Janez Dodič
Planike
Itustriral Fr. Uršič
Ko je hodil Stanko prvič z očetom po gorah, je nasel pod visoko pečino, na nevarnem mestu, tri fepe p/anike.
,,Kako j0 'to, da raste/o na nevarnih krajih najlepše planika ?" je vprasal oČeta. ,,/CaJ  ti res Še  nisem povedal  tiste povestfce o Jezusčkovih zvezdicah &* 10 vprašal oče Stanka.
,,He $e, povejte jo, očkat" je silil sinko. OČe je sedel na skalo in začel pripovedovati:
Takrat, ko je kruti kralj Herodež ukazal pomorrti vse otroke, 00 prvega do tretjega leta, sta pred Herodeževimi vojaki bežala tudi Marija in sv. Jožef iz mesta, da bi reiiia božje DBte.
Marija je sede/a na osličku in v naročju držala drobnega JezušČka, sv. Jož&f pa je hodii zraven, oprt na debelo grčevko in vodit oslička. Da bi bili varni pred praganjalci, so se skrili v gorsko voilino, ki je sv. Jožef verfe/ zanjo Še iz otroških let.  S težavo so prihzli po strmi poii, s katere se je lepo videio masto.
V votlini sta Marija in sv. Jožef pripravila Jezusčku skromno ležišče, sama pa sta sedfa na skalo- Ostiček pa se je zleknil k nogam božjega Deteta in mu delal toploto. Kmalu so vsi s/adko zaspali, Prati polnoČi pa se je Jezusček prebudil in začel jokati. Jok j& prebudil boijega rednika. Ta ni vedel, kako naj potolaži božje Dete.
Stopil je pred voilino /n odrezal precej debelo palico. Iz nje j$ izreztjal zvezdico  in Jo  dal Jezuščku namesto  igrače.
Dete se je z zvezdico nekaj Časa igralo, potem pa mu je pad/a iz rok in vsi so  spet sladko  zaspalf-
Ko  so  se  drugo jutro  spočiti zbudiii, jb  rasia  ob Jezuščkovi glavici velika
be/a roža,   ki je  im&la  kot  vofna  mehke liste.   Njena glavica pa je  bi/a podobna
zvezdici.    Jezušček /0   to
rožo utrgaf in mahal z njo
okrog sebe.  Pri tem se je
njeno   $eme   raztreslo   po
votlini in   takoj so  zras/e
nove cvetice. Kmalu js bila
z njimi postfana vsa gorska
votlina.   Sedaj so imeli vsi
p      mehko   fez/sče.    Martja je
rekla:  ,rHvafa   Bogu,   sedaj
'•      imamo vsaj mehko ležisče,
1       Če ze drugega ničl". ¦ ¦
-                Ko so Herodeževi voj-
ščaki pomorjli otroke,   kot
jim  Je   bilo   ukazano,    sta
sv. Jožef  in   Marija zapu-
stila gorsko  votlino   in   se
vrnila Y mesto.
Mar/ja ja dvignila Jo-zuščka in ga nesla po gor-sk/ poti. Yes Čas Je stre-sala Jezusčkove zvezdice, ki so  se  držale na odoji.
255
Veter Je razneseh seme teh cvetk da/ec naokrog in Marija je rek/a: ,,Po vsem sveiu naj rasto v spomin na b&g prod kruttm Herodežem!"
Se danes raste/o pfan/ke /e po težko dostopnih gorskih krajih.
,,Takafa je ta zgodba o Jezusčkovih zvezdicah," je rekef Stankov očka in Y$tal. Odslej je Stanko nabiral plantke z neko pobožnostjo in se to /s stare, ki jim Je bil seme Le davno odnesel veier..