda, ki ga izdeluje" zdaj tudi naša tekstilna industrija in ga lahko dobimo v vseh trgovinah. Barve za jesen prašek, in zimo so dokaj svetle. Med novimi barvnimi toni so poleg safirnomodre zlasti še poudarjeni vsi odtenki rdeče (od ko- V Kranju igrišče Mladosti ob kupiček, vendar so morali polo- gol lahko preprečil. Kmalu za' 9. uri — Mladost : Jesenice; žiti orožje pred nekoliko hitrej- tem je imel Korotan idealn0 službujoči Gantar. — Igrišče šimi gosti. v prvem polčasu je priliko, da rezultat izenači. D^ Korotana ob 10. uri — Koro- imel Korotan veliko več od sojeno enajstmetrovko pa so za- tan : Svoboda; službujoči Štro- jgre( vendar je napadalna peto- streljali in posledica tega je bi' ' majer. — Ob 12.30 uri >— Koro- rica zapravila vse zrele prilož- la, da so gostje imeli vedno ve^ Zarjavelo vodovodno pipo oči- *an.j Bled, pionirji; službujoči nosti. Igralci so vnesli v igro od igre, domači pa so vedn° čisto krpo, namočeno Poljšak. Ob 13.15 uri — Ko- precej hitrosti in poleta, tako bolj izgubljali živce. Tudi me' v vazelini. Madeže, ki so po r0^an : Bled, mladinci; službu« da je kazalo, da bo morala Izo- njavanje mest med igro je bi|° tem šo ostali, odstranimo z Poljšak. ja premagana zapustiti igrišče, popolnoma brez pomena ter 3e amonijakom. Da bi dobila še V Škofji Loki ob 12.30 url — Kljub veliki premoči Korotana v moštvo vneslo še več zmede- lepši blesk, uporabimo čistilni Ločan : Tržič, pionirji; službu- pa sta moštvi odšli na odmor V zadnjih sekundah igre je de- Moda joči Ivan Balderma^ — Ob brez rezultata. V drugem delu sno krilo gostov ponovno izra-13.15 uri — Ločan : Jesenice, igre pa so pobudo na igrišču bilo napako domače obrambe 1° mladinci; službujoči Ivan Bal- nepričakovano prevzeli gostje in zabilo drugi gol. izginil. Nadomeščajo ga kroji ralne pa do Vijoličaste), kosta- najrazličnejših form. Jopice i- njeve, sive in drap barve. Vložena paprika in srbska solata Zavri 2 litra vode in 1 del prik, 1 velik koren, 1 zelnato esenca ali pa 2 litra kisa za glavo in 3 velike čebule zre- vlaganje, 12 kdg sladkorja, 12 žemo na rezance, osolimo in da. dkg soli, 2 del olja. mo v redko tkan prtič, da se V tem prevri lepe, zdrave, vsa ta zelenjava odcedi. Med- očiščene paprike. V vreli vodi tem skuhamo Vi litra močnega, naj bodo tako dolgo, da spremene barvo. Recept velja za 4 do 5 kg paprike. Ohlajene deni v kozarec in jih dobro zaveži. 1 kg zelenih paradižnikov, 1 veliko kumaro, 10 zelenih pa- ko se ohladi. z vodo razredčenega kisa, Vs litra olja, 2 lovorjeva lista, 3 kocke sladkorja, 10 poprovih in 10 gorčičnih zrn. Ko je to 10 minut vrelo, stresemo v zavre-lico še narezano solato, ki naj enkrat prevre. Še toplo napolnimo v kozarce in zavežemo, Drobni nasveti da tekočina ne z listi in cveti, Krizanteme zalivajte vsak dan morate paziti, z vodo, v katero ste primešali pride v dotik naslednje kemične sestavine: ki so zelo občutljivi. Na 20 1 vode vzemite 10 g fosfa- Gobo za umivanje dobro očita, 8 g kalijevega sulfata in 10 g stimo, če jo položimo za nekaj sodinega nitrata. Pri tem pa ur v vodo, ki ji dodamo salmi- derman. — Ob 15. uri — Lo- vedno bolj nevarno ogrožali vračan : Bled; službujoči Urh Ka- ta Kranjčanov. V enem izmed lan. 1 ; ; ' prodorov je desnemu krilu go- Nogomet po Gorenjski MLADOST : TRZTC 4:3 (2:1) LOCAN : SVOBODA 4:1 (2:1) V Kranju na igrišču Mlado- V Škofji Loki je gostovala sti je bila minulo nedeljo odi- šenčurska Svoboda. Domači so grana prvenstvena tekma mod goste podcenjevali ter so gosl- domačo Mladostjo in Tržičem. je zaradi tega dosegli vodilni Igra je bila polna razburljivih gol. Vendar so morali kasneje momentov, posebno ko so do- kloniti, mači imeli dva gola prednosti, l kmalu nato pa so gostje vodili HRUŠICA : KOROTAN B 6:2 z 2:3. Igra je postala tipično prvenstvena, prava Iborba za Dru^° mostvo kranjskega Ko- točke. Domačim je uspelo ize- rotana je minulo nedeljo izgu- načiti in nato zabiti še zmago- bilo proti razpoloženim Hruši- Potek tekme je pokazal, da so Kranjčani najtežjo krizo pravzaprav že preboleli in da je rno* štvo sestavljeno iz mladih in P0' letnih igralcev. Le rutine JinJ primanjkuje in pa v najboU kočljivih trenutkih — hladnokrvnosti. Seveda moštvo še ril dokončno in bo potrebno še nekaj mest zamenjati z drugi01 igralci, zlasti v napadu bi bil° potrebno, da se zamenjata ede0 ali dva igralca. Namizni ieni* USPEH PROJEKTORJA V sredo zvečer je v Kranj* gostovala namiznoteniška re" Mladosti odgovarja poteku igre. BLED : PREŠEREN 4:2 (0:0) V Lescah je gostovalo moštvo Bleda, ki jo napravilo pravo presenečenje in domačim odvzelo obe točki. — Leščani so Praktična obleka za šoloobvezno igrali precej nešportno in je deklico. Pod njo bo lahko nosila sodnik moral dva igralca izklju-bluzo iz blaga aH pa tanek čiti. Domačini so zastreljali tu-pleten pulover di dve enajstmetrovki. nosni gol. Rezultat 4:3 v korist čanom, ki so zmagali z visokim prezentanca Švice, ki je nasto- rezultatom. Prešeren, pionirji pila kot klub Silver Star TtC-V ekipi gostov je s svojo izredno obrambno igro navdušil številne gledalce švicarski državn Korotan : 2:0 (1:0) Korotan : Prešeren, mladinci prvak Urchetti. V domači e 4:2 (2:0) Ločan : Mladost, pionirji 1:0 (1:0) Ločan : Mladost, mladinci 1:3 (1:2) kiP1 pa je najbolj ugajal Mile Ah3/ čič, ki bi ob malo večji pazlj^ vosti lahko premagal tudi ^ chettija. Zmagali so Švicarji 5 : 3. °ace je že zašlo in postne sence so legale na , zemljo, mi pa smo se še "e prebijali skozi divjino, rtem mraku smo prispeli *raščenih goščav na ozem-^aPala v Centralni Afriki, jezeri Bangveolo in Plombo. Bil je že skraj j|!S' da se naši sloni, ki so nas in tovor, odpočijejo. gel sem na zemljo in se |p z mrežo za imos'kite. 1 moj pametni in zvesti me je spremljal že na skozi Kongo, se je vle-1* mojim nogam. Visoko ^e nas je varovalo pred . ^ ki je pihal z jezera. V pred menoj so ležali glasači, za njimi, nedaleč j Pa se je razprostirala nc-M^fta stepa. V taborišču je j zavladala tišina. Vse ži-k Po napornem dnevu naspalo nje. Plamen |je švignil iznad suhih polen in medla svetloba je obsijala velikega, močnega leva, ki se je sredi taborišča plazil naravnost proti meni. Nosači so poskakali pokonci in preplašeno kričali. Iz mraka je skočil tudi Bopsi in se brez obotavljanja pognal proti levu. Zverina je že dvignila šapo nadme, toda pes je bil hitrejši. Za trenutek je zbegal leva, to pa je bilo dovolj, da sem segel po puški. A še preden sem mogel nameriti, je žival v nekaj dolgih skokih izginila v noč. Prav tako so izginili tudi vsi črnci. Največ se jih je povzpelo na bližnje drevo. »Še se bo vrnil!« je zaklical z drevesa eden izmed nosačev. Zavidal sem črncu, ker je bil na varnem. Ob nemirni svetlobi ognja se ni dosti razločilo, tako da je bilo skoraj nemogoče natanko streljati, to pa ni sledovih, ki jih je bilo polno po taborišču in okolici, šele mogel razbrati, kaj se je dogajalo ponoči. Pet levov se je moralo pripravljati, da napadejo taborišče. Eden med njimi se je priplazil skozi ločje, ki je raslo ob jezeru. To je bila tista zver, ki me je ponoči napadla in me potegnila z ležišča. Verjetno pa je bela mreža proti nevarnim komarjem leva preplašila, ko se je v skoku name zapletel vanjo. V tistem trenutku pa je Bopsi hrabro skočil na zver in lev je, verjetno z željo, da se osvobodi goste mreže, v katero se je bil zapletel, odsko-čil in ni potegnil s seboj samo mreže, temveč tudi mojo sparno vrečo z menoj vred. Jaz pa sem se tedaj zavalil z ležišča, mreža se je odpela in lev je očitno šo bolj preplašen pobegnil. Mreža in moj zvesti mali pes sta mi tisto noč ; tešila življenje. Preplah, ki je ob tem nastal v taborišču, ogenj, ki je zagorel, premikanje in glasovi pa so pregnali tudi ostale leve. Heka'i a kavčuku 'Sai xna sem se Prebudil. tje 1 sem Bopsi j a, kako laja ij ,^naj taborišča. Zdaj pa 8{Je lajež ponehal, začulo L ^ besno renčanje. ^Pihaj ogenj!« sem rekel \\J ki se je tudi prebudil. Vh ••• Lev, ali ne?« me uf**** nosač, drhteč od 'al sem še enkrat B op- io ' sem pomislil: če se je L'najhen pes upal iz tabo-}] Potem je tam v najslao-I l^imeru kaka hijena. Po I t^V^čku sem se popolno- mi 01 Je zagor«1 ogenj in 0 se je nekako momlja- la kratek čas ^omace zdravilo PNt, krava mi je zbolela. j, 2« ti dal svoji kravi, ko j? bolna? i^^entin. teden dni: — Jaka, kravi . terpentin, pa je pogina tudi. Trideset stopinj J^eli smo vražjo vožnjo :« az; strmina je marsikje ^ do štirideset stopinj. Mogoče?! V senci? bila nič kaj prijetna okolnost. Zažgal sem magnezijevo svečko, ki je za trenutek osvetlila vso okolico. V njenem blesku sem zapazil temnejšo senco, ki se je odmikala po stepi. Več se ni videlo in tudi ne slišalo. Moji fantje so se vračali drug za drugim. Zbrali so se okrog ognja, g!a netili voe bolj in bolj in bili so veseli, da sem bil jaz, s puško čez kolena, med njimi. Cas je potekal počasi. Od vlage in megle, ki je prihajala z jezera, sem bil ves pre-mražen. Prvi od nas je ponovno zaspal Bopsi. Kmalu za njim sem legel utrujen in zaspan tudi jaz in trdno zaspal. Poleg sebe sem položil puško in oster nož. Strahovit krik enega izmed nosačev me je ponovno prebudil. Na sebi sem začutil nekaj mehkega, kar sem zastonj poskušal odvreči. Bopsi je lajal. Tedaj pa me je nekaj potegnilo z ležišča in sem skoraj izgubil zavest. Ko so se moji spremljevalci zbrali okrog mene, sem sedel nedaleč od svojega ležišča in nisem vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Nazadnje se je zdanilo. Sonce se je počasi prebijalo skozi jutranjo meglo. Tedaj sem, po Prve vesti o gumiju so prišle v Evropo v 16. stoletju. Sirile so se govorice, da imajo Indijanci neke čudne žogice, ki poskakujejo, če jih mečejo na tla. Toda preteklo je veliko vode, preden se je Evropa začela zanimaL in »si zaželela poigrati se s temi žogicami«. To je bilo še*e v 18. stoletju, ko se je francoski učenjak in pomorščak La Conda-men (vrnil s popotovanja po Peruju in Braziliji. S seboj je prinesel snov, iz katere ,so Indijanci izdelovali žogice. Pripovedoval je: To snov pridelujejo Indijanci iz soka nekega drevesa. Najprej zarežejo skorjo tega drevesa in prestrezajo sok, ki se cedi iz zareze. Sok je podoben mleku. Ko se zgosti, ga posuše in zgnetejo. Tako dobe neko elastčno gmoto, iz katere izdelujejo Izvrstne caše, ki jih ni mogoče razbiti. Ind':anci izdelujejo iz te snovi tudi čevlje, ki ne prepuščajo vode in so zelo pripravni za močvirske predele južnoameriških pragozdov. To snov nazi-vajo kavčuk.« No, tudi po tem se Evropejci niso dosti zanimali za kavčuk, razen botanikov in kemikov. Med njimi je bil tudi Anglež Pristlev, ki je leta 1779 odkril, da kavčuk briše sledove svinčnika. Tako so iznašli radirko in odtlej je kavčuk postal blago, ki ga je bilo mogoče dobiti v trgovinah s pisalnimi potrebščinami. Dandanašnji si ne moremo predstavljati življenje sodobnega človeka brez gume. Ta ga »spremlja od rojstva do smrti«, a niti ni čudno, če pomislimo, kaj vse se izdeluje iz gumija — od dudic za dojenčke pa do avtomobilskih plaščev, izolatorjev, zdravniških rokavic, potapljaških oblek, raznih cevi in številnih drugih proizvodov, kar spomnite se! Ce bi natanko proučili zgodovino gumija, bi se gotovo seznanili z veselimi in žalostnimi zgodbami ljudi, ki so prišli v stik s tem tako pomembnim pridelkom svetov- nega gospodarstva. Nekdo je ob neki priliki dejal!, da je gumi najvažnejše blago na svetu. Čeprav to ni popolnoma točno, je vendar kavčuk eden najvažnejših artiklov v svetovnem gospodarstvu. Kakor pišejo nekateri strokovnjaki, dolguje celo prva črnska republika Liberija kavčuku svojo neodvisnost. Danes obstoji okrog petdeset vrst rastlin, ki v glavnem r:t-fllejo v tropskih krajih, iz katerih soka pridobivajo kaučuk. Kako naglo je kavčuk prodrl na svetovna tržišča, se vidi iz dejstva, da je okrog polovice 19. stoletja svet porabil 3.000 do 4.000 ton kavčuka, v začetku našega stoletja pa je poraba narasla na 50.000 ton. Vzrok temu je, poleg ostalega, hiter razvoj avtomobilske industrije. ŠPORTNI REKORDI MANJ VREDNI NA EKVATORJU Fiziki so ugotovili, da razlika v zemeljski težnosti na različnih delih sveta vpliva na športne rezultate, ki jih isti človek dosega pri enakih pogojih v raznih krajih. Atlet, ki tehta na tečajih 100 kg, je na ekvatorju za četrt kilograma lažji. Osem kilogramska krogla je lažja na ravniku za 20 g. Te razlike so posledica slabše zemeljske privlačnosti na ekvatorju. Raziskovanja so pokazala, da more atlet skočiti v tropskih krajih vedno nekaj centimetrov dlje ali dva do tri centimetre višje. Disk, kopje in kladivo letijo na ekvatorju 20 do 30 cm dlje kot na polih. VEŠCl GODCI Auletesi, starogrški godci na dvocevne piščalke, so znali igrati na dvoje takih pihal naenkrat dve popolnoma različni melodiji. ZBOLJŠANJE SPOMINA Psihiater J. F. Barnes je v Londonu predaval o najboljših metodah za privzgojitev dobrega spomina. Sredi referata je moral naenkrat prenehati z govorom: več listov svojega rokopisa je pozabil doma! VARNOSTNE KLJUČAVNICE NA DENARNICAH Varnostna ključavnica, vdelana v denarnico, je novost 1 ameriške industrije usnjenih izdelkov. Od treh do petih gumbov odpira denarnico samo eden. Ce je .denarnica ukradena in tat pritisne na napačni gumb, naenkrat glasno zadoni alarmni zvonec. Ce najde pravi gumb, je pa latsnik imel smolo. LETEČA POSTELJA Znana britanska firma »Rolls-Royce« eksperimentira z izvirno letalsko konstrukcijo- imenovano »Leteča postelja«. Poganjata je dva raketna motorja, vstavljena v okvir s štirimi nogami. Na ploščadi sedi v nekem sedlu pilot, ki letalo krmari. »Leteča postelja« tehta 3,5 tone, se dviguje v zrak popolnoma navpično in tako ne potrebuje dolgih vzletišč, kakor druga letala, razen helikopterjev. hiša — Čevelj V Parku Kamla Nehru v Bomabvu stoji naj nenavadne j ša hiša na svetu. Ima obliko visokega čevlja. V kamen so vklesane celo vrvice in luknje zanje, prav tako kakor na pravem čevlju. Hiša ima pritličje in dvoje nadstropij. \hmqi kraji * drugi običaji V VSAKI DEŽELI so zakoreninjena določena družabna pravila, ki se jih »dobro vzgojeni« domačini držijo, pa čeprav veljajo enake navade drugod za »nevljudne« ali celo »nemogoče«. POGOVOR JE N. PR. V ANGLIJI tvegan podvig, če hočete ostati v mejah otoške vljudnosti. Sami Angleži priznavajo, da je težko svetovati, kakšen naj bo pogovor, da boš Jizgiledal kar najbolj vljuden. Pravijo, da je veliko laže svetovati, česa ne smeš reči in kdaj tega ne smeš uporabiti v pogovoru, da boš pokazal videz pravega gentlemana. Angleški bon-ton n. pr. prepoveduje pogovor pred zajtrkom. To posebno velja za Mornarico Njenega Veličanstva, kjer kroži zgodbica o kaplanu, novincu na ladji, ki je pri zajtrku pozdravil kapitana s prisrčnim »Do- bro jutro!« »Dobro jutro, dobro jutro in dobro jutro!« je zagodel kapitan. »In upam, da bo dovoVj blagoslovljenih dobrih juter za vso vožnjo!« Kdor je povabljen h kaki angleški družini, mora biti točen do minute. Zamuda je hud pre-stbpek družabnjh pravil, V družbi se smeta pogovarjati dve osebi le, če ju je tretji med seboj spoznal. Ce ni nikogar tu, ki bi obe poznal, ostaneta tiho ves večer. Angleži ni tudi ne segajo v roke, kakor pri nas. Nihče ne sme Angležinje pozdraviti, če ni prej le-ta pokazala, da ga pozna. V FRANCIJI SMETE PRITI na obisk največ četrt ure prepozno. Tu se poročena žena predstavi z imenom svojega moža. — Ona pravi: »Madame Charles Cognac« Ce pa imenuje sebe »Madame Louiee Cognac«, vemo, da je ločena. — Francozom se zdi barbarsko kaditi na ulici, kar je v Ameriki vsakdanji prizor. AMERIČANI POVABIJO svoje goste po navadi v restavracijo, malokrat na dom. Na svojih Coctail-parties se pogovarjajo križem-kražem, vsakdo pride in gre, kadar hoče. Vsakega .novo predstavljenega pozdravi prijateljski »hello« in takoj najde enako misleče znance. Tudi tu si ne segajo v roke. S teh družabnih prireditev Američani zginejo, ne da bi se poslovili, medtem ko so Evropejci znani po tem, da se znova in znova poslavljajo — pa še ostanejo. Pri mizi Američani razreze j o meso na koščke, nož odložijo, desna roka nabada jed, leva pa leži na kolenu (to naj bi izviralo iz časov prodiranja belih naseljencev v ameriške divjine, ko je moral revolver ^ečkiat biti pripravljen na strel tudi med jedjo). PO OLAFUL ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ, 85 so se zgoščale, hkrati pa se je izpre-Lfudi vedenje volkov. Ko se je Bili pri j, nekega jarka pogreznil v snežni za-3 Je predrzna volkulja napadla. Takoj ( j*aio krdelo okoli njega ter ga pozdra-fLe*imi« ostrimi zobmi. Bili je opazoval \ Davca, ki i« razjarjeno zatulil, skočil, 1. tovariša, zgrabil neposlušno spremije-^ tilnik ter jo stresel, da je začela pro-i Kotenja ... Sepavec se je nato vrnil na ^*»to. 86 Cez čas je bil Parker prisiljen nadaljevati pot, zakaj pretila je nevarnost, da mu otrpnejo udi. Takoj za njim so se dvignili volkovi. Eden iz krdela je stalno strmel v njegove oči. »To je drugi, ki se ga imam bati!« je komaj slišno šepetal BiH. Ni se motil. Še tisti hip je zaslišal strašno renčanje... Z roko je udarjal okoli sebe ter kričal na vse pretege ..._ Iznenada pa je Šepavec grozovito zatulil. 87 Vsi pajdaši so se umaknili, samo napadalec ne. Krepko je držal ležečega Billa za lakt. Sepavec je ponovno zatulil in ker neposluš-než ni popustil, ga je vodnik zgrabil za tilnik ter ga treščil v stran. V svoji norosti se je se-stradanec drznil Sepavcu zoperstaviti. Tedaj ga je vodnik zgrabil in nekaj trenutkov kasneje je trmoglavec obležal z raztrganim tilnikom na snežni odeji... 88 Vsi volkovi, izvzemši šepavca, so planili na mrtvega tovariša. V nekaj trenutkih so raztrgali brata. Medtem je kralj volkov spremljal ter vodil ranjenega moža, svojega največjega sovražnika, v naročje prijateljev, ki so s streli opozarjali nase. Da, strašni volk je spremljal in vodil Billa Parkerja. In ker je dobro vedel, odkod prihaja ropot, mu je mestoma utiral tudi pot. Počasi je stopal ter se od časa do časa prepričal, če mu mož sledi... Iz sodnih Ponovno na zatožni duoran klopi Razvitje prapora Razstava v Škofji Loki V nedeljo je bila zaključena razstav, v Loki sami pa br# razstava umetniških slik moj- dvoma najboljšo. Številni obi* strov iz Loke in okolice, o ka- skovalci od blizu in daleč, zU' brez zarisa mejne črte na raznih Strelci iz Predoselj so se že teri smo v našem listu že pi- sti številne ekskurzije šolsk* parcelah, ki so last splošnega dalj Casa pripravljali na sve- sali. To je bila največja prire- mladine so mogle občudova" ljudskega premoženja. Ob priliki uradnega poslovanja z zemljiško knjigo in knjiž- Pred dnevi se je zagovarjal trdil, da je nameraval vzeti le pred Okrož. sodiščem v Ljub- dinamo. Ijani 34-letni Ivan Pavlin, že Obtožen je bil tudi, da večkrat obsojeni kmečki delavec ukradel koso s kosiščem, vredno janjem zemljiških sklepov je iz Vaš pri Medvodah. Od leta 700 din in iz odprtega hleva še sprejemal od strank denar za 1948 pa do danes je skoraj ved- 3 platnene rjuhe v vrednosti piačilo davka na promet in si no v zaporu. 1200 din, katere je kasneje pro- tako ob različnih priložnostih Čeravno je bil že večkrat ob- dal. prilastil zneske 3.300 din, 375 čano razvitje svojega prapora, ditev v okviru Muzejskega ted- delo Jerneja iz Loke (posnetek Ze v soboto je bilo na mestu na in predstavlja tako po svoji freske in cerkve na Suhi), Ai* prireditve vse živo. Odborniki ureditvi kakor tudi skrbnem beta, bratov Subicev, Koširja in tudi strelci sami so hoteli čutu za izbiro umotvorov eno Stupice, Zajca, Groharja, Sede* 11 i1!!1!1.^re"?",ifiL* "TfJ! J *I napraviti vse čim lepše. Dru- izmed boljših, kvalitetnejših ja, Bozovičarja in drugih. žina Franceta Mraka iz Predo- ___ selj je že večkrat nastopila in dosegla nekaj prav dobrih rezultatov. V nedeljo se je zbralo k proslavi precej občanov, do Poročila poslušajte ob 5.35, 6., dije. 21.30 Zabavna in plesi" sojen, ni hotel prenehati s ta- Obtoženi je precej nagnjen h din> 2 925 dinf U85 dirif 375 dln mačinov pa tudi okoliških pre- 15., 17., 18., 19.30 in 22. uri. glasba, tvlnaml. Sredi avgusta je po- kraji, saj se bo moral zaradi in 810 din< Kot uradna oseba je bivalcev' Po svečanem razvitju Nedelja, 17. oktobra: (i.30 Pre- Sreda, 20. oktobra: 6.35 Si** novno ukradel kolo, vredno 20 neke druge tatvine zagovarjati sprejemal tudi razna darila. prapora so se strelci pomerili gled tiska 8.15 Domače pesmi venske narodne. 7.30 Za gosp0' tisoč dinarjev, kije bilo našlo- Se tudi pred sodiščem v Skofjl Za vge nepravilnosti in zlora. med seboj. Domači so se dobro za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 dinje. 11.15 Šolska ura za vi* Otroška predstava — Niko Ku- stopnjo. 12.00 Kmetijski nasve*; ret: Ostržek — II. del. 10.00 13.00 Jezikovni pogovori. iM Družinski pogovori. 12.00 Po- Za vsakogar nekaj. 14.00 Gled*' govor s poslušalci. 13.00 Pol ure lišče in filmi. 16.10 Utrinki 1 za našo vas. 13.30 Želeli ste — literature — Andre Mauroi5 poslušajte! 15.30 Prenos med- Thamatos Palače hotel — I. I narodne nogometne tekme Tur- 16.30 Želeli ste — poslušaj**' Jugoslavija iz Sarajeva. 18.00 Ljudje med seboj. 22-1 "h110 m ?d hphd "fU!no;Je- Loki-Na ™m\ obravnavi pa se bg službenega ložaja ga je odreza]L Prireditev, ki je pote-sih« v Medvodah. Kolo je odpe- je zelo nedostojno in predrzno 1 jal proti ekonomiji in ga skril obnašal. na skednju. Po daljšem posvetovanju ga je Na obravnavi je zanikal, da si sodišče obsodilo na 1 leto in 4 jo hotel kolo prisvojiti in je mesece strogega zapora. Zlorabljal je službeni položaj sodišče obsodilo na 3 leta in 6 kala v najlepšem redu, je ves mesecev strogega zapora. čas spremljala godba. „Teden otroka" na Jesenicah čija Na »Teden otroka« so se tudi da je ta proslava res uspela, se 17.00 Javni veseli večer. 21.00 Plesna glasba. tf Jeseničani dostojno pripravili in uprava vrtca najlepše zahvalju- Kulturna kronika. 21.15 V svetu Četrtek, 21. oktobra: 6.351 Pred senatom okrožnega sodi- na podlagi naznanilnega lista in v resnici lepo praznovali. Ves je. Razen socialnemu skrbstvu ritmov in melodij, — sodeluje pesmi in plesu po Jugoslavii1 šča v Ljubljani se je nedavno brez ogleda na terenu ter po iz- teden so se vrstile prireditve in in drugim forumom pa gre po- plesni orkester Radia Ljublja- 7.30 Za gospodinje. 11.15 Za P^ zagovarjal T. N. iz Domžal, biv- javi stranke proglasil parcelo šolske proslave, prireditvam pa sebna zahvala tudi jeseniškim na< nirje. 11.35 Orkestralni spor«**; ši zemljiški referent okrajnega kot last neke stranke. Zgolj na se je priključil tudi nastop naj- ženam, ki so prispevale za po- Ponedeljek, 18. oktobra: 6.30 12.10 Igra godba na pihala. I3;' sodišča v Kamniku. podlagi situacijskega načrta je mlajših Jeseničanov, ki so včla- gostitev otrok v vrtcu 15.000 Tržno poročilo. 7.30 Gospodinj- Za vsakogar nekaj. 16.10 Utri^' Javni tožilec ga je obtožil za omogočil strankam prenos zem- njeni v jeseniški vrtec. Program dinarjev, predvsem pa predsed- ski nasveti. 11.15 Šolska ura za ki iz literature. 18.00 Okno več kaznivih dejanj, katere je ljiške lastnine in to brez vsake so izvajali otroci sami, po pro- niči ženskih društev tovarišici nižjo stopnjo. 13.00 Nove knji- svet. 18.30 Modni kotiček. 20- storil v času svojega službova- odobritve in plačila davka na gramu pa so bili vsi otroci po- Stebilovl, ki nosi glavne zasluge ge. 13.10 Za vsakogar nekaj. — Domače aktualnosti. 20.15 »C. nja. 48 krat se je pregrešil proti promet. Dovoljeval je popravke goščeni. Vsem, ki so pomagali, za dostojno proslavitev »Tedna 14.10 Opoldanski koncert. 15.30 trtkov večer«. 21.00 Litera^ službenim predpisom. Svoje delo je uravnal tako, da je zgolj /. ti K-A.VSn LUJ 11U l^lVJIUVlkVV " J- v, v* W «. * v w** * — - -----— ■ — --. - — ---- otroka« v jeseniškem vrtcu in Šolska ura za višjo stopnjo — večer — Božidar Borko: And1* Gibanje prebivalstva na Jesenicah sploh. HH ROB NEDAVNO STA DVA LETO- VlSCARJA občudovala lepote tov. delavec in Cvetka Geohel-Triglavskega pogorja s ceste v li, laborantka; Jožef Dolinšek, neposredni bližini Telovadnega slaščičar in Frančiška Irbas, doma v Radovljici. Ko sem šel Pom- delavka; Jožef Kosar, mirnim«, sta me ustavila in me zarski Pomočnik **» Ivana Han- NA JESENICAH dik, tov. delavka. Rojenih je bilo od 29. sept. Umrli so: Margareta Zaje, rodo 11. okt. 50 otrok. jena Panda, roj. 15. 2. 188'i, Poročili so se: Drago Koblar, stan. v JKranju,\ Zlato polje, blok 22, umrla dne 10. okt. Oglašujte »Glasa Gareajske" Maurois. Petek, 22. oktobra: 6.30 Tjjjl poročilo. 11.15 Cicibanom dobe dan! (zgodbice in pesmice 16.1" A muckah). 13.00 Na straži. Zvone Zorko: Mesto pod Kale megdanom. 16.10 Utrinki iz literature — Simon Jenko: Jepr-ški učitelj (odlomek). 16.30 Želeli ste — poslušajte! 18.00 Radijska univerza. 18.30 Zdrav- Utrinki iz literature — M. stveni nasveti. 20.00 Zunanjepo- Nex6: Iz »Proletarskih nove , litični feljton. 20.15 Simfonični 16.30 Želeli ste — poslušaj*, koncert orkestra Slovenske fil- 18.10 Umetne in narodne pe*jr harmonije. 22.15 Plesna glasba, poje mešani zbor. 18.45 15 Torek, 19. oktobra: 6.35 Do- nut z Avgustom Stankom. 20' mače pesmi izvajajo zbori, an- Tedenski zunanje-politični sambli in solisti. 7.30 Gospo- gled. Kino »Storžič«, Kranj: 15. do film »S čredami čez kontinent*, dinjski nasveti. 11.15 Cicibanom Sobota, 23. oktobra: 7.30 & 17. okt. ameriški barvni fi!m Predstave v soboto ob 20. uri, dober dan! (pisan šopek narod- spodinjski nasveti. 11.35 Or^ skupini. Naštel sem jima vse od ka;_TomTslav Škrabelj.^nizar in »Rdeče nebo nad Montano« — v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. nih pesmic). 12.10 20 minut z stralni spored — Davorin Kino vprašala za imena posameznih skalnatih* vrhov v Triglavski čič, kuh. pomočnica; Maksimilijan Medja, stroj, ključavničar in Elvira Feldin, žel. uslužben- Debele peči, Rjavine in Višev- Štefanija Grebenšek, nameščen nika, nakar sta mi rekla, da je ka; Franc Hrastar, strojni teh z omenjenega mesta najlepši nik in Valerija Slamnik, far- razgled na Triglavsko pogorje, macevtka. Potem pa sta s prstom pokaza- Umrli so: Filip Hlade, os. up. la na tisto stran ceste, kjer je umrl 3. 10. na Jesenicah v bol- mestna mehanična delavnica in nki) Katarina Opakov, osebna ob pogledu na zarjavele, razbi- upokojenka, rojj. 12. L 1901, skega Venca«. te bencinske sode, polomljene ograje itd. dejala, kako škoda je, da taka navlaka kvari zunanjost kraja z edinstvenim razgledom na Triglavsko pogorje. Pripomnila sta še, če res ni nikogar, ki bi to odpravil ne samo ob modernizirani cesti, temveč še marsikje drugod. Vsekakor bomo morali v bodoče več misliti na lepšo ureditev naših krajev, ne da bi nas šele turisti morali opozarjati na 12. 1 umrla 6. 10. na Jesenicah v bolnici; Alojz Slamnik, osebni upok., roj. 17. 6. 1883, umrl 6 tednik. Predstave dnevno ob V sredo in četrtek ob 20. uri. Veselimi godci. 13.10 Za vsako- ko: Slavnostna uvertura 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstop- Kino »Radio«, Jesenice: 17. gar nekaj. 14.00 Za mlade pevce Maria von Weber: Koncert * nic ob delavnikih od 15. ure do 20. oktobra nemški film in godce. 16.10 Utrinki iz lite- fagot in orkester. 13.00 dalje, ob nedeljah od 14. ure »stari grešnik«. 21. do, 23. okt. rature — P. P. Njegoš: Iz »Gor- svet. 16.10 Utrinki iz litera dalje. Matineja 17. oktobra ob francoski film »Državni nepri 10. uri amer. barvni film »Na jatey gt i« Rivieri« - tednik. - Prodaja dan ob *18 in 20 uri Vsako vstopnic za matinejo od 9. do nedelj0 dopoldne ob 10. uri matineja. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Kino »Plavž«, Jesenice: 17. 10. ure. 18. in 19. okt. amer. film »Pohlepneži« —> tednik. Kino »Svoboda«, Stražišče: 16. okt. na Jesenicah, Marinkova in 17. okt- amer. barvni Mm do 2o. oktobra francoski film št. 4; Milena Roter, novorojen- »Na Rivieri«; tednik. Predstave »Državni neprijatelj št. 1«. 21. okt. v soboto ob 18. uri, predstava do M nemSki film »Stari greS- ob 20. uri odpade, v nedeljo ob nik<( y ponedeljek in četrte.k 18. in 20 uri predstava ob 15. zaprt0( torek> sreda in petek V KRANJU odpade. Matineja 17 okto- predstave ob 20. uri, sobota ob Albina Hafnar, tov. delavka Jja_fb_ 10- de „_"„°__ 18. in 20. uri, nedelja ob 16., iz Kranja rodila dečka. Poročili so se: Jožef Novak, 16.30 Želeli ste — Erskine Caldwel: Jesenl^ Predstave vsak — poslušajte! 18.00 Kulturni snubitev. 16.30 Želeli ste — y pregled. 18.30 Športni tednik, slušajte! 18.00 Jezikovni P°* 20.00 Tedenski notranje politič- vori. 18.15 Pesmi za naše mani pregled. 20.10 Filmske melo- 20.00 Pisan sobotni večer. OBJAVA ček, roj. 7. okt., umrla 7 na Jesenicah v bolnici. t«. M. stroj, ključavničar in Jožefa Zupančič, šivilja; Anton Tavčar, kovač in Terezija Bene- Montano«. Prodaja vstopnic za lg Jn 2Q uri VsakQ nedeljo Qb matinejo od 9. do 10. ure. 1Q uri matineja Cena za odra. Kino »Krvave«, Cerklje: 16. sie 20 din, za mladino 10 din. in 17. okt. avstrijski film »Eva podeduje raj«. 20. in 21. angl. ——————————— Objava št. 19 Vsem prostovoljnim gasilskim društvom okraja Kranj 1. Vsi sektorski poveljniki naj ugotovijo vzrok izostankov čast- IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH DRUŠTEV Praznik v Rudnem Pretekli tieden je gasilsko društvo Rudno slavilo veliko ni naj si vzame za vzgled nikov in podčastnikov na po- q Qb ya_ vzpodbudne primere delavnosti svetovanju ki je bilo v nede- gasilcev v Rudnem in v Dražijo, dne 10. t m. Imena opra- f~ai 6 6. . ... ^nSah . :,' i- ,„xQ™ ^cMnih bazen, rezeervoar in postavili gošah. Kino »Storžič«, Kranj: 21. oktobra ameriški barvni film »Ostržek«. Predstavi ob 9. in 14. uri. Vstopnina 10 dinarjev. Film se otrokom in mladini toplo priporoča. Kino »Svoboda«, Stražišče: 21. oktobra ameriški barvni film »Ostržek«. Predstavi ob 10. In vse gasilske dolžnosti. Manjka- 16. uri. Vstopnina 10 dinarjev. jo jim še nove cevi in pribor _ zanje, vendar upajo, da bodo z dobro voljo hitro napredovali. Marsikatero društvo na ravni-si vzame za Na podlagi Odloka Zveznega izvršnega sveta o dovoljeni^ dolgoročnih posojil za zidavo stanovanjskih hlfi ln za poprnvv" hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost — Uradni & FLRJ št. 24/54-257 od 9. junija 1954 ter na osnovi sklepa Lju« skega odbora mestne občine Kranj z dne 12. oktobra 1954 ** izdaja RAZPIS o pogojih za dodeljevanje dolgoročnih posojil za zidavo ozir0>t>> za dovršitev stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev. 1. LOMO Kranj je ustanovil poseben sklad v višini 10 ^ lijonov din, iz katerega morejo črpati poedimi delavci *} uslužbenci na področju mesta Kranja dolgoročna posojila 1 zidavo in dograditev stanovanjskih hiš, da se tako čimb^ omili pomanjkanje stanovanj in omogoči čimprejšnja izgradi potrebnega stanovanjskega fonda. . 2. Dolgoročno posojilo iz tega sklada bo dajala Narod^ banka, podružnica 611 Kranj - mesto pod istimi pogoji kot * zveznih in republiških skladov. 3. Interesenti naj vlože prošnje pri Narodni banki 611 0*j kasneje do 20. oktobra 1954 na obrazcih, ki so na razpolag pri bančni blagajni in morajo te prošnje vsebovati vse, W je predpisano v uvodoma cit. odloku Zveznega Izvršnega sVe LOMO KRANJ objave • oglasi vičeno in neopravičeno odsotnih naj dostavijo svojim brigadnim štabom, ti pa jih zberejo in pošljejo okrajnemu štabu. 2. Sektorske poveljnike, ki še niso dostavili pregleda svojih po/.arnih okolišev, prosimo, da jih takoj oddajo v pisarni Zveze. 3. Gasilska zveza LRS, tehnični odsek, nas je obvestila, da je podjetje »Motor« Skofja Loka organiziralo servisno službo za pregledovanje, preizkušnjo, tipiziranje in popravljanje briz-galn vseh vrst in njihovega pribora. V ta namen je v podjetju ustanovljena motorizirana ekipa, ki se na povabilo javi v GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj hidrante za večjo varnost vasi. Vsa dela so opravili prostovoljno, za kar so žrtvovali na tisoče delovnih ur. Vrednost nji- Vovk, Zlato polje, blok 1-28. kotličkom, naprodaj za 10.00°'' Preklicujem štev. bloka 16616, dinarjev. Tupaliče 8. izdan v Komisijski trgovini dne Cenjenim gostom sporočaj 25. II. 1953. da bo gostilna na Poljanab ' Mlado kozico, samsko za ple- Kočna »Pri Rozmanu« za nC me, brez rog, kupi Janez Raz- ločen čas zaprta. | pet, Bistrica 6, Duplje. Prodam knjižno omaro, p Prodam nov radio aparat zn. salno mizo, okroglo mizo »Kras«. Zlebir Anton, Dvorje stolov iz češnjevega lesa. * slov v upravi lista. ^ Kdor je našel moško svotj kolo s prestavami na kranjs*^ izpolnjeni sklepi Red B in izven — Hans Tie- 36 ter otroške Škornčke iz filca PolJu, naj ga vrne Engel^ Marijanu, Jezerska c. 11 Pr Tudi v Dražgošah so se izkazali Visoko v hribu nad Rudnim Obvestilo: Trek, 19. oktobra ob 20. url Priprave za redne občne zbore Red A in izven — Hans Tie meyer — Mladost pred sodi Vsa društva že sedaj opozar- ščem. hovih delovnih naporov znaša jamo na redni letni občni zbor, Četrtek, 21. oktobra ob 16. url 1 milijon 500.000 dinarjev. Kljub ki bo po večini povsod v de- Red C in izven — Sidnev HO' številnim težavam in vremen- cembru t. 1. Društva naj že se- vvard — Pokojni Christopher *"» Cerklje. skim neprilikam so uspešno u- daj pripravijo predvsem mate- Bean. Ugodno prodam krznen plašč resničili svoje načrte. Prav vsi rial za poročila in pregledajo, Petek, 22. oktobra ob 20. url: (lisica), nizke športne čevlje št. člani društva so se izkazali pri kako so bili delu, posebno pohvalo pa zaslu- lanskega občnega zbora in kaj meyer — Mladost pred sodi- za tri leta starosti. žita predsednik društva tov. je društvo storilo v' zvezi s ščem. 11. oktobra sem na poti od nagra(I*. Demšar Alojz in poveljnik Jo- sklepi III. kongresa Gasilske Sobota, 23. oktobra ob 20. uri: postaje Skofja Loka do Bitnja že Demšar. zveze LRS. Gostovanje v Železnikih — H. izgubil listnico z dokumenti na Tiemeyer — Mladost pred so- ime Dušan Mauer. Vrniti proti diščem. nagradi na gimnazijo v Loki. „ Xi , , T , J . ., Nedelja, 24. okt. ob 16. uri: Dve omari 2 m široki, 2.20 vi- . Dr"štva' £ niso dvlg,m'a Izven in za podeželje - Sidney soki, ugodno naprodaj. Naslov lezi znana partizanska vas Draž- knjižice »III. kongres Gasilske Howard _ Pokojni Christo"pTer v upravi lista vsakem društvu, kjer bo na licu goše( simbol našega narodno- zveze LRS«, obveščamo, da je Bean mesta izvrševala tudi manjša osvobodilnega boja. Dartes: je nekaj izvodov šo na zalogi po popravila. Vabimo društva, da vas v glavnem vsa obnovljena, ceni 130 dinarjev. Vsa društva, Mestno gledališče Jesenice se poslužijo te servisne službe. Prebivalci se tudi niso pozabili ki knjižic še niso nabavila, va- Svojo potrebe javite direktno zavar0vati pred morebitnimi po- bimo, da to takoj store. Isto- Sobota, 16. oktobra ob 19.30 podjetju »Motor« Skofja Loka, žari z iastnimi sredstvi so se časno obveščamo vsa društva, uri: Shakespeare — Othelio. telefon št. 40. Društva, katerim lotili gradnje vodovoda tz re- da imamo na zalogi še tiskovi- Nedelja, 17. okt. ob 14. uri: smo pri nas odobrili kredite za zervorarjem in hidranti. Dela ne za potrdilo o opravljenem iz-popravilo prižgala, morajo o bodo v kratkem zaključena, če- pitu za izprašenega gasilca in prav so le počasi napredovala, vabimo društva, da jih dvigne-ker je dovoz materiala izredno jo po potrebi v naši pisarni, otežkočal gradnjo. Uspeh ni izo- v zvezi z našjmi objavami o stal- spremembah delovnega časa V nedeljo so na skupnem se- zvezine pisarne, obveščamo, da Bekselnu. stanku, kjer je bil tudi naš za- je vsak ponedeljek popoldne ob Prodam stavbno parcelo 1000 stopnik, dražgoški prebivalci uradnih urah navzoč tudi en kv. metrov v Kranju. Naslov v Rotar Metod Tvrdy Makso sklenili sodelovati s PGD Rud- član Izvršnega sekretariata. Za- upravi lista. Okr. poveljnik: no. Ustanovili bodo posebno de- to naj bodo osebni obiski po Na Stari cesti najdena rdeča Šiling Joško setino, ki se bo usposobila za možnosti omejeni na ta dan. jopica 29. sept. ■— se dobi pri Štedilnik, dobro ohranjen, za vzidati, s pečico in bakrenim Kvalificirane ključavnic*'] je, varilce ln mizarje sPrfg. memo takoj. Hrana in 3 novanje zagotovljeno. F- . tovarna športnega orodja Begunje pri Lescah. tem najprej obvestiti nas. 4. Ponovno pozivamo vsa dru štva, ki še niso poravnala le tošnje članarine, da to nemudo m;i store. Na pomoč! Sekretar: Predsednik: Shakespeare — Othelio. Pri nedeljski predstavi zveze z vlaki ugodne. MALI OGLASI Prodam moško kolo. Ogled na SPREMEMBA VOZNIH REDOV OD 17. 10. 1954 Kranj i— Preddvor — Jezersko: Odhod iz Kranja od nedeljah ob 7.20 (prej 8.10) Kranj — Golnik: Odhodi z Golnika: 4.50, 6.30. 10.20, 14.30 Odhodi iz Kranja: 5.30, 7.20,12.50, 16.00 V nedeljah ob 7.20 (prej 8.10) Vsi ostali vozni redi ostanejo neizpremenjeni. Uprava »Avtopromet« Kranj