Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta : 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
l’o pošti prejema« velja:
Za celo leto	.	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—
Za četrt leta	.	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
Vredništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Politim lisi n slimiti narod.
V	administraciji vcljil:
Za	celo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za	pol leta	.	.	6	„	50	„
Za	četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za	en mesee	.	.	1	,.	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezne štev. veljajo 1 j#0*-.
Izhaja vsak dan, izvzemši nffijjKh: delje in praznike, ob l/*6 popold^p^^fl't
Kmetom ugodna postava.
Sedanji državni zbor sklenil je že mnogo postav, kterih splošnjo korist morajo pripoznati celo najbolj zagrizeni nasprotniki večine državnega zbora. Te dni se mu je zopet v pretres izročila postava, ki spreminja § 340 sploš-njega, § 453 zahodno-gališkega, § 440 italijanskega in § 450 tirolskega sodnijskega reda, in ktera ima zabranjevati, da kmetom in posestnikom zarad dolgov ne bodo mogli prodajati najpotrebnejših reči. Dotični načrt je izročil zbornici liberalni poslanec Ei elit er, pa podpisali so ga tudi udje Liechtensteinovega kluba, in sedanja večina sploh prav rada pritrjuje tudi nasvetom manjšine, ki zadevajo zboljšanje dosedanjih razmer, bodisi v kterem koli oziru.
Državnemu zboru predloženi načrt določuje, da bo moral tožnik, ako bo tožil, da naj se dolžniku proda premakljivo blago, natančno zaznamovati, ktere reči naj se mu zarubijo.
Od rubežni pa so izvzete:
a)	Obleka, posteljno, hišno in kuhinjsko orodje, ktero dolžnik, njegova družina in posli neobhodno potrebujejo;
b)	živež in kurjava, ki so prej imenovanim potrebni za štiri tedne;
c)	eno domače živinče, ki si ga dolžnik izbere, pa krma, ki jo to živinče potrebuje za štiri tedne, ako je to živinče potrebno za pre-živitev rodbine;
d)	reči, ki jih dolžnik petrebuje za osebno izvrševanje svojega poklica, in brez kterih bi ne mogel živeža služiti za-se in za nje, za ktere mora po postavi skrbeti.
Ako je dolžnik poljedelec, je od rubežni izvzeto vše za kmetovanje neobhodno potrebno
orodje in živina, kakor tudi poljski pridelki, ki jih neobhodno potrebuje za seme in za nadaljevanje svoje kmetije, ako te reči od rubežni niso že izvzete kot deli nepremakljivega blaga.
e)	reči, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje kake javne službe, ali za oskrbovanje javnih zadev;
f)	družinske podobe in pisma, pa šolske reči, ki jih potrebuje družina dolžnikova.
Eksekutivna predaja se mora opustiti, ako ni upanja, da se bode za prodane reči več skupilo, kakor znašajo stroški.
Ako nastane prepir, ktere premakljive reči se sinejo prodati in ktere ne, razsojuje svobodno dotična sodnija na prošnjo prizadete stranke, vendar pa je dovoljena dalja pritožba.
Nektere reči v tem načrtu se bodo sicer skoraj gotovo spremenile, vendar pa je postava sama na sebi koristna in bode ljudem gotovo na korist, kadar zadobi veljavo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. decembra.
Avstrijske dežele.
Oproščenih je bilo pred porotno sodnijo v Ljubnem (Leoben) na Stajarskem šest'delavcev, ki so bili zatoženi veleizdaje, kaljenja javnega miru, zaničevanja državnega zbora, vlade i. dr. Zaslišanih je bilo 50 prič, a posebno obteživnega ni bilo zoper nje. Državni pravdnik je zahteval obsojenje. Zagovornik je rekel, da je delavsko gibanje opravičeno in je kazal na to, da so bili zatoženi že pet mesecev v preiskavi. Porotniki so vseh 57 vprašanj zanikali. Zatoženi so bili potem oproščeni vsi.
Iz Spijeta prinaša „Tribiine“ dopis, v kterem se bere o pristranskem postopanji na
korist „Irredente“ e. k. avskultanta KossoviSs^At^ kakor javnega sodnika, proti drugemu ek. uradniku, ki je odločno avstrijanskega mišljenja in se je nadjati, da bode novi predsednik deželne sodnije g. Kapovič, ki je sedaj tja prišel, takim nedostojnostim, ki so bile v Spljetu neki na dnevnem redu, enkrat za vselej vrat zavil.
Gosposka zbornica bode imela sejo v četrtek 18. t. m. Na dnevnem redu je drugo branje načrta postave, kar se tiče pobiranja davkov, potem tudi stroškovnik za prvo četrtletje 1884, prvo branje postave o novačenji za 1. 1884, potem volitev dveh udov.
Namestilna volitev. V Pustriški dolini je bil voljen konservativec dr. Kathrein, odvetnik v Hallu, v državni zbor.
Poljaki bodo vendar le dosegli, kakor kaže, da se bodo gališke železnice odcepile iz osredja avstrijskih železnic in se bodo zanje napravili v Levovu vrhovni opravilni uradi, ki bodo imeli ravno toliko pravice in oblasti, kakor generalna ravnateljstva na Dnnaji. Le kar se tiče obračuna, bodo ti uradi poddejani skupnemu obračunskemu uradu na Dunaji. Poljakom se bode s tem spolnila dolgo gojena želja, ki bode domačo obrtnijo in trgovino krepko podprla in povzdignila, kajti sedaj gre na leto po stotisoč na Dunaj za vsakdanje potrebe, ki se pri železnicah potrebujejo, potem pa, če bodo vrhovni opravilni uradi v domačiji, se bodo tudi potrebne reči doma naročale, ki se bodo gotovo ravno tako dobro pa ceneje izdelovale, kakor sedaj na Dunaji, kjer so taki izdelki precej dragi.
Klub narodne stranke se snide 16. t. m. v Zagrebu, da se dogovori. Tudi klub neodvisne stranke ima ta dan sejo.
Pred sodnijo v Petrinji je 11 tožeb zoper 532 oseb iz 47 sel zarad poslednjih nemirov v banalni granici, te dni bode obravnava.
... Na Ogerskem vlada velika razburjenost, da je Tisza se svojim prediogOm o ži-dovsko-krščanskih žakonih v gosposki zbornici
Kapljica.
m.
Človek je sveder na zemlji. Ako se v kako stvar zamisli, bodi si v telesnem, bodi si v duševnem oziru, ne miruje in kar ne more mirovali prej, da isto stvar dožene; le vrta in vrta, zdaj z roko, zdaj z umom, tako dolgo, da si skrivnost prevrta in nameravano delo dokonča v svojo zadovoljnost. Ker sem jaz tudi človek, imam pa tudi take lastnosti; in naj sem že veliko zvedel od kapljic slapskih, le še nisem zadovoljen in še vrtam dalje in globo-keje po kapljici, ali bi me ona ne Hotela ali mogla popolno nasititi. — „Veš kaj, draga kapljica slapska! — jaz sem ti sicer hvaležen za to, da mi s svojim trpljenjem in s svojo zmago hladiš trpeče srce; toda še nekaj bi rad od tebe zvedel in sicer to, kakšno plačilo pa dobiš za toliko in toliko trpljenja? — za toliko in tolikih zmag? — ali morebiti celo
nobenega ne? — in bi bilo potem tvoje delo kar prazno delo!“ — pravim kapljici pri slapu in njenim sestricam. — Moja prijatljica pa ni, kakor marsikdo, pri vsakem vprašanji precej nevoljna, ako jo le in le nadlegujem, ampak ravno nasprotno lastnost ima; kolikor večkrat vprem v njo svoje oko, toliko ljubše jej je in vselej mi z veseljem odgovarja. Tudi na to vprašanje mi odgovori z enako njej navadno ljubeznivostjo in pravi:
Britko je trpljenje bilo Pač pri slapu skalnem tam!
Sladko de nam poslavilo Zmagovalnim kapljicam:
..Mir srca" za nami plava,
Ki storile smo dolžnost;
Zvezdica nam on je prava:
„Ž njo ugasne vsa b vitkost!"
„Mir srca" pred nami plava,
Ki hithno iz vojsko;
Zmaga bo za nas pa sprava:
„Da se zlijemo v morje!"
V morji bomo kraljevale Čez nebeški mir srca;
Sladko bomo počivale:
,,Za plačilo iz vojska!"
Morsko ribice vesele Bodo švigale čez nas,
Večno slavo bomo pele Stvarniku sveta na glas!
,.Da! — Da! — Pač lahko, pač voljno hitite ve, kapljice moje! — v boj in trpljenje, ki imate pred seboj toliko krasno plačilo. Pač morate biti zvesto vdane svojemu Stvarniku, v toliko živi veri hitite brez prenehanja noč in dan h konečni zmagi — k stalnemu počitku" — si mislim, ko poslušam pesmico o slavi in plačilu kapljice za njen in nje sestric dolgotrajni boj. Kaj pa jaz? — Imam li s kapljico in njeno slavo in mirnim počitkom njenim tudi jaz enako upanje? — enako pri-hodnjost? Da! — Da! — Eavno tako! Za trpljenjem po zmagi obljubljena mi je in čaka me enaka slava, enako plačilo, enaki mirni počitek; — vse, vse tako, kakor prejema kapljica moja v morji. Ko gledam kapljično plačilo, ni mi toraj žalovati; — tudi zavidati nje ne smem zavoljo toliko blagega plačila, ki ga ona s svojimi sestricami v morji prejme za toliko slavnih zmag na predolgem njenem trpljenja-
propadel in govori se, da bode stvar še enkrat obema zbornicama predložena, kajti „Nemzet“ pravi, ako predlog obstoji, obstoji tudi liberalizem, ako pade predlog, pade tudi liberalizem. — No, saj enkrat odkritosrčno izpovedanje!
Ogerski držami zbor je odgoden do 10. januarija 1884.
Antisemitska volitev. V AVartbergu (županije Pužunske) je bil voljen antisemit Frane Ratli zoper vladnega kandidata Mihaela Andrassja. Andrassy je pred dvema dnevoma gotovo mislil, da bode voljen, tedaj se ni prizadeval nieesa, tudi vladni pristaši niso agito-vali. Kar nastopi Rath iz Budapešte s programom antisemitskim in protivladnim in je zmagal s 481 glasovi.
Vnanje države.
Srbska vlada izdala je okrožnico svojim zastopnikom po zunanjih dvorih, v kteri odločno povdarja, da se pravi vzroki ravnokar zadušenega vstanka nikakor ne smejo o pobiranji orožja po državi iskati, temveč jim je pravi izvor v inostranstvu. Kje? tega vlada ne pove. Poišcimo ga mi. Ktera stranka je izbudila vstajo? Radikalna. — Komu je ona na inostranstvu prijazna? Avstriji najmanj, kajti to bi ona rajši mrtvo nego živo videla. Temveč pa se srbski radikalci dobro sporazumejo z Rusijo in ako je bil kak zunanji vpliv merodajen, je od te strani veter potegnil. Da se je vstaja že dalj časa pripravljala, ve vsakdo, kdor je v letih 1880 do letos na Srbskem živel. Ko bi se v Avstriji tako vladi in celo kroni zabavljalo, kakor se je ondi po radikalnih političnih in homorističnih listih, bi že davno noben vrednik ne bil belega dneva drugače gledal, kakor izza omreževih oken Žabjeka ali pa celo z Grada. Na Srbskem je pa vlada vsled ondošnje tiskovne svobode vse dopustiti morala in tako sama sebi nepriličnosti pripravljala, ki so jo letos zadele. Eno dobro pa je imela vstaja za ves srbski narod in to bo, da se odpravi tiskovna svoboda v tem smislu, kakor je bila ondi, kajti oni ljudje niso še za njo politično zreli. Puška je jako koristna reč, ali gorje, ako jo daš detetu v roke! Vlada v Srbiji misli vpeljati tiskovni zakon, kakor je bil pred vojno in to je bila zmerna cenzura. Le na podlagi te vspela se bode Srbija kviško; bivša tiskovna svoboda bi jo bila pa pod nič spravila.
Neredom v Prekoplji, v onem srbskem okraji,v kjer so se svoje dni pod Peko Pavlovičem Črnogorci naselili, bilo je menda geslo: ..Živio Karadjordjevič“, kar hoče toliko reči, kakor; „ob tla z Obrenoviči“, t, j. se vsedanjo dinastijo na Srbskem. Da niso ti Črnogorci edini, ki javno tako mislijo, smo že večkrat omenili.
polnim potovanji; — kajti jaz zemlje trpin — jaz trpljenja sin imam tudi obljubljeno plačilo, ako hočem s kapljicami voljno iti v boj in ondi tudi zmagal bom srečno v svojem boji sovražnike. Ako iz trpljenja po zmagi pogledam v svoje srce, ali! — kako mirno in zadovoljno je ono! — In ako iz trpljenja po zmagi pogledam v nebesa, v Očetovo hišo, odpira se mi vernemu kristjanu v Božji hiši nebeški ono neizmerno morje počitka, kjer imam v miru in v veselji vživati vso večnost, kar si zdaj z voljnim terpljenjem in potrpljenjem zaslužil bom; — kajti mir v srcu in mir v Bogu bode moje dvojno plačilo za zmago v vojskovanji. To mi pravi skušnja, to mi pripoveduje Bog. — In v tolikem upanji zapojem ves vesel: „Mir 9rea“ je meni plača Za plačilo že sedaj,
„Mir srca“ — nebes palača,
Bo plačilo vekomaj.
In potem, o Bo? presveti!
Vekomaj, kar bodeš moj.
Jaz pa, — stvar — v ljubezni vneti Združil bom se ves s teboj!
Ljubljanski.
„Journal de Rome“ pravi, da sv. oče niso še dobili vradnega naznanila o obiskovanji nemškega cesarjevim, tedaj so vsa naznanila, kaj mislijo papež v ti zadevi storiti, še prerano med svet poslana. Kaj je tedaj resnično, ker se danes to, jutro kaj drugega objavi?
V pruski poslaniški zbornici so se britko pritožili poljski poslanci proti pruski samovoljnosti glede postopanja nasproti poljskim vradnikom. Poslanec dr. Jezdevski se pritoži, da se sodniki poljske narodnosti na Poznanskem navadno pri povišanji prezirajo, da se zastojnikom le malo kje dovolijo notarijati, ako so poljske narodnosti, tim rajše in bolj pogostoma po onim nemške narodnosti, in tudi naslov, „pravni sovetnik" se nobenemu Poljaku ne podeli. Vendar pa ima poljski narod pravico zahtevati, da se mu dajo uredniki, ki ga bodo razumeli in ktero bo on razumel. Poljaki se ne bodo več le s frazami in čenčami zado-volili, oni hočejo sedaj svoje pravice.
Iz Berolina ima ,,Koln. Ztg.“ dopis, ki pravi: Akoravno se govori, da pojde cesarjevič le iz vljudnosti v Vatikan, vendar se to prav različno tolmači. Nekteri mislijo, da je porazumljenje doseženo s tem, da se bosta nadškofa Ledohovski in Melhers odpovedala škofijama, potem je doseženega nekaj za obe stranki (modus vivendi), kakor to naznanja cesarjevičevo pismo 1. L878. Drugi pa pravijo, da se imajo poprej pobotati, potem bode Rim prijenjal. (No, ker nihče ne ve pravega, za to se pa toliko ugiblje. — Ni treba si veliko glave beliti, Rim bode prijenjal takoj, ko bode videl, da je pruski vladi resna volja, a zarad gnjilega miru ne bode izdal načel.)
Nemški katoličani se nadjajo najboljših nasledkov od pohoda nemškega cesarjeviča pri sv. Očetu. Iz tega vzroka pretrgal je tudi nemški centrum v Berolinu. svoje seje, v kterih hočejo zopet cerkveno-politične paragrafe k življenju obuditi, ter se bodo še le potem nadaljevale, ko se bode že videlo, kaj bodo posledice cesarjevičevega obiskovanja pri sv. stolu.
Na Francoskem vnel se je zopet ljut boj med legitimisti in orleanci. Glasilo legiti-mistov „Gazette de France" vedno še neče splošnega prava glasovanja priznati in drugi orleanistovski listi se tudi še vedno zdaj v tem zdaj v onem obziru nad grofom Parižkim spodtikajo. „Soleii“, glasilo orleanistov, pravi: ..Monarhija je le tedaj mogoča, ako bode ustavna, času primerna in narodna, kajti nobena vlada se ne bo na francoskem vzdržala, ako ne vpelje demokratičnega splošnega glasovanja. Naj že bo Francoska republika, cesarstvo ali pa kraljestvo, le eno je potrebno in to: enakost pred postavo in enakost pri volitvah.
Iz Pariza, 13. decembra. V soboto bode kabinet določil, koliko se ima zahtevati za tonkinsko armado prvo polovico 1. 1884, kar je bilo dosihmal privoljenega sega le do konca 1. 1883. Kabinet bode prevdarjal, gre li poslati kje nove pomoči? — Markis Tseng je sprejel enako drugim diplomatom povabilo na diplomatiški obed v dan 22. t. m. pri mini-sterskem predsedniku Ferrv-u. — Starešinstvu se ima danes predložiti načrt stroškov za Ton-kin, kar je bilo že privoljeno v poslaniški zbornici.
„Vedomosti“ naznanjajo, v Vladivostoku bode posebna komisija pod predsedništvom vojaškega gubernatorja izdelala načrt za vtrdbo mesta Vladivostoka in pristranišča od suhe zemlje in tudi od kraja tako imenovanega ruskega otoka.
Ruski veliki knez Pavel je šel na korveti „Svetlana“ v Atene.
Iz Aleksandrije poročajo „Daily News“, da je egipčanski denarni minister 100 lih. strig, za v vojsko Sudanu odločil. V Aman ima priti posadka angleških vojakov. Preko Carigrada se javlja, da je nagredovanje Mahdijevo razburilo vstanek v Hedšas-u in v Yemen-u (v Arabiji). Vstaši se prikazujejo v večem številu in so( pretrgali zvezo mod Meko in Džedo. Gubernatorju iz Hedšas-a dohaja na njegovo zahtevanje 8 pomočnili batalijonov iz Bagdad-a
in iz Knete. Porta si bode prizadevala zapre-čiti občenje med Sudanom in Arabijo.
Najnovejše novice iz Egipta donašajo poročilo o poslednjem krvavem boji med Egipčani in „lažnjivim prerokom". 720 mož zapustilo je 2. decembra Suakim ter se vzdignejo proti ustašem; od vseh 720 vrnilo se jih je zvečer le 45, vsi drugi padli so pri Tamanvehu 20 milj od Suakima. (Kadar se tu o miljah govori, naj se razumejo angleške milje po V4 ure.) Ona četa je bila sestavljena iz 200 bašibozukov, 500 zamorcev, 15 častnikov in 20 konjikov, kteri so napravili dva čveterokola. Sovražnikov zagnalo se je nad nje več ko 3000. Najprvi zbežali so bašibozuki, ter tako zamorce v nered pripravili, ki so se jako hrabro bili. Ko jim je pošlo streljivo, obrnili so po navadi naših Janezov puške, ter so s kopitom neusmiljeno bili okoli sebe. Popadali so večinoma smrtno zadeti od sulic, proti kterim se niso mogli varovati. Med tem, ko se je ta hrabra četa za smrt in življenje nevstrašeno borila, sedel je križem nog Mah-mud Tahir s 1200 možmi v Suakimu, in se ni zmenil, da bi bil prišel obkoljenim na pomoč. Ne dolgo poprej popustil je stotnika Mokrieva na cedilu! Kdo ve, kaj bo naredil s Suakimom? Deželani vhajajo trumoma k laž-njivemu preroku. Da Suakim še stoji pod egipčansko oblastjo, vzrok so edino le žrela angleških topov, ki tik Suakima v rudečem morji na priložnost preže, kedaj da bodo jela vsipati smrt in pogubo na Mahdija in njegovo druhal.
„New-Jork Herald" naznanja iz Hong-kong-a dne 12. t. m. da se vse pripravlja, Kanton vtrditi zoder napad. Iz severja prihajajo vojaki dan na dan. — Viši mandarini so rekli, Kitajsko hoče varovati tujce po vsaki ceni, 11. t. m. je prišel v Hongkong angleški admiral, da bi pripravil barke na vsak mogoč slučaj.
Izvirni dopisi.
Iz ljubenske okolice, 12. decembra. (Zanemarjena odgoja.) Človeka groza obide, ko bere sem ter tje v časnikih, kaka hudodelstva že mladi ljudje, — da celo otroci — dopri-našajo. Taki zločini so jasen dokaz, kake slabe nasledke ima zanemarjena odgoja pri otrocih. Tak sad pokazal se je pri dveh tako slabo izrejenih dečkih pred kratkem v Gobovci pri Podnartu. — Mali Tinek, 121etni deček iz Železnikov in njegova še mlajša sestrica, zadeneta koške ter neseta sama čez Jamnik na Kropo in na Posavce drožje na prodaj, — Ker jih ne moreta vseh spečati, se napoti fant sam skozi Gobovec v Podbrezje; tam proda deček v eni hiši drožja, tako, da je imel denarja 1 gl. 60 kr.
Vesel zadene fantek prazen koš ter jo maha po cesti, nič slabega sluteč, nazaj skozi Gobovcc proti Posavcu. — Kar na mah pa skočita dva fantalina nanj, ga zgrabita, vržeta na tla ter zahtevata denar od njega. Eden mu nastavi nož na prsi ter mu žugaje reče: Denar, ali pa dušo. — Prestrašen fantič, se ve, da se ne brani in vzameta mu menda 1 gld., krajcarje sta mu pustila. — Ko fantič ves prestrašen pride do svoje sestrice in sorodnikov na Posavec, prideta ravno žandarja in ko zvesta od fanta, kaj se mu je pripetilo, hitita za mladima hudodelcema in še tisti dan sta jih imela.
Bila sta dva brata, starejši komaj 15 let in drugi še manj star. Prišla sta pred kratkem iz ječe, kjer sta bila zaprta zaradi tatvine. — Potepala sta se sedaj sem ter tje in pred kratkem bila v Železnikih, od koder ju je tudi Tinček poznal in tako mu je bilo moč žandarjema ju ovaditi. — Pred kratkem bila sta mlada tatova, sedaj sta že mlada roparja — pozneje
pa znata biti roparska morilca. Kaj pa sta bila, predno sta postala tatova? — bila sta mlada
—	berača, izučena od svojega lastnega očeta.
—	Oče bil jima je nek tesar, doma iz ovšiške fare, ki se je držal v tej okolici; ni posebno rad delal in tudi otrok ni tega učil, ampak ju se saboj vodil, kader je šel na brno. — Dopovedovali so ljudje, da mesto ju dati v šolo ali v delo, vzel ju je seboj na beračenje in enkrat v krčmo pridši, ponudil je frakelj prvo otrokoma. Ko ga eden ni hotel nastaviti, se izrazi proti ljudem: Ta ga pije, ta, oni pa ga neče, ne moreni ga do tega pripraviti. Sedaj je mrtev, sinova pa rodita sad žalostne izgoje ljudem v strah.
Iz mladih beračev se izredijo največkrat potepuhi, — naj bi vendar stariši sami beračili, ako delati ne morejo, otroke pa dali učit delati.
Z Dolenjskega, 14. dec. (Stric kosmatin.) Te dni, ko je postalo bolj mrzlo od prejšnjega časa, se prikadi v Banjoloko na Dolenjskem stric kosmatili „očka medved11. In kdaj? Bilo je ob 11. uri dopoldne; „očka medved11 je moral biti bolj „elegantnega“ rodu in si je morda mislil, da se mu vsakako spodobi nekaki „gabelfrflhstuck“ in jo v ta namen naravnost vreže memo farne cerkve, češ, tu blizo se bo že kaj dobilo. Možato hlača, kakor bi klical: „Le v kot; zdaj mi gremo!11 Toda skušnja je zdaj pokazala, da tudi „očetu kosuiatinu11 za-more srce „v hlače pasti11. In tudi malo je manjkalo, da »mož11 ni zgubil srca in hlač. Kaj neki je bilo? Ko „očka“ mirno in ponosno hlača memo farne cerkve, sproži se in vdari v istem trenutku ura v zvoniku in bije 11 dopoldne. Ko bi „očku“ pod repom zasmodil, tako se revež ustraši; čez prvi biižnji plot skoči in piha ter piha po bregu navzdol v bolj varno zavetje, da bi bil gotovo hlače zgubil, ko bi mu jih ne bi bil Bog Stvarnik popolno varno prikrpal — temu „strahopetcu11. In kaj je storil, ko je prikresal v varni kraj ? Zraven sicer nisem bil, pa skoraj bi smel trditi, da je šel „očka kosmatin11 zarad strahu nekaj „vode popit11. Ta resnični slučaj si bom prav dobro zapomnil. In zakaj ? Služboval sem pred nekoliko leti pod »Gorjanci11, v kterern kraji so bili medvedje in volkovi ne ravno redka prikazen. Muogokrati me je službena pot o vsaki uri podnevi in ponoči po onih zopušče-nih bregovih peljala; vedno sem imel polne žepe papirja, v mislih, da bom takemu neprijetnemu tovarišu, ako bi se prikazal, pod nosom zasmodil urno ogenj in ga odpodil, ter sebe rešil. Zdaj — hvala Bogu! — pa znam bolje sredstvo! — Uro si bom naročil, in sicer tako, da bo bila, in ako mi pride »očka kosmatim11 kterikrat nasproti, jo bom sprožil; »očka11 bo cvirnal, jaz se bom pa smejal! Istina!
Domače novice.
(Za kranjsko trgovinsko in obrtnijsko zbornico) bo prihodnje leto nekaj novih ali dopolnilnih volitev, zapisniki volilcev so na ogled od 23. decembra t. 1. do 6. januarija 1884 in to za volitve v trgovinski in tretji oddelek obrtnijske skupipne pri davkarijah, za prvi in drugi oddelek obrtnijske skupine (velike obrtnije in rudarstva) pri okrajnih glavarstvih. zapisniki vseh ljubljanskih volilcev pa pri mestnem magistratu v Ljubljani. Pritožbe zoper te zapisnike se naj podajajo pri dotičnih uradih ali pa naravnost pri volilni komisiji v Ljubljani na Bregu št. 6 v II. nad- I
stropji. Pismenim pritožbam bodi napis: »Volilni komisiji trgovinske in obrtnijske zbornice v Ljubljani11. Pisma taka so poštnine prosta, ako se na-nje zapiše: »V volitvenih zadevah11. — Na to bodijo opozorjeni naši rojaki s pristavkom, da naj te volitve ne puste v nemar, ker je važna za obrtnijo in trgovino.
(Matica Slovenska.) Milostivi knez in škof tržaški, dr. Ivan Glavina, so blagovolili pristopiti med ustanovnike »Matice Slovenske11. Slava blagodušnemu podporniku slovenske književnost! 0.
(O Sokolovih veselicah) došel nam je prijazen opomin, naj bi slavni odbor pogledal časih tudi v cerkveno pratiko, in svojih veselic ne nastavljal ravno v postne dni, kakor 7. dec. pred velikim praznikom Marijnim ali 22. dec. na kvaterno soboto, kajti javaljne ima sedaj v prepovedanem času za take dni potrebno oproščenje, da ne bi se godilo kako pohujšanje. V tacih zadevah so Slovenci jako občutljivi. Pa brez zamere!
(Slape in led) je videti zdaj pred kazino. Ce se solnce upre v streho, začne kapljati z nje, zvečer pa se naredijo pod žlebovi ledeni curki, ki zjutraj kapajo na memo gredoče. Spodej na tleh pa zmrzne voda, da je pravo pravcato ledišče, toraj preti pešcu nevarnost od zgorej in spodej. Ker pa ravno tu hodi podnevi in ponoči veliko ljudi, bilo bi dobro, če bi se to kaj zboljšalo. Y hudi zimi vise tu s strehe ledeni curki tako težki, da bi bil tisti, na kterega bi tak curek padel, gotovo hudo poškodovan.
(Ledišče ali drsišče) na mestnem travniku pod »Turnom11, kjer se je lani gospoda drsala, se letos kar noče narediti, vsa tje napeljana voda zgine v zemljo. Vzrok temu so najbrže miši, ki so zemljo ob železnici prerile. Zdaj vozijo tje glino, da bi z njo vtrdili in zamašili tla, pa vspelia še ni videti. Najbrže bo morala gospoda letos drsati se le na »Kernu11.
(Učiteljski službi) razpisani štev Podragi in Budanji po 400 in 450 gld. Prošnje do 15. jan. 1884 pri c. k. okr. šol. svetu v Postojni.
(Popravek.) V včerajšnjem »Slovencu" na drugi strani proti koncu pod naslovom »Laške novine11 naj se čita: Med pruskim cesarjevičem in našim avstrijskim cesarjem je velik razloček i. t. d.
Razne reči.
— Duhovske spremembe v nadškofiji goriški. Č. g. Hilarij Zorn, do zdaj začasni učitelj veronauka na c. kr. realki v Gorici, postal je stalni učitelj za isti predmet na istem učilišči. — (I g. Jože Schauli, rojen 3. februarji 1803 v Šentpetru pri Gorici, duhovni pomočnik od nekdaj prav tam, stopil je v stalni pokoj. — Č. g. Blaž Glavina, do zdaj drugi Katoliški dušni pastir v kaznilnici v Kopru, postal je prvi in č. g. Anton Legovič, do zdaj konsistorijalni kancelist in župnijski kaplan v Poreči, drugi dušni pastir v imenovani kaznilnici.
— Imenovanje Baron Heinrich Kon-r a d - E v b e sf e 1 d s k i, naiičnega ministra sin, imenovan je za ministerijalnega podtajnika v trgovinskem ministerstvu.
— Slovstvo. Pastff Duhovni, časopis duhovščine českoslovanske, je nastopil svoj IV. tečaj z očitnim spoznanjem, da se je dobro vstanovil, in da hoče pogumno zvrševati nadalje svoj namen. Kakor je nekterikrat že bilo povedano, ima v treh rezdelkih pridige, homi-lije, osnove, priložnostne govore; razprave znanstvene iz pastirstva; iz cerkvenega življenja; naznanila in presodbe koristnih knjig dnhov-skih itd. Izhaja v Pragi v mesečnih zvezkih,
stane celo leto 4 gold., vreduje ga s pomočjo mnogih duhovnih bratov dr. Nik. Karlach, kanonik Višegradski, zaklada in tiska pa tiskarna Cirilo-Metodova. V sličnem smislu prikaže se nam Slovencem »Duhovni Pastir11 o novem letu, kteremu bodi sreča tako mila, kakor starejšemu bratu češkemu!
Z d e j i n kresfanstvl mezi Slo-vany, t.j. »Iz zgodovine krščanstva med Slovani11, je novo delo češko, te vrste prvo, ktero spisuje J. Ježek, katehet na Smihovem v Pragi, tiska in zaklada pa Benediktinska tiskarna v Brnu. Delo to ima biti poklonjeno za tisučletni spomin smrti sv. Metoda, slovanskega aposteljna, za 1. 1885. Osnovano je na dva dela (a 2 gold.) ali 10 sešitkov (it 30 kr.); v prvem kaže se zgodovina krščanstva med Slovani južnimi (Slovenci, Hrvati, Srbi, Bolgari), v drugem med severnimi (Husi, Čehoslovani, Poljci, pa Srbi Lužiškimi). Donašati ima skupne obraze, iz kterih se pojasnjuje občna zgodovina. Došla sta nam prva dva zvezka. V prvem sešitku ali zvezku je najprej kratek pregled Slovana v poganstvu. Nato se opisuje krščanstvo pri Slovencih (str. 33—131), vzlasti po misijonarjih, redovnikih in redovnicah, in vmes obširniše slavna škofa Tomaž Hren pa Anton Martin Slomšek. V drugem sešitku (str. 132—276) razlaga se, kako je krščanstvo došlo Hrvatom, borbe med katoliki in staroverci, Bogomili, dobrotno delovanje mnogih redov v vseh dobah, naposled obširno o zaslugah bi-skupa J. Strosmajerja. Na koncu so našteti viri, iz kterih je posnemal pisatelj, vrli katehet J. Ježek.
Illustrovane dej i n y literatur)’ vreobecne, spisuje V. Petru, zalaga V. Steinhauser v Pilznu, dospele so do 28. sešitka (it 45 kr.), v kterern se opisuje književna po-vestnica anglikanska v dobi četrti, in se kažeta celo Slovencem 'znamenita pisalea: VValter Scott (tudi v sliki) in lord Byron (Bair’n), r. 1. 1788, j 1. 1824 (pr. Parizina, Mazeppa, Hebrejske melodije itd.)
„Cech“ je katoliško-političen list, dnevnik češki, kolikor vemo, med vsemi slovanskimi dnevniki doslej najbolje vredovan, letos že XV. tečaj, izdaja društvo sv. Vaclava, če-gar v odbor — sedmorica — z gosp. proštom V. Š tulcem načelu ga vlada, stane 15 gld., in je vreden, da se priporoča vsakemu, kteri ume češki. Sprva so se mu posmehovali, še celo mnogi duhovniki so ga prezirali, učitelji celo psovali itd., a sedaj ga pridno prebirajo in dostikrat iščejo tudi liberalci. Dobro blago se hvali samo.
— Pravda nadvojvode Albrechta. Ferdinand, kralj obeh Sicilij. zaročil se je po smrti prve žene z nadvojvodinjo Marijo Terezijo, sestro nadvojvode Albrechta. V ženitvau-skem, na Dunaji 1. 1836 narejenem pismu določil je Ferdinand II., da dobi njegova žena v slučaji njegove smrti vsako leto 60.000 dukatov, ki so zagotovljeni z državnimi posestvi, in ki jih plača kraljeva blagajna Sicilijanska. Ako bi pa kraljica — vdova ne hotela stanovati na Sicilijanskem, dobi vsako leto le 24.000 dukatov. Leta 1859 je umrl Ferdinand II. in vdova je dobila plačo do konca julija 1860. V Napolji nastal je upor, Burboni so bili pregnani in kraljica je pribežala na Avstrijsko, pozneje v papeževo državo. Italijanska vlada ji ni hotela dolžnih tisučev plačevati. L. 1867 urarje kraljica Marija Terezija v Albanu pri Rimu, potem, ko je malo prej postavila svojega brata za izvrševalca poslednje volje. Tedaj 16 let že toži nadvojvoda italijansko vlado, ker noče plačati tega, kar bi imela plačati že njegovi ranjci sestri. Državni zbor italijanski je tožbo enoglasno zavrgel, in.se je skliceval na to, da je bil dogovor iz leta 1836 privatnega značaja in veljaven le za rodovino burbonsko, dokler je vladala na Sicilijanskem.
— Zbor kardinalov. Letos je umrlo 5 kardinalov. Izmed sedaj živečih je najstarejši angleški kardinal Nevmann (83), za njim pa parižki nadškof Guibert (81). Gez 70 let je starih 27, čez 60 let 14, čez 50 let 15. Najmlajši je kardinal Czacki (49). Najdelj časa kardinal je pa pražki nadškof Schuarzen-berg, jedini, ki je bil imenovan še od papeža
Gregorja XVI.; on je tudi najdalje časa škof med vsemi sodostojan stveniki na celem svetu. Čez 27 mesecev obhajal bo — če mu Bog zdravje da — petdesetletnico, odkar je škof, čez 8 let pa petdesetletnico, odkar je kardinal.
— Vsak obiskovalec cerkveno-historične razstave v D razdana h dobil je pri vstopu nemško pisani listek, na kterem je stalo, da je dobil popolnoma odpustek. S tem so zasramovali katoliško cerkev in njene ustanove. Ko je pa prišla kraljica, ki je katoliškega veroizpovedanja, so naenkrat bili vsi listki skriti in reditelji so stali kakor otroci, ki pričakujejo od učitelja kazni z leskovko.
— Prostozidarji in Rim. Dne 25. m. m. bil je v Milanu shod vseh prostozidarskih lož, ktere so sklenile, boj proti katoliški cerkvi brez prenehanja in z vsemi močmi nadaljevati. Prazno delo! Vse peklenske moči je ne morejo premagati, koliko manj prostozidarji!
— Spominek kralja Viktorija. Emanuela v Pantheonu bode visok tako, da mora na vse strani na prostem stati. Ali bodo cerkev s tem proglasili za oskrunjeno, ali bode cerkveno predstojništvo le oporekalo, še ni znano. — Kaj poreko na to starinoslovci in umetniki, je skoraj tukaj postranska stvar, a tistim, ki se toliko poganjajo za ohranitev spominkov iz klasične dobe, je sedaj prilika oglasiti se zoper pačenje stavbe, ki je sijajno spričalo nekdanje umetnosti zidarske.
Telegram „Sl«vencu“.
Budapešt, 14. dcc. Poslanca Hoitsy in Alrnasv sta imela dvoboj na pištole. Slreljala sta po dvakrat in vsak je bil nekoliko oprsnen.
Rim, 14. dec. Da bi nemški cesarjevič obiskal papeža, še principijelno ni sklenjeno. Odločitev prepuščena je princu.
Barcelona, 14. dec. Nemški cesarjevič je vsled telegrama z Berolina skrajšal svoje bivanje tu in se odpelje še danes proti domu.
Vabilo na naročbo
»DUHOVNEGA PASTIRJA".
Vsled prenehanja „Slovenskega Pri-jateljau v Celovcu bode z novim letom jel v Ljubljani izhajati „D uh ovni Pastir". Prihajal bode v zvezkih, — najmanj po tri pole — proti koncu (vsaj do 25.) vsacega meseca za naslednji mesec.
Prinašal bode pridige ali pa homi-lije za nedelje in praznike celega leta, časih tudi osnove in posamične govore za posebne priložnosti, potem homiletična zrna, t, j. izglede, prilike in drugo za izdeljavo govorov porabljivo blago; tudi o koristnih knjigah bo kaj spregovoril in prilično ktero rekel o kaki drugi zadevi duhovnega pastirstva. Po potrebi in zahtevi gospodov pisateljev in naročnikov smo pripravljeni list sčasoma še kaj razširiti.
Vljudno vabimo častito duhovščino po vseh slovenskih pokrajinah, čeravno za slovensko književnost že sicer tolikanj daruje, naj ne prezre tudi tega lista, ki je v prvi vrsti njej namenjen; brez požrtovalnosti se itak nikjer nič posebno vspešnega ne doseže; zlasti pa mora list, ako hoče častno izhajati, imeti dva trdna stebra: naročnike in pisatelje. — Naročnina ostane, kakor je bila dozdaj „Slovenskemu Prijatelju", tudi »Duhovnemu Pastirju" 4 goldinarje na leto, in naj se pošilja katoliški bukvami, ki je prevzela založništvo in opravništvo. Častiti gospodje, kteri so blage volje naš list tudi v duševnem
oziru podpirati z dobrimi govori in spisi, naj se obračajo do č. g. Ant. Kržiča, kateheta v nunskih šolah v Ljubljani, Kongresni trg št. 16.— Da bo mogel »Duhovni Pastir" biti res dober pastir in kos svoji nalogi, prosimo obilne vdeležbe in krepke podpore.
VredniStvo in opravništvo.
Tuj ci.
13. decembra.
Pri Maliči: Alfonz Pavich pl. Pfauenthal, c. k. dvorni svetnik, iz Zadra. — Gustav Sundheimer, kupec, iz Frankobroda. — A. Nadler, S. Werthlieimer, Karl Splavik, kupci, z Dunaja. — Žiga Friedrich, kupec, iz Štajarskega. — Marija Eizzoli, kupe. soproga, iz Rudolfovega.
Pri Slonu: Alojzija Walbaeh, gled. igralka, z Dunaja. — J. Obkircher, kup. potovalec, iz Gradca. — Josip Trautmann, kupec, iz Gradca. — Adolf Schaffer, iz Maribora. — Globočnik, posestnik, iz Železnikov. — Kat. Podkrajšek, zasebnica, iz Godoviča.
Duiižijskii borza.
14. decembra.
Papirna renta po 100 gld.	79 gi. 15
Sreberna „	,,	,,	.	79 ,, 70
4% avstr, zlata renta, davka prosta .	98 „ 65
Papirna renta, davka prosta	93 ., 80
Ogerska zlata renta 6%	.	120	40
n	n	l H ■	87 „ 70
„ papirna renta 5 %	85 ., 30
Kreditne akcije	.	. 160 gld.	283 „ -
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	107 „ -
„ avstr.-ogerske banke	837 „ -
,, Landerbanke	107 „ 50
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu	615 „ -
„ državne železnice .	311 „ 75
,, Trainway-društva velj. 170 gl. .	218 „ -
4% državne srečke iz 1.1854 250 gl.	121 „ 25
4%	„	„	„ „ 1860 500 „	134 ,, 70
Državne srečke iz 1.1864	100 „	167 „ -
,, ,, „ 1864	50 „	166 ., 50
Kreditne srečke	.	.	100 „	172 „ 50
Ljubljanske srečke .	.	20 ,,	23 „ -
Rudolfove srečke .	10 .,	19 „ 25
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104 „ -
Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice	103 „ -
„	„ Ferdinandove sev. „	104 ., 50
London 		121 „ -
Srebro			?!
Ces. cekini		5	72
Francoski napoleond.	9 „ 60
Nemške marke		59 ., 35
Prav lepo in okusno vezane
Vtirale Innu,
(oblika mali folio),
izdaja Pustet-a v Keznem (1882),
posebno priporočamo
za sv. maše o bližnjih božičnih praznikih.
Ta knjiga ima prav pripravno obliko, trden papir, ter čist in razločen tisk.
Cena: v rodečem šagrinu vesam s slaio obrezo 25 gold., s pozlačenimi platnicami 30 golti., ravno talce s posrebrenimi olcovi 37 gl. 50 kr., s pozlačenimi olcovi 45 gl., posebno okusno v telečjem usnji vezane (temnozelene barve) s lepo okinčanimi olcovi 80 gl. itd. itd.	(3)
M&f&ltikft tafeTOEm
v Ijjubljani.
Najboljše strune
za citre, kitare in gosli
iz znane tovarne	(1)
Bratje Kirchner-jevi na Dunaji dobivajo se v Ljubljani edino le pri
Va«o Petrioi(-u.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
'jtF' Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maličujsma-trati kot ponarejeno.
t trn
Varstvena znamka
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maličil“ z zraven stoječim znamenjem; 1 steki. 50 kr.
la_-ws» | s«.
Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinslu bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zalivalo, z vsem spoštovanjem udani
Fram Jug,
(21)	posestnik v Smarji p. Celji.
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.
Pomniti j evo (Dorsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 steki. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
c. k. priv.,
ne smele bi se v nijodnem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodeu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo,
Naročila iz dežele izvrže se takoj
v lekarni pri ..samorogu44
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Priznano nepokvarjene, izvrstne
voščene i?ei@
izdelujeta	OD
P. &. Ii. Neeiuann v Ljubljani.
V Št. Lorencu ob Teminlei
lahko nastopi kaki	(2)
deficijent ali penzijonist
dobro začasno službo, ni pa potrebno, da bi moral biti iz ljubljanske škofije. Imel bo ob nedeljah in praznikih eno opravilo in kaj malega spovedovanja. Za to bo imel prosto stanovanje, hrano, drva za kurjavo in v jeseni prosto biro. Zrak in kraj sta zdrava. Kdor želi sem priti, naj se nemudoma pismeno obrne do ondotnega župnika Ant. Hočevarja.