Zemljepisje v Ijudski šoli. (Dalje.} b) Spodnje Slovenske gorice. Pri gornji Iladgoui pa sc vzdigajo radgonske gorice, ki grcdo od tod jugo-vzhodno mcd ščavniško dolino in murskini poljeni soravno z Muro in sc v murskem polju kaki 2 milji od Rndgone znižajo; Police '/4 J^. °d Radgone so 1060'? visoke, Rožni vcrh l'/a JJV. od Radgone, na južni strani Kapele je 919' ? visok. Slovcnskc gorice so za nemškimi tlanii, ki so med korskiuii planinami in Muro, naj rodovilncjša štirska tla, in so s svojo različnosljo in nicnjavo pripravna za vsc pridelkc. Na senčnih straneh so gozdi, na solnčnih višinah vinogradi, po znožnih zavctjih sadje, v dolinab travniki, na vzdignjenih ravninah njive. IV. Pohorje. Kakor ime kaže, je Pohorje, to je pogorje, podolgasta gora, ki se razteguje v glavni čerti od zahoda proti vzhodu od vtoka Meže v Dravo do Vindenave pri Mariboru, kakih 9 milj daleč. Pohorska sredina je 4000' visoka, široka planota, nad ktero se naj vi.šo kope le malo povzdigajo. Srednja širokost Pohorja je S1/^ miljV; naj veča od Stranic pri Konjicah do iztoka Velke, Brezju nasproti. K Dravi odpada polagoma in le kraj Uravc so včasi nagli propadi, ki njeno strugo stiskajo. Ueld prijazno pa odpada na jugovzhodno stran, kjer na svojein znožju rodi naj boljša štirska vina; le nad Zrečami severozatiodno od Konjic in sv. Lenartom pod Turjakom jc Pohorje združeno z Uravo-Savskim pogorjem. Vsega Poborja je 13 ? milj, to bi dalo, kakor*[pravi nek pisatelj, malo kneževino, ki more za svojo potrebo se z 5* vsem oskerbeti, naj si bo železo ali sad, ali vino ali krasna steklenica, v kteri ga serkaš. Meja pa je Pohorju na severni strani Drava od iztoka Meže do Lembaha pri Mariboru; na zaliodu, jugu in vzhodu pa dela mejo polokrožna čerta, ki gre z Mežo in Mislinjo nazaj do svetega Lenarta pod Turjakom, odtod pa s cesto čez Vitanje, Konjice, Slovenjo Bistrico, Hočc, odtod s srenjsko često čez Razvanje in Ratvanje v Lempah. Vsega Pohorja sta dve tretjini z lesom pokriti, lOOti del s tersjem, llti del znjivami, 16ti del s travniki, 9ti del s pašami, le kaka dva odstotka sta nerodivna. (Daijc piih.)