Kamniški UBČAN Št. 20 Leto XXXV Kamnik, 21. novembra 1996 Volitve 96 Kamnik brez »svojega« poslanca v državnem zboru Nobeden od 19 kandidatov, ki so v kamniškem volilnem okraju (10. volilni okraj v 1. volilni enoti, ki zajema območja bivših občin Idrija, Jesenice, Kranj, Tržič, Radovljica, Škof ja Loka in sedanje občine Kamnik) kandidirali za poslanca v državnem zboru, ni dobil dovolj glasov, da bi prišel v državni zbor. Od skupaj 22252 vpisanih volivcev se je volitev udeležilo 17352 volivcev ali 78%, kar je za okrog 5% več, kot je znašala udeležba na volitvah v celotni Sloveniji. Sorazmerno največ volivcev (od 80 do 85%) je prišlo na volišča na Križu, Soteski, na Pšajnovici, v Smar-ci, v Volčjem Potoku, v Mostah in v Smartnem. Med od- Ponovna razprava o ._ kamniškem grbu Določitev volišč za referendum 3. stran 3. stran Solidarci na Koroškem 5. stran Umetnik z vesoljsko dušo Bodo bistriški gozdovi vrnjeni? 8. stran Jani Pogačar spet uspešen 10. stran Kitajci in Egipčani med nami 12. stran Za eno poslansko mesto je morala določena stranka v volilni enoti zbrati najmanj 12359 glasov. O tem, koliko kandidatov in kateri kandidat z posamezne stranke v volilni enoti bo prišel v parlament, je odločalo število glasov, ki jih je zbrala stranka v volilni enoti (ne v volilnem okraju) in kako so se po deležu glasov razvrstili njeni kandidati na listi. Maks Lavrinc, kandidat na listi LDS, je sicer v kamniškem l. volilnem okraju dobil največ glasov (27,8%), toda z liste LDS v I. volilni enoti, kjer je LDS /brala glasov za dvoje poslanskih mest, bosta šla v parlament Jelko Kacin, ki je v 4. volilnem okraju dobil 31,3% glasov, in Darja Lavtižar Bebler, ki je v 1. volilnem okraju zbrala 30% glasov. Tako bo prvič v zgodovini slovenskega parlarhenta Kamnik ostal brez »lastnega« poslanca. To je ena izmed značilnosti volitev v državni zbor v naši občini 10. novembra letos. danimi glasovnicami je bilo 826 neveljavnih. Poglejmo, kako se je 16526 glasov razvrstilo med posamezne kandidate: Največ glasov (4606 ali 27,87%) je zbral Maks Lavrinc, Liberalna demokracija Slovenije, s 3612 glasovi ali 21,86% mu sledi Anton Hočevar, Slovenska ljudska stranka, nato pa z 2793 glasovi ali 16,9% Srečo Repanšek, Socialdemokratska stranka, na četrtem mestu je Janez Sušnik, Slovenski krščanski demokrati, s 1868 glasovi ali 11,30%, peto mesto je pripadlo Mojci Koretič, Združena lista socialnih demokratov, s 796 glasovi Naslednja, 2t številka Kamniškega občana bo Izšla v sredo, 4, decembra. Prispevke sprejemamo do srede, 27. novembra; oglase, zahvale In obvestila pa do ponedeljka, 2. decembra. Tone Rop, minister za delo v Titanu Pomoč za ohranitev delovnih mest V začetku novembra je podjetje Titan obiskal Tone Rop, minister za delo, družino in socialno varstvo. Po ogledu delovnega procesa se je pogovarjal z direktorjem podjetja Jožem Berlecem o programih zaposlovanja delavcev in ohranjanja delovnih mest. Junija letos se je namreč tudi podjetje Titan javilo na javni natečaj za pridobitev sredstev za ohranjanje delovnih mest in prekvalifikacijo delavcev. Če podjetje izpolni vse pogoje v razpisanem programu, gre za nepovratna sredstva, sicer pa samo za regresirano obrestno mero. Titan je na tem natečaju pridobil okrog 23 milijonov tolarjev, čeprav so pričakovali nekajkrat več, vendar so tudi s tem denarjem zadovoljni. Interesentov za razpisana sredstva je bilo namreč zelo veliko. Pred kratkim je bil objavljen nov projekt, na katerega se nameravajo tudi v Titanu dobro pripraviti. V sodelovanju tudi s tujimi partnerji bodo storili vse, da ne. bi bilo treba odpuščati delavcev in tako še povečevati števila brezposelnih v naši občini. Ob okrog 1100 zaposlenih, od katerih jih ima okrog sto pogodbo za določen čas, je sedaj na čakanju le nekaj delavcev, predvsem tistih, ki se bodo po preteku čakalne dobe lahko upokojili. F. S. ali 4,82%, sledijo Ivana Ska-men, Zeleni, s 642 glasovi ali 3,88%, Mateja Svet, Demokratska stranka Slovenije, s 599 glasovi ali 3,62%, Jos Za-lokar, Slovenska nacionalna stranka, s 446 glasovi ali 2,70%, Vinko Gobec, Demokratska stranka upokojencev Slovenije, s 365 glasovi ali 2,21%, Davorin Gregorič, Slovenska obrtno podjetniška stranka, s 135 glasovi ali 0,82%, dr. Aleksander Dopli-har, Slovenski forum, s 115 glasovi ali 0,7%, Marijan Štele, Zelena alternativa Slovenije, s 107 glasovi ali 0,7% vseh veljavnih glasov. Ostalih sedem kandidatov je zbralo po manj kot sto glasov. F. S. OSTAL. BO SPOMIN NA VELIKEGA MOZA: Svetčev pravnik prof. dr. predsednik SKS Podgorje Brane Bremsak sta k spominski plošči položila Mitja Bartenjev in venec. Ob 170-letnici rojstva Luka Svetca-Podgorskega Slovesno v Podgorju V nedeljo, 17. novembra, je bila v Podgorju sicer skromna, vendar prisrčna slovesnost. Sredi vasi pred Domom krajevne skupnosti so se zbrali številni domačini in gostje, da bi z odkritjem spominske plošče svojemu rojaku Luku Svetcu, narodnemu buditetju, pesniku, politiku in notarju, počastili 170-letnico njegovega roj- stva. Svetec je bil rojen v Podgorju 8. oktobra 1826. Med gosti so bili poleg župana občine Kamnik Toneta Smolnikarja s sodelavci tudi Svetčevi sorodniki, med njimi gospa Milica Bartenjev Svetec, Svetčeva vnukinja, in pravnu-ka dr. Mitja Bartenjev, ki živi v Ljubljani, in Franc Svetec iz Kostanjevice. Slovesnosti pa so se udeležili tudi predstavniki občine Litija z Martinom Brilejem in Ivanom Godcem, z njimi pa so prispeli tudi pevci litijskega okteta Valvasor, ki so s svojo pesmijo popestrili kulturni program. Spominsko ploščo, ki jo je izdelalo kamnoseštvo Vetto-razzi iz Stranj, je odkril župan Tone Smolnikar, ki je med drugim dejal, da tudi s takimi slovesnostmi dokazujemo, da smo Slovenci, ki želimo tudi v prihodnje ustvarjati skupaj, izrazil je željo, da bi tudi povolilni dnevi in tedni dokazali, da želimo skupaj nadaljevati tisto, kar smo ustvarili v zadnjih šestih letih. Ta slovesnost je tudi dokaz, da smo v preteklosti pomembne ustvarjalce naše zgodovine premalo cenili in premalo pozornosti posvečali ljudem, ki so svojim delom ponesli v svet ime našega Kamnika. Zahvalil se je tudi vsem Podgorcem, ki so kljub nekaterim težavam uspeli pripraviti to slovesnost v spomin velikemu rojaku. Nadaljevanje na 2. strani Svetec se je vse življenje boril za pravico do slovenščine v šoli, za slovensko univerzo... je dejal prof. dr. Matjaž Kmecl. Odkritje spominske plošče Luku Svetcu so omogočili: - OBČINA KAMNIK, - NOTARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, - OBČINSKA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK in Gostinska oprema Toni, Avtoservis Mikuš, Izpušni sistemi Ambrož, Trgovina Podgorka, Gostilna pri Slavki, Bistro Nitka, Nov Sistem d. o. o., Usnjena galanterija Škraba, Lesna galanterija Kremžar, Ključavničarstvo Bračič. Spominsko ploščo je v imenu občine Kamik kot pokrovitelja slovesnosti odkril župan Tone Smolnikar. NA'ZALO KNJIGARNA in PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL: 817-321 VEČJE KOI jVATJiV UREDIMO TUDI TISK Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 Miklavž že kupuje pri nas! Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. L 2 21. novembra 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Slovesno v Podgorju Nadaljevanje s t. strani Po odkritju sta Svetčev pravnuk dr. Mitja Bartenjev in Brane Bremsak, predsednik sveta KS Podgorje, k spominski plošci položila venec. Nato pa je z izbranimi besedami o Svetčevem življenju in njegovi vlogi v slovenski zgodovini spregovoril prof. dr. Matjaž Kmecl. Med drugim je prisrčno pozdravil vse, ki so počastili spomin tega več kot zaslužnega, pa tudi več kot pozabljenega Slovenca. Luka Svetec Podgorski spada k tistemu rodu slovenskih voditeljev, mislecev in usmerjevalcev slovenske prihodnosti, ki so na pionirski način utemeljevali moderno slovenstvo, je med drugim dejal dr. Kmecl. (Daljši povzetek Kmeclovega govora bomo objavili v prihodnji številki). Na koncu je dejal da je prav, da so Podgorci kljub nekaj zapletom postavili to spominsko ploščo in da so ponosni na svojega rojaka, če že današnji lastniki hiše niso. Slovenci imamo vedno težave s svojim zgodovinskim spominom. »Tako smo tudi Svetca v veliki meri pozabili, čeprav je bil pooseb-ljenost tega, kar je za nas danes neke vrste nadstrankarsko slovenstvo,« je zaključil dr. Kmecl. Pisan kulturni program v organizaciji Zveze kulturnih organizacij, povezoval ga je Tone Ftičar, so zbranim predstavili pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira z zborovodjem Marjanom Ribičem, pevke terceta Veronika in litijski oktet Valvasor. Tone Ftičar pa je predstavil odlomek iz Svet-čeve pesmi Peter Klcpec. K slovesnemu razpoloženju je po svoje prispevalo tudi vreme, saj je po zadnjih deževnih dneh prav v času prireditve posijalo sonce. Tako se je po letu drji uresničilo tudi pričakovanje našega uredništva, ki je u času od januarja do maja in še kasneje objavilo več prispevkov o Luku Svetcu. FRANC SVETELJ Upravna enota Kamnik si prizadeva izpolniti pričakovanja Upravičencev po vojnih zakonih Upravna enota Kamnik se je v okviru Oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, na uveljavitev novih zakonov na področju varstva vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja pripravila tako kadrovsko kot organizacijsko, vse seveda v mejah sicer zelo omejenih finančnih sredstev, ki bi omogočala upravni enoti optimalno delo. Potrebno je tudi poudariti precej zakasnelo izdajo izvršilnih predpisov, vezanih na nove zakone, ki so omogočili reševanje posameznih zahtevkov. Vse to so objektivne danosti, ki so pogojevale delo upravne enote. Sicer pa se Upravna enota lahko pohvali z zavidljivim rezultatom svojega dela na tem področju, kar kažejo naslednji podatki. V letu 1995 je bila sprejeta nova zakonodaja na področju vojnih zakonov, ki je začela veljati s 1.1.1996. Sprejeti so bili Zakon o vojnih invalidih, Zakon o žrtvah vojnega nasilja in Zakon o vojnih veteranih. S 1.1.1996 pa smo začeli na upravni enoti-tudi sprejemati vloge, ki pokrivajo vsa tri področja, tako smo sprejeli preko 1320 vlog samo za področji vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja. Za področje za- Zelo sem ganjena, da Podgorci niste pozabili na mojega starega očeta, za kar se vam lepo zahvalim, je dejala gospa Milica Bartenjev Svetec, Svetčeva vnukinja, ki bo 24. novembra slavila svojo devetdesetletnico. Ob tej priložnosti so ji čestitali tako Podgorci kot Litijani, čestitkam pa se pridružujemo tudi mi. V Litiji odkriti spomenik Luku Svetcu V petek, 15. novembra, so se tudi Litijani oddolžili spominu svojega dolgoletnega someščana in vsestransko zaslužnega moža Luka Svetca. Ob 170-letnici rojstva in 75-letnici smrti so mu na ploščadi pred občinsko hišo, v bližini kraja, kjer je nekoč stala Svetčeva hiša z notarsko pisarno, odkrili lep spomenik, delo domačina akademskega kiparja Zlata Rudolfa. Doprsni kip sla skupaj odkrila dr. Mitja Bartenjev, Svetčev pravnuk, in litijski župan Mirko Kaplja. Slovesnosti so se poleg številnih gostov, med njimi je bila tudi 90-letna Svetčeva vnukinja gospa Milica Bartenjev Svetec, in krajanov udeležili tudi predstavniki kamniške občine s podžupanom Tonetom Steletom in predsednikom sveta KS Podgorje Brankom Bremšakom. O življenju in delu Luke Svetca so spregovorili župan Mirko Kaplja, v imenu glavnih organiza- torjev odkritja Villa Litta kluba in odbora Litija skozi čas pa Tine Brile j in Ivan Godec. O Svetčevi vlogi v slovenski literarni in politični zgodovini pa je govoril slavnostni govornik prof. dr. Matjaž Kmecl, ki je med drugim dejal, da je Luka Svetec leta 1948, ko je prišlo v takratnem habsburškem cesarstvu do revolucionarnih premikov, stopil v vrste tistih Slovencev, ki so predstavljali neke vrste avantgardo za slovensko osamosvojitev, ki so postavili na noge prvi slovenski politični program tako imenovane zedi-njene ali združene Slovenije, ki so v ta program tudi verjeli in vanj vložili tudi vse svoje talente. V tej zvezi je omenil tudi Svetčev ma-nifestativni govor, ki ga je imel v slovenščini kot poslanec v kranjskem deželnem zboru leta 1864. »Ne smemo pozabiti, da je bilo to v času, ko se je v takrat povsem nemških šolah slovenščina poučevala le kot tuj jezik, po- gumno dejanje,« je dejal Kmecl, ki je posebej podčrtal tudi Svetčeva prizadevanja za slovenske učbenike in številna druga njegova na-rodnobuditeljska dejanja. Svetec je kljub delitvi Slovencev konec prejšnjega stoletja na dva tabora dejal, da ni ne v enem ne v drugem taboru, pač pa samo v taboru slovenskega naroda. Pri tem je vztrajal do svoje smrti leta 1921 v Litiji. Po odkritju spomenika je župan Mirko Kaplja povedal, da Litija danes uspešno nadaljuje izročila Luke Svetca na kulturnoizo-braževalnem področju. Prihodnje • leto bodo namreč vpisali prvo generacijo dijakov v novi litijski gimnaziji. Svetčeva vnukinja Milica Bartenjev Svetec pa se je iz srca zahvalila Litijanom, da so ohranili spomin na njenega starega očeta. V imenu krajevne skupnosti Podgorje pa je udeležence slovesnosti pozdravil in jih povabil na odkritje spominske plošče Luku Svetcu v Podgorju predsednik sveta KS Podgorje Brane Bremsak. V kulturnem programu so poleg domače pihalne godbe in po starosti drugega slovenskega pevskega zbora Lipa, ki ga je ustanovil Luka Svetec, sodelovale tudi pevke terceta Veronika iz Kamnika, ki so jih poslušalci še posebej toplo pozdravili. F. SVETEU ZAHVALA Ob otvoritvi vrtca v Novem trgu 26b se zahvaljujem najprej našim otrokom za prijeten program, vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so skrbno pripravili svoje igralnice in hkrati vestno izvajajo vzgojni program na stari lokaciji. Rada bi se zahvalila Ministrstvu za šolstvo in šport za strokovno pomoč in računalnik, ki so nam ga podarili, KNJIGARNI IN PAPIRNICI FORUM za televizijo, podjetju PULITUS za videorekor-der, g. FLISKU, ki je opremil naše igrišče in večnamenski prostor, za podarjene elemente, SLIKOPLESKARSTVU ORAZEM za podarjen oplesk večnamenskega prostora in vsem ostalim, ki so karkoli prispevali, da bo naš vrtec čim prej polno zaživel na novi lokaciji. MARIJA BOROŠA, ravnateljica VVZ kona o vojnih invalidih pa smo izdali preko 600 provedbenih odločb, saj jc bilo potrebno prevesti pravice, ki so bile priznane po starem zakonu na osnovo novega zakona. Za izdajo teh odločb jc bilo potrebno izpeljati 150 ugotovitvenih postopkov. Zahtevkov za priznanje statusa žrtev vojnega nasilja je bilo prejetih 775, za priznanje statusa vojnega veterana pa prek 515. Poleg teh pa smo prejeli še 30 ostalih vlog na našem področju. Vsega skupaj 1320 zahtevkov. S področja žrtev vojnega nasilja jc bilo do sedaj na prvi stopnji rešenih 310 zahtevkov, od tega 55 za prisilne mobilizirance. Za rešitev teh zahtevkov pa je bilo potrebno zapisati na zapisnik več kot 200 izjav prič in izjav strank. Zt več kot 300 zahtevkov pa smo poiskali tudi dopolnilne materialne dokaze v Arhivu Republike Slovenije, Muzeju novejše zgodovine in Gorenjskem muzeju v Kranju. Od lega je 230 vlog poslanih v revizijo na drugo stopnjo. Od avgusta 1996 izplačujemo doživljenjsko rento žrtvam vojnega nasilja, ki že imajo rešene zahtevke oz. potrjene odločbe druge stopnje. Rento prejema že 100 upokojencev. Trenutno poteka tudi prijava 100-tih žrtev vojnega nasilja v zdravstveno zavarovanje - prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Na področju vojnih veteranov so vsi upravičenci, ki izpolnjujejo zahteve zakona o vojnih veteranih, vpisani v evidenco vojnih veteranov in imajo s tem priznan status vojnega veterana. Od tega smo jih 350 že prijavili v prostovoljno zdravstveno zavarovanje in jim tudi že razdelili izkaznice za PZZ. Na rešitev zahtevkov za priznanje veteranskega dodatka pa čaka približno 80 upravičencev. UPRAVNA ENOTA KAMNIK Telefonija v Komendi Spomladi jc KS Komenda preko medijev najavila skorajšnji pri-četek gradnje telefonije v vseh treh KS. Povod za tako informacijo je bil pričetek zbiranja soglasij, razpis investicije v Uradnem listu in same informacije, dane s strani TELEKOMA. Po terminskom planu bi se morala gradnja pričeti v juniju 1996, do 15. oktobra 1996 pa bi moral biti tehnični prevzem centrale. Vzroki za zamujanje pri izgradnji Za sam pričetek gradnje telefonije (polaganje optičnega kabla od Bakovnika do Komende) so kriva trda pogajanja z nekaterimi lastniki zemljišč na omenjeni trasi, kasneje pa se jim je pridružilo še Cestno podjetje Ljubljana oz. Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki nista izdala soglasja zaradi neusklajenega projekta telefonije in rekonstrukcije ceste skozi Moste. Po nekajkratnih sestankih je zadeva re- Svetčev doprsni kip, delo ak. kiparja Zlata Rudolfa, na ploščadi pred občinsko hišo v litiji sta odkrila litijski župan Mirko Kaplja in prof. dr. Mitja Bartenjev. Popravek V članku B. Pollaka, objavljenem v prejšnji (19.) številki Kamniškega občana, »Uspeh mladih kamniških raziskovalcev«, nam je tiskarski škrat zagodel tako, da je spremenil del teksta. Ta bi se moral pravilno glasiti: »Tadva sta pod mentorstvom profesorice Sonje AHLIN in ob strokovni pomoči profesorice Mirine Zupančič, direktorice Kulturnega centra v Kamniku, in višjega kustosa muzeja Zaprice Marka Lesarja obdelala eno najpomembnejših plemiških družin 13. stoletja pri nas, to je grofe Andcške.« Tudi pri podnapisu pod fotografijo je imel škrat vmes svoje prste, saj je vrstni red imen zamenjan, tako da bi pravilno moral biti naslednji: »Mitja Špende in Robert Jeras«. Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo. Uredništvo Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. lektor Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK Na podlagi 12. člena zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list Republike Slovenije, št. 16/92) Upravna enota Kamnik, Orjde-lek za upravne notranje zadeve izdaja RAZGLAS O RAZGRNITVI VOLILNIH IMENIKOV ZA VOLIŠČA V OBČINI KAMNIK ZA REFERENDUM O SPREMEMBI VOLILNE ZAKONODAJE ZA DRŽAVNI ZBOR. 1. Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve, soba l.c, do vključno 22.11.1996. 2. Občani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če jc nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva občan ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Mihael NOVAK, dipl. ek. šena, izdano je tudi že gradbeno dovoljenje. Še večji problem pa so še nekateri lastniki parcel v vseh treh KS, ki ne dovolijo prekopa zemljišč. V določenih primerih gre za odklanjanje soglasja iz principa (ljudje pač že imajo telefon), v nekaterih pa za nenormalne odškodninske zahtevke. Kaj je narejenega in kakšne so trenutne aktivnosti? V poletnih mesecih so v prostorih pošte v Komendi že zmontirali novo digitalno centralo. Pridobije-^ no je gradbeno dovoljenje za polaganje optičnega kabla v celoti, dano pa je tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo krajevnega kabelskega omrežja (KKO) za del Križa (odprta ostaja trasa od glavne ceste proti cerkvi in nato proti lovski koči). Skoraj v celoti so pridobljena soglasja v Mostah in Suhadolah, problem pa obstaja na relaciji do Žej. Na področju KS Komenda sta bolj ali manj rešeni trasi Komenda - Gmajnica - Gora - Mlaka, skozi Podboršt in nato proti Komend-ski Dobravi. Intenzivno se dela na delu novega naselja v Komendi, na Klancu, v Potoku, na Bregu in v Nasovčah. Na relacijah, kjer ne bodo pravočasno izdana oz. pridobljena soglasja, novi telefoni zaenkrat ne bodo zvonili! Vsi. ki sc vozite proti Kamniku, ste lahko opazili, da je TELEKOM že pričel z izgradnjo jaškov in izkopi za optični kabel v Mostah in na Križu. Pričetek razvoda omrežja pa se napoveduje za II. 11.1996 s startom na Križu. Priprava na kabelsko televizijo Naše aktivnosti so poleg pomoči pri zbiranju soglasij usmerjene v sočasno polaganje kabla za pripravo na kabelsko televizijo (CATV). Ker nam trenutno ni znan interes krajanov glede CATV, želimo v prvi fazi položiti cevi na vseh glavnih trasah, tako da bi bile zajete vse vasi. Kasneje pa bi nadaljevali z razvodom do posameznih uporabnikov. Upamo, da bodo s TELEKOMOM dosegli uspešen dogovor glede odškodnine za uporabo istega rova. Informacije o ISDN sistemu V zadnjem času se na KS Komenda nasljavljajo tudi različna vprašanja glede možnosti izgradnje oz. uporabe ISDN sistema (digitalno omrežje z integriranimi storitvami). Ta sistem omogoča širši spekter storitev (identifikacija kli-catelja, obvestila o stroških, preusmerjanje klica), krajši čas vzpostavljanja zveze, hitrejši in nepopa-čen prenos podatkov itd. ISDN sistem je priporočljiv predvsem za podjetja, obrtnike in poslovneže. Telefonska centrala v Komendi zaenkrat še ne bo omogočala direktne uporabe ISDN storitev, vendar pa razvoj poteka v tej smeri, da bo z določenimi posegi v centrali v bodoče tudi to možno. Vendar pa vrata za ISDN kljub temu niso zaprta. S tehničnimi posegi (multipleksorji) bi bilo možno opravljati tč storitve zaenkrat preko centrale v Kamniku. V kolikor je interes med krajani za ISDN dovolj velik, bi bil TELEKOM pripravljen za takšno investicijo (vsaj 20 interesentov). Podrobnejše informacije lahko dobite na brezplačnem telefonu 080 80 80 (TELEKOM), osnovne informacije in prijavnice pa lahko dobite tudi na sedežu KS Komenda. Če bo interes zadovoljiv, se bomo vsekakor trudili, da bodo ISDN storitve dosegljive tudi pri nas. Velja pa poudariti, da bodo imela prednost v izgradnji tista področja, ki se bodo prej prijavila. Zato ne gre odlašati! , Naj na koncu ponovno apeliramo na vse, ki soglasja za prekop zemljišč še niste dali, da to storite čimprej in s tem omogočite telefonski priključek tudi ostalim krajanom. Predstavnik krajevne skupnosti bo v času izgradnje telefonije, v kolikor bo to potrebno, tudi prisoten na terenu. V primeru, da bi prihajalo do nesoglasij med izvajalci in lastniki parcel in jih ne boste uspeli razrešiti, se lahko obrnete za pomoč na KS. • ZA KRAJEVNO SKUPNOST KOMENDA ROMAN GROŠELJ Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 21. novembra 1996 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Ograje ovirajo promet in pluženje snega »Predlagam, da se v Kamniškem občanu objavijo normativi za postavljanje ograj in robnikov ob cestah in ulicah,« je na 5. seji občinskega sveta predlagal svetnik VINKO OVIJAČ. Po njegovem mnenju je veliko ulic, na katerih zaradi ograj in robnikov ni možno srečevanje vozil in pluženje snega. Vedno več je tudi primerov, ko lastniki z dvigovanjem nivoja dvorišč in gradbišč usmerjajo vodo na cesto. Tudi nasut je in betoniranje ob potokih dviga nivo vode ob poplavah. Župan Tone Smolnikar v svojem odgovoru med drugim pravi, da zakon o cestah določa varovalni pas, ki meri za industrijske, rudarske in druge gospodarske objekte in naprave pri magistralnih cestah 100 m, pri regionalnih cestah 60 m in pri lokalnih cestah 30 m. Za stanovanjske, poslovne, pomožne in podobne stavbe je varovalni pas širok pri magistralnih cestah 60 m, pri regionalnih 20 m in pri lokalnih cestah 30 m. Za ograje, razen za tiste, ki so postavljene na vrhu podpornega ali opornega zidu, je varovalni pas pri magistralnih cestah širok 10 m, pri regionalnih in lokalnih cestah pa 3 m. Širina varovalnega pasu se meri od zunanjega robu cestnega sveta. V naseljenih krajih in v hribovitih predelih pa je mogoče dovoliti graditev objektov tudi v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta zaradi morebitne razširitve ceste. Za graditev v varovalnem pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca ceste. Dovozni priključki in pristopi morajo biti urejeni tako, da se na cesto ne nanaša blato in drug material in da se cesta in cestni objekti ne poškodujejo oziroma, da se zaradi tega ne ogroža promet. Pri graditvi in rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki predvidijo v projektih za rekonstrukcije. Priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojnega upravljalca ceste. Prepočasna sanacija regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino Na oktobrski seji občinskega sveta je svetnik Demetrij Perčič dejal, da sanacija regionalne ceste skozi Tuhinjsko dolino poteka sila počasi. Samo v naselju Buč se delavci cestnega podjetja zadržujejo na zelo kratkem odseku že tri tedne. Zato je v imenu svetnikov LDS predlagal županu, naj čimprej opravi ustrezne razgovore z izvajalcem del in tako pospeši prenovo te ceste. Invalidom omogočiti parkiranje pred zdravstvenim domom Franc Orešnik je na zadnji seji predlagal občinski upravi, naj čimprej zagotovi stalno parkirno mesto za avtomobile invalidov, ki prihajajo v kamniški zdravstveni dom. Parkirno mesto z ustreznimi oznakami naj bi bilo tik ob glavnem vhodu v stavbo. Prav tako je predlagal, naj bi invalidom s pomočjo daljinskega upravljalca omogočili dostop z avtomobilom do lekarne na Šut ni, kadar je ta dežurna. Up-ravljalec naj bi bil invalidom dostopen pri dežurni službi v zdravstvenem domu. Občinski svetniki za ovalno mizo? Sedanja ureditev občinske sejne dvorane spominja na šolske klopi ali na predpolopno kinodvorano, je na zadnji seji dejal svetnik Rudi Meršak in dodal, da je taka ureditev žaljiva in ne omogoča kvalitetnega in odgovornega dela. Zato naj se po njegovem mnenju uredi tako, da se bodo svetniki, ki bodo v njej v štirih letih preživeli okrog 500 ur, ugodno počutili. Pri njeni ureditvi bi morali upoštevati mnenja stroke in mnenja svetnikov. Predlagal je, naj bi svetniki sedeli za ovalno mizo. (fs) Vi sprašujete, župan odgovarja Glede na pogoste prometne zastoje na severnem delu kamniške obvoznice sem prepričan, da bi ob preusmeritvi prometa s Trojan skozi Tuhinjsko dolino prišlo do stalnega prometnega zastoja v Kamniku, povečane nevarnosti za udeležence v prometu, predvsem za nekaj sto šolarjev, do povečanega hrupa in onesnaženja. Gospoda župana sprašujem, kaj je že in kaj bo še storil, da do preusmeritve prometa ne bo prišlo? (M. R., Vrhpolje) Ob času gradnje avtoceste od Lukovice do Vranskega, torej tudi skozi Trojane, se žal ne bomo mogli izogniti dejstvu, da bodo občasni obvozi za osebna vozila skozi Tuhinjsko dolino, Kamnik, Duplico, Podgorje, Moste in naprej čez Vodice. Investitor DARS se je lani dolgo časa izogibal podrobnejšim informacijam, ali bo v času gradnje zgradil tako imenovane »gradbiščne« obvoze, ali bo promet moral potekati tudi preko Kamnika. Januarja letos je bilo jasno rečeno, da sta neobhodni obe možnosti, s tem, da bo potrebno osebni promet preusmerjati preko Kamnika, medtem ko naj bi za tovorni promet usposobili obvoze na posameznih gradbiščih. Ta informacija je bila izhodišče za dolgotrajna pogajanja in tudi za razprave na svetu Občine Kamnik, da mora investitor skupaj z Direkcijo za ceste oz. Ministrstvom za promet in zveze cesto skozi Tuhinjsko dolino do avtoceste pri Vodicah usposobiti za varen promet in odpraviti vsa kritična mesta. S predsednikom DARS sem podpisal pogodbo, v kateri je v dvajsetih točkah zajeta vsa problematika in zahteve po zagotovitvi varnega prometa. Že nekaj mesecev so na omenjeni cesti gradbeni stroji, delavci hitijo z deli, da do prihodnjega poletja, ko naj bi se začela gradnja avtoceste Lukovica-Vransko, uresničijo točke iz podpisane pogodbe. Ob tem je potrebno omeniti, da se je v zadnjem letu, zlasti za- lupan Tone Smolnikar radi velikih zastojev prometa na Trojanah, promet skozi Kamnik močno povečal, saj vozniki uporabljajo bližnjico in se s tem izognejo zastojem. Tega seveda voznikom nihče ne more prepovedati. Torej tudi župan ne more storiti ničesar, da ne bi prišlo do preusmeritve prometa, saj lahko rečem, da je do te potihem že prišlo. Osebno si bom s sodelavci še naprej prizadeval, da se čimprej uresničijo dogovorjene obveznosti za zagotovitev varnejšega in boljšega prometa. Ko bodo gradbišča na Trojanah odprta in ko bo promet skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik še večji, pa bomo skupaj z drugimi odgovornimi morali z dodatnimi ukrepi poskrbeti, da ne bomo ogrožali varnosti vseh udeležencev v prometu in seveda prizadetih prebivalcev. Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95, 38/96 in 43/96) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10, volilna enota št. 1 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČA IN OBMOČJA VOLIŠČA za predčasno glasovanje državljanov na zakonodajnem referendumu o spremembi volilne zakonodaje za državni zbor Republike Slovenije dne, 8. decembra 1996 v volilnem okraju št. 10 1. VOLIŠČE št. 997 bo v prostorih Občine Kamnik za volivce občine Kamnik. II. Predčasno glasovanje bo v torek, dne 3.12.1996, sredo, dne 4.12.1996 in četrtek, dne 5.12.1996 od 9. do 17. ure. REPUBLIKA SLOVENIJA Stanislava Avbelj OKRAJNA VOLELNA KOMISIJA PREDSEDNICA KAMNIK OKRAJNE VOLILNE Številka: 009-2/96 KOMISIJE Datum: 11.11.1996 Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95, 38/96 in 43/96) izdaja Okrajna volilna komisija v volilnem okraju št. 10. volilna enota št. 1 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na zakonodajnem referendumu o spremembi volilne zakonodaje za državni zbor Republike Slovenije, dne 8. decembra 1996 v volilnem okraju št. 10 KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št 10/01 bo v Kulturnem domu Motnik za volivce naselij: Motnik, Zgornji Motnik, Zajasovnik, Bela (hišne št. 10-11, 13-18 in 28-31 KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št. 10-/02 bo v dvorani Kulturnega doma v Špitaliču za volivce naselij: Špitalič, Okrog pri Motniku, Bela (hišne št. 1-9, 12, in 19-27) KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št. 10/03 bo v Kulturnem domu na Lazah za volivec naselij: Zgornji Tuhinj, Stara Sela, Češnjice, Golice, Liplje, Črni Vrh v Tuhinju, Cirkuse, Veliki Hrib, Mali Hrib in Laze v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št. 10/04 bo v Kulturnem- domu Šmartno za volivce naselij: Šmartno, Buč, Sidol, Stebljevek, Kostanj, Gradišče v Tuhinju, Hruševka, Podbrcg, Ravne pri Šmartnem in Praproče v Tuhinju KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št. 10/05 bo na Malem Rakitovcu št. 2 pri Filipu Zibertu za volivce naselij: Pšajnovica, Gabrovnica, Laseno, Mali Rakitovec in Veliki Rakitovec KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št. 10/06 bo v Kulturnem domu Srednja vas za volivce naselij: Loke v Tuhinju, Srednja vas, Podhruška, Potok, Vaseno, Pirševo in Snovik KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 10/07 bo v Gasilskem domu Sela za volivce naselij: Sela, Znojile, Žubejevo, Bela Peč, Poljana, Trobelno, Rožično, Studenca, Markovo in Sovi-nja Peč KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št. 10/08 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje za volivce naselij: Ne-vlje, Briše, Oševek, Tučna, Vrhpolje volišče št. 10/09 bo v gostilni Zlata Kaplja na Vrhpolju za volivce naselij: Hrib pri Kamniku, Vir pri Nevljah,1 Poreber, Soteska KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 10/10 bo v prostorih Krajevne skupnosti Godič za volivce naselij: Godić, Brezje nad Kamnikom, Vodice nad Kamnikom in KršiC KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 10/11 bo v Gasilskem domu na Gozdu za volivce naselja Gozd volišče št. 10/12 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd za volivec naselij: Pod-studenec, Žaga, Krivčevo, Smrečje. Podlom, Zavrh pri Črnivcu, Kališc volišče št. 10/13 bo v gostilni GRKMAN Franc, Črna 9 za volivce naselij: Črna pri Kamniku in Potok v Črni KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 10/14 bo v Osnovni šoli Stranje za volivce naselij: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje, Stolnik, Zagorica, Kregarjevo, Bistričica, Okroglo, Klemenčevo, Zakal, Stahovica, Županje Njive, Kamniška Bistrica in Velika Planina KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št. 10/15 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice za volivce naselij: Tu-njice, Tunjiška Mlaka, Laniše, KoSiše (hišna št. od 15-21) KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 10/16 bo v prostorih Društva upokojencev Glavarjeva 104, Komenda za volivce naselij: Gmajnica, Gora pri Komendi, Mlaka, Podboršt pri Komendi, Komcndska Dobrava, Breg pri Komendi, Potok pri Komendi, Nasov-če. Klanec in Komenda: Kranjska pot, Remicova pot, Zajčeva cesta. Glavarjeva, Krekova, Čebuljeva, Urhova, Jczerškova, Zidružna in Sadarjeva KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št. 10/17 bo v Gasilskem domu Križ za volivce naselja Križ KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št. 10/18 bo v Osnovni šoli Moste za volivce naselij: Moste, Žeje pri Komendi in Suhadole KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 10/19 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje za volivce naselja Podgorje KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št. 10/20 bo v Kulturnem domu Šmarca za volivce ulic: Bistriška, Dr-novo. Gmajna, Gornji log Grintovška, Gubčeva, Habjanova, Jeranova, Kamniška, Kolenčeva, Koroška, Livada, Mala pot. Mlinarska, Nova pot, Nožiška, Obrtniška, Orehova, Pibernikova, Poljska, Pot iz vasi, Primoževa, Radomeljska, Sončna, Spodnji log, Stegne, Štajerska, Trata, Trg padlih borcev. Zelena pot KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št. 10/21 bo v večnamenskem domu Volčji Potok za volivce naselij: Volčji Potok in Rudnik pri Radomljah KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 10/22 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja peč za volivce naselij: Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Velika Lasna, Trebelno pri Palovčah in Vranja Peč KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 10/23 bo v Kulturnem domu Duplica za volivce ulic: Dobajeva, Jakopičeva, Jelovškova, Ljubljanska (hišne št. od 14/A-86), Domžalska, Jamova, Groharjeva volišče št. 10/24 bo v Osnovni šoli Duplica za volivce ulic: Črnivška, Rudniška, Prvomajska, Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Klavčičeva, Šipkova, Slatnarjeva, Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Meninska KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št. 10/25 bo v domu Partizan Mekinje za volivce ulic in naselij: Polče-va, Antona Kotarja Martina, Tineta Zajca, Pot na Jeranovo, Cankarjeva, Cesta treh talcev, Molkova, Drnovškova, Neveljska, Jeranovo, Zduša, Podjelše KRAJEVNA SKUPNOST CENTER volišče št. 10/26 bo v prostorih Občine Kamnik za volivce ulic: Trg talcev, Medvedova, Žebljarska, Fužine, Tunjiška, Levstikova, Kettejeva, Pot na Poljane, KoSiše (hišne št. 1-14 in 22-29), Žale, Šlakarjeva, Samostanska, Glavni trg. Trg svobode, Prešernova, Maistrova, Gregorčičeva, Tomšičeva, Japljeva, Sadnikarjcva, Zaprice, Petruškova, Kolodvorska, Usnjarska, Šutna, Streliška, Parmova, Muzejska, Ekslerjcva, Frančiškanski trg, Šolska ulica, Na produ, Raspov prehod KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 10/27 bo v SENŠRM Kamnik za volivce ulic: Novi trg, Bevkova, Lobodova, Palovška, Perovo, Perkova, Na bregu, Na jasi, Pot na Dobravo, Pot v Rudnik KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št. 10/28 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik za volivce ulic: Kaju-hova. Kovinarska, Tkalska pot, Ljubljanska (hišne št. 2, 3,11, 12 in 13), Steletova, Zikova, Livarska, Podlimbarskega pot, Pot 27. julija in Bakovnik (hišne'št. 1 in 2) KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št. 10/29 bo v Osnovni šoli Toma Brejca Kamnik za volivce ulic: Mi-klavčičcva, Mumova, Aškerčeva, Mlakarjeva, Župančičeva, Kamniško-zasavskega odreda, Vavpotičeva, Vremšakova, Ljubljanska (hišne št. l/A, 1/B, l/C, l/Č, 3/ A, 3/B, 3/C, 4, 4/A, 5, 6, 7, 7/A, 8, 9 in 10), Svetčeva pot, Podgorska pot. Ogrinčeva, Jakoba Alešovca, Pot Marije Vere, Koželjeva, Parapatova, F. M. Pa-glovca. Kranjska, Jenkova, Rozmanova, Kersnikova, Kebetova, Čopova, Trdinova, Jurčičeva, Ljudevita Stiasnvja, Bergantova, Franca Pirca, Smolnikarjeva, Zupanova, Vegova, Toma Brejca, Vilka Rožiča in Frana Albrehta. REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA KAMNIK Številka: 009-2/96 Stanislava Avbelj Datum: 11.11.1996 PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Ponovna razprava o kamniškem grbu? Riba Faronika ali kača Veronika, to je zdaj vprašanje Na zadnij seji občinskega sveta, konec oktobra, se je ob razpravi o osnutku odloka o uporabi grba in zastave občine Kamnik med občinskimi svetniki razvila precej razgibana in polemična razprava, vendar ne o uporabi grba, pač pa o njegovi podobi, zla- Veliki pečat mesta Kamnik iz sredine 15. stoletja. sti o tem, ali sedanji opis grba v občinskem statutu ustreza zgodovinskemu izročilu ali drugače rečeno, ali naš sedanji grb res odraza vse sestavine, ki naj bi jih vsebovala najstarejša znana upodobitev kamniškega mestnega grba. Naj spomnimo na besedilo, ki je zapisano v 8. členu našega občinskega statuta: , »Grb ima obliko ovalnega ščita, na katerem jc med vrati stolpa s streho, ki ima na vrhu majhne line, upodobljena Veronika, pol kot dekle, pol kot riba s krono na glavi. Ob vznožju stolpa sta vsaksebi obrnjena zmaja. Na levi strani je šesterokraka zvezda, na desni pa zadnji mesečev krajec. Grb sft oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.« Tako torej sedaj veljavni občinski statut. Svetniki pa so opozarjali na mnoge spremembe podobe občinskega grba skozi zgodovino. Tako so menili, da nam je v naši zavesti na podlagi številnih legend o malograjski Veroniki bliže Veronika - kača kot pa riba, da se je zvezda spreminjala iz še-sterokrake v peterokrako, mesec iz prvega v zadnji krajec, da sta mesec in zvezda med seboj menjavala položaje, iz leve strani stolpa na desno in obratno. Nekaj časa je bila v kamniškem mestnem grbu namesto Veronike sv. Marjeta in še veliko podobnih pripomb je bilo slišati. Nekateri svetniki so opozarjali tudi na to, da je bila pred leti po- Suhi žig mestne občine Kamnik iz leta 1882. Sedanji kamniški grb. doba kamniškega grba obravnavana tudi na strokovnem simpoziju zgodovinarjev, da si občina ne more spet privoščili ne ravno poceni znanstvenih razprav na to temo ter da bi se bilo treba raje pogovoriti o uporabi grba in zastave. Vseeno pa so na koncu sklenili, da bodo z razpravo o odloku nadaljevali, ko bodo pridobili strokovno mnenje o izvirnosti sedanje podobe grba občine Kamnik, kot je zapisana v občinskem statutu. FRANC SVETELI 4 21. novembra 1996 LJUDJE IN DOGODKI Kamniški OBČAN 1. november - spomin na mrtve Organizacija Zveze borcev NOV je 30.10.1996 v sodelovanju z drugimi dejavniki ludi le-los pripravila spominsko slovesnost ob spomeniku padlih pr-voborcev NOB na Kamniških Žalah. Delegacija je pložila venec, obiskovalci pa prižgali svečke. Žalne slovesnosti se je udeležilo veliko število ljudi, več kot v prejšnjem letu. S tem so se spomnili vseh umrlih, ki so darovali svoja življenja za našo svobodo. V kulturnem programu je sodelovala Mestna godba, ki je zaigrala žalostinko, pevci Lire iz Kamnika pa so zapeli priložnostno pesem in recitalorki z recitacijami. Govornik na tej prireditvi je bil predsednik KS Novi trg Jože Zagore in zbrani množici med ostalim povedal: »Ko jesen obarva listje in so obrani plodovi celoletnega dela, nastopi trenutek, ko se človek mirno, zbrano in z zavestjo dobro opravljenega dela obrne k sebi in k vsem, ki so prispevali k bogati letini, predvsem pa se spomni listih, ki jim je kruta usoda preprečila, da bi tudi uživali zaslužene sadove svojega dela. To je trenutek spokoja in notranjega miru, poglobljene hvaležnosti in obljub, spominov in želja. V trenutkih tega poglobljenega miru so nenadoma vsakodnevna dogajanja, prepiri in nesporazumi, boj za Spomenik padlim prvoborcem na Kamniških Žalah Spomnili smo se vas, junaki! Topla in sončna oktobrska nedelja, 27. 10. 1996, je ob 14. uri h grobu padlim neznanim borcem NOB v Rakitovec privabila občane KS Pšajnovi-ca, borce NOV, krajane sosednjih KS in pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju. Na hribčku nad vasjo Mali Rakitovec, kjer v miru počivajo posmrtni ostanki neznanih junakov, so se med seboj pomešali glasovi otrok, ki so skoraj nevede preživeli desetdnevno vojno in rojstvo nove Slo- vodje recitatorskega krožka ga. Tanje ČALIČ DROBENIK pa so žalno slovesnost zaključili z recitali in petjem. Po končani žalni slovesnosti so se udeleženci zbrali pred KS Pšajnovica in pod staro lipo ob skromni zakuski izrekli marsikatero pamento. Naj končam z ugotovitvijo oz. besedami starega borca: »Mi, ki smo se takrat borili, smo vse zamere že zdavnaj pokopali, vse zdrahe pozabili, ostali so nam le spomini. Spomi- venije, z glasovi borcev druge svetovne vojne in glasovi, ki so takrat kol majhni otroci doživljali grozote te vojne. In ko je iz grl otrok zado-ncla tiha otožna melodija, so misli vseh za hip odtavale v čase, ko je zaradi pohlepa in nemogoče želje po nadvladi umrlo na stotisoče nedolžnih ljudi na vseh bojiščih širom po svetu. Borci so svojim nekdanjim tovarišem na grob položili venec in prižgali svečke v spomin. Tajnica KS Pšajnovica je vse prisotne v kratkem nagovoru seznanila z dogodki v daljni in bližnji preteklosti, pevski zbor in recitatorski krožek OŠ Šmartno pod vodsvom zborovodje g. Lučke DERGANC in ni, ki pa jih je potrebno ohraniti, da se bo vedelo, kako je bilo. Izplačalo se je, sedaj 50 let po padcu Hitlerja živim v svobodni Sloveniji. Med vojno je Hitler govoril: 'Poskrbite, da postane ta dežela spet nemška', jaz pa pravim, poskrbite, da ostane Slovenija svobodna in samostojna!« Obljubljam, v imenu mnogih, da bomo skrbeli za samostojnost in svobodo Slovenije, da se bomo vedno spominjali vseh, ki so s svojimi življenji priborili našo samostojnost in svobodo, pa tudi vseh tistih, ki so morali umreti, ker v času zmagoslavne evforije ni bila razumljena njihova drugačnost. IGOR KANIŽAR materialne dobrine, politika, volitve odmaknjene tako daleč, da se človek prav čudi, kako mu lahko tako in toliko zapolnjujejo njegovo vsakodnevno življenje. V ospredje njegove pozornosti se naenkrat postavi duhovni svet in z njim najvišje vrednote, kot so življenje, spoštovanje, razumevanje. Človek se zave svoje nepomembnosti v loku življenja, ki preko teh krajev teče od pra-davnine. Od tedaj do danes je ta tok pred te kraje in ljudi, ki so tu živeli, postavljal razne izzive in preizkuse, ki so jih morali premagovati in jim kljubovati, da so ohranili svoj rod in perspektive za svoje otroke. Tako je zgodovina od pra-davnine do danes polna pričevanj o pogumu in odločenosti posameznikov in skupin, ki so v usodnih trenutkih razumeli izzive in znali nanje odgovoriti. Košček za koščkom so tkali zgodovino svojega kraja in naroda in s tem postavljali zglede svojim potomcem. Tako so jih zavezovali, da so tudi oni v podobnih trenutkih znali ravnati enako. Človek se zaveda izziva, ki ga je pred vas postavilo leto 1941 in ki ste mu odgovorili s tem, da ste svoje življenje zastavili v bran svobode Slovencev, kot tudi izziva petdeset let kasneje, ko jc bila naša svoboda zopet ogrožena. V daljnem spominu se človek zaveda tudi izzivov v letih 1941, 1848 in drugih, ki so vsak v svojem času terjali odločnost in pogum za pravi odgovor. Ne glede na to, kako in kdo bo pisal zgodovino, ne bo mogel mimo dejanj in vloge vseh, ki so v obrambi domovine in njene svobode zastavili največ, kar so imeli: svoje življenje. Niso se obremenjevali z velikimi vprašanji zakaj in kako, temveč so odgovorili svojemu notranjemu klicu ljubezni do domovine in svobode. Nesebično in tiho, vendar pogumno in odločno so storili tisto, kar je kruti čas zahteval od njih. Prav je, da se za trenutek odtrgamo od vsakdanjih misli in jih posvetimo spominu na njihovo življenje in čas. Prav je, da se jim v mislih za njihovo odločenost in pogum zahvalimo, saj so nam omogočili, da uživamo življenje v svobodni in demokratični Sloveniji. Prav je, da se zavemo svoje odgovornosti do bodočih generacij, ki so nam jo s svojim ravnanjem naložili. In prav je, da se ob dnevu mrtvih zberemo ob njihovem grobu in v tihi človeški bolečini nanj položimo cvetje in prižgemo svečo in tako počastimo njihov spomin.« Po končani žalni prireditvi ob spomeniku prvoborcev so se vsi prisotni podali še k spomeniku padlim v I. svetovni vojni. Tudi tu je Mestna godba zaigrala in pevci Lire so zapeli pesem ter se tako spomnili vseh umrlih v takratni vojni. 1. november je tudi čas za resno razmišljanje o življenju ljudi in narodov in hkrati priložnost za razmišljanje o minljivosti vsega ob siceršnjih medsebojnih nesporazumih, ki smo jim priča v vsakodnevnem življenju. STANE SIMŠIČ Dobrodelni koncert SMBP Slovenska malteška bolniška pomoč (SMBP) je 25. oktobra zvečer v Hali komunalnega centra v Domžalah priredila triinpolurni dobrodelni koncert z naslovom Pomagajmo drug drugemu živeti in sreče bo dovolj za vse. Glavni pobudnik in organizator je bil njen član, tctraplegik Benjamin Znidaršič, ki je našel življenjsko zavetje v kamniškem domu starejših občanov. Benjaminu je uspelo za nastop pridobiti naslednje pevce in pevke, glasbene skupine, instrumentaliste in druge goste: Ivana Hudnika, Jožico Kališnik in Boža Maličiča, Alberta Grcgoriča, Franceta Kompareta, Nagelj, Glorio, Kamniške kolednike, Tjašo Grah, Filipa Kranjca z otroško plesno skupino Snupi in Zvoneta Šerugo. Prireditev je povezovala Ida Baš, voditeljica nedeljske oddaje Obzorja duha na prvem programu Televizije Slovenija. Številni obiskovalci so za svoj denarni prispevek pred koncertom dobili lično priponko SMBP, ki bo nabrani denar namenila stroškom za prevoze invalidov. V koncertnem programu so lahko prebrali tudi osnovne podatke o SMBP. O Med nastopom Jožice Kališnik in Boža Matičiča njej jim je med prireditvijo govoril njen podpredsednik, malteški vitez Jože Pavlic. Poleg Benjamina Žnidaršiča se je v imenu dobrodelne ustanove toplo zahvalil vsem nastopajočim, obiskovalcem za njihov velikodušni dar, sponzorjem in vsem drugim, ki so kakor koli pomagali pri prireditvi. SMBP je že dobila povabilo, naj prihodnji dobrodelni koncert pripravi v Mengšu. Č.E. Sodelovanje stari - mladi Skoraj ^elo jesen smo se upokojenci DU Motnik-Špitalič dogovarjali s podružnično šolo v Motniku, da skupaj organiziramo pohod na »Kekca«. Vsak Krajani Šmarce smo za čistejše- okolje! V kulturnem domu je bil 4. oktobra zelo dobro obiskan zbor občanov, kjer smo obravnavali problematiko izgradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja v krajevni skupnosti. Prisotnim občanom je predsednik g. Ivan Sckavčnik podal nekaj osnovnih informacij, nato pa jc predsednik gradbenega odbora g. Drolcc razložil osnovne gradbene elemente projekta, ki je razdeljen na šest faz, da se bo izgradnja pričela še v tekočem letu, končana pa bo do konca leta 1999. Višine vodov se bodo prilagajale izpustom pri hišah, kar bo razvidno iz operativnih faznih projektov, katerim bodo priloženi projekti individualnih priključkov iz posameznih hiš. Finančni izračun cene priključka je predstavil g. Veršnik. Osnovo zanj je posredovalo Komunalno podjetje Kamnik. V ceno je vključena tudi komunalna taksa in individualni priključek nad 25 m. Ob upoštevanju normalnih gospodarskih razmer bo individualni priključek stal 165.600,00 SIT. Navedeni znesek bodo lahko občani poravnali v 24-ih obrokih, prva dva znašata 9100,00 SIT, ostali pa 6700,00 SIT. Za plačilo celotnega obroka v enem znesku ni popusta, saj predvidevamo, da večina ljudi ni zmožnih izrabili morebitnega popusta. Zboru občanov sta prisostvovala tudi predsednik glavnega investitorja občine Kamnik g. Trebušak in nadzornega organa g. Turhšek. Po končani predstavitvi so občani posredovali svoje pripombe, ki so nam koristile pri nadaljnjem pogajanju. Takoj naslednji teden so sledila intenzivna dogovarjanja z občino in 16. 10. 1996 jc bila sklenjena Pogodba o izgradnji in načinu financiranja kanalizacije v KS Šmarca in Pogodba o sofinanciranju I. faze izgradnje kanalizacije v KS Šmarca. S tem je bil izpolnjen pogoj, ki nam ga je postavila občina za začetek del in drugi pogoj, da se prične s sklepanjem individualnih pogodb za sofinanciranje izgradnje. Člani Sveta KS smo se razdelili po volilnih enotah in pričeli s sklepanjem pogodb. Na osnovi izkušenj prvega tedna lahko trdim, da si krajani Šmarce želimo zgraditi kanalizacijsko omrežje in seveda tudi hišni priključek. Pri delu, ki ga člani sveta opravljamo brezplačno v svojem prostem času, pa naletimo na sicer redke posameznike, ki ne zaslužijo, da jih imenujemo krajani, ker so prepričani, da so sami sebi zadostni (kot da vse to opravljamo le v svojo korist). Dobronamerne pripombe, na katere opozarjajo krajani ob podpisovanju pogodb in ob obisku pisarne v času uradnih ur (VSAK PONEDELJEK od 18. do 19. ure). Svet KS obravnava na rednih ponedeljkovih sejah in sproti pismeno obvešča župana oz. občinske strokovne službe. RUDI VERŠNIK dan, za katerega smo bili zmenjeni za pohod, je deževalo. Končno pa smo (le dočakali 24. oktober z obetavno vremensko napovedjo, da smo se lahko podali na pot. Avtobus nas je že v zgodnjih jutranjih urah odpeljal cilju naproti. Pod Kozjakom smo izstopili in odšli po lepi asfaltirani cesti proti vasi Lipje. Med dobrim razpoloženjem vseh udeležencev smo občudovali prekrasen razgled na posejane vasice po Tuhinjski dolini. Navdušeni smo bili nad čudovitimi jesenskimi barvami, s katerimi so bili okrašeni gozdovi vse naokrog, kamor smo se ozrli. Uživali smo tudi ob šumenju listja pod nogami, ki jc bilo posuto na obeh straneh ceste. Na travniku ob prvi hiši na naši poti smo naleteli na udomačeno srno, ki se jc smukala okrog gospodarja. Otroško navdušenje nad tem srečanjem je bilo nepopisno, ločitev od srnice pa težka. Med smehom in pogovorom smo počasi prišli do našega cilja. V gostišču »Kekcc« smo bili zelo lepo sprejeti. Dobili smo topel čaj in kavo, tu pa smo tudi pomalicali. Otroci so se na-užili svežega zraka in se naigra-li. Starejši pa smo se zadržali v gostišču in ob prijetnem po-menku, petju in pisanju razglednic je kar hitro prišel čas za odhod. Šolski otroci so nam, starejšim, pred odhodom zapeli še nekaj pesmic. Za spomin smo napravili nekaj posnetkov in nato odšli proti dolini na avtobus. Predno smo se poslovili od učiteljice Vide in Mojce, smo se jima zahvalili za prelep dan. Obljubili smo si, da bomo tudi v naslednjih letih organizirali skupni pohod. Za konec šc enkrat hvala za čudovit dan - tudi vreme je bilo krasno! Za društvo upokojencev Motnik-Špitalič KRISTINA BREZOVAR Naš športni dan Sonce sije na vso moč, lep je ta jesenski dan. Kdor pod kožo je še vroč, ne poseda ves zaspan. Stare sablje, mladi rod, pot pod noge, ena, dva, mularija in gospod -vse na Kekca se poda. Ni ga, bratje, čez Motnik, vrha vsi se vesele, reče vodja, zdaj zapik: polno sreče je srce! Včenci OS MOTNIK Kamniški OBČAN IZ DELA DRUŠTEV 21. novembra 1996 5 Na poti skozi čas Solidarni na Koroškem Časopis ZSČ Kamnik Sredi preteklega meseca so se pevci kamniške »Solidarnosti« podali na pot preko Karavank. Odzvali so se povabilu pevcev iz Škocjana pri Železni Kapli, ki letos v okviru Slovenskega prosvetnega društva »Vinko Polja-nec« praznujejo devetdeset let delovanja. Kamniški pevci pa z njimi sodelujejo že 21 let. Prijateljsko društvo iz avstrijske Koroške nosi ime po župniku Vinku Poljancu, ki je služboval v Škocjanu, veliko je prispeval k delovanju slovenske kulture v tem kraju, bil pa je tudi prva žrtev nacističnega terorja v teh krajih. Delo in pogoji delovanja kulturnega društva v zamejstvu ni primerljivo s pogoji, v katerih delujejo naša društva (čeprav tudi naši pogoji postajajo vse težji in kultura postaja za nekatere potrošno blago). Morda pa prijatelje onstran Karavank prav težave vzpodbujajo k še večjemu žaru za ohranitev slovenske kulture in jezika. Poleg pevske kulture gojijo v društvu tudi dramsko dejavnost. Posebno ponosni pa so na društveno knjižnico, katere del so uspeli ohraniti pred uničenjem pred drugo svetovno vojno, velik del knjižnega fonda pa so skoraj več kot pred petnajstimi leti organizirano zbrali kamniški »Solidarci«. V zbiralni akciji so zbrali preko 1.600 knjig in jih po dveh neuspešnih poskusih (nasprotovanje avstrijskih mejnih organov) uspeli prepeljali v Škocjan in sodelovati na otvoritvi slovenske knjižnice v Škocjanu. »Po končani drugi svetovni vojni so tudi v Škocjanu povsem nove razmere narekovale dokaj premišljeno obnovo kulturnega dela, kar prav gotovo zaradi novonastalih političnih in svetovnonazorskih spletk ni bilo vedno v prid kulturi. O tem pokojni Folti Hartman (eden od organizatorjev zborovskega petja po vojni) pravi: Na- loga ni bila lahka. Pevci, trudni od naporov vojne, razbiti vsled različnega svetovnononazornega gledanja, zavajani po ljudeh, katerim je bila enotnost slovenskih pevskih vrst - in Slovencev sploh - močno v napoto, se niso in niso znašli na enotnem skupnem odru, ampak v premnogih slučajih igrali separatiste. Prej močni pevski zbori, predvsem v Podjuni, so vsled razkrojcvalnc politike nekaterih ozkosrčnežev prenehali biti prosvetni zbori...« tako med drugim piše v koncertnem - programskem listu ob praznovanju 90. letnice. V nadaljevanju pa: »Toda Folti Hartman se je dobro zavedal, da je kulturo treba ustvarjati zunaj politike in mu je zato tudi uspelo po vojni poživiti petje v Škocjanu. Njegovo delo so nadaljevali in še nadaljujejo Hanzi Kežar, Franc Stare, Helka Mlinar in Miha Kap, osebe, ki do današnjih dni skrbijo za kontinuiteto kulturnega delovanja.« Toliko o razmerah kulturnega delovanja v preteklosti na tleh prijateljev kamniške »Solidarnosti«. Pevci »Solidarnosti« so se na pot podali z novim zborovodjem, saj je dosedanja zborovod-kinja po štirinajstih letih vodenja zbora prepustila dirigentsko palico mlademu Sebastijanu Vrhovniku iz Podgorja pri Kamniku. Kljub maloštevilnim vajam pred gostovanjem na Koroškem in zdesetkanim vrstam (bolezen in druge obveznosti) so pevci »Solidarnosti« dostojno opravili svojo nalogo na svečani prireditvi v dvorani Kassl v Škocjanu. Na svečani proslavi so poleg »Solidarcev« nastopali še otroški zbor Škocjan, ki ga vodi Mirjam Sadnikar, Dekliški zbor »NO-MOS«, vodi ga Helka Mlinar, MePZ »Danica«, vodi ga mag. Stanko Polcer, in seveda domači moški zbor »Vinko Po-ljancc«, ki ga vodi Franc Stare. Na slavnostni prireditvi je bil slavnostni govornik mag. Božo Hartman, ki je poudaril pomembnost slovenskega društva na avstrijskem Koroškem, predvsem pa prisotnost pevcev na vseh kulturnih manifestacijah na mešanem jezikovnem območju. Pevke in pevci so prepevali predvsem slovenske pesmi, le dve (od domačih zborov) sta bili v nemškem jeziku. Dvorana v Škocjanu je bila premajhna za vse obiskovalec, zato so nekateri spremljali program kar v preddverju. Mladi Scbastijan Vrhovnik je s svojimi pevci preživel ognjeni krst uspešno, kar je dokazal tudi spontan aplavz po končanem nastopu. Kamničani so se gostiteljem oddolžili za povabilo in jim v znak zahvale in za njihov jubilej poklonili kamniško ma-jolko in seveda tudi nekaj knjig za njihovo knjižnico, postavljeno s pomočjo »Solidarcev«, kar jubilantje niso pozabili povedati na slavnostni prireditvi. Martin Gorenc, predsednik MoPZ »Solidarnost«, je prijateljem iz Škocjana izrekel iskrene čestitke tudi v imenu ZKO Kamnik, ki je »Solidarccm« pomagala pri tokratnem knjižnem fondu za škocjansko knjižnico. Seveda se jc po uradnem delu slavnostne prireditve nadaljeval prijateljski pogovor ob gostoljubnosti gostiteljev. »Solidarci« so zapeli tudi nekaj pesmi ob navdušenju vseh navzočih. Obudili so spomine na vsa leta sodelovanja. Ob pogovorih je bila prisotna tudi Milena Grobla-cher, predsednica zveze koroških žena, ki kljub spoštljivim letom še vedno igra vidno vlogo pri ohranjanju slovenske besede in kulture onstran Karavank. Ob pesmi in besedi so bili potrjeni dogovori o nadaljnjem sodelovanju in medsebojni izmenjavi pevskih užitkov in prijateljskih vezi med obema pevskima zboroma. Franci Stare, zborovodja in pevec (tudi solist) pri domačih, je zagotovil, da njegov zbor zagotovo pride v Kamnik prihodnje leto. Kamničani pevcev nc bodo mogli sprejeti ob Zablaškcm jezeru, kjer so bili sami sprejeti s strani predsednika Miha Kapa in njegove žene Marije v slovenski hiši pri Piccju (za gostoljubnost so še posebej hvaležni), imajo pa namesto jezera druge znamenitosti, pa tudi gostoljubje jim verjetno ni tuje. In ker jim gostoljubje ni tuje, vabijo ljubitelje zborovskega petja, da se jim pridružijo v njihovih prizadevanjih za ohranjanje zborovskega petja, pridejo na pevske vaje in tudi na nastope. maj Združuje častnikov Kamnik jc konec oktobra izdalo tretjo številko svojega časopisa, ki ga brezplačno izdaja za svoje člane, po odločitvi državnega vodstva združenja častnikov pa so ga prejele tudi organizacije po Sloveniji. Namen in cilj izdajanja je zelo preprost. Prvi cilj je informirati članstvo in druge zainteresirane z novostmi na področju obrambe, drugi pa pridobivanje finančnih sredstev za delovanje organizacije. Prav to drugo nam je s prizadevnostjo naših članov ter razumevanjem pokroviteljev uspelo v veliki meri uresničiti. Iz tega razloga se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, najlepše zahvaljujemo. Časopis v strokovnem smislu zainteresiranim prikazuje vse najpomembnejše predpise s področja obrambe, posamične številke pa podrobneje obdelujejo posamezne zanimive tematike, naprimer doktrina vojaške obrambe, statut Združenja slovenskih častnikov, naloge in vloga organizacije, čini in njihovo podeljevanje v slovenski in avstrijski vojski... Prikazuje tudi zanimivosti s srečanj članstva ter drugo. Vsekakor se časnik ne more primerjati s časopisi na višji ravni, kajti za pripravo in izdajo zaenkrat nimamo potrebnega števila sodelujočih. Vseeno pa tri izdaje, s približno stodvajsetimi stranmi gradiva, pomenijo solidno osnovo za nadaljevanje aktivnosti na tem področju. Kljub temu, da izdaja naklade ene številke stane približno toliko, kot so nam denarja nameni- ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV ORGANIZACIJA KAMNIK Naslovnica časnika it 3 z dne 25. 10.1996 li pristojni, pa se za izdajo naslednjih številk ni bati, kajti ocenjujemo, da je naša birokratska produktivnost, kljub potrebni skromnosti, nekoliko višja od običajne. JOŽE ARKO Kamniški izgnanci - tokrat na izletu V oktobru je vodstvo Krajevne organizacije Društva izgnancev Kamnik organiziralo za svoje člane izlet na cer-kljansko-idrijsko področje in v Kobarid. Bila je sobota, bolj mokra kot suha. Avtobus, poln izletnikov, je odpeljal iz Kamnika v zgodnji jutranji uri. Pot nas je vodila najprej do Škofje Loke in naprej po Poljanski dolini do Cerknega, kjer smo si privoščili krajši postanek. Šofer Stane je previdno krmaril po ozki in ovinkasti cesti do bližnjega izhodišča za ogled PARTIZANSKE BOLNIŠNICE »FRANJE«. Ta leži v soteski potoka Pasice v bližini vasi Novaki. Zgodovina bolnišnice Franja se je začela decembra 1943. leta, ko je dr. Volčjak na podlagi izkušenj iz pravkar končane sovražne ofenzive s pomočjo bolničarjev in domačih aktivistov zgradil prvo leseno barako. 23. decembra 1943 so vanjo že prenesli prve ranjence. Tej prvi »baraki« je sledilo še 15 podobnih objektov, med njimi celo elektrarna, marca 1945. leta so dobili še rentgenski aparat. Bolnišnica Občni zbor kamniškega radiokluba starem gradu o Starem gradu V četrtek, 7. novembra, je bil na Milem vrhu redni občni zbor kamniškega radio kluba S59DMN. Zbora se je udeležilo 32 od skupno 100 članov. V preteklem obdobju je bilo delovanje članov radio-kluba Kamnik zadovoljivo: kot posamezniki so se udeleževali raznih tekmovanj, pomagali so marsikateremu organizatorju različnih prireditev itd., medtem ko sam klub, razen tečajev za III. in II. razred, ki so precej pomladili in pomnožili članstvo, ni našel prave oblike dela. Pozna se, da so se spremenili časi in ljudje. Včasih je bilo težko priti do radijske postaje, zato jc bilo nujno, da je potekalo delo preko kluba. Danes, ko pa pridobitev radijske postaje ni noben problem, samo če je dovolj denarja, pa skupno delo ni več nujno, saj imajo nekateri posamezniki veliko vrednejše aparature kot pa klub. Zato pa je še vedno potrebno skupno delo na področju administracije. Ta je sedaj povsem urejena, tako da imajo vsi člani radio-kluba Kamnik urejeno vso potrebno dokumentacijo za legalno delovanje naj- manj do konca tega tisočletja, če le bodo ostali člani. Zal je tudi udeležba na »ske-du«, ki je vsak dan dopoldne ob 8. uri na 11. kanalu precej majhna, saj je večina članov takrat v službi ali šoli, ko so doma, pa nimajo časa ali pa pozabijo na to in bo zato potrebno najti drugo uro, ki bo bolj ustrezala večini. Občni zbor je sprejel tudi nov pravilnik radiokluba, ki še vedno ostaja neprofitno združenje z namenom razvijanja tehnične kulture, z delovanjem na vzgojnem, izobraževalnem, tehničnem in humanitarnem področju, prinaša pa nekatere druge spremembe. Po razrešitvi sedanjega upravnega odbora so sledile volitve novega upravnega in nadzornega odbora. Tako bo v naslednjem obdobju štirih let vodil radio klub Kamnik Sašo Glavač s pomočjo članov upravnega odbora Bojana Klemenca, Mirni Pollak, Jožeta Prezlja in Rudija Sedmaka, njihovo delo bodo pa nadzorovali Primož. BriSnik, Emil Do-linšek in Peter Holozan. Sprejet je bil tudi okviren program dela, ki med drugim predvideva zo- pet nekatere, v preteklosti zelo popularne akcije, kot npr. »lov na lisico«, izobraževanje na sejmih sredstev za zveze ipd., vendar bo njegova uresničitev močno odvisna od finančnega stanja, ki je trenutno vse prej kot vzpodbudno. Perspektive prihodnjega delovanja niso najbolj rožnate, saj jc vse manj denarja za delovanje kluba iz proračunskih virov; sponzorje in donatorje pa je vse teže najti. Sredstva zveze, ki jih ima klub, so že zastarele, problem je tudi, da klub nima svojih prostorov, najemnina za primerno sobico pa bi bila nesorazmerno visoka in tako klub ne bi mogel več imeti ene najnižjih klubskih članarin v Sloveniji. Vendar vse le ni tako hudo črno. Mladi člani prinašajo nove ideje in nov elan in to pomeni, da bodo lahko, ob pomoči vodstva in starejših članov dosegli dobre uspehe na različnih področjih radioamaterskega delovanja in s tem bi tudi delovanje radio kluba uspešnejše. S56EBP Turistično društvo Kamnik, ki ga po novem vodi predsednik Primož ffieng, bo v gostišču na Starem gradu pripravilo zanimivo predavanje o zgodovini starograjske graščine in o življenju na gornjem Kamniku. Predavanje, ki bo v petek, 29. novembra, ob 19. uri, bo z barvnimi diapozitivi popestril dr. Niko Sadnikar. Člani Turističnega društva so se tudi odločili, da bodo po predavanju pripravili pogovor o kamniškem turizmu, o vlogi občine pri razvoju turizma, o turistično-informacijskem centru in o samem delu turističnega društva. Med drugim želijo prav Kamničane in druge obiskovalce spomniti, da je tudi Stari grad še vedno privlačna in zanimiva, a premalo izkoriščena turistična točka. Na predavanje in pogovor o turizmu bodo povabili tudi predstavnike kamniške občine. BOŽIDAR GJURIN je bila konspirativna, domačini pa so ves čas varovali to skrivnost. Sovražnik jo je kljub vsej konspiraciji neposredno ogrožal aprila 1944 in marca 1945, vendar je ni odkril. Bolnišnica je nudila oskrbo in zdravljenje ranjencem predvsem iz enot 9. korpusa. V tej bolnici se je zdravilo vsega 978 pacientov, opravljenih je bilo 170 operacij, žal pa 60 ranjencem življenj, niso mogli ohraniti in so za večno ostali v tej soteski. Ime je bolnica dobila po svoji legendarni 30-letni zdravnici FRANJI BOJC-BIDOVEC, ki je bila pomembna zdravnica, tudi po vojni in ki je delovala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Beogradu in v Ljubljani. Njena pomembna življenjska pot se je končala ravno na njen 72. rojstni dan. Kar precej let je minilo od mojega zadnjega družinskega obiska tega »partizanskega muzeja«, bila pa sem presenečena nad sedaj tako urejenim in lahko dostopnim ogledom tega tako skritega področja. Tistim, ki Bolnice Franja še niso obiskali, priporočam, da si jo ob prvi proložnosti ogledajo in precenijo, s kolikšnimi napori so si partizani prizadevali ohraniti življenja svojih soborcev. Po ogledu bolnice smo se postavili pred fotoaparat našega vodiča dr. Ni-ka Sadnikarja, ki je ves dan skrbel, da so naša ušesa slišala marsikaj zanimivega. Pot nas je vodila naprej v Kobarid, kjer so nam v hotelu »Matajur« pripravili okusno kosilo. Tudi žeja je bila dodobra pogašena. V središču Kobarida smo si ogledali še mogočen kip pesniku SIMONU GREGORČIČU, delo znanega kiparja Savinška. Kar hitro smo se zatekli še pod streho KOBARIŠKEGA MUZEJA, ki ima bogato in izredno skrbno urejen prikaz Soške fronte v prvi svetovni vojni, kjer je za tuje ideale padlo tudi veliko slovenskih fantov. Muzej ima tudi resnično kvalitetne vodiče, ki obiskovalce z bogato razlago popeljejo po vseh muzejskih prostorih. Ni čudno, da je tu vedno veliko obiskovalcev, saj je ravno ta muzej prejel visoko evropsko priznanje. Na poti do Idrije je avtobus začasno odpovedal poslušnost šoferju Stanetu, vendar ga je ta s svojo zvitostjo »nagovoril«, da se je pot uspešno nadaljevala proti avtocesti za Ljubljano. Iz bojazni, da se »poslušnost avtobusa« ne bi ponovila, smo se, po postanku v Idriji, odpovedali ogledu Divjega jezera pri Idriji, ki je od 1967. leta zavarovano kot naravni spomenik. V mraku oziroma kar v noči smo dospeli v Kamnik, hvaležni vodstvu društva in ga. Mariji Žnidar, da so organizirali ta zanimiv izlet po tem delu naše lepe Slovenije, dr. Niku Sadnikar ju za bogato »spremno besedo« skozi ves dan in šoferju Stanetu za srečno vožnjo. MARINKA HRIBOVŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3, 1230 DOMŽALE tel.: 713-611, faks: 721-005 VABILO Trgovina Breza v sodelovanju z Inštitutom za prehrano Biotehniške fakultete vabi na strokovno predavanje o prehrani goveda in drugih domačih živali, ki bo v petek, 6. decembra, ob 17" v prostorih krajevne skupnosti Godič. Program predavanj: prof. dr. Miroslav Štruklec: Pomen in uporaba krmnih mešanic v prehrani domačih živali prof. dr. Andrej Orešnik: Prehrana govedi na kmetijah mag. Andrej Golob: Priprava in kvaliteta voluminozne krme Vsa krmila bo možno kupiti v trgovini Breza v Godiču. Natančnejše informacije dobite v trgovini Breza v Godiču 68B, tel. 825-128, kjer lahko tudi kupite pasje brikete po izredni ceni 1550 SIT za 10 kg. 21. novembra 1996 IZ ŽIVLJENJA STRANK IN DRUŠTEV Kamniški OBČAN Država brez zelenih??? saj to je noro! Kljub volji volivcev, ki na državnem nivoju Zelenim Slovenije niso zaupali dovolj glasov, da bi prestopili prag za vstop v parlament, pa je volja Kamničanov drugačna! S 642 glasovi oziroma s 3,9% (volilni prag je 3,2%) so želeli, da Zeleni pridejo v državni zbor, torej v opozicijo levim, desnim, sredinskim strastem...! Čeprav je bila volja Kamničanov, z izjemo še (enega volilnega okraja) v Sloveniji, osamljena, pa seveda to še zdaleč ne pomeni, da ni bi- la prava. Nasprotno, modra je bila in ni nasedla vsem silnim predvolilnim obljubam močnejših strank, niso jih preslepili prijazni, nasmejani kandidati s plakatov in njihovi še bolj znani in pomembni šefi, ki so jih spremljali, da se je vedelo, kdo je kdo! Kakorkoli že, Zeleni Kamnika smo zares veseli zaupanja kamniških volivcev. Utrdili smo ugled med strankami v Kamniku, samozavest ter optimizem, da... Kamnik brez Zelenih - ne more! In obljubljamo vam, da bomo tudi v bodoče skrbeli za zdravo in čisto okolje! Pa ne gre samo za veselje nad zaupanjem volivcev! Še več! V predvolilnem času se nam je pridružilo šc 35 novih članov, tako da naša »zelena« vojska šteje že okoli 150 vojščakov! To pa je zagotovilo, da se Kamniku obetajo, zares, še bolj »zeleni« časi! Še posebej, če vemo da je 640 volivk in volivcev podprlo delo Zelenih Kamnika. Pa še nekaj je, kar nas navdaja z optimizmom! Številni obiskovalci, ki so se odzvali povabilu na kostanjevo pojedino na glavnem mestnem trgu, so nas prepričali, da nas ne vidijo kot politično usmerjeno stranko, pač pa prijazno, človeško preprosto, a odločno družbo ljudi, ki si predvsem prizadc- Sonce je tega dne pogledalo skozi ta veliko okno! Zvabilo je tudi »miške« iz kamniškega vrtca, ki so potem, ko so se napile sladkega mošta in nazobale kostanja, (znamenita Kamniška Klošarja Sandokan in Luka sta ga napekla kar 150 kg...) tudi.. ... zapele! Korajžnemu mišku na sliki je pomagal Stegn, legenda kamniških planin, ki so se tega dne spogledovale z veselim živ-tavom na kamniškem trgu! Malega Jerneja pogovor z znamenitim Tonetom Partljičem ni zanimal! »Čuj, to ste se pa dobro spomnili,« je zaupal naši »zeleni« gonilni sili Draganu Rebi, potem, ko ga je nekaj dišečega zvabilo na »kostanjev« trg! SLS ZAHVALA VSEM VOLIVCEM V OBČINI KAMNIK SE ZAHVALJUJEMO ZA IZKAZANO ZAUPANJE NA VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR. S SVOJIM GLASOM STE PODPRLI NAŠEGA KANDIDATA ANTONA HOČEVARJA IN Z NJIM SLS, KI JE DOSEGLA ZAVIDLJIV USPEH. Slovenska ljudska stranka Čisto mogoče je, da si bo mali Žiga ta čas, ko bo odrastel premislil in volil.. Ampak, tega dneva je bil prav gotovo najbolj »sladek« simpatizer »zelene« Marije in Ivane! va\ da bi' bil svet naklonjen prav vsem - čisto ta majčkenim in večjim Otrokom, pa njihovim mamicam in očkom, pa ljubečim babicam in dedkom, pa... - zdaj in v bodoče! Zato nam je čas pred volitvami najbolj olepšala in osvežila optimizem. Vsakemu in vsem, ki ste bili tako ali drugače ob meni, hvala! Rada vas imam! P. S.: Še posebej g. Dragana Reha, avtorja vseh izvirnih idej, od tiste z doti-skom (Država brez Zelenih???) -SAJ TO JE NORO! do kostanjeve pojedine v Kamniku! Ampak ker za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska, je bila ga. Marija Reba, predsednica volilnega štaba, tista, kije stala za njim in vsak trenutek tudi za menoj! Hvala obema - za bistvo, očem nevidno! IVANA SKAMEN, predsednica ZELENIH KAMNIKA SLS BO S SVOJIM PROGRAMOM URESNIČEVALA OBIJUBE ZA DOBRO VSEH, KI JI VERJAMEJO IN JO V NJENIH PRIZADEVANJIH PODPIR AJO. GLAVNI ODBOR SLS PODRUŽNICA KAMNIK S KANDIDATOM ANTONOM HOČEVARJEM OBČINA KAMNIK GLAVNI TRG 24 1241 KAMNIK PODJETNIKI IN OBRTNIKI Predstavljamo Vam dejavnost Poslovno informacijskega centra Občine Kamnik v novembru in decembru 1996 26. 11. 1996 05. 12. 1996 07. 12. do 11.-12. 1996 januar g. Nikola Grubiša 831-266 g. Nikola Grubiša 831-266 ISI Ljubljana 831-266 GEA 831-266 Robert Potočnik 831-266 t IZOBRAŽEVANJE: SKRIVNOSTI NAJBOLJ USPEŠNIH POSLOVNEŽEV BORZA ZA PODJETNIKE: KAKO INVESTIRATI V VREDNOSTNE PAPIRJE, TUDI ČE NISTE POZNAVALEC ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE VEČERNA ŠOLA EKONOMIKE IN FINANC POSLOVNE ANALIZE 2. SVETOVANJE: PONEDELJEK: 16. do 18. ure SVETOVALEC: CORAL d.o.o. Kamnik KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini, itd. Statusno oblikovanje poslovanja TOREK: 15. do 17. ure SVETOVALEC: ga. Darinka Prešeren, dipl. ek. (Upravna enota Kamnik) KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 KAJ: Informiranje o razvojnih spodbudah Sklada RS za razvoj malega gospodarstva ter drugih skladov, aktivnostih Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, informiranje o sejmih, poslovnih konferencah ter mednarodnih projektih finančne in tehnične pomoči. SREDA: 17. do 19. ure SVETOVALEC: DATA - Z d.o.o./ ga. Zajnelagič) KJE: DATA - Z d.o.o. / Medvedova 10, Kamnik, tel.: 817-226 KAJ: Vodenje poslovnih knjig, davčna zakonodaja, finance. SREDA: 17. do 19. ure SVETOVALEC: RAČUNOVODSKI SERVIS, g. Robert Potočnik s.p, KJE: RAČUNOVODSKI SERVIS Cankarjeva 3, Kamnik, tel.: 817-529 KAJ: Računovodski informacijski sistem, poslovni načrti, preverjanje podjetniške zamisli, marketinški načrt, tržna raziskava, razvojni načrt, finančni in računovodski načrt. ČETRTEK: 16. do 17. ure SVETOVALEC: g. Janez Novak, notar KJE: g. Janez Novak, notar Glavni trg 20, Kamnik, tel.: 817-153 (potrebna je predhodna najava) KAJ: Področje pravne ureditve poslovanja samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. Hvala vsem, ki ste nam zaupali svoj glas! Zahvala tudi vsem, ki ste nam pomagali pri predvolilnih dejavnostih! Dr. Janez Sušnik in Slovenski krščanski demokrati na Kamniškem SKD CUKI V KAMNIKU Upokojenci bodo razstavljali V zadnji številki Kamniškega Občana smo napovedali razstavo ročnih del upokojencev, ki bo v decembru. Pri tej razstavi bodo sodelovali člani DU Kamnik, k sodelovanju pa so povabljeni tudi člani DU Komenda in DU Mptriik-Špitalič ter Doma upokojencev Kamnik. Razstava bo odprta v pelek. 6. decembra, ob 16. uri, v prostorih DU Kamnik, Kolodvorska 5. Obiskovalci si bodo razstavo podrobno ogledali v soboto, 7. 12, nedeljo, 8. 12.. in ponedeljek. 9. 12, od 9. do 17. ure. Pripravljalni odbor bo ročna dela zbiral v prostorih društva v torek, 3. 12., in sredo, 4. 12., ined 13. in 17. uro. Odbor vabi vse Drage volivke in volivci, iskreno se Vam zahvaljujem za izkazano zaupanje. Maksimiljan Lavrinc upokojence in upokojenke, da na razstavi sodelujejo z lastnimi deli in tako širšemu krogu občanov pokažejo storitve svojih pridnih rok. Razstavo, ki jo organizira ženska sekcija DU Kamnik, do sedaj* vsako drugo leto, .vzbudi med prebivalstvom, zlasti med upokojenci, veliko zanimanja. Zelo velik obisk ob vsaki razstavi to potrjuje. DU Kamnik tudi tokrat pričakuje ugoden odmev. Razstavljena ročna dela članov in članic DU bo pripravljalni odbor vračal v torek, 10. decembra, med 13. in 17. uro, zato prosi lastnike, da jih prevzamejo v tem času. STANE SIMŠIČ 7. novembra so v nabito polni dvorani Kinu Dom koncertirali Čuki, ki so Se posebej navdušili številne prisotne, tudi nastopajoče, otroke in mladino. Vmes seje predstavil SKD kandidat dr. Janez Sušnik, občinstvo pa je v kratkem nagovoru pozdravil tudi prof. Tine \ivod iz Argentine, predsednik SKD članov - izseljencev po svetu. V zadnji tretjini koncerta so zaigrali in zapeli še imenitni Stoparji iz Mengša. M11AN WINDSCHNURLR Umetnik z vesoljno dušo Skica za portret akademskega kiparja Mirsada Begića, kije zasnoval kip Petra Pavla Glavarja iz Komende Srečala sva se povsem slučajno ob njegovem obisku na Družini pri prijatelju, tehničnem uredniku in slikarju Tonetu Seifertu. Bilo je tik pred strankarskimi volitvami, v petek, 8. novembra, ko je bila vsa Slovenija tako rekoč preleplje-na s plakati strankarskih kandidatov za državni zbor, stranke pa so hitele, da bi z raznimi akcijami (žrtev ene od teh v Ljubljani je bil tudi tolsti vol), začinjenimi z jedačo, pijačo in glasbo, na svojo stran pridobile tiste neodločne-že, ki se Se niso odločili, katerega kandidata in stranko bodo volili oziroma to sploh niso nameravali narediti. V takšnem nič kaj umetniško nadahnjenem, zato pa toliko bolj politično razvnelem trenutku, seje začelo najino kramljanje, katerega sem si že dolgo želel; prav posebej zaradi tega, ker je Mirsad Begič zasnoval doprsni kip Petra Pavla Glavarja ob 275. obletnici njegovega rojstva za cerkveni trg v Komendi. Komaj sem sledil njegovi misli, zapisal le kakšen utrinek, na hitro beležil najpomembnejše. Iz Mirsada je namreč planil pravi umetniški tok, poln prebliskov, filozofskih domislic, ugotovitev, sporočil. Usipalo se je iz njega, kot zlepa nisem doživel pri človeku, pravo bogastvo umetniške duše. To je bila živahna, slikovita pripoved človeka, ki te napolni do roba in še čez s svojo odkritostjo, osebno in umetniško poštenostjo, ustvarjalno discipliniranostjo, čustveno in miselno nabitostjo. Pripoved, ob kateri odpreš usta od presenečenja in začneš hvaliti Boga in mater, kije rodila tako velikega sina. Vzgoja za odprtost, širino Mirsad je privekal na svet 31. januarja 1953 v Glamoču na meji med Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Ko je bil star komaj en mesec, je v tistih politično tako občutljivih in prenapetih časih izgubil očeta, muslimanskega duhovnika, kije znal na pamet koran in preproste ljudi učil iz njega muslimanske verske resnice. Po očetovi nepojasnjeni smrti je skrb zanj in tri brate in sestre prevzela nase mama. Otroke je vzgajala v odprtosti, širini, sprejemanju drugega. Oblikoval pa ga je tudi kraški, dinarski svet, kije klesal »dinarske tipe« ljudi. To je od sveta odmaknjene osebe, navajene trdega življenja, odrekanja, pomanjkanja. Iz Glamoča v neznani, širni svet Po osnovni šoli v domačem kraju in gimnaziji v Sarajevu se je namenil v drugačni svet, kakršnega je doživljal doma. Med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano - sprejemne izpite je naredil na likovnih akademijah v vseh omenjenih mestih - se je odločil za Ljubljano, ker je zanj pomenila največji življenjski izziv. V slovensko glavno mesto je prišel brez kakršnih koli sredstev za preživljanje. Prignala ga je ena sama želja: ves se predati umetnosti, postati v njej nekdo, za to pa tudi storiti, kar bo treba. Začetek je bil bolj klavrn, zato pa toliko bolj življenjsko poučen. Stanje se je izboljšalo, ko ga je vzela k sebi na stanovanje »mama Ančka«, snažilka na Akademiji za likovno umetnost, »tolažnica« nadobudnih študentov umetnosti in njihovo »pribežališče«. Ni namreč imela lastnih otrok. Sreča se mu je nasmehnila še drugič. Profesorji na akademiji niso samo odkrili njegovega velikega umetniškega daru, maneč ludi, da sploh nima sredstev za preživljanje. Preskrbeli so mu štipendijo. On pa je »mami Ančki« in dobrim profesorjem vračal z marljivim študijem. Akademija je poleg Ančkine-ga stanovanja postala njegov drugi dom. Na njej se je mudil od jutra do poznih večernih ur. Tolikšna študijska pa tudi ustvarjalna zagnanost je rojevala lepe uspehe. Zaradi njih je kot študent dobil Prešernovo nagrado. Tej nagradi pa so do danes sledile mnoge, slovenske in tuje. Po odlično opravljeni diplomi pri profesorju kiparstva Dragu Tršarju se mu je odprla pot v svet. Na povabilo sveta šole St. Mar-tin's School of Art iz Londona Akademski kipar je odšel na dveletno podiplomsko izpopolnjevanje na eno najbolj priznanih umetnostnih šol na svetu. Na njej se je srečeval z bogastvom umetnostnih slogov in umetniki z vsega sveta, umetnostno in človeško rastel ob skupinskem delu, ki ga je šola prav posebej poudarjala. Zavestni odmik od sladkosti življenja V svetovljanskem Londonu kot tudi že v Ljubljani ga je vabil skušnjavec, da bi se predajal lagodnostim in užitkom, ki ti jih lahko nudi življenje. Ni mu nasedel. Kot v Ljubljani je tudi v Londonu trdno sklenil, da bo živel asketsko, se zavestno odmikal od družabnosti in vsega, kar ta lahko prinese, se ves predajal umetnosti. Ob lepih možnostih, ki so se mu ponujale, ko bi lahko ostal v katerem od ateljejev velikih mojstrov, se je, obogaten z novimi umetniškimi izkušnjami in spoznanji, vrnil v Ljubljano in tu nadaljeval svojo bogato umetniško pot. Arheolog življenja in smrti Kaj vse je na njej že uresničil, najlepše govori monografija Arheolog življenja in smrti. Njen naslov Mirsad Begič je kar nekoliko grozljiv, vendar ustreza umetnikovim ustvarjalnim silnicam, delom, njegovim globinskim občutjem. Čeprav seje v življenju in v ustvarjanju srečeval s smrtjo - najprej očetovo, v zadnjem obdobju pa zlasti z vojno v BiH -je v njem vendarle veliko svetlega, upanja, poleta in vedrine. Kljub temu pa ostaja bolečina doživetega. Je človeško krhek, občutljiv, plah, umetniško pa še bolj. Zato mu najbolj godi samota, v kateri se mu rojevajo velika dela. Ljubljanska vrata Eno največjih so prav gotovo Ljubljanska vrata, to je stranska vrata v ljubljanski stolnici. V njih je v bronu upodobil zgodovino ljubljanske škofije, njene najpomembnejše škofe v zadnjem obdobju, vstalega Kristusa, od katerega prejemajo škofje naročilo o oznanjanju vesele blagovesti, obenem pa iz njega (to upodabljajo dotikajoče se palice) črpajo moč za to poslanstvo. Kadar Mirsad ustvarja sakralne umetnine, to dela z vso poštenostjo, pravim odnosom do upodobljenega in kar največjo osebno in umetniško zavzetostjo. Glede vrat, prav posebej pd upodobljenega Kristusa in Marije, »stoji za njimi«, saj jih je ustvarjal z vso osebno in umet- niško čistostjo, se poistovetil z upodobljenim. Bronasti kip Petra Pavla Glavarja Ljubljanska vrata so mu prinesla veliko priznanje in ugled po vsej Sloveniji. Po njih pa je že naredil novo umetnino: bronasti doprsni kip Petra Pavla Glavarja za komendski cerkveni trg. Mirsad je rad sprejel povabilo komendske-ga župnika in dekana Nikolaja Pavlica, naj se loti tudi upodobitve največjega Komendčana ob 275. obletnici njegovega rojstva. Malce je bil v skrbeh, kako bo z njegovim zdravjem, saj je okreval po operaciji ahilove tetive. Ozdravel je, kip pa je bil tudi izdelan do 22. septembra, ko ga je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Glavar mu je blizu Splošna sodba je, da se mu je zelo dobro posrečil. Tudi »avtor« meni tako. Trdi, da se mu je celo izjemno posrečil. Tudi zaradi tega, ker ga je pritegnila Glavarjeva usoda, v marsičem podobna njegovi življenjski usodi. Spoznaval jo je ob branju knjig in prispevkov o Petru Pavlu Glavarju. Kol on iz Glamoča seje tudi Glavar napotil iz Komende v širni svet iskat najprej znanja, nato pa mu oznanjat Kristusovo veselo oz- nanilo. Pri lem pa je že od mladih nog veliko pretrpel. Kako sije prizadeval, da bi postal duhovnik, da bi dobil spregled, ker je bil nezakonski otrok, da bi kmete naučil naprednega kmetovanja... Bilje pravi razsvetljenski duh, velikan misli in del. Vse to, njegovo plemenitaška poreklo, osebno dobroto in milino, bolečine, kijih je prestajal, kljub temu pa ostal človeško pokončen, je Begič upodobil v kipu. Z njim je komendski cerkveni trg polno zaživel, živ pa je tudi Glavarjev kip. Peter Pavel dobrohotno gleda ljudi, ko prihajajo v cerkev, gredo mimo njega v župnišče, na pokopališče... Gleda kot nadvse skrbni dušni pastir, ki se je tako žrtvoval za svoje ovce. V malem izraziti kar največ In kiparjevi načrti? Prihodnje leto, ko bo Ljubljana »prestolnica Evrope«, bo priredil razstavo male plastike. Tudi v malem, meni umetnik, se da veliko pokazati. Pravzaprav vse, če si pravi umetnik. Sicer pa Mirsad ostaja zvest svoji začrtani umetniški poti biti najprej in predvsem kipar. Sem in tja se ga loti skušnjava, da bi se lotil tudi drugih del, včasih to tudi stori, vendar se nazadnje vedno vrača h kiparstvu. Tudi zaradi tega, ker moraš vztrajati pri eni umetnostni zvrsti, če hočeš resnično napredovati v njej. In on napreduje, korak za korakom. Dokaz za to so velike umetnine, ob katerih človeku zastane korak in dih, se občudujoče zazre vanje. V stranska stolnična vrata, v kip Petra Pavla Glavarja, v tiste na straneh monografije Arheolog življenja in smrti. Čutiš, da jih je ustvarila umetniška roka, zasnoval resnično umetniški duh, ki se povzpenja k obnebjem božanskega, obenem pa vrača na zemljo. »Z vrha piramide se moraš sprehajati do vznožja.« izjavlja Mirsad. Z vznožja pa tudi gledati in hrepeneti navzgor, saj drugače ne boš nikoli dosegel vrha. Mirsad se vedno znova vztrajno povzpenja k njemu; tako umetniško kot človeško. Človeško odprt v kozmos, v svet, v širino že od materinega krila. Nato je zavestno preraščal meje rodnega kraja, Ljubljane, Slovenije. Gorje, če bi obtičal v njih! Prav je, da jih človek spoštuje, vendar jih mora presegati, kajti omejevanje krni, usiha umetniški navdih, delo, odpiranje pa ga bogati, oplaja, poživlja. Odpiranje v kozmos, v njegovo dušo, prisluškovanje njej. Njenemu šepetu, silnicam, najglobljim skrivnostim. Dvignila sva se od tega pogovora, od potapljanja v svet umetnosti, ko sva začutila, da je dovolj. Mirsad ves umetniško in človeško svetal in čist, jaz pa napolnjen do zadnjih por z njegovo mislijo, ves pod vtisom njegovega silnega duha, od katerega sem smel uživati. LočH naju je trden stisk roke, prav po južnjaško prisrčen in krepak. Ločil do naslednjega srečanja ali pa tudi ne, saj umetnosti ni mogoče ločevati, njenih občudovalcev pa tudi ne. Hvala ti, Mirsad, da si mi dovolil pokukati v tvoj svet, v tvojega neizmerljivega duha, v tvojo vesoljno dušo. JOŽE PAVLIC Matična knjižnica Kamnik Za otroke le dobro -tudi pri knjigah Kip Petra Pavla Glavarja Knjižni trg postaja pester, tudi zaradi novih zasebnih založb. Zato postaja knjiga tržno blago in založniki, ki hočejo preživeti, ne morejo spregledovati teh zakonitosti. Ob tem se seveda odpira že staro vprašanje - ali poceni in vsebinsko manj kvalitetno, ali pa primerna cena in torej tudi boljSa knjiga. Pojavlja se tudi vprašanje kiča in sploh povprečnega kulturnega porabnika iz širših množic. Koliko je povprečnemu bralcu do dobre knjige, koliko je povprečnemu Slovencu do branja? Ob problemu kičastih in slabih knjig (ne samo glede videza in vezave, saj se mnogokrat za skromnimi platnicami skriva pravo bogastvo) pa se ne porajajo le vprašanja knjigotrške narave, pač pa tudi razmisleki: o pomenu in smislu branja, o bralnih navadah, pa seveda sploh o kupni moči, ki je pogojena s socialnimi razmerami, o knjižni vzgoji doma in v Soli, o položaju knjige kot kulturne, vzgojne, izobraževalne in duhovne dobrine. Bralni interes pri odraščajočih upada, mnogi potem za vedno izgubijo pot do knjige. Zato je pomembno že najmlajše primerno knjižno vzgajati. Nekatere založbe z izbranim slikani-škim programom ponujajo lepe in zares dobre knjige za naše otroke. Takšna založba je EPTA, ki se je z izvirnimi tržnimi prijemi, predvsem pa s kvalitetnim izborom izdanih knjig že vsidrala v zavest slovenskega bralca, zlasti tistega, ki izbira knjige za otroke. Predvsem pa so EPTINE knjige toplo sprejeli tisti, ki so jim namenjene - mali bralci. Te slikanice združujejo v sebi vse kvalilete dobre knjige: pretehtano, lepo in dobro besedilo, ki prinaša kakSno posebno ali pomembno spoznanje, sporočilo, idejo. Posebna poteza teh slikanic je pozitivna naravnanost, obravnava človeških odnosov, njihovih značilnosti in obravnava temeljnih življenjskih vprašanj: sprejemanje različnosti, dobrota in dajanje, preseganje različnosti, strpnost, sožitje, prijateljstvo... Seveda so tudi ilustracije na visoki ravni, saj so delo mednarodno uveljavljenih ilustratorjev. Prav zato smo se z EPTO dogovorili, da bomo v naši knjižnici zbirali prijavnice za njihov knjižni klub. Tako kot je Mavrična ribica svojo srečo našla šele takrat, ko je tudi sama dala drugim tisto, kar ji je največ pomenilo, tako smo si tudi .mi ponudili obojestransko sodelovanje. Več ko bomo y naSi knjižnici zbrali članskih prijav, bolj nam bo lahko EPTA pomagala pri zbiranju sredstev za KAMNIŠKO POTUJOČO KNJIŽNICO. Zato vas z dvojnim veseljem povabimo v KLUB PRIJATELJEV NAJLEPŠIH SLIKANIC MAVRIČNA RIBICA. Prijavnice dobite na pionirskem oddelku v naši knjižnici, kjer tudi dobite vse ostale informacije in gradivo o klubu in kjer oddate tudi izpolnjene prijavnice. Klub ima tudi nekatere posebnosti, na katere želimo bralce še prav posebej opozoriti: ob vsaki slikanici EPTA staršem poleg slikanic pošlje tudi predloge, kako naj se z otrokom igrajo ob posamezni slikanici, kako naj jih berejo in se ob njih učijo; poleg tega pa založba prireja različne ustvarjalne natečaje in sodelovanje pri skupnih projektih in organizira vzgojno-izobraževalne natečaje. V naši knjižnici so zelo pogosta takSna vprašanja: »Ali imate še kakšno Eptino knjigo? So že kakšne nove, vse smo že prebrali!« »Tega Pujsa v mlaki moram prebrati prav vsak večer. Je še kakšna podobna knjiga?« Mavrična ribica, Nerodna Avguština, ovčka Mili, Mali Bober, gusar Bcrto, prijatelji Franc Kokot, MiSko John in pujs Koritko, Mali in Veliki Medo vas čakajo. Pa ne samo na majhne bralce. Zagotavljamo vam, da so prijetno izhodišče za premislek po hrupnem dnevu tudi za odrasle. Ta recept je preizkušen! OBČINA KAMNIK TURISTIČNO INFORMATIVNI CENTER GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK tel.: 061/831-470 Ponudba knjig z zgodovinsko in etnološko vsebino s področja Kamnika Letošnje leto je ponovno izšel Kamniški zbornik. Knjiga z bogato vsebino vzbuja med občani in vsemi, ki jih zanima razvoj slovenskih krajev, velik interes. Zato smo se odločili, da to gradivo ponudimo vsem, ki bi jih lahko zanimalo. Poleg Kamniškega zbornika ponujamo tudi naslednje knjige: Velika Planina, Vodnik po Komendskem, Sto planinskih pesmi, Sv. Primož nad Kamnikom, Vodnik Sv. Primož nad Kamnikom in Naravne znamenitosti Kamniško-Savinj-skih Alp na kamniškem območju. V kolikor Vas ponudba zanima, ste vabljeni, da se oglasite v našem TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU OBČINE KAMNIK ali po tel. 831-470. Bodo gozdovi v Kamniški Bistrici sploh vrnjeni? V petek, 8. novembra letos, je bila v občinskih oziroma prostorih državne upravne enote v stavbi, kije bila pred nacionalizacijo tudi last Meščanske korporacije Kamnik, prva obravnava o vračanju nacionaliziranega premoženja. Udeležili so se je vsi vabljeni, razen Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Na tej uvodni obravnavi je večina zavezancev za vračanje nacionaliziranega premoženja potrdila svoje prejšnje ugovore za vračanje oziroma povedala svoje ugovore zoper vračanje. Nekateri bodo to še storili v naslednjih dneh. Seveda bodo poskusili vse, da ne bi pravim lastnikom oziroma njihovim naslednikom vrnili ničesar oziroma čim manj. Tako s temi ugovori nekateri oporekajo ne samo vračanju objektov, ki so bili že prej na tej zemlji oziroma so jih sedanji upravljalci ali njihovi predhodniki obnovili ali celo na novo zgradili, ampak oporekajo celo vračilu gozdov in zemlje same, češ da so s tem, ko so na njih oni ali njihovi predhodniki zgradili različne objekte, toliko povečali vrednost zemljišč, da naj bi obstajala zakonska osnova za njihovo nevračanje. Pri tem seveda zamolčijo dejstvo, da so bili ti objekti zgrajeni v glavnem z denarjem, kije bil dobljen iz teh gozdov in od te zemlje in da so vse to zgradili zato, da bi jih lahko še bolje izkoriščali, kar pa naj sploh ne bi bilo pomembno. Obdobje socializma je menda v Sloveniji (že) minilo, smo pa v obdobju privatizacije (to je ponekod, žal, samo drug izraz za prisvajanje, da ne rečemo krajo), zato bo morala biti MKK posebej pazljiva in budna, da ji ne bo premoženje ponovno odvzeto, še predno bi ga dobila nazaj. Pri tem bo rabila pomoč vseh svojih članov, ne samo ti- stih, ki delujejo v gospodarskem odboru in komisijah, ampak tudi tistih, ki so sedaj povsem pasivni, pa imajo primerno izobrazbo in potrebna znanja. Kljub Jemu, da se upravičenec, to je Meščanska korporacija Kamnik na eni strani in podjetje Gozd (nekdanje GG), Kozorog, Planinska zveza in PD Ljubljana Matica, Calcit, Velika planina d.o.o. na drugi strani, niso sporazumeli, saj je bilo to pravzaprav šele prvo »uradno« soočenje, so vsi izrazili pripravljenost za dogovarjanje. Da pa se to dogovarjanje ne bi zavleklo v neskončnost, je postavljen rok do konca novembra. Če do tega roka ne bo prišlo do dogovora, bo upravna enota izdala odločbo na osnovi znanih dejstev, pri čemer naj bi, vsaj po prepričanju MKK, morala biti velika večina ugovorov zavezancev zavrnjenih. Rešitev vračanja kar z odločbo, brez poprejšnjega dogovora, bi mogoče bila za MKK, ozko gledano, najugodnejša, dolgoročno pa prav gotovo ne, saj bi verjetno prišlo do pritožb itd., kar bi spet bistveno podaljšalo postopek vračanja, razen če ne bi MKK dosegla prepoved razpolaganja s tem premoženjem. Vendar pa je v interesu MKK, da bi s sedanjimi upravljalci dosegla razumen dogovor, ne da bi okrnila svoje pravice, saj v tem trenutku še nima potrebnih podjetij in ne kadrov, da bi lahko sama nadaljevala njihovo delo. Sočasno pa namerava upoštevati v največji možni meri tudi življenjske interese sedanjih upravljalcev, ki pa bodo morali razumeti, da ne morejo postati lastniki nepremičnin, ki niso nikoli bile njihove, ampak so bili samo upravljalci po posebni pogodbi, če ne bodo drugi ponudniki bistveno ugodnejši, kar pa je malo verjetno. B. POUAK Ustavnemu sodišču Republike Slovenije Kamniški in drugi likovni umetniki za invalide V Kulturnem domu v Mengšu je bila 29. oktobra 1996 otvoritev prodajne razstave likovnih del, ki so jih umetniki podarili za izgradnjo dvigala za invaiide v Osnovni šoli Mengeš. Tako je mengeška šola v Sloveniji med prvimi, ki so z lastno aktivnostjo poskrbele, da so šolska vrata odprta tudi za učence s hujšo telesno prizadetostjo. V to humano akcijo, ki je bila zasnovana široko, saj so v njej sodelovali ljudje širokih src po svoji vesti in močeh, so bili vključeni med drugimi tudi likovniki. Med njimi je bilo številčno največ kamniških ustvarjalcev: Greta Boltar, Karel Hru-za, Miha Kač, Lojze Kalinšek, Dušan Lipovec, Ferdo Mayer, Dušan Sterle, Polde Mihelič, Peter Pečevnik in Franc Zidan. Svoja dela. so prispevali še: To-dorče Atanasov, Galeb Baiee, Lueijan Bratuš, Ana Cajnko, Ančka Gošnik Godec, Savo So-vre in Boris Zaplatil iz Ljubljane, Črtomir Frelih, Aleksander Kozarski in Branko Murko iz Radomelj, Rajko Čuber iz Brestanice, Barbara Demšar iz Škofje Loke, Mario Petrič iz Domžal, Bernarda Šmid iz Lesc, Damjan Štirn iz Cerkelj, Suzana Zgonec iz Komende in Vinko Železnikar iz Mengša. Ob razstavi je izšel tudi ličen katalog slikarskih del. Uvodno besedilo so zapisali: Branko Lipar, ravnatelj Osnovne šole Mengeš, Janez. Per, mengeški župan, in umetnostna zgodovinarka Smi-ljana Mayer Škofic. Katalog je oblikoval likovni pedagog v Osnovni šoli Mengeš Lojze Kalinšek, ki je tudi sicer pripomogel k realizaciji omenjenega človekoljubnega projekta. DUŠAN LIPOVEC Otvoritev razstave v Kulturnem domu v Mengšu. Govornik ravnatelj šole, g. Lipar. MATIČNA KNJIŽNICA Vabimo vas na pravljične ure, ki so vsak torek ob 17. uri Ta mesec bo z vami Helena Sterle. Matična knjižnica Kamnik in Nova Ljubljanska banka Kamnik vabita na predstavitev nove knjige MESTO POD MALIM GRADOM -Kamnik v starih podobah, ki bo v sredo, 27. novembra, ob 19. uri v dvorani knjižnice. Novo kamniško knjižno pridobitev bodo predstavili avtor Aleksander Sarnavsky, g. Tone Ftičar, ga. Tina Romšak, sodelujejo pa tudi učenci Glasbene šole Kamnik. Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o varstvu okolja Skrb za sedanjost in prihodnost slovenskega ljudstva, ki mu pripadam po rojstvu in ljubezni do rodne grude, me sili, da kljub uradnemu molku izvršilne oblasti na moje pobude za popravo Zakona o varstvu okolja nadaljujem s prizadevanjem za spremembo in dopolnitev Zakona o varstvu okolja. Ta zakon je v sedanji obliki natančno tak, kot sem že večkrat zapisal: nepregleden, nejasen, nepopoln, neskladen z Ustavo Republike Slovenije, nasproten temeljnim določbam Deklaracije o človekovih pravicah in neusklajen s področno zakonodajo evropske skupnosti, v katero tako ihtavo hitimo! Je tako dober, da je neuporaben. Dokaza za to trditev bom navedel samo dva. 1. Primer gospoda Permeta z alpsko vodo »Julijana«. 2. Primer gospoda Kolarja z malo hidroelektrarno v Mako-lah. Zavedajoč se pomembnosti in usodnosti zakonske nedorečenosti (invalidnosti) tako pomembnega zakona, kot je Zakon o varstvu okolja, podajam pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega zakona. Na osnovi dosedanjih izkušenj ugotavljam, da je to edini način, kako prisiliti pristojno ministrstvo, da se odpove dosedanjemu zgrešenemu konceptu zakona in prične razmišljati, da bo preurejeni Zakon o varstvu okolja postal krovni zakon (mala ustava), ki bo okoljevarstveno problematiko celovito urejal s posebnimi področnimi zakoni. Drugi odstavek 3. člena Ustave Republike Slovenije določa: v Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. 72. člen Ustave Republike Slovenije (zdravo življenjsko okolje) določa: Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Drugi odstavek 72. člena Ustave Republike Slovenije določa: Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in nači- ne za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Iz teh dveh ustavnih določb je nedvomno razvidno, da smo državljanke in državljani te države neposredni lastniki in upravičenci naravnih dobrin, še zlasti tistih, ki so za življenje neobhodno potrebne. Kakršnokoli zaračunavanje naravnih dobrin, katere državljanke in državljani uživamo v mejah osebne rabe, je torej protiustavno. Iz. navedenega sledi, da je določba 80. člena Zakona o varstvu okolja protiustavna, ker predpisuje takso na obremenitev okolja. Država torej ne sme prodajali naravne dobrine v mejah osebne rabe, upravičena pa je zaračunati stroške, ki nastanejo pri pridobivanju in pripravi neke naravne dobrine za normalno uporabo. 1. Ustavnemu sodišču torej predlagam, da oceni ustavnost in zakonitost določbe 80. člena Zakona o varstvu okolja glede na določbe 3. in 72. člena Ustave Republike Slovenije. 2. Nedopustno je, da je nek zakon sprejet in dan v izvrševanje, preden so pripravljeni in sprejeti podzakonski akti, ki določajo izvedbene pogoje in merila, zato dajem pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 101. in 102. člena Zakona o varstvu okolja, ki nasprotujeta določbi 155. člena Ustave Republike Slovenije, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov. (Dokaz: tri leta po uveljavitvi za- kona Se vedno ni ustreznih podzakonskih aktov, zato je zakon invaliden - neizvedljiv in omogoča oblastno zlorabo). 3. Nacionalna strategija varstva okolja je smiselna kot osnova za kvalitetno pripravo Zakona o varstvu okolja, ne pa kot lepotni privesek invalidnemu zakonu. Zaradi povedanega vlagam pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 104. in naslednje člene do vključno 107. člena Zakona o varstvu okolja z ozirom na določbo 153. člena Ustave Republike Slovenije, ki zapoveduje usklajenost pravnih aktov. Če smiselno berem VII. poglavje Ustave Republike Slovenije in to primerjam z izvedbenimi pravnimi akti (zakoni), se čudim, da Ustavno sodišče glede na svoje pristojnosti iz 25. člena Zakona o ustavnem sodišču ni že samo poseglo v to zakonodajno zmešnjavo. Zaradi zelo neurejenega stanja na področju varstva okolja, ki se še slabša zaradi napačno zasnovanega veljavnega Zakona o varstvu okolja, predlagam Ustavnemu sodišču, da to pobudo sprejme in jo obravnava prednostno. Pravni interes in materialno opravičenje, skladno z Zakonom o ustavnem sodišču izkazujem z dejstvom, da mi Komunalno podjetje Domžale zaračunava takso na uporabo pitne vode in ostale, ki jo porabim za gospodinjstvo. PAVEL OCEPEK TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK VAS VABI NA BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM V KAMNIKU OD TORKA, 17. DECEMBRA, DO TORKA, 24. DECEMBRA 1996 Na Novem trgu v Kamniku (poleg zdravstvenega doma) v ogrevanem šotoru - 900 kvadratnih metrov prostora za praznično prodajo. Za 8-dnevni najem so na voljo: STOJNICE 400 DEM PRODAJNE MIZE 300 DEM Informacije v naši pisarni na Glavnem trgu Kamniku ali na telefonski številki 061/831-470. 23 v Mojemu Kamniku Vtem kraju male domovine, mesto, kjer sem jaz doma, se k nehu dvigajo planine, gozdovi temni, poti v doline. Stare, hiše, ozke vse poti, spomini so preteklih dni, planine zrejo dol na nas, na poslednjo našo vas. Glej zelene te doline, strme, skalnate planine, od Skute, Brane in Planjave, prinaša Bistrica za nas pozdrave. Brzic nebroj, le kam hite, prelepe speče žvrgole, je li škrjanček sred poljan'.' Ne, to le svet je mojih sanj! Ko dviga beli dan se nad obok, iz lin doni zvonova zvok. pozdravlja Zaprice in Zale, vse do zadnje koče male. Bel golobček se je dvignil, tja nad žalsko katedralo, v zadnjem žarku je izginil, spavaj mimo mesto drago! Nad mestom Mali grad stoji, kapelica iz davnih dni, to spominje iz damine, ko zrušil grad se v razvaline. Pokopana pod zidovjetn Veronika pa spi trdno, z njo živi šc v tem skalovju, pravljic lepih sto in sto. Postoj, kdor mimo greš, postoj in v duhu tu z menoj, obujaj pravljične spomine, v tem lepem kraju domovine. Anka Verdnik (Kamnik, jeseni 1996, foto F. Svetelj) 60 let jaslic na Šutni v Kamniku Z velik naglico se približuje advent (doba v cerkvenem letu) in potem božič. Med prazniki je verjetno Božič tisti, ki je najbolj priljubljen, saj na izviren način prebuja čustva, povezana z. družino. Različni običaji, kot npr. postavljanje jaslic, povečujejo praznično vzdušje. Postavljanje jaslic je običaj, ki je nastal v ča- ali družinske in cerkvene jaslice. Letos bodo cerkvene jaslice na Šutni v Kamniku stare 60 let. Iz župnijske kronike zvemo, da so bile jaslice narejene v Bolzanu v Italiji. Italijanska Tirolska je bila takrat veliko središče jaslične obrti. To je dobro vedel tudi kamniški veterinar g. Nikolaj Sadnikar, ki je župniku g. Mateju Riharju svetoval Jaslice iz župnijske cerkve na Šutni v Kamniku. Letos bodo stare 60 let su katoliške reformacije. Prvi začetki so povezani z redom jezuitov, pri nas pa je prve jaslice imel škof Hren v Gornjem Gradu, vendar vemo o teh jaslicah zelo malo. Zelo natančen Tradicionalna pa postaja v Kamniku tudi razstava jaslic v Razstavišču Veronika. ZKO Kamnik in mladi iz župnije Kamnik bodo pripravili letos razstavo lesenih jaslic. Razstavo si bo mogoče ogledati od četrtka, 28.11.1996, do vključno nedelje, 8.12.1996, in sicer vsako dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure. Sama otvoritev razstave pa bo v sredo, 27.11.1996, ob 19. uri. Vabljeni. opis pa obstaja o jaslicah, ki so jih postavili 1654. jezuiti pri sv. Jakobu v Ljubljani. Potem je vnema postavljanja jaslic v času janzenizma nekoliko popustila. K obnovitvi običaja je v 19. stol. veliko prispeval škof A. M. Slomšek. Jaslična tradicija pozna hišne naročilo v Italiji. Jaslice so stale 800 lir ali 5056 jugoslovanskih dinarjev. To takrat ni bilo malo, saj je dobra plača za delavca znašala okoli 1000 din. Denar za jaslice so prispevali otroci (1207 din), žene iz Marijine družbe (200 din), posamezniki (1000 din) in farani iz na-birke (1698 din). Domači podo-bar Anton Roje je naredil jaslične kulise in tako so bile jaslice na božič 1936. prvič predstavljene javnosti. Seveda ne bomo nikoli vedeli za vse podrobnosti in doživetja, ki so jih v očeh mlajših in starejših občudovalcev prebudile te jaslice. Nesporno pa je res, da te jaslice najdalj postavlja g. Jože Berlec (rojen 1919). Zaupal mi je, kako se je vse skupaj začelo. Župniku g F. Miheliču je bil v pomoč dodeljen kaplan F. Baloh, sedaj župnik v Šmart-nem v Tuhinju. Prva leta ka-planovanja je jaslice postavljal on z mladinci, potem pa je zaradi drugih obveznosti delo preložil na g. J. Berleca. In tako je ostalo do danes, ko bo g. Berlec že 33. postavljal jaslice v župnijski cerkvi na Šutni. Pri postavljanju jaslic se potrudi, da so vsako leto malo drugače postavljene. Figure so sicer iste, spremeni pa se ostale dodatke. Včasih dogajanje postavi v pokrajino z jezerom, včasih ob potočku ropota mlin, včasih za popestritev postavi mlin na veter, včasih je sv. družina v naravni votlini, včasih pa v škatlici. Skratka, postavljanje jaslic ga veseli, še posebej, če so z njimi zadovoljni otroci, pa tudi drugi obiskovalci. G. Berlecu želimo, da bi z jaslicami Se naprej razveseljeval mlade in starejše. BENJAMIN BEZEK Grobarji Menim Ne, nikakor ne gre za znano kamniško podjetje Menina, ki izdeluje pogrebno oprema, kot bi kdo, morda, lahko prvi hip pomislil. Gre, žal, za Menino planino, delček Se neokrnjene narave, ki ga hočejo taksni in drugačni načrtovalci človeških in ekoloških nesreč z neodgovornimi in nesprejemljivimi posegi uničiti. Pred kratkim smo lahko prebrali v časopisih, da Odbor za zaščito Menine pred radarji pri občinskem svetu Gornji Grad zaman pričakuje odgovor države na njihova pojasnila o gradnji radarjev. Prepričani so, da slovenska vlada načrtuje postavitev za njihovimi hrbti. Že pol leta namreč čakajo na odgovor ministrstva za okolje in prostor, za obrambo in za promet in zveze. Odbor sumi, da bodo omenjena ministrstva pripravila vse potrebne papirje, s katerimi bo gradnja radarjev pravno formalno legalna, novi ministri pa se bodo brez slabe vesti izgovarjali na obstoječe stanje. To bojazen potrjuje tudi dejstvo, da se na Menini že izvaja trasiranje brez soglasja prizadetih občin. Odbor je naslovil na vlado pismo in zahteva njeno zagotovilo, da je država odstopila od teh načrtov. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšno stališče do tega problema je zavzela kamniška občinska vlada. Menim, da bi se morala jasno in glasno distancirati od teh projektov, saj je Menina planina tudi v kamniški občini, postavitev radarjev pa je ekološko nesprejemljiva, če ne že katastrofalna. O škodljivem delovanju radarjev na zdravje prebivalcev je bilo že dovolj rečenega in napisanega. Zavedati pa se moramo še, da bi takšen poseg, z vso potrebno infrastrukturo (spremljajoči objekti, ceste, električna napeljava, itd.) to, do sedaj še dokaj neokrnjeno zeleno območje, povsem degradiral, praktično uničil. Katastrofalen bi bil vpliv na rastlinstvo, živalstvo in na ljudi. Ne pustimo torej, da nam država izniči še eno zadnjih oaz miru in neokrnjene narave! Preprečimo ekološko uničenje! DUŠAN LIPOVEC ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Sreda, 27. novembra, ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave: JASLICE V DELIH REZBARJEV SAMOUKOV Razstava bo odprta do 8. decembra 1996; vstopnine ni Petek, 29. novembra, ob 18. uri Frančiškanska cerkev, Kamnik MAŠA IN KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ LJUBLJANE Program: Mozart, Bruckner, Verdi, Arcadelt, Rožanc, Bardos, Orff, Ravnik, Gerbič, Srebotnjak, Kogoj, Adamič, Vrabec, Flelšman Zborovodja: Andrej OŽBALT Vstop s prostovoljnimi prispevki! PLESNA ŠOLA M & U Plesna šola pri ZKO Kamnik M & U vabi k vpisu v začetne in nadaljevalne tečaje predšolske otroke in šolarje spričetkom v začetku decembra 1996. Vse informacije o vpisu in pogojih dobite na sedežu ZKO Kamnik, tel. 831-612, 817-556 ali direktno pri plesni učiteljici Mateji na tel. 51-499. VABLJENI! ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 96/97 * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola - 1. letnik - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program (pričetek takoj) - trgovska šola (pričetek februar 97) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina začetni tečaj 120 ur (pričetek takoj) RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Wlndows 95, VVord for VVindovvs, Excel... EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni In obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj za skladiščno poslovanje tečaj za voznike viličarjev - pričetek 25. 11. 1996 tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - pričetek takoj - tečaj CESTNOPROMETNIH PREDPISOV - 25. 11. 1996 Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 In (061) 712-27E PISMA - MNENJA - ODMEVI • PISMA - MNENJA - ODMEVI • PISMA - MNENJA Neprijetne novosti na kamniški progi Ob pogodbi o enotni vozovnici za avtobus in potniški vlak na relaciji Kamnik-Ljubljana, ki sta jo podpisala KAM-BUS in Slovenske železnice, seje potovanje s ka-mničanom občutno podražilo. Poteg tega je železnica uvedla na tej progi tudi nekatere prijetne in neprijetne novosti. Pohvalna pridobitev je vsekakor novo postajališče pri Ruskem carju na Jezici. Potnikom neprijazna pa je novost na postajališču na Brinju. Tu se je po starem dalo kupiti vozovnico prt okencu bližnje čuvajnice pri železniški zapornici, kjer se križata kamniška železnica in Vodovodna cesta. Vozovnico se je dalo kupiti praktično ob vsakem času, ob vsakem prihodu ali odhodu, vlaka pri dežurnem zaporničarju. Karta je veljala mesec dni. S 1. novembrom 1996 pa so vrli železničarji, kdo ve iz kakšnega vzroka, prenesli kupno mesto vozovnic v precej oddaljeno trgovino z živili, poslovalnico Emone na Vodovodni cesti 91 (in ne na Vodovodni 67, kot napačno piše na obvestilih). Trgovina Emona je odprta po svojem ustaljenem urniku in kadar je zaprta, vozovnice ne moreš kupiti; torej, ne moreš in ne smeš na vlak. Novost je neprimerno poslabšala prejšnje stanje! Sicer pa ni jasno in je skregano z zdravo logiko, zakaj ob uvedbi enotne vozovnice ni mogoče kupiti vozne karte od sprevodnika na vlaku, kar je bilo nekoč, pred leti, že ustaljena praksa Takšne »novosti« postavljajo potnika prej ali slej »iz dežja pod kap«! DUŠAN LIPOVEC Cvetje na pesnikovem grobu Tudi letos so Fleretovi iz spoštovanja do pesnika Antona Medveda okrasili njegov grob. S prelepim cvetjem ga je okrasila Fleretova najmlajša Marjetka. Če bi jo A. Medved videl, bi dihnil v zahvalo ljubko pesmico. Lepo bi bilo, če bi na dan mrtvih otroci vrtca Anto- na Medveda obiskali pesnikov grob, mu zapeli ali zre-citirali katero od njegovih pesmi, njihova vzgojiteljica pa bi jim povedala nekaj o znanem kamniškem pesniku. dr. SVETOZAR FRANTAR Sto dni delovanja KS Komenda - še druga plat medalje Navada gospoda Pavleta Ocepka je, da po stvareh, o katerih česa ne ve (ali se vsaj dela, da ne t%), sprašuje javno in v časopisih - a bi mirno lahko prihranil dragoceni papir, tiskarsko barvo, poleg tega pa še čas, če bi povpraševal tam, kjer so mu podatki ves čas na vpogled in najbolj pri roki: - glede denarja recimo na računovodstvu KS (Občina Kamnik, III. nadstr., pri gospe Tini Prezelj, ki opravlja preko žiro računa vse finančne transakcije v zvezi s poslovanjem KS Komenda); - glede primopredaje gospode, ki so se s tem ukvarjali; - glede Romana Grošlja kar njega samega, če se je še sposoben z njim pogovarjati tako, kot odraslemu, izoblikovanemu in krščansko poučenemu človeku priliče; - glede (ne?)izvedljivosli načrtov, za katere je bil izglasovan in zbran samoprispevek, pa na občini - v njenem svetu sam sedi - in na pristojnem ministrstvu. Da je seznanjen z nalogami obeh, vemo, saj se predstavi tudi kot svetovalec ministrstev, kakor lahko vidimo iz mnogih pisem bralcev, kijih zasledimo in celo prebiramo (naj pohvalno omenim njegov zapis o problematiki križa na Škrlaticil). Od stotih dni delovanja KS Komenda bi gospod Oce-pek v imenu pravičnosti lahko mimo odštel mesec, in pol na račun počitnic, kijih smejo uliti občani - tisti, ki so za svoje javne vloge plačani, in oni, kijih opravljamo prostovoljno (»volontersko«). Seje sveta KS so dovolj javne za vse krajane, ki imajo na njih kaj konstruktivnega predlagati in povedati (bi- li so tudi vabljeni). Svet KS se mora (med drugim) žal otepati s komendsko navado (podobno poznajo tudi drugod - že staro ali na novo postavljeno) trganje obvestil z javnih oglasnih desk, s samovoljnim odstranjevanjem prometne signalizacije ter snemanjem in krajo zastav z javnih drogov itd. Proti temu gospod Ocepek bolj redko nastopi v javnosti. Svet KSje imel v času svojega delovanja pet (eno v-dvojnem terminu) sej, na katerih je razpravljal in sklepal o 66 in več zadevah. Ni še sprejel statuta in poslovnika, saj je imela komisija, ki je obravnavala pripravljene predloge, nekaj pripomb. Srečal se je s predsedniki vseh društev, ki delujejo v kraju, in z županom Smolnikarjem. V mislih je imel in še ima posebno sejo, na kateri bi se srečal s tremi krajevnimi predstavniki v svetu občine Kamnik in jih pritegnil k trajnemu sodelovanju (s to mislijo v zavesti sem tudi prezrl, da bi bilo olikano na sejo z županom posebej povabiti še krajevne občinske svetnike - ki pa bi jih smel s seboj pripeljati tudi župan, kakor je dva strokovna svetovalca, za kar sem se na seji po opozorilu svetnika g. Tomaža Drolca javno opravičil). Načrtuje tudi zbor krajanov. Pred .svetom KS stoji v sodelovanju z občinsko in državno oblastjo in seveda z obema sosednjima KS vrsta nalog: gradnja telovadnice in šole; vprašanje pokopališča; pločnik od komendskega poslopja OS Komenda-Moste proti Mostam, obnova mostu čez Pšato na Gmaj-nici; asfaltiranje odseka makadamske ceste med Komendsko in Cerkljansko Dobravo, črno odlagališče odpadnega materiala pred Komendsko Dobravo; ureditev hidrantov v vaseh, kjer jih še ni; v sodelovanju s Telekomom razširitev telefonskega omrežja (ko bodo nekateri krajani pokazali posluh za skupne potrebe in zagotovili nujna soglasja), da izrecno ne naštevam še celo vrsto drobnejših nalog od čiščenja odpadlega listja in plu- ženja snega v kraju samem, postavitve robnikov, horizontalnih, vertikalnih in svetlobno odbojnih cestnih oznak itd. O sodelovanju med krajani, občutku pripadnosti in spravljenosti med mnogimi sprtimi - predvsem zaradi nepreverjenih očitkov in govoric, kipa bi jih bilo moč v celoti potrditi ali ovreči z obstoječo dokumentacijo - bo treba kaj več napisati kdaj drugič. Ob vsem naštetem bo najbrž tudi gospodu Ocepku jasno, da z dvema urama v uradu KS ni resno opletali, saj dobro ve, da je opravkov precej več. Zato je svet KS na moj predlog (z dvema glasovoma proti!) še za eno leto potrdil v vlogi tajnika gospoda Romana Grošlja. Naj bo jasno, da je gospod Grošelj tajnik, ki bo opravljal naloge po naročilih sveta KS. Ni pa član sveta KS in na sejah ne glasuje. Tako ni kršena volja volivcev, ki mu kot svetniku niso naklonili svojega zaupanja. Tudi njim pa bo v prid, da ima svet KS v danih okoliščinah pri roki človeka, na katerega lahko računa in se nanj zanese Zelo dobro bi bilo, ko bi gospod Ocepek energijo, ki jo porabi za javno kritiko (ne?)zakonitega ravnanja in prizadevanj v domačem kraju, za oporekanje in svetovanje, pa za časopisno spraševanje o stvareh, kijih že pozna, speljal v graditeljsko koristno smer. Marsikaj bi že bilo postorjenega in opaženega! Pa še to: krajanom in volivcem, ki jim iz kakršnega koli razloga ni ljubo, da hi o krajevnih zadevah govorili s tajnikom KS ob njegovih uradnih urah, je predsednik (ali kdo od podpredsednikov oziroma članov) KS Komenda na voljo za pogovor vsako sredo zvečer od 20. do 22. ure v prostorih KS (Kulturni dom, Zajčeva 23, soba 19-II. nadstr.). Tja je prisrčno vabljen tudi gospod Ocepek! Za svet KS Komenda predsednik Matija Remše 10 21. novembra 1996 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN Komendski planinci na Ambrožu pod Krvavcem Učenci OŠ Marije Vere drugi na državnem prvenstvu v orientacijskem teku Članice in Člani Planinske sekcije Komenda so se v nedeljo. 10. novembra, v za hojo prijetnem vremenu povzpeli po markirani planinski poli prav iz Komende do cerkvice sv. Ambroža pod Krvavcem. Že tradicionalnega pohoda se jih je udeležilo okrog štirideset. Nekaj po-hodnikov je odšlo prej od doma saj je razmeroma hitri pohod skoraj do nje po nedavno asfaltirani cesti. Ta bo po eni strani Ambrož pod Krvavcem (»po osvoboditvi« je »izgubil« nekdanji vzdevek »sveti« kot tudi niže ležeći Le-ivirt na Rebri pa še prenckateri drugi slovenski kraj), prav posebej pa Krvavec, še bolj približala oddiha in lepega gorskega sveta željnim ljudem, po drugi pa še bolj okužila ž.c tako onesnaženo pitno So«, »pomartinovali«, nato to storili še enkrat ob poti domov v nekaj sto metrov nižjem gostišču ter se ob rosenju iz oblakov zidane volje in spočite glave vrnili domov. Komcndska planinska pot jim jc tudi tokrat vrnila tisto, kar so vložili vanjo, in šc več. Sv. Martin pa je tudi letos naredil »iz mošta vin« - Čeprav na ludi letos smo se učenci osnovne šole Marije Vere udeležili šolskega državnega prvenstva v orientacijskem teku. Tekmovanje jc potekalo na Rožniku. Tokrat se niso pomerile dvojice, temveč posamezniki. Čeprav so sc organizatorji bali, da bo zaradi tega zanimanje manjše, pa je bila udeležba solidna. Nastopilo jc 124 tekmovalcev in tekmovalk iz. 14 osnovnih in srednjih šol. Proge so bile dokaj zahtevne in kar 15 tekmovalcev ni prispelo do cilja. Zmagali so domačini (OŠ Spodnja Šiška), morda t ud i zaradi tega, ker jim je bil teren znan. Drugo mesto smo osvojili mi, tekmovalci OŠ Marije Vere in tretje mesto OŠ Maribor Tabor. Našo ekipo je sestavljalo 20 tekmovalcev. Med njimi so bili najuspešnejši Skitck. ki jc v kategoriji /, 5.-6. r. osvojila I. mesto, Špela Zebre je v kategoriji Ž 7.-8. r. osvojila 3. mesto in Gašper Papež, ki jc v kategoriji M 5.-6. r. osvojil 2. mesto. Tudi ostali tekmovalci so sc dobro uvrstili: Ž 5.-6. razred: 8. Hva Kesič, II. Alenka Scmeja, 14. Urša Pod-lesnik, 17. Maja Miholjcvič, 18. Tina Urbanija; Z 7.-8. razred: 4. Katja Jazbinšck, 6. Nina Skitck; M 5.-6. razred: 4. Luka Po-vše, 9. Edin Agovič, 10. Mark Kavčič. 12. Miha Orcšnik. 14. Blaž Vrtačnik; M 7.-8. razred: 5. Matevž Arh, 6. Samo Vidmar-Zajec. 11. Dušan Živanovič. Našo ekipo sta na tekmovanju pripravljala mentorja Iranci Omerzu in Matjaž Reisner, ki sla z osnovami orientacije seznanila teoretično in praktično. Trenirali'smo dvakrat tedensko na Zapričah in v okolici Križa. Čeprav smo lansko leto na državnem prvenstvu osvojili ekipno 1. mesto, smo bili tudi z letošnjim 2. mestom zelo zadovoljni, saj so o prvaku odločale sekunde. NINA SKITEK Planinci po maši pred cerkvijo sv. Ambroža zahteval dobršno mero telesne pripravljenosti, drugi so sopli za njimi. Precej pa jc bilo tudi takih obiskovalcev, ki so se na Ambrož pripeljali z avtomobili. Tudi zaradi tega, ker je komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic opoldne v tamkajšnji po-družni cerkvici daroval mašo. Cerkev sv. Ambroža na Gori - tako jo omenja Krajevni leksikon dravske banovine - sicer spada v župnijo Cerklje na Gorenjskem, pri njej, Sc raje pa v bližnji gostilni, sc ustavljajo številni planinci in drugi ljubitelji čistega zraka in višin. Postavili so jo na višini 1086 metrov. Leta 1581 je prvič omenjena kot cerkev sv. Ambroža »na Vižni-ci« (Vižničan jc ime eni od domačij), že leta 1496 pa posredno kot gora sv. Ambroža (s. Am-prossenperg). V vizitacijskem poročilu iz leta 1752 piše, da je bila cerkev znova popravljena, v zvezi z njo oziroma zaselkom pa jc omenjenih še več drugih letnic od 1526 do 1783. Nazadnje - pred sedanjo zunanjo in notranjo obnovo - je bila obnovljena v letih od 1881-84. Že Ivan Lavrcnčič v Zgodovini cerkljanske tare iz leta 1890 piše, da je pot do nje »zelo strma in težavna«, da zanjo potrebuješ več kot dve uri iz Ccrkclj. Komendski planinci so prišli v treh untn, vozniki pa so se pripeljali vodo in nekdaj idilični planinski svet z odličnimi smučišči spreme-nila v »turistično dirkalnico«. Lavrenčič o cerkvici poroča, da je za časa turških vpadov doživela hudo onečaščenje. saj naj bi po ljudskem izročilu v njej spali Turki, oltar pa naj bi jim celo služil za konjske jasli. Po odhodu Turkov so jo obnovili ter na oltar postavili zavetnikov kip. ki so ga z njega vrgli skru-nitclji. V njej so sc spet začele svete maše in sicer na god sv. Filipa in Jakoba, v spomin sv. Pavla (uma maša), na dan sv. Lovrenca in sv. Katarine, pozneje so uvedli tudi mašo na tretjo nedeljo po veliki noči. V zadnjih letih sc je običajnim mašam pridružila tudi posebna maša ob godu sv. Martina, ki jo daruje komendski župnik, njeni obiskovalci pa so komendski in drugi planinci. Letos so popolnoma napolnili svetišče, ki v zadnjih letih dobiva novo zunanjo in notranjo podobo in obiskovalec razveseljuje in priteguje žc od daleč. Jc namreč na izredno razglednem kraju, tik pod gozdnatim svetom, pod njim pa strmi travniki, kot nalašč za preizkušanje smučarskih spretnosti. Kadar jc dovolj snega, seveda, in ga ne razpiha veter, ki tu neugna-no vrtinci svoj divji ples. Že pred mašo, še bolj pa po njej, so si planinci »privezali dih Ambrožu ne raste vinska trta. Kot drugod so se tudi tukaj poveselili njeni občudovalci, predvsem pa poskušali soka iz njenih jagod, in zapeli sv. Martinu, žc prej pa sv. Ambrožu v čast. Vendar le kot se za prave planince spodobi. JOŽE PAVLIC Ekipa OŠ Marije Vere v orientacijskem teku z osvojenimi diplomami, medaljami in pokalom. Jani Pogačar uspešen športnik v akrobatskem smučanju O Janiju smo v našem glasilu govorili že v začetku lanskega leta in ga predstavili širši javnosti. Nanizali smo njegove aktivnosti na tem področju, zlasti smo opozorili na njegovo rast in doseganje lepih Športnih uspehov. Jani Pogačar, 24-lctnik, sicer Ka-mničan z Zikove, je postal redni član državne reprezentance in je član A ekipe. V tem obdobju od lani dalje je dosegel zelo lepe uspehe. V sezoni 1995/96 jc že priigral tudi prve točke v tekmovanju za svetovni pokal v Meinrin-genu v Švici. To so prve točke za Slovenijo v tej smučar- ski disciplini v zadnjih petih letih. Zelo dobro se je uvrstil v tekmovanju za evropski pokal. Med več kot 120 tekmovalci iz 20 držav je osvojil odlično 5. mesto. Za svetovni pokal je tekmoval v Avstriji, Švici, Franciji, Nemčiji, Švedski in Norveški, za evropski pokal pa poleg naštetih držav Sc v Italiji in na Češkem, razen v Skandinaviji. V državni reprezentanci nastopata dva tekmovalca v vožnji po grbinah in eden v akrobatskih skokih. Po številu je ekipa majhna, to pa zahteva maksimalno angažiranje Glavni trg 23 - pri Občini EDINI PRAVI SERVIS • prosta delovna mesta in posredovanje inštrukcij • popusti pri avtošoliAVTO CLUB • prodaja kart • informacije Najdete nas na Glavnem trgu 23 - pri Občini - ali po tel.: 817-058 KO ŽtPNINA NI DOVOLJ... vsakega posebej. Športne uspehe na tem področju jc možno dosegati lc z vztrajnim treningom. letošnji pogoji, pravi Jani, so bili kar ugodni. V juliju in avgustu jc bil na treningu v Novi Zelandiji, v jesenskih mesecih pa trenira v Avstriji. Stroške treningov in tekmovanj pokriva Smučarska zveza, nekateri sponzorji in s kar precejšnjim deležem starši. V pogovoru nam je opisal Se program dela. Že v decembru bo sodeloval na tekmah za svetovni pokal v Franciji, v začetku prihodnjega leta bo odpotoval v Ameriko, čc bo tako odločila Smučarska zveza, sicer pa bo sodeloval v tekmah za evropski pokal. Februarja 1997 bo tekmoval na Japonskem. Poleg teh ga čaka Sc vrsta drugih tekmovanj, ki se jih bo udeleževal. Pri vsem tem velikem angažiranju na športnem področju smo ga povprašali še, kako je s šolanjem in osebnim življenjem. Študira na fakulteti za šport. Je absolvent. Izpile dela v dogovoru s profesorji in ni vezan na redne izpitne roke. Fakulteta ima do teh Športnikov polno razumevanja V prostem času, ki ga jc malo, pa sc uči in sc druži s svojimi prijatelji, z njimi igra košarko in podobno. Povprašali smo ga tudi po njegovih športnih ciljih. Zelo se bo potrudil, da bi sc leta 1998 udeležil Olimpijskih iger na Japonskem. Pogoj uvrstitve jc v izpolnitvi olimpijskih norm. Doseči mora najmanj 15. mesto v tekmah za svetovni pokal. Na treningih v Novi Zelandiji si je poškodoval nos. Poškodba jc bila precej huda, a je sedaj žc v celoti sanirana. Odsotnost od doma jc včasih kar dolgotrajna, tudi do treh tednov skupaj, čc pa so tekme in treningi bližje, npr. v Avstriji, pa je odsotnost krajša. Na tekmah in treningih ter potovanjih sklepa Številna poznanstva in prijateljstva. Povedal nam jc, da so ga Američani povabili, da bi občasno (5 tednov) treniral njihove tekmovalce, zlasti mlajše. O tem se še ni odločil. To je lc nekaj drobcev iz življenja tega športnika, ki sc je ves posvetil akrobatskemu smučanju. Ves čas je član smučarskega kluba Krka iz Novega mesta, ki tudi gmotno podpira v javnosti nekoliko manj znano, a zelo atraktivno in zanimivo smučarsko disciplino. Janiju želimo, da bi izpolnil vse pogoje, potrebne za uvrstitev na Olimpijado, želimo mu veliko uspehov na tekmovanjih za evropski pokal, v tekmovanjih za svetovni pokal in v tekmah na svetovnem prvenstvu. O njegovih uspehih pa bomo bralec Kamniškega občana verjetno šc seznanjali. STANE SIMŠIČ Jani Pogačar na tekmi akrobatskega smučanja JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. (064) 421-015 Izdelujem in popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin. Na zalogi kombinirani bojlerji. Teniški pokal Slovenije V Kopru sc jc konCalo državno prvenstvo v tenisu za kategorijo ekip do 12 let (deCki in, deklice). S področnih tekmovanj iz vse Slovenije so sc v končnico-play off uvrstile ekipe TK Kamnika, TK Kopra in TK Branika iz Maribora. Po izenačenih in napetih bojih so sc vse tekme končale / najtesnejšim rezultatom 5: 4. Proti Braniku so naSi tekmovalci v igrah vodili Zc Z rezultatom 4: 2, v dveh igrah dvojic po prvem se- tu tudi Z rezultatom I: 0. a jc bilo kljub temu za končno zmago premalo. Toda kamniški tekmovalci so dokazali, da sc lahko enakovredno kosajo z najboljšimi slovenskimi tekmovalci v kategoriji do 12 let (predvsem fantje). Takega ekipnega uspeha v klubu m bilo ti nekaj desetletij. Za kamniško ekipo so nastopali: DECKI: Uroš Mlakar. Andrej Bačar, Anžc Cevka. Miha Crnko-vič. Aleš Pogačar. DEKUCE: Erika Vidmar, Tc-ja Jcras, Ela Zupanič. Spela l.c-mut, Zanct Som. Končni vrstni red: 1. TK Koper. 2. TK Branik. 3. TK Kamnik. Vodje ekip so prejeli pokale, vsi tekmovalci pa medalje. Ob tej priložnosti je potrebno pohvalni nacrtno in sistematično delo z najmlajšimi pod vodstvom Matjaža Pogačarja - M Tli in seveda podporo staršev. TENIS 91 Kamniška ekipa mladih lenisačev do 12 let s trenerjem. Zdrav duh v zdravem telesu SE NA MNOGA LETA Ali ni šport mnogo več. kot lc pehanje za medaljami, rekordi in suhoparno objavljanje športnih rezultatov? Na to vprašanje bi vsak odgovoril drugače, vendar bi se večina športno aktivnih strinjala, da jc v rekordih, medaljah, golih šc mnogo več. Sport, kot skupek vsega tega. pomeni tudi zdravo življenje, potovanje, spoznavanje tujih krajev, ljudi Sport pomeni tudi potrjevanje identitete posameznika, prijateljstvo, veselje ob doseženem, veselje do življenja, obvladovanje samega sebe. Šport jc tudi zmaga volje, miselne koncentracije... Dolgo in zdravo življenje slovenskega olimpionika Leona Šluklja, ki je v teh dneh praznoval častitljivih 98 let, je najlepši vzor športu. Redno vadi. skozi vse življenjsko obdobje, in poleg lega skrbi za miselni študij, saj delo ohranja organe, tudi možgane. »Nc kadi. pij zmerno, veliko teci in ne bodi požrešen.« jc njegovo jedrnato navodilo za dolgo zdravo življenje. Recept za visoko starost jc ob svoji 90-letnici povedal tudi profesor Drago Ula-ga. legenda slovenskega športnega novinarstva: »Veliko hoje, živeti z naravo, hkrati pa skrbeti šc za duha. Potrebno jc opazovati svoje telo in reagirati, če je z njim kaj narobe. Najvažnejši pa je zdrav način življenja, brez njega tudi športna aktivnost ne zadostuje.« Enako lep vzgled zdravega življenja lahko najdemo tudi v naših krajih. »Pozimi zaradi sne-ea vedno nisem zmogel prav na ti pa sem velikokrat vrhu pričakal sončni je o svoji planinski hoji rini dejavnosti povedal ršič iz Zgornjih Stranj. V u sc je v knjigo obiskov po na vri prav vzhod* kot Sp< Franc L tem let Kar in na koncu nazdravimo še rojstvu. V tem novembrskem tekmovalnem predahu smo v Kamniku ustanovili novo spori no društvo Calcit Ročk Shox team. Ime nosi po dveh sponzorjih, kar sicer ni preveč priljubljeno pri slavistih, vendar se od lepote pač ne umira. Bomo pa z njihovo pomočjo poskušali v naših krajih dati še večjo veljavo športu, predvsem Junakinja slovenskih tekaških smučin Andreja Mali. ki tudi v teh dneh praznuje svoji* rojstni dan, bi lahko marsikateri mladi na-dobudnici povedala nekaj lepega o športu. Naj se začnejo ukvarjali z njim, naj vztrajajo v gibanju. Osebni praznik bo preživela tekmovalno, saj tam daleč na severu. 3500 km od tod, v Kiruni na Švedskem, začenja novo sezono. Andreja bo najprej startala na pregledni krni svetovnega pokala v smučarskih tekih, prav tako v Kiruni (23. novembra), kjer skupaj s svetovnimi Sampionk nastopila na 5 km v drsalni niki. Andreja Mali med treningom. METOD MOCNtt Kinološke novice POTRES 96 v soboto, S, oktobra^ je potekala v Ljubljani vaja »POTRES 96,« katere namen jc bil preizkusiti usposobljenost ekip za pomoč v primeru naravnih katastrof. Na vajj so sodelovali tudi vodniki psov ekipe za rcScvanjc iz ruSe-vin KD Kamnik. V okviru te vaje so na isti dan vse ljubljanske občine na osnovnih šolah pripravile prikaz odnosa vodnik-pes in usposobljenost psa in vodnika v težavnih razmerah, kot so npr. naravne katastrofe. Ekipa v sestavi Marko Lenarčič, Slavi Mihorič, Aleš Kebcr in Lojze Pele je bila povabljena na OS Vodice ter Vodsnot v Ljubljani, kjer so predstavili vse potrebno znanje, ki ga mora obvladati pes za reševanje iz ruševin. Prikazali so vaje iz poslušnosti, premagovanje različnih ovir, vodenje psa na daljavo ter iskanje zasutih pogrešanih ljudi. Po končanem nastopu so otroci pristopili h kosmatincem, ki so strpno prenesli stotine otroških rok na glavah in repih. Kinološko druStvo Kamnik se jc na vabilo ljubljanskih Sol rade volje odzvalo in predstavilo del svoje dejavnosti. Veseli hi bili. Čehi lahko ob kakšni priložnosti popestrili dan tudi učencem na kateri od kamniških Sol. Državna tekma v Mozirju < lani Ki) Kamnik so se dne 5. oktobra 96 udeležili državne Športne tekme A, B v Mozirju. Na A tekmi lahko sodelujejo vodniki s psi. ki Imajo opravHeh izpit ip03. Na B tekmi rta tekmujejo / opravljenim izpitom ipoi - IPO.?. Odlično se je odrezal Srečo Ooručan s psom PAKOM, ki jc med 24 udeleženci v skupini B zasedel šesto mesto. Pak je pasme rottvvcilcr. izhaja pa iz Srečcvc psarnc Elas. Želimo mu še veliko vrhunskih legel rottvvcilcrjcv, prav tako pa tudi uspehov na le lunah. Vabimo tudi ostale člane, da se priključijo tekmam za državno pi venstvo. Mala šola Na KD Kamnik žc več kot mesec dni poteka mala šola. To leto jo obiskuje 26 pasjih mladoletnikov. Namen male šole ni kakšna visoka izpiljenost tekmovalnih vaj, temveč predvsem vzgoja lastnikov, da bodo razumeli in obvladali svoje Stirinoz-ne prijatelje. Ob učenju osnov nih vaj. kot so: sedi, prostor in hoja oh nogi, največ časa posvečamo igri s psom in navezavi na vodnika. Pes si tako pridobi primerne delovne navade, privadi pa se ludi na svoje pasje tovariše. Pes ljudem nudi mnoge radosti in veselje, vendar pa bo to veselje večje, če ga ne bo preprečevala pasja nevzgojenost, za katero |e VednO odgovoren človek sam. Cc je žc lastnik pripravljen prenešati vragolije svojega Stiri- nožca. lega zagotovo nc bo dovolila okolica Psa jc zato potrebno začeti vzgajati (nc Solati!) pravočasno, doklei mu neprimerni) vedenje nc pride v navado. Prav tako je manj nevarno obnašanje mladiča, kot pa odraslih psov, nekaterih težkih preko 50 kg. Šola sc potem na nadaljevalnih tečajih, kjer potekajo priprave za izpite A, B. C. IPOI. IP02. IP03. ISPI. ISP2. ISIM Ko ste si kupili psa, ste morali sprejeti vso odgovornost za njegovo zdravje, počutje in seveda nenazadnje najvažnejše - pes mori biti socializiran. MILAN ISKRA Uspešna druga odbojkarska ekipa Načrtno delo z. mlajšimi selekcijami že kaže rezultate, saj jc poleg prve ekipe, ki že trka na vrata I. A lige. zelo uspešna tudi druga ekipa, ki nastopa z imenom OK PIZZE-RIA BLAŽE KAMNIK. Tako so v letošnjem letu začeli pod vodstvom trenerja Danijela llabjana s kondicijski mi pripravami na odprtem igrišču avgusta, septembra pa so nadaljevali s pripravami v telovadnici. Mlado ekipo sestavlja 12 igralcev, ki so dokaj enakovredni, saj sc trener vedno Šahovske novice lahko zanese na 9 perspektivnih igralcev. Iako ekipo sestav Ijajo kapetan S. Palma. I) Plahuta D. Plevel, S. Osenar. J. Za-goričnik, G. Zeleznik. D. Biča-nič, M. Špur, D. Matičič, T. Se-nekovič. A. Farazin in M. Gor-jup. V 3. odbojkarski ligi zahod sodijo po prikazanih igrah v sam vrh. ki bi jih lahko pripeljal v 2. ligo. Tako so premagali v gosteh OK Plamen (3: 0), doma drugo ekipo OK Krka NM (3: 0), čeprav so se novomešca-ni zagrizeno upirali. Nekaj več dela so imeli na gostovanju v Kočevju, saj so si zmago priborili šele v petem nizu. Tudi na zadnji tekmi doma proti Bohinju niso imeli težav in so prepričljivo slavili (3: 0). Ekipi se tako nasmiha uvrstitev v višji rang tekmovanja, kar jim omogočajo tudi sponzorji, kot so: Pizzeria Blaže, OSH KOSIL PAI, JOP d.<».<>. in Strelček bar. Vse tekme igrajo v telovadnici pri starem zdravstvenem domu in veselilo jih bo, če jih boste prišli spodbujati na tekmah, ki bodo: 23. novembra ob 15.30 proti Mokronogu in derbi 7. decembra ob 15.30 pro ti ekipi Bovca. JOŽK JANKOVIĆ Občinska šahovska zveza Kamnik je izvedla POSAMEZNO ČLANSKO PRVENSTVO OBČINE KAMNIK V POSPEŠENEM ŠAHU. Tekmovanje jc bilo odigrano v Komendi 25. in 26. oktobra 1996. Nastopilo jc 10 igralcev. Končni vrstni red jc bil sledeči: I. mesto jc osvojil Igor Kragelj 8 točk, 2. mesto: Anton Trebušak 7 točk, 3. mesto: Anton Ribič 7 točk. 4. mesto: Igor Juhant 5.5 točke. 5. mesto: Srečo Sitar J tOČk, 6. mesto: Bojan Hribar 5 loek itd. V ponedeljek. 4. novembra 1996. so v Trzinu uspešno nastopili mladi igralci, elani Šahovskega kluba Komenda, na NAPRI DKOVI M II V NIR.III MLADIH. V konkurenci 2? Igralcev, ki so odigrali 7 kol. jc zmagal Mark Agovič 6 točk. 3. mesto je osvojil Tadej Smole 5 točk. 9. mesto jc osvojila Simona Zupane 4 točke, 12. mesto pa Tina Vo-grinec 3.5 točke. FRANC POGINJEN NE ČAKAJ POMLADI, NE ČAKAJ NA MAJ........SERVISIRAJ SMUČI ZDAJ V- Sport ŠPORTNA TRGOVINA * SERVIS ŠPORTNE OPREME Perovo 27, Kamnik tel: 812-936 *rW* Nudimo Vam: ŠPORTNA KONFEKCIJA MM SPORTS FASHI0N SMUČI. VEZI, SMUČARSKE ČEVUE SMUČARSKE JAKNE, VETROVKE, HLAČE, KOMBINEZONE ZA JADRALNE PADALCE OPREMA ZA P0H0DNIŠTV0 IN PLANINSTVO RAČUNALNIŠKI TEČAJI začetni nadaljevalni osvi žit veni DOS, WIND()WS W0RD, EXCEL popusti za manjše skupine No-Nero pri iskanju pogrešanih ljudi. poklicili- CM.I/8I5-45I od IS dn 17 ure Enajstmetrovke Sedmica Kamniški belo-modri dani le dolgo niso dosegli lako zgodovinskega prvenstvenega rezultata kot v tej prvi novembrski soboti, ko so ekipi NK Termit za popotnico domov naložili kar 7 zadetkov, od njih pa niso prejeli niti enega. Ker so se znmagami v tem tednu izkazale tudi vse ostale belo-modre ekipe, nezadovoljhežev ni bilo. Rdeča luč »Presidente* Peter Fischer ponovno kaže mrk obraz. Navaja tudi vzroke: 1. klubska blagajna je prazna. Kako startali spomladi? ReSitev Je morda v sponzorstvu posameznih klubskih ekip. 2. stadion: zgrajen z družbenimi sredslviin delom je v načetem slanju. Ali ga je klub v tem stanju dolžan in sposoben sprejeli od Športne zveze? 3. upravni odbor kluba: novi člani se (pretežno) niso izkazali. Potrebne so nove moči. Naj se javijo! Odmor Najmlajši ekipi NK Kamnik že uživala zimski tekmovalni odmor. Ekipa starejših dečkov sije v zadnjih krogih priigrala možnost za obstanek v prvoligaški druščini, kadeti pa so med prvoligaši na 2. mestu, za ekipo NK Slovan. Treningi pa potekajo dalje. Komenda v galopu impak nogometnem! Zc poletje je dalo slutiti zagon članske in mladinske vrste NK FWK - Komenda. Na tekmovalnem polju so vitezi ujeli korak, pred njimi pa je naloga, kako prepričali domačine (in prišleke), da so igralci in klub izvirni in tradicionalni element njihovega kraja. M. M. 12 21. novembra 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Otroci, Miklavž pride tudi letos! Po obvestilih od sv. Miklavži! bo ta obiskal v začetku decembra razne kraje na Kamniškem tudi ob naslednjih miklavževanjih: Že v nedeljo, 1. decembra, bo ob 15. uri gostoval v osnovni šoli na Vranji Peči. V sredo, 4. decembra, je predvideno miklavže-vanje ob 17. uri v kulturnem domu v Komendi in ob 18. uri v dvorani pri OŠ Moste (tu sprejem daril do pol ure pred pričetkom v dvorani pri OS oz. v torek od 17. do 18. ure v prostorih KS nad mlekarno). V četrtek, S. decembra, bo Miklavž s svojim spremstvom na Upravni enoti Kamnik v zgradbi občine Kamnik. Isti četrtek ob 16. uri bo Miklavžev sprevod po Kamniku do velike dvorane »Kina Dom«, kjer bo ob 17. uri začetek velikega miklavževanja za otroke iz Kamnika in okolice. Prijave sprejema medžupnijska Karitas na Sutni ob sredah od 17. do 18. uri in ob nedeljah po maši. Informacije tudi po tel. 813-907. 5. 12., na sam Miklavžev večer, bo lepo miklavže-vanje ob 18. uri v cerkvi v Tunji-cah. Tudi Karitas iz Stranj bo v četrtek, 5. decembra, ob 16. uri priredila pred kapelo v Stranjah Miklavževanje za otroke s tamkajšnjega področja. Vse prijave do 1. 12. v župnišču v Stranjah. Naslednji dan v petek, 6.12., bo miklavževanje ob 17. uri v kulturnem domu v Motniku in ob 18. uri v kulturnem domu v Šmartnem. V soboto, 7. decembra, bo miklavževanje v kulturnem domu v Šmarci. Prijave pri g. župniku v Šmarci. V nedeljo, 8. decembra, pa bo Miklavž obiskal Sela, najprej ob 14. uri otroke v župnijski cerkvi in ob 16. uri odrasle v Marijinem kulturnem domu na Selih. Vse informacije za Sela po tel. 832-488. Otroci, bodite v tem predmiklav-ževem času še posebno pridni - le tako lahko upate, da bo dobrih vaših del, zapisanih v zlati Miklavževi knjigi, toliko, da vas pri obdarovanju sv. Miklavž z angeli ne bo prezrl in da bodo parkeljni do vas prizanesljivi! Za gornje informacije: sekcija za oživljanje starih običajev pri OO SKD Kamnik TEDEN VARNOSTI V PROMETU IN MESEC POŽARNE VARNOSTI Za najlepšo miklavževo izložbo Sekcija za oživljanje starih običajev v Kamniku se zavzema, da bi bilo v času pred Miklavževim dnem na Kamniškem čimveč lepo urejenih »Miklavževih« izložbenih oken: Vse trgovce vabijo, da Se bolj zopet oživijo ta prelep predvojni običaj, ko so bila na kamniškem Številna izložbena okna izjemno lepo aranžirana... Nekatere npr. v sami rdeči svetlobi, druge zopet s plapolajočim ognjem, katerega papirne rdeče zublje je podžigal spodaj skriti ventilator itd... Vse z lepimi velikimi ilustracijami Miklavža, parkljev, angelov in seveda z malimi plišastimi parkeljčki in Miklavžki, z aranžiranimi izdelki, za katerih prodajo so trgovci pred Miklavžem Se posebej zainteresirani. Najlepše izložbe bodo javno pohvaljene In nagrajene! Oživimo kulturo lepo urejenih izložb! Sekcija za OSO Oktobra je v šoli napeto, saj vsi čakamo, da se izteče in se pričnejo enotedenske jesenske počitnice. Na naši šoli smo oktober lažje prebrodili, saj nas je neko dopoldne obiskal policaj, ki je predstavil svoje delo in njegove zanimivosti. Povedal nam je, kako naj sc na cesti vedemo in kaj naj storimo, da bomo kot pešci in kolesarji varni. Policist Drago Lazar je učence nižje stopnje popeljal v »marici« po šolskem dvorišču, večje učence pa je že bolj resno opozoril na nevarnosti v prometu in jih o tem podučil ob video filmu. Dva dni kasneje pa je bilo pred šolo šc bolj živahno, saj so se tokrat pripeljali gasilci. Oktober je mesec požarne varnosti in zato je prav, da tudi otroci o tem izvejo kaj več. Kakšni pa so bili vtisi ob srečanju z gasilci, so učenci povedali kar sami. Danes smo se vozili z gasilskimi stopnicami. Gasilci so Spricali peno. Sebastjan Sever, 3. razred Gasilci imajo 32 metrov dolgo lestev. Lestev rabijo, da lahko pridejo do visokega balkona. Teja Prclesnik, 5. razred Vozili smo se z gasilskim avtom. Prižgali so tudi sireno. Jaz in Neven-ka sva se vozili na lestvi. Ijestev so dvignili nad streho. Simona Kosec, 4. razred Videli smo veliko lestev in gasilsko opremo. Gasilska oprema ne gori. Gasilci imajo kapo, čelado, Škornje obleko in masko. Dvigali so se z visoko lestvijo. Denis Dervič, 4. razred Ogledali smo si dva gasilska tovornjaka. Eden je za reševanje ljudi, drugi pa za gašenje ognja. Davor Ninič, 5. razred Gasilci so bili trije močni moški, ki so gasilsko delo obvladali. Obljubili so nam da bomo Spricali z vodo, a na žalost je le nekaj fantov Spricalo po igriSču. Eden od gasilcev je Sel na cisterno, priklopil vodni top in nekajkrat spral naSe igrišče in listje z njega. Tudi peno je nanese! na igrišče in na nekatere avtomobile v bližini. Mateja Grudnik, 8. razred Gospod gasilec nam je povedal, da njegova oprema ne premoči. Plinsko masko imajo zato, da se ne zadušijo. Renata Potočnik, 6. razred Peljal sem se z gasitskm avtom. Na glavi sem imel gasilsko kapo in govoril po voki-tokiju. Admir Rastoder, 3. razred Gasilci rešijo na leto veliko življenj. Rešujejo v prometnih nesrečah ali v hišnih poslopjih. Bojan Keglič, 6. razred Peljal sem se s stopnicami na gasilskem avtu. Videl sem ves svet. Marko Leveč, 3. razred V imenu učencev in učiteljev OŠ 27. julij Kamnik se za prijetne in poučne urice, ki so nam polepšale in obogatile oktober, iskreno zahvaljujem Policijski postaji Kamnik in Gasilskemu društvu Kamnik. NATAŠA HRIBAR Gasilci so učencem OŠ 27. julij prikazali reševanje v primeru požara. Tudi to se je zgodilo v oktobru Kitajci in egipčani (ilegalno) med nami 2.10. Ob osmi uri zvečer se je v Podgorju pripetila prometna nesreča. Občana M. M. in M. D. sta šla peš po lokalni cesti, pri čemer ju je povozil neznani voznik osebnega avtomobila. V nesreči sta bila oba občana telesno poškodovana. Policisti so kasneje ugotovili, da je nesrečo povzročil ter s kraja pobegnil P. A. iz Kamnika, ki so ga kasneje izsledili na domu. Izkazalo se je tudi, da je bil pod precejšnjim vplivom alkohola. Zoper povzročitelja sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. 10.10. Ob šesti uri zjutraj je občanka, ki je pripeljala otroka v vrtec, na PP prijavila, da ji je v času, ko je bila ona v stavbi vrtca neznani storilec iz odklenjenega osebnega vozila odvzel torbico z vsebino. Storilec jo je z dejanjem oškodoval za nekaj tisoč SIT. Istega dne blizu devete ure zvečer pa je v središču mesta občan R. B. z nožem grozil mimoidočim ter vpil nanje. Ker se ob prihodu policistov še vedno ni hotel pomiriti, so ga s pomočjo uporabe prisilnih sred- poltretji uri popoldne pripetila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Voznica Z. M., ki jc vozila iz smeri Ločice proti Kamniku, je v trenutku, ko je na cesto pritekel osemletni otrok, kljub zaviranju trčila vanj, saj je vozita z neprilago- prehodu za pešce zbil, je po dogodku odpeljal s kraja nesreče, ne da bi poškodovani nudil pomoč. Policisti so kasneje izsledili povzročitelja, Dupličana R. A., 21 let, zoper katerega sledi kazenska ovadba na tožilstvo. Istega dne ob poldeveti uri zvečer je bilo na PP sporočeno, da neznani storilci vlamljajo v diskont na Usnjarski ulici. Ob odhodu policistov na kraj so storilce - otroke prijeli. O dogodku so obvestili starše, izkazalo pa se je tudi, da so vlomili še v bližnji parkiran avtomobil. 23/24.10. V noči s srede na Egipčani v komenski kleti 17.10. Občan iz Komende je javil, da se v njegovi kleti nenadoma nahajajo - državljani Egipta. Na kraju je bilo ugotovljeno, da jih je neznani storilec ilegalno prepeljal čez državno mejo iz Madžarske, nato pa jih iz neznanega razloga »podtaknil« nazna-nitelju. Egipčane so prepeljali nazaj do mejhnega prehoda z Madžarsko, kjer so morali zapustiti R Slovenijo. Storilca - organizatorja prevoza tujcev pa še iščejo. 26.10. Občan je sporočil na PP, da se v Šmarci nahaja večje število tujcev. Na kraju dogajanja je bilo ugotovljeno, da se pri občanu J. K., resnično nahaja enajst Kitajcev. Izkazalo se je, da je doslej še neznani storilec prepeljal Kitajce ilegalno čez državno mejo do J. K.-ja. Le-ta jih je proti plačilu sprejel in naj bi bili pri njem nastanjeni toliko časa, dokler jih ne bi drug »prevoznik«, prav tako neznan, odpeljal »naprej«. Občana J. K in njegovo prijateljico O. D. so policisti pridržali zaradi zagotovitve dokazov ter ju izročili preiskovalnemu sodniku. Kitajce so odpeljali v Prehodni dom za tujce, kjer bodo poskrbeli zanje do njihovega odhoda nazaj v Kitajsko. 6.10. V svoji hiši jc bil najden mrtev občan H. S., sicer državljan Hrvaške, ki je že dalj časa živel v Kamniku. Truplo je bilo žc v fazi razpadanja. Policisti so skupaj z zdravnikom pregledali truplo, na katerem pa niso našli znakov nasilja. 8. 10. V zgodnjih jutranjih urah so policisti prijeli D. G. in J. R., doma iz Ljubljane, ki sta vlamljala v osebne avtomobile na območju Kamnika. Kasneje se je izkazalo, da sta omenjena vlamljala v vozila tudi po območju Ljubljane in Domžal. Po pridržanju sta bila izročena preiskovalnemu sodniku, ki je zoper D. G. odredil pripor. 9.10. Vestni občan Š. V. iz Kamnika je obvestil PP, da je njegov otrok naSel naboje za vojaško puško. Policisti so naboje poslali v ustrezno skladiščenje. stev odpeljali na Povšetovo do streznitve. 11.10. Sredi noči sta dva neznana storilca prišla v hišo v Komendi, kjer sta napadla in zvezala starejšo lastnico hiše. Pri tem sta izvršila rop za 320.000 SIT, nato pa pobegnila. Policisti so si ogledali kraj dejanja ter pričeli z izsledova-njem storilcev. Srnjak nad otroke Občanka S. T. iz Kranja je obvestila PP, da so med izletom otrok kranjske osnovne šole pri ogledu Kamniške Bistrice naleteli na srnjaka, ki ga je udomačil J. M. Srnjak je napadel otroke ter jih poskušal nabosti na rogove. Občan J. M. bo zaradi neprimernega zavarovanja živali predlagan sodniku za prekrške. 12.10. V Soteski se je ob jeno hitrostjo. Otrok je bil lažje telesno poškodovan. Zoper voznico je bil podan predlog sodniku za prekrške. 14. 10. Ponoči so neznani storilci vlomili v trafiko na Kranjski cesti. Policisti so opravili ogled kraja, v tednu dni pa izsledili storilce. Škode je bilo za okoli 200.000 SIT, vendar so večino predmetov dobili nazaj. Zoper storilce sledi kazenska ovadba. 16. 10. Občan iz Snovika je sporočil, da je v potoku Sno-višnica našel moško truplo, ki ga je prepoznal. Na kraju je bilo ugotovljeno, da gre za J. J., doma iz bližnje okolice, ki je med hojo ob cesti zašel in padel v potok. Po opravljeni obdukciji se je izkazalo, da je bil omenjeni tudi pod močnim vplivom alkohola, vendar na truplu ni bilo znakov nasilja. V prometni nesreči je bila udeležena kot peška 14-letna Kamničanka U. J., pri čemer je bila lažje telesno poškodovana. Voznik avtomobila, ki jo je na četrtek je bilo vlomljeno v šest osebnih avtomobilov na območju ulic Matije Blejca, Stele-tove, Zikove in Groharjeve. Policisti so opravili oglede in so na sledi storilcem. 25.10. V Mostah se je pripetila prometna nesreča, v kateri je 10-letni otrok, kolesar, dobil lahke telesne poškodbe zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo neznanega voznika. Leta je vozil renault clio z ljubljansko registracijo ter trčil v kolesarja. Povzročitelja še iščejo in bodo ob izsleditvi zoper njega ustrezno ukrepali. 30.10. Med rednim obhodom so policisti na ulici Matije Blejca opazili nekega občana, ki se je zaletel v drug parkiran avtomobil. Ugotovljeno je bilo, da je mladoletni Š. A. brez vednosti staršev vzel avtomobil, ko pa je opazil policiste, je iz strahu izgubil nadzor nad vozilom ter se zaletel. Zoper Š. A. sledi predlog sodniku za prekrške. (piki) Dejavnosti v OS Komenda-Moste Vrsta dogodkov zaznamuje novo šolsko leto 1996197, čeprav še ni preteklo veliko časa od njegovega začetka. Vtem letu smo na šoli dobili nov svet šole, ki ga v mandatu 1996-2000 vodi g. Julka Hlade, podpredsednik pa je g. Igor Jenko. Nov mandat je začel tudi svet staršev, tega vodi g. Bojan švigelj, podpredsednica pa je ga. Judita Mlinar-Kem. Na uvodnih roditeljskih sestankih smo staršem med drugim posredovali osnovne informacije o novih Šolskih pravilnikih - o pravicah in dolžnostih učencev in o preverjanju, ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli. Oba pravilnika sta sedaj na voljo staršem tudi v obliki knjižice, ki jo je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport. V novembru bomo za starše pripravili tudi dvoje predavanj, in sicer Oblikovanje čustvenega matriksa ter vloga staršev in učiteljev pri tem (izvajalka ga. Una J. Blebveis, klinična psihologinja) ter Dobra komunikacija - pogoj za uspešno učenje (izvajalka ga. Nataša Fabjančič, psihologinja). Za učiteljski zbor pa nam je v začetku novembra predavanje pripravila dr. Darja Piciga na temo Sodobno pojmovanje znanja in učenje v ku-rikularni prenovi. Vsem nam, ki delamo v šolstvu, je jasno, da pripravljajoča se prenova v celotnem šolskem prostoru terja od nas nenehno in stalno izobraževanje, neprestano preverjanje informacij, medsebojnih izkušenj itd. Tudi zato v Soli spodbujam učitelje k stalnemu strokovnemu spopolnjevanju in izbiranju študijskih programov, ki pripravljajo učitelje na delo v posameznih triletjih prihodnje devetletke. Tudi sama se letos udeležujem šole za ravnatelje, ki omogoča opravljanje ravna-teljskega izpita. V letnem delovnem načrtu, kije osrednji in najpomembnejši dokument šole, smo v tem šolskem letu zastavili projekt Bogastvo kraja, kjer sem doma. Vključeni so vsi razredi šole, ki so si izbrali posamezne teme kot podprojekte, javnosti pa jih bodo učenci in učitelji predstavili ob koncu šolskega leta - na dnevu odprtih vrat šole. K sodelovanju vabimo starše naših učencev: pričakujemo veliko podporo staršev vseh treh krajevnih skupnosti našega šolskega okoliša. Gotovo je veliko gradiva: pisnega, v materialu, fotograjijah itd., kar bo učencem pripomoglo k učinkovitejšemu projektnemu učnemu delu Novost v tem šolskem letu je tudi vključitev šestošolcev v program življenja v naravi Centra šolskih in obšolskih dejavosti. Učenci so skupaj z učiteljico biologije - svetovalko go. Ivanko Zornada in učiteljem športne vzgoje g. Tomažem Pajničem preživeli pet dni v domu Ajda na Li-beliški gori (nadmorska višina 617 m). Dom stoji na razglednem pobočju, od koder se odpira lep pogled na Dravsko dolino z vasjo Libeli-če. Bližnja okolica ima vse tipe življenjskih prostorov, primernih za šolsko naravoslovno delo, tudi bogato kulturno dediščino in lepe primerke ljudske arhitekture, seveda pa tudi vrsto možnosti za športno dejavnost. Celotni kolektiv v domu Ajda je naše učence pohvalil kot ene izmed najbolj prizadevnih in discipliniranih doslej, mi pa smo jim v zahvalo in spomin podaril komplet grafik, likovnih izdelkov naših učencev. Učenci so nad takšno obliko in metodami pouka seveda navdušeni. Na delovno soboto, 9. 11. 1996 (nadomeščanje za petek, 3. januarja, ko ne bo pouka), smo v obeh šolskih stavbah OŠ Komenda-Moste izvedli program protipožarne varnosti, ki so nam ga omogočili gasilci GD Moste, Komenda in Križ. Izvedli smo hiter umik učencev iz stavb, prisostvovali reševanju iz nadstropja, si ogledali raznovrstno gasilsko opremo in se preizkusili v gašenju z gasilskimi aparati. Dogovorili smo se, da bomo takšno ali podobno akcijo skupaj izvedli spet čez dve leti. MARIJA MOJCA MALEŠ Prvi evropski tehnološki dnevi malih in srednjih podjetij Evropska zveza in njene direkcije za razvoj, raziskave, informatiko, malo gospodarstvo, izobraževanje, usposabljanje in mladino so konec oktobra organizirale PRVE EVROPSKE TEHNOLOŠKE DNEVE MALIH IN SREDNJIH PODJETIJ, ki se jih je udeležilo preko 700 udeležencev iz večine evropskih držav. Namen srečanja je bil predstaviti nove spodbujevalne programe za mala in srednja podjetja in spodbuditi tri osnovne razvojne usmeritve njihovega delovanja: INOVATIVNOST IN KREATIVNOST, ZAPOSLOVANJE IN POSPEŠENO USPOSABLJANJE ZA NOVE DEJAVNOSTI ter POVEZOVANJE PARTNERJEV V EVROPSKEM PROSTORU. Posebna pozornost in razvojni vidiki so bili namenjeni novim spodbudam in instrumentom pospeševanja malih in. srednjih podjetij kot temelja razvoja, inovativnosti in zaposlovanja na področjih: zboljšanja kvalitete in pogojev življenja prebivalstva, nove oblike zaposlovanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest, rabi ncnuklcarnih virov energije, zboljšanja transportnih sredstev, storitev in povezav, razvijanja novih okolju prijaznih industrij in materialov, varstvu okolja in kontrolirani rabi naravnih virov in narave, pospešeni praktični uporabi novih informacijskih tehnologij, inovacijskim in kreativnim programom v malih in srednjih podjetjih, večje vključevanje tveganega kapitala v mala podjetja in njihov razvoj, nove oblike lokalnega in regionalnega povezovanja kot temelja sodelovanja malega gospodarstva v Evropi. Na vseh področjih so predstavili analizo sedanjega stanja, no- ve metode in programe ter orodja za dosego teh ciljev. Poseben poudarek je bil na varovanju in izkoriščanju narave in njenih virov kot najvišje oblike kvalitete življenja evropskih prebivalcev. Pri tem je osnovna usmeritev namenjena varovanju neokrnjene narave in njenemu kontroliranemu koriščenju in sanaciji naravnih ran. KVALITETO IN POGOJE ŽIVLJENJA naj bi spremenile predvsem nove tehnologije s področij informatike, biotehnologije, prehrane in novih naravnih materialov. ENERGETSKI NENUKLEAR-NI VIRI, katerih uporabo naj bi vzpodbujalo predvsem malo gospodarstvo, so solarna in veterna energija ter bioplin in biomasa. PROMET IN TRANSPORT morata bistveno spremeniti in izboljšati pogoje, vključiti nove tehnologije in storitve ter tako omogočiti boljše evropsko lokalno in med regionalno sodelovanje. NOVI MATERIALI in INDUSTRIJE naj bi vse bolj temeljili na naravnih principih njihovega ustvarjanja, delovanja in razgradnje. Posebna pozornost je namenjena novostim v tekstilni, usnjarski, biopredelovalni industriji. VARSTVO OKOLJA in pospešeno pridelovanje virov življenja v naravi in kontrolirano koriščenje naravnih virov in same narave bo v Evropi prednostno področje na področju ugodnih investicij, posebno z vključevanjem privatnega in tveganega kapitala in najperspektivnejšim področjem novih delovnih mest v povezavi s turizmom in malim gospodarstvom. NOVE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE naj bi bistveno AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - semena vrtnin in poljščin - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - ugodna prodaja moke TIP 500 (59 SIT/kg) in sladkorja (110 SIT/kg) - vse za koline (čreva, začimbe, prosena kaša, ješprenj) Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITA ZMELJEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. NOVO! NOVO! NOVO! RvTOŠOlR R6T0S ODPIRA 25.11.96 NOVO POSLOVALNICO V RADOMLJAH VOŽNJA VR VOZILIH!! ZVO/MD/9 DN€ 04.12.96 OB 18 URI V RADOMLJAH DN€ 12.12.96 OB 10 IN 16 URI V MCNGŠU INFORMRCIJe IN PRIJRV6: IRRDOMU671 POMgP6U6K. SR6DH oll P6T6K od 18 do SO ure no sedežu FIV/TOŠOLe R€TOS v RRDOMUflH (v prostorih KRRJCVN6 SKUPNOSTI oziroma KUITURN6C3P, DOMR RRDOMUe.) ali po telefonu; Tel.: 739-621. Mobitel: 0609 623-303 |M