KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil NOVO MESTO, 21. april 1988 št. 8-9 Z beograjskega salona avtomobilov tiskovni konferenci pred otvoritvijo salona. Sicer pa vam na 10. strani Kurirja v besedi in sliki predstavljamo dogajanje na salonu. Jugoslovani vztrajamo in razstavljalca. V hali tri, kjer vsako leto organiziramo salon že tradicionalno razstavljamo, avtomobilov. Mnenja o tem, ali je največ radovednežev zbrala je to potrebno ali ne, so deljena, okrog sebe futuristična vendar pa Industrija motornih VESTA-PV 9. Novinarski rado-vozil in Renault ostajata stalna vednosti pa je bilo zadoščeno na Po letu dni intenzivnih aktivnosti na področju izobraževanja, kadrovske prenove in kakovosti smo predstavili delovanje in uspešnost obeh programov predstavnikom Gospodarske zbornice SRS, izvršnega sveta SRS in IS občine Novo mesto ter novinarjem. Stran 5. N Za dobro kakovost so potrebni dobri kadri f \ Kakšni so naši načrti v letošnjem letu? v____________________________/ V sistemu samoupravnega odločanja je že tako, da nenehno o čem razpravljamo, razglabljamo in seveda po temeljitih razpravah (kakor kje in kakor o čem) tudi odločamo. Vse te aktivnosti so nas tako preplavile, da smo včasih že povsem neprizadeti in stvari spremljamo površno. To pa se nam kaj kmalu (običajno) obrestuje, tako ali drugače. Ob sprejemanju gospodarskega načrta pa ne bi smelo biti tako. Sprejemamo ga vsako leto in morda nas ta avtomatizem uspava. Pred vami je izvleček iz gospodarskega načrta za letošnje leto, ki smo ga sicer v šesto izvodih objavili (11. 4. 1988) v Kurirju informatorju, da pa bi bila dana možnost res slehernemu zaposlenemu, da se vsaj v grobih obrisih seznani z njim, ga objavljamo še v Kurirju. Zaradi nejasnih ukrepov ekonomske politike in zaostrenih pogojev gospodarjenja bo poslovanje v letu 1988 zelo oteženo. Izhod iz te situacije predstavlja le kvalitetno delo ob čim nižjih stroških. Leto 1988 smo zato proglasili za leto kakovosti in ekonomičnosti. Pri izdelavi plana smo upoštevali naslednja izhodišča: — pogoji gospodarjenja iz resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v občini, SRS in SFRJ; — obstoječe dogovore s poslovnimi partnerji; — predvidevanja, ki jih obsega okvirna pogodba z RNUR; — možnosti plasmana gotovih proizvodov in rezervnih delov v izvozu in na domačem trgu. Z željo, da bi obravnave lažje in plodno potekale, objavljamo nekatere bistvene pokazatelje poslovanja v letu 1988. 1. Fizični obseg proizvodnje Avtomobilska dejavnost V letu 1988 planiramo proizvodnjo 47.283 vozil R-4 s povprečno dnevno kadenco 190 vozil. Dinamika proizvodnje bo Fizični obseg proizvodnje vozil sledila predvsem potrebam tujega trga. Proizvodnja R-4 za izvoz se poveča za 24 % glede na preteklo leto, za domači trg pa bomo izdelali 4 % več vozil kot v letu 1987. Proizvodnja dostavnih vozil se bo iztekla junija. v kos Doseženo 1987 1. kv. PLAN 1988 2. kv. 3. kv. 4. kv. Skupaj 88 I 87 R-4 YY 10.020 3.948 1.558 3.342 3.620 12.468 124 R-4 YF 33.430 8.945 10.982 7.108 7.780 34.815 104 Skupaj 43.450 12.893 12.540 10.450 11.400 47.283 109 D. V. 349 98 93 - - 191 55 R-18 1.310 - - - - - - Skupaj 45.109 12.991 12.633 10.450 11.400 47.474 105 Prikoličarska dejavnost V letu 1988 planiramo proizvodnjo 13.624 prikolic za izvoz in 1.120 prikolic za domači trg. Obseg proizvodnje bomo tako obdržali na ravni leta 1987. Tabela št. 2: Fizični obseg proizvodnje prikolic Montaža Doseženo 1987 L kv. PLAN 1988 2. kv. 3. kv. 4. kv. Skupaj 88 I 187 1. Novo m. 11.512 3.147 2.880 2.561 2.952 11.540 100 domači trg 714 350 400 120 250 1.120 157 izvoz 10.798 2.797 2.480 2.441 2.702 10.420 96 2. Brežice 3.227 872 800 710 822 3.204 99 domači trg 310 - - - - — — izvoz 2.917 872 800 710 822 3.204 110 SKUPAJ 14.739 4.019 3.680 3.271 3.774 14.744 100 CKD motorhome 490 177 163 106 124 570 116 2. Kakovost Avtomobilska dejavnost Planiramo izboljšanje kakovosti vhodnih materialov za 17 % glede na leto 1987. Odstotek reklamiranih pošiljk bo tako 3,30 %. Planski cilj kakovosti gotovih vozil R-4 je 125 AQR točk. Prikoličarska dejavnost Planiramo izboljšanje kakovosti vhodnih materialov za 18 % glede na leto 1987. Odstotek reklamiranih pošiljk bo tako 2,8 %. Že za prvo četrtletje planiramo kakovost gotovih prikolic 125 AQR točk, ki jih bomo zadržali do konca leta. 3. Fkonomski odnosi s tujino Avtomobilska dejavnost V letu 1988 planiramo izvoz 34.815 vozil R-4, kar je 4 % več kot v letu 1987. Glede na sklenjene pogodbe in tržne potrebe RNUR zmanjšujemo izvoz avtomobilskih delov iz lastne proizvodnje. Celoten izvoz prek C/C RNUR bo 928,1 mio FF. V okviru C/C Al.KO načrtujemo izvoz delov IM V v vrednosti 1,96 mio DM, izvoz za kooperante pa se zmanjšuje na 0,22 mio DM. Za 127 % bomo povečali tudi izvoz neavtomobilskih delov. Prikoličarska dejavnost V letu 1988 planiramo izvoz 13.630 prikolic, v drugem polletju planiramo povišanje cen po 7. Finančni rezultat Razporeditev celotnega prihodka in dohodka DO IMV 1. Celotni prihodek — domači trg — izvoz 2. Porabljena sredstva 2.1. Direktni stroški 2.2. Indirektni stroški — amortizacija — rcval. amortizacije — ostali mat. stroški 3. Dohodek 4. Skupni dohodek 5. Obveznosti iz dohodka — obresti — ostale obveznosti 6. Cisti dohodek 7. Osebni dohodki 8. Ostanek čistega dohodka — rezervni sklad — sklad skupne porabe — poslovni sklad 9. Izguba posameznih državah od 2 — 7 % glede na obstoječe cene v decembru 1987. Poleg tega planiramo povišanje cen zaradi znižavanja stroškov reklamacij za 1 mio dolarjev. Izvoz CKD motorhomov predstavlja 2 % celotnega izvoza, prodaja rezervnih delov pa predstavlja 1 % celotnega izvoza. Prodajo rezervnih delov smo v povprečju povečali za 7 %. Planiramo 50,8 mio dolarjev izvoza, kar je 9 % več kot v letu 1987 in uvoza 24 mio dolarjev, kar je 6 % več kot v letu 1987. 4. Zaposlovanje Ocenjujemo, da imamo zaradi ekstenzivnega zaposlovanja v preteklih letih presežek delovne sile predvsem v režijskih službah, tako v skupnih dejavnostih kot v proizvodnji. Obstoječo rezervo bo potrebno izkoristiti s polno zaposlitvijo, s prerazporeditvijo na ustrezna delovna mesta in z dodatnim izobraževanjem. 5. Osebni dohodki in sklad skupne porabe 1. Osebni dohodki Osebni dohodki v letu 1988 bodo realno ostali na ravni prvega kvartala. 2. Sklad skupne porabe Osnovni cilj sklada skupne porabe (SSP) za leto 1988 je zagotovitev vseh ugodnosti za delavce IMV, ki jih opredeljujejo samoupravni akti na še višji ravni kot v letu 1987. Del sredstev smo izdvojili pri razporeditvi ostanka ČD ob letnem obračunu za preteklo leto, del sredstev bomo izdvojili iz tekočega poslovanja. SSP oblikujemo za pokrivanje potreb na stanovanjskem področju in za potrebe s področja družbenega standarda. a) SSP - STANOVANJSKI DEL bomo uporabljali izključno za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, in sicer za: vračila anuitet sredstev posojil pridobljenih za reševanje stanovanjskih vprašanj, vezavo pri banki zaradi pridobivanja stanovanjskih posojil, pridobivanje novih stanovanj, prenovo obstoječega stanovanjskega fonda IMV, stanovanjskega posojila delavcem in skupno reševanje stanovanjskih vprašanj z drugimi OZD. kjer so zaposleni zakonci naših delavcev. b) SSP - NESTANOVANJ-SKI DEL bomo uporabljali za različne namene: 1) Nakup in obnovitev počit- niških kapacitet iz investicijskih sredstev in SSP: obnova in dodatna ureditev kampa v Privlaki ter obnova kampa v Kaštelu Starem, nabavo novih prikolic, najem počitniškega doma, obnova iztrošene opreme, izdelava projekta za poslovno ureditev doma IMV Miklavž, nakup šestih apartmajev na Rogli. 2) Namenska sredstva SSP iz tekočih sredstev: dotacija ŠD IMV, dotacija KUD IMV, novoletno obdaritev otrok, srečanje upokojencev in krvodajalcev, solidarnostne pomoči, preventivni zdravstveni oddih, odpravnine in odhodi v pokoj, šolnine delavcev, regres za letni dopust, regres za počitniško dejavnost, srečanje delavcev IMV, dotacija ZSMS IMV, jubilejne nagrade, eksterne pomoči in dotacij. 6. Ukrepi Sestavni del gospodarskega načrta so tudi ukrepi za odstranitev vzrokov izgube prikoličarske dejavnosti v letu 1987 ter ukrepi za zagotovitev uspešnega poslovanja. Realizacija teh ukrepov zahteva organiziranost vseh zaposlenih. Doseženo 87 str. PLAN Skupaj 1988 str. v mio din 87 88 296.488 100 750.425 100,0 253 118.586 40,0 337.505 44,0 285 177.902 60,0 412.920 55,0 232 251.327 84,8 655.188 87,6 261 213.033 71,9 565.715 75,6 265 38.294 12,9 89,473 12,0 234 5.468 1,8 14.831 2.0 271 3.468 1.2 7.261 1.0 209 29.358 9,9 67.381 9,0 229 45.161 15,2 95.237 12,7 211 2.065 0,7 — _ - 14.874 5,0 25.961 3,5 174 3.053 1,0 8.092 1.1 265 11.821 4.0 17.869 2,4 151 28.222 9.5 69.276 9.2 245 24.456 8,2 59.134 7,9 242 3.766 1,3 10.142 1,3 269 1.189 0.4 3.823 0,5 321 2.174 0,7 3.810 0.5 175 1.222 0,4 2.509 0,3 206 819 0,2 — — - Razporeditev celotnega prihodka in dohodka Avtomobilska dejavnost 1. Celotni prihodek — domači trg — izvoz 2. Porabljena sredstva 2.1. Direktni stroški 2.2. Revalorizacija 2.3. Indirektni stroški — amortizacija — reval. amortiz. — ostali mat. str. 3. Dohodek 4. Skupni dohodek 5. Obveznosti iz dohodka ~ obresti ~ ostale obveznosti 6. Čisti dohodek 7. Osebni dohodki 8. Ostanek čist. doh. ~ rezervni sklad ~ sklad skup. por. ~ poslovni sklad v mio din Dos. 87 str. PLAN 1988 str. 87 88 229.215 100,0 583.291 100,0 254 98.536 43,0 273.330 46,9 277 130.679 57,0 309.961 53,1 237 200.427 87,4 531.608 91,1 265 164.092 71,6 473.122 81,1 288 11.679 5,1 - _ 24.656 10,7 58.486 10,0 237 4.558 2,0 11.880 2,0 261 2.868 1,2 5.854 1,0 204 17.230 12,6 51.683 8,9 179 28.788 12,6 51.683 8,9 179 2.066 0,9 - - — 9.620 4,2 13.564 2,3 141 2.590 1,1 4.592 0,8 177 7,030 3,1 8.972 1.5 128 17.102 7,5 38.119 6,6 223 13.124 5,7 31.316 5,4 239 3.978 1,8 6.803 1,2 171 1.069 0,5 2.067 0,4 193 1.776 0,8 2.227 0,4 125 1.133 0,5 2.509 0,4 221 Razporeditev celotnega prihodka in dohodka Sedaj, ko ste se seznanili z osnovami oziroma izvlečkom iz gospodarskega načrta in vas morda zanimajo podrobnosti o njem oz. poti in načini, kako ga bomo tudi uresničili, vam je na voljo možnost, da vse to izveste v javni razpravi. Pred TOZD: Prikoličarska dejavnost Dos. 87 str. PLAN Skupaj 1988 str. v mio din 87' 88 priKijucitvijo 1. Celotni prihodek 53.216 100 128.399 100,0 241 nove centrale — domači trg 10.930 20,5 30.222 23,5 276 — izvoz 42.286 79,5 98.177 76,5 232 Boljši časi se nam v kratkem 2. Porabljena sredstva 43.467 81,7 100.965 78,6 232 po planu že maja letos, obetajo 2.1. Direktni stroški 34.018 63,9 79.240 61,7 233 tudi na področju informacijskih 2.2. Indirektni stroški 9.449 17,8 21.725 16,9 230 sistemov, kot so telefonija, ter- — amortizacija 569 1,1 1.989 1,5 349 minalska mreža in požarna doja- — reval. amortizacije 364 0,7 981 0,8 269 va. - ostali mat. stroški 8.516 16,0 18.755 14,6 220 Tako kot še marsikaj, tudi ta 3. Dohodek 9.749 18,3 27.434 21,4 260 dejavnost ni sledila rasti in raz- 4. Obveznosti iz dohodka 3.789 7,1 8.790 6,8 232 v°ju delovne organizacije. Vsa- - obresti 463 0,9 3.500 2,7 756 kodnevno se srečujemo s težava- — ostale obveznosti 3.326 6,2 5.290 4,1 159 mi, ki so razumljive ob tej zasta- 5. Čisti dohodek 5.960 11,2 18.644 14,5 313 teli in preskromni mreži. V pre- 6. Osebni dohodki 6.779 12,7 16.607 12,9 245 teklosti smo težave reševali 7. Ostanek čistega dohodka -819 - 1,5 2.037 1,6 - necelovito, nestrokovno, po - rezervni sklad 1.101 0,9 - sistemu, kakor se kdo znajde. — sklad skupne porabe 936 0,7 - Kar na lepem smo bili preplav- - poslovni sklad - jeni z direktnimi telefonskimi 8. Izguba 819 1,5 linijami. Konec leta 1986 je bila situacija že nevzdržna in pričeli smo z aktivnostmi za dokončno ureditev razmer. Tehnični kriteriji, ki so pogojevali izbor optimalne rešitve, so: zadovoljiti zadostno oz. potrebno število internih priključkov (tel. aparatov); izboljšati zveze IMV z zunanjim svetom (prvenstveno prek centrale za lastno rabo); urediti terminalsko mrežo tako, da se vključi v telefonsko mrežo; sledi ureditev požarne dojave in to prek centralne enote; vse predhodno omenjene zahteve spremlja tudi zahteva po kvalitetnem prenosu informacij. Novi informacijski sistem ponuja tudi možnost nadaljnje lazširitve ob minimalnih denarnih vložkih. Po preučitvi večjih variant je kila kot najustreznejša izbrana telefonska centrala Sl 2000/24 Proizvajalca ISKRA Kranj s kapaciteto 804/80 številk. To je računalniško vodena elektron- ska centrala v modularni zgradbi zu uporabo integriranih vezij v CSMS tehnologiji. Modularna zgradba sistema omogoča enostavno povečanje kapacitet ter funkcijsko dopolnjevanje centrale v skladu s potrebami oziroma s širitvijo organizacije. Lokacija nove centrale je predvidena v objektu Fv (ob kuhinji), s čimer se približamo težišču prostorskega kompleksa IMV v Novem mestu. Terminalska mreža se bo vklopila v telefonsko mrežo, centralne računalniške enote se vključujejo v mrežo prek glavnega delilnika. S tem se dosega velika fleksibilnost terminalske mreže, saj omenjena rešitev pomeni, da se lahko priklopi terminal, kjerkoli je telefonska vtičnica. Nova terminalska mreža bo pokrila potrebe za 200 terminalov. Glede na obstoječe stanje bo postavljena mreža požarnih javljalnikov od avtomatskih do ročnih. Vrsta javljalnika bo določena na podlagi namembnosti mikro prostorov. Celotna požarna dojava za IMV na lokaciji Novo mesto bo združena v centrali za požarno dojavo na glavnem vhodu IMV. Centrala je postavljena in danes smo že skoraj na koncu poti, ki je bila zaradi neurejene dokumentacije, slabega omrežja dokaj težavna. Nova telefonija nam prinaša možnost večjih uporabnikov in znatno več storitev kot stara, saj ima petnajst programskih funkcij, ki sicer ne bodo vse koriščene. Gotovo bosta novi način in red, ki ga bo povzročila nova centrala, prvi trenutek povzročila zmedo. Da pa bi to preprečili, vas bomo pravočasno seznanili z novim redom. J. INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI Kako celovito obvladati kakovost, to je vprašanje, s katerim se srečujemo pri svojem delu. Vzpostaviti je potrebno sistem, ki preprečuje slabo delo, zmanjšuje stroške in zagotavlja izdelavo, dodelavo in predajo samo kakovostnih izdelkov v naslednje faze proizvodnje oziroma na tržišče kot gotov proizvod. Sisteme kontrole za doseganje vse višjih ciljev kakovosti je potrebno nenehno dograjevati ali celo spremeniti, če je to potrebno. Odločiti se je bilo potrebno, ali je že čas za uvedbo avtokontrole. Sedaj ugotavljamo, da odločitev ni bila napačna, saj avtokontrola v oddelku lahke presernice (P. 1 — TOZD TA) že drugi mesec uspešno deluje. Do rednega dela avtokontrole v oddelku je minilo kar nekaj mesecev. Speljani so bili seminarji za vzpostavljanje avtokon-trolorjev, izdelana vsa potrebna kontrolna doklumentacija in tako dokončno postavljen sistem avtokontrole v prvi proizvodnji oziroma TOZD v IMV. Potrdila o statusu avtokontro-lorja je prvim delavcem podelil direktor TOZD TA Mitja Novak 23. 3. 1988 na skromni svečanosti. Prvih 10 avtokontro- lorjev je že redno delalo po sistemu avtokontrole v marcu 1988. Svoje delo so opravili tako, kot zahteva pravilnik o delu avtokontrole in kontrolna dokumentacija. Zato jim pripada ob izplačilu OD stimulacija v celotni višini (30 %). Z aprilom se je v redno delo vključila še druga skupina enajstih avto-kontrolorjev. Tudi od te skupine pričakujemo resno in dosledno delo. Avtokontrolor statistično nadzoruje kakovost izdelkov, rezultate redno vpisuje v kontrolno dokumentacijo in na zaključku serije v paleto postavi zeleni karton »DOBRI DELI« (v kolikor je kakovost dobra), katerega tudi podpiše in tako prevzema odgovornost za kakovost. V drugem četrtletju bomo pričeli z vpeljavanjem avtokontrole tudi v TOZD TO MIRNA, kjer sedaj pripravljamo kontrolne postopke in organiziramo seminarje. Zdaj pa že potekajo seminarji za avtokontrolo tudi v mehanski obdelavi (P. II-TOZD TA). Trdno smo prepričani, da bomo z novim in po naši oceni še prodornejšim in učinkovitejšim sistemom kontrole v proizvod- njah dosegli še spodbudnejše rezultate. Pričakujemo bistveno zmanjšanje izmeta in popravila in s tem velike materialne oziroma finančne prihranke. Seveda pa se morajo ob tem intenzivno vključiti tako vodstveni delavci v proizvodnji (preddelavci, skupinovodje idr.) kot tudi spremljevalne organizacijske enote, predvsem za učinkovito vzdrževanje delovnih sredstev, kakovostne vhodne materiale (pločevina) kot pravočasno in ustrezno dobavo materiala na delovno mesto in čim boljšo urejenost in opremljenost delovnega mesta. Za uspešno uvajanje avtokontrole v P-l je prav gotovo potrebno dati ustrezno priznanje tudi vodilnim in vodstvenim delavcem te proizvodnje, ki so se poleg kontrolne tehnologije in kontrole kakovosti TOZD TA polno angažirali za uspešno uvajanje. Služba kontrole kakovosti i proizvodnje IlUfjf Anton Fabjan Metrologija in kakovost Kakovost slehernega izdelka je v veliki meri odvisna od tehnologije izdelave in možnosti preverjanja njegove geometrijske točnosti. Točnost izdelka preverjamo z merili, ta pa morajo biti točna, zato je najpomembnejša naloga službe metro-logije zagotavljanje točnosti meril. Po pravilniku o uporabi in pregledu meril, ki je v veljavi od leta 1986, mora biti vsako merilo pregledano. Prvi pregled merila se opravi pri njegovi nabavi, namen tega pa je, da se ugotovi natančnost, ob morebitni napaki se merilo izloči in se reklamira proizvajalcu. Periodični pregledi merila se opravijo v določenem časovnem intervalu, odvisnem od pogostnosti uporabe in od stopnje natančnosti merila. Namen teh periodičnih pregledov je ugotavljanje metroloških zahtev, ki jih mora merilo zagotavljati, v nasprotnem primeru se merilo izloči iz uporabe ali pa popravi, v kolikor je to mogoče. V dosedanjem delu službe metrologije, ki deluje v okviru službe metrologije in kakovosti delovnih sredstev, je bil najprej izveden popis meril, da smo zvedeli, s kakšnimi merili razpolaga delovna organizacija. Naslednji korak je bil: delitev in razvrščanje meril v skupine, njihova označitev in začetek izdelave kartoteke, saj mora vsako merilo (zaradi evidence) imeti dve kartici, od katerih se evidenčna kartica nahaja pri lastniku (uporabniku merila), matična kartica pa je v kartoteki službe metrologije. S temi karticami je omogočen pregled nad roki licenc meril, saj je v uporabi lahko samo brezhibno merilo, ki ima kot dokaz za brezhibnost nalepljeno nalepko z datumom poteka veljavnosti. Za veljav- nost licence mora skrbeti lastnik oziroma uporabnik in merilo še pred iztekom roka prinesti na kontrolo, da se ugotovi njegova točnost. Do sedaj je nastavljena kartoteka za merila dolžine, kota in merila momenta; vsa ta merila, ki jih je cca 5.000, se periodično pregledujejo, kakor zahteva 59. člen zakona o merilih in merskih enotah. Ta člen pravi, da je vsaka organizacija združenega dela dolžna dati na kontrolo merila, ki se uporabljajo v delovnem procesu, pooblaščenemu laboratoriju ali pa jih sama kontrolira po določenih pravilih. V nadaljevanju plana dela službe metrologije je izdelava kartoteke za merila tlaka, saj se v DO IMV nahaja v uporabi cca 1.150 teh meril. Za kontrolo meril tlaka moramo najprej izdelati ustrezno pripravo, s katero bomo tudi merila tlaka pregledovali sami, saj je ta merila zaradi časovnih- rokov pregleda nemogoče dajati na kontrolo izven naše DO. Izdelava priprave je tudi ekonomsko upravičena, saj je cena ure za kontrolo meril tlaka cca. 22.000 din. Priprava pa nas bo stala cca. 1.500.000 din, kar je cena eta-lonskih manometrov. Predvidevamo, da bo omenjena priprava izdelana v najkrajšem času in bomo lahko pričeli s kontrolo meril istočasno kot z izdelavo kartoteke. Služba metrologije dela nenehno na izpopolnjevanju sistema metrologije in spremlja vse novosti na tem področju, saj edino na ta način lahko zagotavljamo točno število meril. Merila pa so, kot vemo, važen dejavnik v zagotavljanju kakovosti naših izdlckov, zato tudi prek tega članka apeliram na uporabnike meril, da se ravnajo po rokih za pregled in s tem zagotovijo samo uporabo natančnih meril. Služba metrologije in kontrole kakovosti delovnih sredstev / Cveto Cujnik Predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Marko Bulc, ki našo delovno organizacijo dobro pozna, si je z zanimanjem ogledal prostor, kjer se sestajajo člani krožkov kakovosti. I J Kadri, izobraževanje in kakovost Ob strateških usmeritvah, ki smo si jih zastavili pred več kot letom dni in tako v prvi plan postavili kakovost in izvoz, smo se zavedali, da v zaostrenih razmerah, ki vladajo tako doma kot na tujem trgu, ne bomo uspeli, če ne bomo naredili odločnih posegov na kadrovskem in izobraževalnem področju. Logična pot k tem ciljem je bila v pripravi posebnih programov kadrovske prenove in izobraževanja, ki so v dogajanje vključili vse zaposlene. Tomšič, direktor sektorja kontrole kakovosti. Poudaril je, da je bil na nivoju delovne organizacije narejen največji premik. Na področju kakovosti vhodnih materialov, saj se je tu kakovost izboljšala za 28 %; delež reklamiranih pošiljk se je znižal od 5,15 % na 3,7 %, kar je prav gotovo pohvale vreden rezultat. Seveda pa je ob tem potrebno pripomniti, da s kakovostjo vhodnih materialov ne moremo biti zadovoljni in bo v zvezi s kakovostjo vhodnih materialov, v cenovne razrede, sistemsko delo z dobavitelji). V pogovoru o tem je tovariš Bulc poudaril, da bi morali problem izpostaviti in rešiti v sodelovanju s celotno kovinsko predelovalno industrijo. Na področju proizvodnih procesov v DO prav tako beležimo spodbudne rezultate, saj se je število polizdelkov in sklopov zmanjšalo od 0,95 % v letu 1986 na 0,81 % v letu 1987, kar predstavlja izboljšanje za 16 %. Še spodbudnejši rezultati so na mobilov in prikolic se je izboljšala za 5 AQR točk oz. od 112 AQR točk letnega povprečja leta 1986 na 117 AQR točk v letu 1987, kar predstavlja izboljšanje za dobre 4 %. Na koncu predstavitve je bilo poudarjeno, da aktivnosti, začete v letu kakovosti, kot tudi doseženi rezultati ostanejo vodilo in spodbuda za še večje dosežke na področju kakovosti v tem in naslednjih letih. Predsednik Marko Bulc je poudaril, da je program izobraževanja in as« Po daljšem in sistematičnem delu na obeh področjih smo po letu aktivnosti zabeležili spodbudne rezultate, s katerimi smo 6. aprila seznanili: Marka Bulca, predsednika Gospodarske zbornice SRS; Judito Rakovec, izvršni svet SRS; predstavnike Medobčinske gospodarske zbornice Dolenjske; Iva Longarja, predsednika IO občine Novo mesto in novinarje sredstev javnega obveščanja. Po uvodu predsednika PO Marjana Anžurja je Božo Kočevar, vodja programa izobraževanja in kadrovske prenove, ob predstavitvi programa poudaril, da smo z izdelavo posameznih programov s področij, ki smo jih ocenili kot najbolj kritična in pomembna, začeli zdraviti ■mvejsko kronično bolezen: nizko kadrovsko strukturo. V predstavitvi sta bila še posebej poudarjena program funkcionalnega izobraževanja vodstvenih delavcev v proizvodnji in program uvajanja krožkov za izboljšanje proizvodnje. Vendar pa rezultatov tega programa nikakor ni moč pričakovati čez noč in niso tako konkretni, kot so rezultati manifestacije Leto kakovosti, kjer smo v letu dni dosegli rekordne rezultate v primerjavi z letom 1986, kot tudi predhodnimi leti. Obsežne aktivnosti, ki smo jih na tem področju uvedli v minulem letu, je predstavil Bojan predvsem materialov domačega, področju izmeta. Le-ta se je kadrovske prenove, tesno pove- jugoslovanskega izvoza potebno zmanjšal od 0,75 % v letu 1986 zan s programom kakovosti, v tem in naslednjih letih narediti na 0,59 % v letu 1987, kar pred- glede na rezultate zaslužita še veliko (politika dveh dobavi- stavlja izboljšanje za več kot objavo v širšem gospodarskem teljev, razvrščanje dobaviteljev 20 %. Izhodna kakovost avto- prostoru. " J. Š. ( Prvi so zaključili V soboto, 9. 4. 1988, je zaključilo začetni osnovni del funkcionalnega izobraževanja po programu »Vodenje in organiziranje proizvodnje« prvih deset delavcev iz vseh tozdov DO IMV. Po štirih tednih izo- braževanja so udeleženci za zaključek pripravili seminarske naloge s temami, vezanimi na proizvodni, tehnološki proces, kakovost in organizacijo dela. Ugotovitve teh nalog (nekatere med njimi so inovativne!) bodo lahko s pridom uporabljene v praksi. Trenutno poteka že sedmi program »Vodenje in organiziranja proizvodnje«. —ca— POSTAVITEV VOZIL R-4 IN DOSTAVNIH VOZIL DOSTAVA VOZIL Post. 88 Plan 88 Real. 88 Post. 87 Post. 88 Plan 88 Real. 88 Post. 87 Jan. ,Vt68 3800 99.15% 3669 19 42 45.23 % 27 Feb. 4377 4370 100,16% 3600 33 46 71.73 33 Mar 4546 4560 99,68% 4016 31 48 64.5 % 46 1 TRIMESEČJE 12691 12730 99.69% 11285 83 136 61,0 % 105 Nadure smo morali v Proizvodnji V. organizirati izključno za kompletiranje nedovršene proizvodnje, saj smo morali kar za 16,87 % postavljenih vozil zaradi pomanjkanja materiala organizirati nadure za popravila vozil v lakirnici. V enakem obdobju leta 1987 smo v Proizvodnji V opravili 4002 naduri in glede na 4054 opravljenih nadur v letu 1988 pomeni, da smo letos opravili 52 nadur več ali 1,29 % nadur. Ihj^ Anton Repovž Kako in kaj z ostanki materiala Iz tabele je razvidno, da je bilo v letošnjem prvem trimesečju postavljeno 12691 vozil R-4, kar predstavlja 99,69 % plana. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1987 smo letos postavili 1406 vozil več, kar je za 12.45 % večja postavitev. V prvem trimesečju smo postavili tudi 83 dostavnih vozil. S tem smo dosegli plan za ta čas s 61 %, v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem pa smo letos postavili 22 vozil ali 20,95 % manj. Pri postavitvi vozil R-4 smo imeli v Proizvodnji V težave glede kompletnosti vozila, saj smo kar 16,87 % vseh vozil predali v nedovršeno proizvodnjo. Zaradi tega smo morali često organizirati nadurno delo zaradi omenjenega problema nedo- vršene proizvodnje pa smo imeli tudi precejšnje težave pri protokolu predaje vozil. Postavitev dostavnih vozil ni bila realizirana izključno zaradi pomanjkanja karoserij. Večina vozil je bila zaradi malomarnega odnosa spremljevalnih služb nekompletna (pomanjkanje montažnega materiala). Vsi zastoji v Proizvodnji V so bili zaradi pomanjkanja karoserij iz Proizvodnje IV. Bilo je sicer nekaj manjših okvar strojev in priprav, kar pa ni vplivalo na postavitev vozil. Glede na veliko število ur zastojev v prvem trimesečju leta 1987 (kar 5346 ur zastojev) smo na tem področju naredili velike pozitivne premike, kar se odraža na večji postavitvi vozil. OPRAVLJENE NADURE V PROIZVODNJI V: R-4 D.V. Adjust. Interven. Skupaj Vsako leto znova se v Tovarni avtomobilov srečujemo z vedno dražjim problemom — z zalogami materialov, katerih v proizvodnji ni več možno porabiti. Zakaj prihaja do teh zaloe? S povečevanjem števila izvedenk vozila R-4 (za ilustracijo: v TA trenutno še izdelujemo prek 40 različnih izvedenk tega vozila) se uvajajo vedno nove pozicije, ki pripadajo samo določenemu številu izvedenk, ker je število teh vozil v letu omejeno in so namenjena predvsem specifičnem kupcem, kot so pošta, policija, carina ipd., potrebnega števila pozicij pa ni možno povsem natančno planirati. Zato manjše število predvsem cenejših materialov ob zaključku proizvodnje izvedenk ostane na zalogi. Drugi vzrok so redne spremembe osvajanja in uvedbe novih uvoznih materialov ali materialov iz domačih izvorov. Januar 701 8 1064 16 1789 Pri spremembi stara pozicija Februar 1424,5 - 328 40 1792,5 odpade, seveda pa zaloga mora Marec 427,5 - 30 15 472,5 pokrivati potrebo do dobave in L trom. 2553 1422 4054 Kako ravnamo z odpadnimi snovmi! Počasi se tudi naša tovarna vključuje v svetovno prizadevanje po čistem in zdravem okolju. Ureja se okolica, zunanja skladišča, železniška postaja, grad in severni aneks, da bomo počasi (po 8 letih) prišli od videza gradbišča do videza urejene tovarne. Urejanje pa ne bo dosti pomagalo, če bomo vse to s svojim primitivnim vedenjem sproti zasmetili in zapacali. Zato je nujno, da vsi tehnološki in komunalni odpadki najdejo svoj prostor v za to urejenih sodih, zabojih, kontejnerjih in kanalih. V Tovarni avtomobilov smo se dogovorili o enotnem načinu zbiranja, shranjevanja, predelave in prodaje odpadnih snovi, in to zapisali v pravilnik o ravnanju z odpadki. Pravilnik določa, kaj so odpadki, in odpadne snovi, opisuje njihove pojavne oblike in načine ravnanja ter je po sprejetju na delavskem svetu TOZD TA obvezujoč za vse delavce v Tovarni avtomobilov Sestavni del pravilnika so poslovniki, ki točneje določajo dejavnosti v zvezi z odpadnimi snovmi. Poslovnik o čistilni napravi določa dela in postopke v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadnih vod iz lakirnice in karoserni-ce. ki se morajo razstrupiti, razmastiti in nevtralizirati do stopnje, ko so primerne za izpust na biološko čistilno napravo v Ločni. Poslovnik o odpadnih oljih in topilih določa vrste odpadnih olj in topil, izbiranja in nadaljnjo predelavo zunaj delovne organizacije. Poslovniki o komunalnih odpadkih, sekundarnih surovinah, posebnih odpadkih in o kontroli in vzdrževanju kanalizacijskega omrežja, greznic, lovilcev olj in maščob pa so še v fazi priprave oziroma sprejema in b‘'i>tw o njih še pisali. kurir Zdravko Bučar uvedbe novega sestavnega dela. Posebno vprašanje so tu barve oz. laki in ostali materiali od tehnološkega do planskega normativa. Tretji vzrok za precejšnjo zalogo neidočega materiala v TA pa je v opuščanju programov: R-18 v lanskem letu, DV v letošnjem letu in v precejšnjih spremembah asortimana teh vozil tik pred zaključkom proizvodnje. Četrti in največji balast pa predstavlja »zgodovina« ali tako imenovani »stock tampon« (skladiščni tampon), ki se je nabiral v tovarni od začetka proizvodnje R4, nihče pa ni intenzivno zmanjševal zalog teh neustreznih oziroma neidočih materialov. Vzrok za nastanek te zaloge je bil v prej naštetih argumentih. Ker vsaka, še posebno pa ne-idoča zaloga predstavlja balast in velik strošek, smo v TA zastavili aktivnosti, da ves nepotreben material racionalno odpravimo. Te aktivnosti smo zajeli pod nazivom »konec serije«. Prva akcija, ki poteka že veliko pred izključitvijo materiala iz redne proizvodnje, je natančno kumulativno planiranje porabe in dobave. S tem zagotovimo minimalni ostanek materiala ali celo njegovo dokončno porabo. Kjer je to možno, v dogovoru z razvojnimi oz. tehničnimi službami, podčrtujemo spremembo oz. uvedbo nove pozicije šele po dokončnem izčrpanju zaloge starega tipa materiala. Naslednji korak je. da ostanek ponudimo dobavitelju oz. proizvajalcu ali službam RNUR, seveda po zanimivih nižjih cenah. Glede na to, da smo tudi mi že večkrat z uspehom sodelovali v aktivnostih »konca serije« drugih proizvajalcev in od njih kupili ter porabili material po nižjih cenah, je ta korak pogosto uspešen. Naslednja ponudba oz. poskus prodaje je po polni ali znižaji ceni prek redne prodaje rezervnih delov. Navadno pa so to pozicije, ki za mrežo prodaje rezervnih delov niso najbolj zanimive. Preostalemu materialu prek samoupravnih organov znižamo ceno na 1 din/kom v breme rezervnega oz. poslovnega sklada TOZD. Za ta material smo ustanovili posebno skladišče, v katerem se izvaja sortiranje, zbiranje in morebitno čiščenje ali popravilo. Prek komisije za ocenitev oporečnega materiala mu določimo ceno, ki je še sprejemljiva glede na stroške IMV in sprejemljiva za morebitne kupce. Tak material se potem, v prvi vrsti z internim razpisom, proda delavcem IMV za njihove potrebe, potem pa tudi zunanjim uporabnikom. Šele na koncu, ko večkrat obdelamo vse prejšnje možnosti, pa tudi tehnološko možnost naknadne porabe, nckurantno oz. neidoče blago damo na razpolago kot odpadno surovino, vendar sortirano in najugodnejšemu ponudniku. Dejstvo je, da so kljub precej intenzivnim akcijam v zadnjih letih zaloge nekurantnega materiala še velike. Naš cilj je, da do konca letošnjega leta odprodamo vse, kar po tehnični plati ni več smiselno imeti v skladiščih. S tem bomo fizično in vrednostno razbremenili skupne zaloge in na ta način tudi zmanjšali sedaj še preveliko število dni vezave zalog materiala v TA. kurir b. Mikec VI SPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO lil / v Težave z rezervnimi deli v____________________________________y Oskrba tržišča z rezervnimi deli za prikolice še ni dosegla ponudbe avtomobilskih rezervnih delov. Pa ne, da na tem področju ne bi nič naredili, nasprotno! Trudimo se, a je žal, še vedno precej verzeli, ki nam povzročajo sive lase, kupcem pa slabo voljo. Tokrat smo v uredništvo dobili vprašanje, namenjeno prodaji prikoliške dejavnosti (izvoz): KAJ JE Z DOBAVO REZERVNIH DELOV (RD) v Nemčiji. Na vprašanje je odgovoril Ostoja Kudejič: »V zastavljenem vprašanju vidimo priložnost, da z objektivno informacijo spodbudimo vse tiste v IM V, ki so kakorkoli soudeleženi pri izdobavi RD prikolic za izvoz, da bi svoje delovne naloge opravili v čim krajšem času in čimbolj kvalitetno. Res je, da smo v službi prodaje prikoliške dejavnosti podaljšana roka naših PVT in da se maksimalno angažiramo v smislu kvalitetnega poslovnega sodelovanja. Naše delo pa je že na začetku zelo oteženo, ker nimamo urejenega kataloga RD. Zato je naročanje RD večkrat opisno. PVT pošljej naročilo v prodajo prikoliške dejavnosti, kjer se prevede, občasno tudi dešifrira, obdela in takoj posreduje v tozde. Tozdi so RD dolžni izdelati in jih posredovati skupaj z dokumentacijo v CSRD, kjer poteka priprava za odpremo (kontrola in pakiranje). Na podlagi dobavnic v prodaji prikoliške dejavnosti planiramo odpremo, pripravimo izvozno dokumentacijo in pošljemo PVT obvestilo o pošiljki. Želimo si, da bi bilo tudi naše delo v prodaji kvalitetnejše, kar pa bi nam bilo omogočeno z računalniško povezavo in obdelavo (s sistemom naročanja, spremljanjem realizacije naročil, fakturiranja). Splošno je znano, da zagotavljanje RD prikolic za izvoz (izdelava nabave) ni bilo nikoli rešeno optimalno. Ves ta čas se pojavljajo težave dolgoročne narave, za katere bi mogli najti skupne rešitve. Največje težave se pojavljajo pri dobavi oziroma izdelavi plošč, miz, pokrovov kuhinjskega bloka, pri tekstilu, ultrapasu, vezanih ploščah in elementih pohištva. Vsi našteti materiali so sezonskega značaja in se vsako leto spreminjajo, proizvodni tozdi jih nimajo na zalogi in se zato iz leta v leto pojavljajo težave pri realizaciji naročil. Dogaja se namreč, da proizvodni tozdi že danes ne morejo izdobaviti RD še za sezono 1986, zlasti pa za nekaj sezon nazaj. Glede na to, da smo kot proizva- jalec dolžni zagotavljati RD za vse proizvedene prikolice od 7-10 let, je taka praksa nesprejemljiva. In ravno tovrstni RD so tisti, na katere PVT čakajo tudi po eno leto in jih kot take sploh ne bomo mogli izdobaviti. Pri tem se pojavlja vprašanje smotrnosti (dragi stroški financiranja), če bi te materiale hoteli imeti na zalogi, po drugi strani je potrebno v tem pogledu spremeniti politiko RD do PVT. Morda ni bila najboljša rešitev, da je bila nosilec planiranja, zbiranja in pakiranja RD v letu 86/87 temeljna organizacija v Brežicah, ker ta tozd ni imel za to niti osnovnih pogojev. Takrat se je podaljšala tudi pot naročanja prek posrednika do polfinalistov. Dogajalo se je, da nekatere pozicije iz fiksnih naročil (N+3) niso bile iz tozda izdo-bavljene v šestih mesecih, in se je to vleklo celo do enega leta. O celotni problematiki je bilo vodstvo prikoliške dejavnosti tekoče informirano. Vse to je vplivalo, da smo se v letu 1987 na tem področju reorganizirali in prenesli aktivnosti zbiranja in izdobave RD v Novo mesto. To se je pokazalo kot povsem upravičeno. Naročila pošiljamo direktno v tozde, ti pa material izdobav- ljajo v CSRD v Novem mestu, kjer potekajo zbiranje, pakiranje in distribucija RD do PVT. Že sedaj ugotavljamo pozitivne premike (čas izdobave je krajši, pakiranje je kvalitetnejše, reklamacije iz naslova kvantitete in kvalitete so se zmanjšale na minimum). Vsa ta leta lahko izrecno pohvalimo tozd Šmarje-ta, ki svoje obveznosti iz naročil PVT rešuje kvalitetno in tekoče. Konkreten odgovor za PVT Nemčija: V letu 1987 je imela naročenih za 68.365.719 deviznih din rezervnih delov. Do konca leta 1987 je bilo realizirano 80 % vseh naročil. Pri zastavljenem vprašanju — izdobave eno leto in več — gre za dele oziroma materiale sezonske narave, kar smo že omenili. Prodaja oziroma oskrba trga z RD je za IMV dohodkovno zelo zanimiva, poleg tega pa občutno vpliva na prodajo gotovih izdelkov in sam image ADRIE v svetu. Proizvodni tozdi zatrjujejo, da imajo zasedene proizvodne kapacitete z redno proizvodnjo, pozabljajo pa na pomembnost in tudi obveznost izdelave RD. Ne želimo se spuščati v odnos proizvodnih tozdov do časa izdelave RD, vendar pa je to bistveno za čimprejšnjo realizacijo naročila, zato pričakujemo, da se bo taka miselnost v kratkem spremenila.« Dolga pot do premičnega delovnega časa Še en dokaz več, kako enotni smo v odločitvah, je premični delovni čas. Nekateri (del prikoliške dejavnosti) so ga uvedli hitro, brez kakšnega »cirkusa«, kar na lepem so bile ure tu... Drugod pa urejamo lepo po »re-gelcih« že več kot leto dni. Vendar dlje od sklepa nismo prišli. Kdaj nam bo končno uspelo uvesti premični delovni čas? Za odgovor smo prosili podpredsednika PO Zdravka Slaka: »Razlogi, da do uresničitve pred skoraj letom dni samoupravno sprejetega režima premičnega delovnega časa še ni prišlo, so bili tehnične narave, ni bilo možno nabaviti registrirnih ur. V prvem celovitejšem paketu nabave osnovnih sredstev v letu 1988, ki ga je odobril PO in sprjel DSSD, so vključene tudi štiri registrirne ure, ki bodo omogočile poskusno realizacijo določil ustreznega pravilnika.« ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OOZS za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Jože Borse TOZD TA Pr. II ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame se zahvaljujem OOS in sodelavcem za izražena sožalja in podarjeno cvetje. Redžep Kudič TOZD TP ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem OOS TOZD TA in sodelavcem P. III. za izkazano pomoč in izrečena sožalja. Mežnar Jože ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta, se zahvaljujem OOS TOZD TA in sodelavcem P. 111. za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Jožica Grivec ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Jože Lužar TOZD TA ZAHVALA Ob smrti najinega očeta se zahvaljujeva vsem sodelavcem za iskrene tolažilne besede in za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ludvik in Stanislav Blatnik Priložnost, ko se predstavimo jugoslovanski javnosti Mnenja o tem, ali je upravičeno in "ne nazadnje potrebno vsako leto organizirati beograjski salon avtomobilov, so deljena. O tem ne bomo izgubljali besed, prav gotovo pa je prav, da smo na salonu avtomobilov v Beogradu, ki je osrednja tovrstna prireditev pri nas, prisotni. Beograjski salon avtomobilov je letos praznoval Abrahama. Marca 1938. leta je bil na starem beograjskem sejmišču na sremski strani Save organiziran prvi salon avtomobilov, na katerem so svoja vozila (zdaj upokojene lepotce, spoštljivo shranjene v muzejih) razstavljali takratni proizvajalci, ki so med razstavljala še danes (AUDI, BMW, PEUGEOT, FORD, GENERAL MOTORS, FIAT). Na 27. salonu v Beogradu, ki sicer sodi med devet uradnih mednarodnih tovrstnih razstav v Evropi, te pa nadzira stalni mednarodni biro proizvajalcev, smo razstavljali vozila in prikolice skupaj s svojim dolgoletnim in bodočim partnerjem Renaultom tudi mi. Nekaj osnovnih podatkov o samem salonu: razstavljalo je 430 izdelovalcev osebnih in gospodarskih vozil opreme in sestavnih delov zanje (iz domovine kot tujine). Zaseden je bil lavci sta prisotne novinarje obširno seznanila z aktualnimi dogajanji, vezanimi na nadaljnje sodelovanje med partnerjema. Na konferenci je Marjan Anžur ponovno izpostavil pogoje, pod katerimi se lahko ohrani prava industrijska kooperacija, to je prosto oblikovanje cen vozil: — ukinitev uvoznih dajatev (na dele za vozila), odprava izvoz, premij, — veljavnost predpisov na daljši rok. Povsem upravičeno je Marjan Anžur očital vladi nekorekten odnos do kooperacij, ki jo te zanimajo izključno zaradi deviznega priliva, vse druge, pomembne stvari pa zanemarja. Na tiskovni konferenci - žal le enkrat letno uspemo zbrati tako širok krog jugoslovanskih novinarjev in prek njih seznaniti jugoslovansko javnost o dogajanjih v naši DO, ki ni vedno (morda tudi iz teh razlogov) točno in objektivno seznanjena o tem (spomnimo se le novinarske »race«, da katre ne bomo delali — v kratkem več in reakcij) — je bilo veliko govora o dogodkih v IMV med obema salonoma (1987—1988) in seveda o naših načrtih v letu 1988. Marjan Anžur je poudaril, da akcijo kakovosti nadaljujemo z Po uradni otvoritvi so si salon ogledali številni eminentni gostje, drugimi tudi predsednik skupščine SFRJ Marjan KOŽIC. celoten razstavni prostor - 100 tisoč kvadratnih metrov. Lokacija, kjer razstavlja naša delovna organizacija, pa ostaja ista kot že vrsto let, to je v hali 3. Še preden so se za radovedne obiskovalce, ki jih vseh deset dni trajanja salona ni primanjkovalo, odprla sejemska vrata, so se proizvajalci že tradicionalno potrudili seznaniti novinarje in širšo javnost o svoji prezentaciji. Tokrat je bila prva tiskovna konferenca IMV-RENAULT 23. marca. Pripravljena je bila v hotelu Jugoslavija. Predsednik PO Marjan Anžur in direktor Renaulta za vzhod, gospod Bernard Coursad, s svojimi sode- nezmanjšanim tempom, dodajamo pa ji še akcijo ekonomičnosti, o čemer smo v Kurirju že obsežno pisali. Hkrati kot tiskovna konferenca je bil organiziran sestanek za lastno prodajno mrežo in trgovske hiše. Osnovni namen je bil navzoče seznaniti z odnosi med IMV in Renaultom, predstavitvi gamo vozila 88 in komercialno politiko IMV v tem letu (plani, modeli, plačilna politika ipd.). Po končanem uradnem delu novinarske konference je sledil bolj sproščen, neuradni del, ki je bil popestren z francoskimi šansoni in slovensko kuhinjo. In sedaj poglejmo na samo razstavišče. Kot že rečeno, smo svoje proizvode v sodelovanju z Renaultom razstavili v hali 3, ki smo jo kot običajno zapolnili sami. Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da je bil ravno naš razstavni prostor najokusneje urejen. V sivo-črni barvni kombinaciji, ob neonskih reklamnih napisih so vozila izbranih barv močno izstopala. Sam prostor je navdušila s svojo futuristično obliko. To Renaultovo eksperimentalno vozilo, ki smo vam ga podrobneje že predstavili v eni prejšnjih številk, je obiskovalce navdušilo. In če bi vzeli za merilo gnečo okrog vozil, je vesti sledil espace quardra, ambulantna izvedba tega vozila, ki je seveda navdušilo s svojo udobnostjo, predvsem zdravstvene delavce. Po interesu obiskovalcev lahko že sedaj ugotav- /c pred uradno otvoritvijo salona so razstavni prostor zapolnili obiskovalci, ki jih vseh deset dni trajanja salona ni manjkalo. bil razdeljen na dva dela: avtomobilski in prikoliški. Večji del je, razumljivo, pripadal avtomobilskemu. na rob katerega je bila potisnjena sramežljivo v kot servisna oprema tozda Beli Manastir. Največ radovednežev je zbrala okrog sebe varčna VESTA 11, ki je obiskovalce ljamo, da bo na trgu dobro sprejeto tudi vozila R-21 1400 ccm, GTL, ki bo toliko zanimivejši za kupce, zaradi manjših davščin (v SR Sloveniji — 23 % temeljni in 13.5 rep. in ob. davek). Ne gre pozabiti omeniti zanimanja obiskovalcev za staro dobro katro in vse variante R-5. Novost je wir\ Una Avtomobilski del razstavnega prostora. PRILOGA KURIR PREDLOG PLANA SKLADA SKUPNE PORABE ZA LETO 1988 I. NESTANOVANJSKI DEL Osnovni cilj sklada skupne porabe za leto 1988 je zagotovitev vseh ugodnosti za delavce IMV, ki jih opredeljujejo samoupravni akti na še višji ravni kot v letu 1987. Z opredeljenim letnim gospodarskim načrtom za leto 1988, katerega sestavni del je tudi plan sklada skupne porabe, in njegovo realizacijo bomo del sredstev izdvajali iz tekočega poslovanja, del sredstev pa bomo izdvojili pri razporeditvi ostanka čistega dohodka ob letnem obračunu za leto 1987. Sredstva sklada skupne porabe se združujejo na ravni DO z usklajenimi sprejetimi plani v TOZD in DSSD, s čimer se zagotavlja enotna politika planiranja in koriščenja sredstev sklada skupne porabe, smernice in odločitve pa daje in sprejema tekoče odbor za družbeni standard pri DS DO IMV na podlagi sprejetega gospodarskega načrta 1988, s tem pa tudi plana skupne porabe. Pozitiven odmev med zaposlenimi v letu 1987, ko smo po več sušnih letih zagotovili izplačilo jubilejnih nagrad, regres za letni dopust, organizirali prvič preventivni zdravstveni oddih, obnovili počitniške zmogljivosti in izpeljali še vrsto drugih aktivnosti, nam je tudi vodilo, da za ' leto 1988 načrtujemo še boljšo ponudbo in možnosti na vseh segmentih tega področja. Tudi na tak način bodo delavci lažje reševali svoje socialne in življenjske probleme tako v svojem delovnem času kot tudi izven njega. Zdrav, zadovoljen delavec pa je tudi porok za boljše počutje na delovnem mestu, večjo produktivnost, kvalitetnejše delo, kar daje ob ostalih spremljajočih aktivnostih tudi večji dohodek in osebni dohodek, s tem pa tudi večji standard. Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo (UL SFRJ št. 75/87) omejuje uporabnikom razpolaganje s sredstvi za skupno porabo, tako da se bo v letu 1988 potrebno prilagajati zakonskim predpisom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom in če bo potrebno, določiti prioriteto posameznih postavk. Podrobnejše obrazložitve po namenih podajamo v nadaljevanju: 1. NAKUP IN OBNOVITEV POČITNIŠKIH KAPACITET iz investicijskih sredstev in SSP: — obnoviti in dodatno urediti kamp v Privlaki ter obnoviti kamp v Kaštelu Starem (poslovni stroški), — nabaviti 22 novih prikolic (III. kvartal), — odprodati cca 15 prikolic (11. kvartal), — najem počitniškega doma (penzion) za okoli 45 oseb za letno sezono v Privlaki (I. kvartal — posl. stroški), — nabaviti dodatno opremo in obnoviti iztrošeno opremo (II. kvartal — posl. stroški), — izdelati projekt za postopno ureditev doma IMV Miklavž in pričeti z deli v I. 1988 (I. in II. kvartal), — opraviti vsa potrebna dela — vzdrževalna (posl. stroš ), — nakup šestih apartmajev na ROGLI (letno-zimski turizem) (II. kvartal). 2. Namenska sredstva SSP iz tekočih sredstev 2.1. DOTACIJA ŠD IMV Prek strokovne službe in ŠD IMV se bodo odvijale aktivnosti zaposlenih na športno-rekreativ-nem področju (športna srečanja med TOZD in v TOZD. udeležba na tekmovanjih, planinski izleti, najemnine objektov, oprema, rekviziti, nagrade, organizacija SPAIS 88, organizacija tečajev itd.). Dotacija naj se po dinamiki izplača v 4 letnih obrokih. 2.2. DOTACIJA KUD IMV V KUD IMV se bo odvijala kulturno-umetniška dejavnost, kot so delovanje mešanega pevskega zbora, likovne sekcije, sveta knjige, razstave, praznovanje 10-letnice pevskega zbora itd. Dotacija KUD IMV naj se po dinamiki izplača v 4 letnih obrokih. 2.3. NOVOLETNA OBDARITEV OTROK Po SAS o enotni obdaritvi otrok ob novem letu v dolenjski regiji delovne organizacije prispevajo 1 % povprečnega izplačanega mesečnega OD v preteklem letu v SR Sloveniji (gospodarstvo) x število delavcev. Za TOZD TSO Beli Manastir se sredstva nakažejo na žiro račun osnovne organizacije sindikata. Izplačilo se predvideva v II. polletju 1988 (IV. kvartal). 2.4. SREČANJE UPOKOJENCEV IN KRVODAJALCEV Organizacija srečanja upokojencev IMV in srečanje krvodajalcev. ki prejmejo priznanje za dolgoletno darovanje krvi (IV. kvartal). 2.5. SOLIDARNOSTNE PO-MOCl Solidarnostne pomoči opredeljuje naš SAS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (74. člen). Možnost predlaganja za solidarnostno pomoč imata osnovna organizacija sindikata in samoupravni organ v sodelovanju s strokovno službo za socialno delo. O predlogih razpravlja in sprejema ustrezne sklepe odbor za družbeni standard. 2.6. PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI ODDIH Preventivni zdravstveni oddih, ki smo ga prvič izvedli v I. 1987, je naletel na zelo pozitiven odmev. Poseben pravilnik bo opredelil natančne kriterije za izbor delavcev. Načrtujemo, da bi v letu 1988 poslali na organiziran preventivni zdravstveni oddih 200 delavcev IMV in sicer v 4 skupinah (100 v prvem polletju in 100 v drugem polletju 1988). 2.7. ODPRAVNINE IN ODHOD V POKOJ Ocenjujemo, da bomo v letu 1988 izplačali okoli 120 odpravnin delavcem, ki bodo zapustili IMV zaradi invalidske ali starostne upokojitve ali ob smrti delavca (77. člen SAS). 2.8. ŠOLNINE DELAVCEV Po planu strokovne službe za izobraževanje so sredstva namenjena za izobraževanje delavcev ob delu in iz dela. Sredstva so namenjena za šolnine. 2.9. LETNI DOPUST A. Regres Predlagamo, da oblikujemo regres za letni dopust v višini 45 % povprečnega mesečnega OD za gospodarstvo v SR Sloveniji za leto 1987 na delavca. B. Regres za počitniško dejavnost Sredstva so namenjena za stroške počitniške dejavnosti in sicer za razliko med ustvarjenim prihodkom in odhodkom. Pri oblikovanju cen letnega in zimskega oddiha delavcev, ki poteka organizirano v sklopu IMV, smo upoštevali dejstvo, da delavci ne plačajo polne ekonomske cene. Najemnine prikolic in ostalih objektov za delavce IMV bodo povečane za indeksne rasti povprečnih OD v IMV (1986-1987), hkrati pa se iz teh sredstev pokriva tekoče vzdrževanje in materialni stroški. Poslovanje poteka iz tekočih sredstev (najemnine, pogodbe, prispeli računi itd.), za obračun pa se razlika pokrije s prispevki vseh tozdov glede na planirana sredstva. KURIR PRILOGA 2.10. SREČANJE DELAVCEV IMV V letu 1988 bomo organizirali 10. jubilejno srečanje delavcev IMV na Gorjancih v počastitev 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda. Z namenskimi sredstvi bomo krili vse organizacijske stroške (III. kvartal). 2.11. DOTACIJA ZSMS IMV Aktivnosti mladinske organizacije so opredeljene z njihovim načrtom dela v 1. 1988. Predlagamo, da se del sredstev izplača kot dotacija v 4 letnih obrokih po dinamiki, del načrtovanih sredstev pa bodo koristili v drugačni obliki na drugih področjih. 2.12. JUBILEJNE NAGRADE Predlagamo, da vsi delavci, ki v letu 1988 izpolnjujejo 10, 20 ali 30 let neprekinjene delovne dobe v IMV, prejmejo jubilejno nagrado (76. člen SAS o skup. osnovah in merilih za del. OD in skup. por.). Kot osnovo vzamemo povprečni OD v SR Sloveniji v gospodarstvu po predhodnem periodičnem obračunu. Tako bi jubilejne nagrade po podatkih kadrovske službe prejelo 409 delavcev IMV. O načinu podelitve in organizacije bomo predloge izoblikovali med letom 1988, predvidoma v juliju (III. kvartal). 2.13. EKSTERNE POMOĆI IN DOTACIJE Dotacije posameznim društvom, KS, izobraževalnim organizacijam in drugim prosilcem zunaj delovne organizacije glede na prispele vloge se dajo v višini 5.(XX).000 din. Pomoč za rehabilitacijsko in zdraviliško zdravljenje delavcev IMV po predlogu ustreznih strokovnih služb in zdravstvene organizacije glede na sprejete kriterije se odobri v višini 12.000.000 din. II. STANOVANJSKI DEL 1. TEMELJNI CILJI STANOVANJSKE POLITIKE Sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del bomo delavci TOZD in DSSD s sedežem v SR Sloveniji tudi v letu 1988, združevali na nivoju delovne organizacije, tako združena sredstva pa namenjali za potrebe delavcev TOZD in DSSD v skladu s tem planom. Porabo združenih stanovanjskih sredstev bo koordiniral odbor za družbeni standard pri delavskem svetu DO, ki bo odločal tudi o vseh zadevah, vezanih na realizacijo zastavljenega plana. TOZD TSO Beli Manastir bo samostojno oblikoval in razpolagal s sredstvi, ki jih bo združil za stanovanjske potrebe svojih delavcev. V letu 1988 bomo pristopili k spremembam in dopolnitvam samoupravnih splošnih aktov s stanovanjskega področja (neizvršena naloga iz leta 1987) in uvedli sistem razreševanja stanovanjskih vprašanj na nivoju delovne organizacije. Razreševanje stanovanjskih vprašanj bo potekalo v skladu s potrebami delavcev posameznih TOZD in DSSD in bo temeljilo na načelu vzajemnosti in solidarnosti. Stanovanjska vprašanja delavcev bomo razreševali z dodeljevanjem družbenih stanovanj, dodeljevanjem stanovanjskih posojil in v obliki skupnega reševanja z drugimi OZD, kjer so zaposleni njihovi zakonci. 2. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV Sredstva za razreševanje stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD in DSSD bomo zagotavljali iz: - dohodka TOZD in DSSD, - čistega dohodka TOZD in DSSD, - sredstev lastne udeležbe delavcev za pridobitev družbenih stanovanj, — sredstev, združenih za skupno reševanje nekaterih stanovanjskih vprašanj z drugimi OZD, — namenskih sredstev posojil bank in posojil iz združenih sredstev vzajemnosti pri samoupravni stanovanjski skupnosti, — sredstev amortizacije stanovanj, — sredstev, pridobljenih s prodajo ali zamenjavo stanovanj, — vrnjenih posojil in drugih sredstev, namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj. Delavci TOZD in DSSD bomo oblikovali sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj po naslednjih stopnjah: — v sklad skupne porabe za potrebe delavcev TOZD in DSSD po stopnji 3 % od BOD in ČD (čistega dohodka), — v sklad skupne porabe za skupne kadrovske potrebe po stopnji 1 % od BOD iz ČD, — z izločitvijo po zaključnem računu iz ČD, — v sklad združenih sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti (SSS) po stopnji 0.811 % iz BOD iz dohodka, — v sklad združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri SSS po stopnji 0,991 % od BOD iz ČD. V letu 1988 bomo delavci TOZD in DSSD s sedežem v SRS izločili v sklad skupne porabe za potrebe razreševanja stanovanjskih vprašanj delavcev po stopnji 4 % od BOD, iz ČD sredstva v višini 969.395.000 din, po zaključnem računu za leto 1987 pa bomo izločili sredstva v višini 361.031.000 din. Skupno bomo torej v letu 1988 oblikovali lastna sredstva v višini 1,330.426.000 din. Sredstva bomo izločali po periodičnih obračunih za prvo, drugo in tretje trimesečje 1988. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti bomo iz sklada Za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pridobili stanovanjska posojila v višini 175.000.000 din za pridobivanje novih stanovanj. Iz naslova lastne udeležbe delavcev za pridobitev družbenih stanovanj in vrnjenih anuitet posojil ter obresti bomo pridobili v letu 1988 sredstva v višini 39.000.000 din. Zaradi skupnega reševanja stanovanjskih vprašanj naših delavcev z drugimi OZD bomo pridobivali sredstva v skladu z dejanskimi možnostmi razreševanja stanovanjskih vprašanj. Iz sredstev amortizacije stanovanj bomo v letu 1988 pridobili sredstva v višini 90.000.000 din. 3. PORABA SREDSTEV PO NAMENIH Sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del bomo uporabljali izključno za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, in sicer za: — vračila anuitet sredstev posojil, pridobljenih za reševanje stanovanjskih vprašanj in plačevanje obveznosti za nezasedena stanovanja, — vezavo pri banki zaradi pridobivanja stanovanjskih posojil, — pridobivanje novih stanovanj, — skupno reševanje stanovanjskih vprašanj z drugimi OZD, kjer so zaposleni zakonci naših delavcev, — prenovo obstoječega stanovanjskega fonda IMV, — stanovanjska posojila delavcem. 3.1. PORAVNAVANJE OBVEZNOSTI Za pokrivanje obveznosti iz posojil (glavnice, obresti, provizije), ki smo jih najemali za pridobivanje novih stanovanj pri banki in stanovanjski skupnosti, bomo v letu 1988 namenili sredstva v višini 508.500.000 din, od tega za pokrivanje stroškov za nezasedena stanovanja 2.(XX).(XX) din. 3.2. VEZAVA SREDSTEV PRI BANKI Sredstva v višini 613.300.000 din bomo vezali pri banki, da bi pridobili stanovanjska psojila. Z vezavo bomo pridobili možnost koriščenja posojila v višini 1,226.5(X).(XX) din. Posojilo bomo najemali za dodeljevanje stanovanjskih posojil delavcem, skupno reševanje stanovanjskih vprašanj z drugimi OZD ter za pridobivanje novih stanovanj. PRILOGA KURIR O vezavi sredstev in najemanju posojil bo sklepal odbor za družbeni standard. 3.3. PRIDOBIVANJE NOVIH STANOVANJ V letu 1988 bomo poravnavali obveznosti po že sklenjeni soin-vestitorski pogodbi za pridobitev 15 novih stanovanj v soseski Irča vas — Brod, objekt DG, za kar bomo morali zagotoviti sredstva v višini 300.000.000 din. za financiranje teh stanovanj bomo pridobili posojilo iz sredstev vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu še v višini 130.000.000 din, razliko pa bomo morali poravnati iz lastnih sredstev ali posojila banke. V letu 1988 bomo sklenili soinvestitorsko pogodbo za pridobitev dveh dvoinpolsobnih stanovanj v Šentjerneju za potrebe TOZD »Podgorje« Šentjernej, za kar bomo morali v letu 1988 zagotoviti sredstva v predvideni višini 130.000.000 din. Gradnja stanovanj se bo pričela v letu 1988, zaključila pa v letu 1989. Tudi za financiranje teh stanovanj bomo pridobili posojilo iz sklada za vzajemnost v višini 45.000.000 din, razliko do programirane končne vrednosti stanovanj pa bomo pokrivali iz lastnih sredstev ali posojila banke. 3.4. SKUPNO REŠEVANJE Z DRUGIMI OZD Za skupno reševanje stanovanjskih vprašanj naših delavcev z OZD, kjer so zaposleni njihovi zakonci, bomo v letu 1988 namenili sredstva v višini 100.000.000 din. Ta sredstva bomo prispevali drugim OZD v obliki posojila, za kar bomo črpali posojila na osnovi vezave lastnih sredstev pri banki. Posojila bomo drugim OZD dodeljevali po bančnih posojilnih pogdjih. 3.5. PRENOVA STANOVANJSKEGA FONDA IMV V letu 1988 bomo začeli s prenovo stanovanjskih objektov IMV na Rotarjevi cesti 4, 5, 6 in 7 v Novem mestu, kjer bomo zgradili sistem centralnega ogrevanja stanovanj s priključitvijo na toplovod IMV in v enem od objektov preuredili podstrešje. S preureditvijo podstrešja bomo namesto obstoječih štirih samskih sob pridobili štiri nova stanovanja. Nadaljevali bomo tudi s sanacijo petnajstih stanovanjskih stolpičev na Žibertovem hribu, ki smo jo začeli izvajati v letu 1987, in dokončali prenovo stanovanjskega objekta Ragovska 9, 9a. Za prenovo bomo v letu 1988 namenili skupno 280.000.000 din lastnih sredstev, zaprosili pa bomo tudi za dodelitev posojila iz sklada za vzajemnost, vendar bomo posojilo lahko pridobili le za tista dela, s katerimi pridobivamo novo stanovanjsko površino. Prenove stanovanjskih objektov bomo izvajali v letu 1988 v skladu s finančnimi možnostmi. 3.6. STANOVANJSKA POSOJILA DELAVCEM Za stanovanjska posojila delavcem za individualno gradnjo, prenovo ali nakup stanovanjskih hiš in stanovanj v zasebni lasti bomo v letu 1988 namenili lastna sredstva v višini 500.000.000 din, ki jih bomo vezali pri banki, in pridobili posojilo v višini 1.000.000.000 din, ki ga bomo prenesli na delavce. Posojilo bomo delavcem dodeljevali po pogojih, določenih s pravilnikom banke, in sicer: — obrestna mera: R + r (r = 5 %), — najdaljša odplačilna doba: 20 let. Najvišje možne zneske posojil bo določil odbor za družbeni standard na podlagi povprečne cene 1 m2 novo zgrajenega stanovanja v občini Novo mesto v letu 1987, ki je osnova za izračun vrednosti standardne stanovanjske hiše. Delavec ne bo mogel pridobiti posojila, ki presega najvišji možni znesek. Že prejeta posojila bodo valorizirana, faktorje valorizacije pa bo določil odbor za družbeni standard. Višino sredstev za stanovanjska posojila delavcem po TOZD in DSSD bo na osnovi izkazanih potreb določil odbor za družbeni standard. 5. DODELJEVANJE DRUŽBENIH STANOVANJ V letu 1988 bomo razpolagali s skupno 15 novimi stanovanji v Novem mestu. Zaradi izselitve delavcev, ki zasedajo naša stanovanja, bo izpraznjenih predvidoma 5 stanovanj. Stanovanja bodo delavcem dodeljevale stanovanjske komisije TOZD in DSSD. Nova stanovanja se razdelijo med TOZD in DSSD v Novem mestu glede na vložena sicdstva, ostala stanovanja, ki se bodo izpraznila med letom, pa bodo dodeljevale stanovanjske komisije TOZD oz. DSSD, kjer je bil nazadnje zaposlen imetnik stanovanjske pravice, pri čemer bodo upoštevane tudi dejanske potrebe delavcev v posameznih TOZD in DSSD. Če je bilo izpraznjeno stanovanje dodeljeno kot kadrovsko, bo kot kadrovsko tudi ponovno dodeljeno, če bodo za to izkazane potrebe. Zaradi predvidene prenove stanovanjskega objekta Rotarjeva 4 bomo v letu 1988 zagotovili nadomestni stanovanji stanovalcem v obstoječih samskih sobah, za kar bomo potrebovali dve stanovanji. O nadomestnih stanovanjih bo odločal odbor za družbeni standard. Če bo za nadomestno stanovanje določeno stanovanje, ki bi ga sicer dodelila stanovanjska komisija TOZD, bomo to stanovanje nadomestili z novo zgrajenim stanovanjem. Predvidevamo, da bomo s planiranimi novo pridobljenimi in izpraznjenimi stanovanji razrešili stanovanjska vprašanja 40 delavcem, pri čemer je vključeno tudi skupno reševanje stanovanjskih vprašanj z drugimi OZD. Na podlagi združevanja sredstev za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti predvidevamo, da bo rešenih 10 stanovanjskih vprašanj naših delavcev z dodelitvijo stanovanj iz fonda solidarnosti. 5. ODPRODAJA STANOVANJ IZ STANOVANJSKEGA FONDA IMV Na osnovi določil zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. I. SRS, št. 38/86) bomo v letu 1988 zgradili sistem odprodaje stanovanj delavcem oziroma drugim imetnikom stanovanjske pravice, ki zasedajo naša stanovanja. 6. LASTNA UDELEŽBA ZA PRIDOBITEV DRUŽBENEGA STANOVANJA Delavci, katerim bo dodeljeno družbeno stanovanje v IMV, bodo pred vselitvijo morali vplačati sredstva lastne udeležbe v sklad združenih stanovanjskih sredstev IMV. Za izračun lastne udeležbe bomo uporabljali minimalno lestvico za izračun lastne udeležbe v skladu z družbenim dogovorom. Način vplačila lastne udeležbe Delavec je dolžan vplačati lastno udeležbo v enkratnem znesku pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje oziroma v dveh ictih po vselitvi v stanovanje, če sklene z banko pogodbo o namenskem varčevanju, na osnovi katere bo v dveh letih pridobil posojilo v višini zneska lastne udeležbe, za kar mora dovoliti administrativno prepoved na osebne dohodke. O načinu vplačila lastne udeležbe bodo odločale stanovanjske komisije s sklepom na osnovi predhodne izjave delavca. 7. SREDSTVA ZA SKUPNE KADROVSKE POTREBE V letu 1988 bomo razpolagali s tremi kadrovskimi stanovanji v Novem mestu, in sicer z enim 2-sobnim in dvema dveinpolsob-nima stanovanjema. O sredstvih za skupne kadrovske potrebe bo odločal odbor za družbeni standard. Sredstva za skupne kadrovske potrebe bomo namenili za pridobivanje kadrovskih stanovanj in dodeljevanje stanovanjskih posojil delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev ka 'rovskih stanovanj, oziroma delavcem, ki zasedajo stanovanja IMV in se s posebno pisno izjavo zavežejo, da bodo v roku enega leta izpraznili stanovanje in ga vrnili IMV. Za posojila iz združenih sredstev za skupne kadrovske potrebe veljajo enaki pogoji, kot so določeni pod točko 3.6. O dodeljevanju kadrovskih stanovanj in stanovanjskih poso- 9 KURIR PRILOGA jil iz združenih sredstev bo odločal odbor za družbeni standard na predlog poslovodnega odbora IMV, konkretno dodelitev stanovanja ali posojila pa bo izvedla stanovanjska komisija TOZD oz. DSSD, kjer delavec je oziroma bo zaposlen. 8. STANOVANJSKI FOND IMV Stanovanjski fond IMV bo v letu 1988 skupno z novo pridob- BELEŽKE ljenimi stanovanji obsegal 335 stanovanj ter dve stanovanji, s katerima razpolaga hišni svet. Poleg navedenih stanovanj razpolaga IMV še s šestimi stanovanji v gradu Grm, katerega lastniki smo. Stanovanja bo potrebno zaradi prenove gradu izprazniti, petim stanovalcem pa zagotoviti druga stanovanja iz investicijskih sredstev v sklopu prenove grmskega gradu. Ifunr 9. ZAKLJUČEK Ta plan je izdelan ob predpostavki, da TOZD s področja pri-koliške dejavnosti ne bodo izločale sredstev v sklad za stanovanjske namene. Glede na to, da se bodo sredstva izločala po periodičnih obračunih za vsako trimesečje, ko bodo jasne dejanske možnosti izločanja sredstev, bomo z rebalansom plana ustrezno razširili ali skrčili obseg planiranih nalog. Plan temelji na samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, družbenem dogovoru in zakonih s področja stanovanjskega gospodarstva. Realizacija plana bo možna le pod pogojem, da spremembe navedenih dokumentov in drugih zakonov, ki posredno urejajo ali vplivajo na stanovanjsko področje, ne bodo posegale v sistem oblikovanja in porabe sredstev za razreševanje stanovanjskih potreb delavcev. IH| 11., ~~~ ~4 il v r— J Manjkala ni tudi servisna oprema. ponudbi letos priključila še dva nova: Honda in Daihatsu. Japonski proizvajalci so tudi letos vzbudili veliko zanimanja, predstavili so predvsem svoje malolitrske modele, ki so tudi po ceni še dostopni za jugoslovanske kupce. V Jugoslaviji bo letos moč kupiti avtomobile kar sedmih japonskih proizvajalcev, in sicer: Nissane, Toyote, Mitsubis-hija, Subaruja, Mazde, Honde in Daihatsuja, ki se je letos prvič predstavil na sejmu z modeloma cuore in charade. Med osebnimi vozili iz zahodnoevropskih držav ni bilo poseb- bila tudi R-5 TR-avto šola v die-selski izvedbi. Vseh dvaindvajset razstavljenih Renaultovih vozil je bilo deležnih simpatij in hvale obiskovalcev, ki so prizadevno zbirali prospekte in kot je dejal starejši (upokojeni) obiskovalec: »Ako se vozim v četrvorki, daj mi barem prospekt renaulta 21 da ga gledam, divan je!« V drugem delu razstavnega prostora pa so si obiskovalci lahko ogledali del prikoliškega proizvodnega programa. Točneje, sedem variant prikolic, znatno manj, kot smo jih razstavili lani. Sicer pa si boste samo dogajanje, nenehni vrvež in pestrost razstavnega prostora najlažje predstavljali s pomočjo fotografij. Kljub ugotovitvi, da se tudi letošnji salon ni bistveno razlikoval od predhodnih in torej ni prinesel novosti, poglejmo še h konkurenci. Zastava je ponovno predstavila jugo florido in.jugo kabriolet, ki sta prvenstveno namenjena izvozu, v manjših količinah pa tudi za domačega kupca. Jugo kabriolet bodo začeli, kot so povedali na tiskovni konferenci, izdelovati 25. maja letos, sprva le za ameriškega kupca, jeseni pa jih bo nekaj na voljo tudi za Jugoslovane. Po besedah predstavnikov Zastave bo za Razstavni prostor prikoliškega programa. (■neča okrog veste je bila ves čas nepopisna. Novost — espace ambulante. domačega kupca cena za 70 % višja od cene običajnega juga. Začetek proizvodnje Zasta-vine druge »novosti«, juga flori-de, je predvidena oktobra letos. Trenutno bi cena za ta avtomobil znašala okrog 20 mio din. Na voljo bosta dva modela z 1,4 in 1,6-litrskim motorjem. Zastava je na sejmu predstavila tudi izboljšana modela 101 in jugo t. j. jugo skala in jugo koral. Pri ostalih domačih proizvajalcih ni bilo novosti, kar zadeva dinarsko ponudbo za avtomobile. Dopolnitev in poživitev ponudbe domačega programa pa predstavljajo vozila iz konsignacijske prodaje. Osemnajstim zahodnoevropskim in japonskim proizvajalcem se bosta v tej nih novosti. Prvič smo si sicer ogledali modele peugeot 405, VW-passat, alfo 164, fiat tipo, opel senator, mercedes 230 CE, vendar so bili vsi ti modeli že razstavljeni na drugih sejmih v tujini. Skromna je bila tud ponudba avtomobilov iz vzhodnoevropskih držav, čeprav so ta vozila zaradi relativno nizkih cen za jugoslovanskega kupca zelo privlačna Vzhodnoevropski proizvajalci avtomobilov sicer pripravljajo v zadnjih letih velike spremembe svojih modelov (moskvič, škoda, zaporožec), vendar smo si v Beogradu lahko ogledali le prenovljen zaporožec 1102, ki spominja po obliki na lado samaro. J. Š. D. M. Nevadi je bil namenjen osrednji pogovor. K beograjskemu sejmu In kako je bilo na salonu avtomobilov, gledano s čislo prodajnega vidika? Branko Božanič, komercialist iz poslovalnice IMV v Beogradu, ki je v času sejma skrbel, da je ponudba naših proizvodov v direktnih stikih s kupci bila na nivoju, je povedal: »Letos je bilo še posebej čutiti velik interes obiskovalcev našega razstavnega prostora za posamezne tipe vozil, zato smo se odločili, da kupcem na samem sejmu izdajamo predračune, tako za avtomobile kot za prikolice, in da jih ne pošiljamo v poslovalnico v mesto, ker bi tako dodatno izgubili precej časa. To je bilo kupcem všeč in so mnogi izmed njih s sejma odšli z našim predračunom. Razveseljiv je podatek, da je bilo izdanih cca 160 predračunov za avtomobile (največ za R-4 Še ena aktivnost več Poleg že utečenih aktivnosti, ki jih vsako leto izvajamo na beograjskem salonu avtomobilov, smo letos organizirali še eno. Organizirali smo sestanek v obliki seminarja za komercialiste trgovske in lastne prodajne mreže IMV — Renault iz vse Jugoslavije. Seminar je potekal v dveh skupinah (dva dni), na njem pa so predstavniki Renaulta prezentirali novo gamo vozil Renault. S pomočjo diapozitivov smo prisotne seznanili z vsemi tipi, njihovimi spremembami, detajli idr. Po predstavitvi game je stekel razgovor gostiteljev z vabljenimi o tehnično-komercialnih vprašanjih. Žal se seminarju niso odzvali predstavniki vseh pogodbenih trgovin (nekateri tudi iz razloga, ker je bil seminar v soboto). Prisotni so pohvalili tako obliko sodelovanja, saj je nujno, da se čimbolj ažurno seznanjajo z vsemi novostmi, ki jih IMV in Renault pripravljata za trg. Morda je potrebno v bodoče izbrati boljši termin za sestanek, da bi bila udeležba boljša. Po končanem sejmu so enako obliko sestanka organizirali za vse komercialno-tehnične službe IMV tudi v Novem mestu. Upamo, da bomo skupaj z Renaultom tudi v bodoče pripravili še več takih ali podobnih oblik sodelovanja z mrežo, saj vsi vemo: več sodelovanja — boljše medsebojno »poznavanje« da tudi boljše rezultate. Sektor trženja GTLJ, sledili so modeli R-5 campus in TR, R-ll D spring, R-ll exluzive, R-21 GTX mana-ger, R-25 TX, espace, itd.) ter okrog 38 predračunov za prikolice (največ za tip optima 310 TL in optima 400 TLI. V prvih dneh aprila je že čutiti, da se bo večina teh predračunov tudi realizirala. Vplačila dnevno pritekajo, ocenjujemo, da bo realizirano vsaj 60 % vseh izdanih predračunov, vendar je realno oceno težko dati. Veliko zanimanja je bilo tudi za nove modele, ki so bili razstavljeni na sejmu, npr.: R-5 avto šola (Automoto savez Hrvatske in Automoto savez Jugoslavije) in R-21, 1,4 litra z ozirom na manjšo stopnjo prometnega davka. Menimo, da je bila naša ponudba na sejmu zadovoljiva in da nam bodo čez nekaj dni, ko bodo potekale opcije po predračunih, tudi rezultati to potrdili«. Naj povemo še to, da ni bilo živahno samo na samem razstavnem prostoru IMV-Renault, zelo pestro je bilo v tem času tudi v sami poslovalnici v Ulici 27. marca 40. Sodelavki Slavica in Anda sta povedali, da je bilo v času salona neverjetno veliko obiskovalcev v poslovalnici, da so nekateri od njih tudi iskali predračun, veliko pa je bilo takih, ki so se za pogoje nakupa zanimali in odnesli samo prospekt. To pa je začeten korak bodočega potencialnega kupca. V tem času sta kolegici v Beogradu skrbeli tudi za redno primopredajo vozil po spisku dolgovanja, zato je bila gneča toliko večja. V razgovorih s sodelavci v poslovalnici v Beogradu smo zadovoljni ugotovili, da je kljub izredno povečanim aktivnostim posameznikov (saj tudi malicati ni bilo časa), v takih razmerah zadovoljstvo delati, zato si vsi komercialisti (najbrž se nam tudi vi pridružujete) v IMV želimo še veliko take »gneče« in veliko obiskov interesentov, bodočih kupcev. Vsi skupaj se bomo trudili tudi v bodoče, da bo naša ponudba čim boljša in čim kvalitetnejša, da bodo z našim odnosom poslovne stranke še naprej zadovoljne. I Sektor trženja MJfif v m Čeprav se kamperji ADRIA 500 dolgo niso premaknili z dvorišča TP Brežice, pa so že nekaj dni prodani. Gornji posnetek je nastal ob odpremi 20 enot, namenjenih za potrebe JLA. Katrce v Črno goro Počasi, a zanesljivo si s pravilno komercialno politiko in trdnimi aduti utiramo pot med nove velike kupce na območjih, kjer je imela monopol Crvena zastava. Eden takih kupcev je DO Obod iz Cetinja v Črni gori, ki se je odločil obnoviti in zamenjati svoj celoten vozni park. ki ga potrebujejo za servisiranje bele tehnike po vsej Jugoslaviji. Za začetek so kupili 30 vozil R-4 servis, do konca leta pa jih nameravajo kupiti še 50. Njihovo zavzetost in dobro voljo dokazuje dejstvo, da so po prvo serijo svojih katrc prišli kar v Novo mesto. S seboj so že prinesli nalepke in registrske tablice, ki so jim jih pritrdili v našem servisu. Tako opremljeni so se za spomin še takole (glej fotografijo!) razvrstili pred vhodom v tovarno in se odpeljali. Poudarili so, da je na njihovo odločitev vplival potrjen sloves katrce, da je zaradi svoje vzdržljivosti zelo primerna za servisno vozilo. Zanimajo se za renault express in trafic. tako dokazujejo, da tudi zanje postaja kvalitetno in zanesljivo vozilo nujnost in ne več razkošje. Prav to pa so priznane prednosti vozil IMV-RENAULT, ki jih moramo še utrjevati in vedno znova potrjevati. TOZD COMMERCE kurir ^ek,or trženia- ot*d- tki B. K. BREŽIŠKA STRAN Letos rekordno Dosti rednejša oskrba z repro-materialom, manjša fluktuacija, manjše spremembe modelov med sezono ter večja prizadevnost zaposlenih so nedvomno glavni razlogi, da smo v letošnjem prvem trimesečju v Brežicah izdelali rekordno število prikolic. Ta podatek je zelo spodbuden, žal pa ne kaže, da se bomo s čim podobnim pohvalili tudi po prvem polletju, saj je še danes plan oziroma program za drugo trimesečje nejasen. Kot je slišati, je vzrok za to želja po čim manjših zalogah gotovih prikolic pri naših podjetjih v tujini, in to v času prehoda na novo sezono. Neprodane prikolice iz prejšnje sezone se namreč v tujini prodajajo po za nas zelo neugodnih cenah. Pričakujemo, da bo jeseni, po predstavitvi naših novih modelov, zanimanje zanje tako, da bomo spet imeli obilo priložnosti za doseganje novih rekordov. PREGLED IZDELAVE PRIKOLIC V BREŽICAH V PRVIH TRIMESEČJIH V ZADNJIH PETIH LETIH Leto sestavljeno Predano 1984 720 343 1985 419 442 1986 859 873 1987 803 845 1988 1016 960 liUfif Ernest Sečen K rekordnemu dosežku je svoj delež gotovo prispeval Emil Turk, ki že dvanajst let oblači prikolice s pločevino. Pogoji pa taki! Si predstavljate opravljanje dela, ki zahteva veliko koncentracije, hranjenje podatkov v spominu, opravljanje določenih računalniških operacij in podobno v zaprtem, slabo izoliranem prostoru dimenzij 6 x 10 m, v katerem za pisalnimi mizami dela šestnajst ljudi na štirih različnih področjih dela, vmes pa neprestano sprejemajo še stranke, poslovne partnerje ter sodelavce iz ostalih oddelkov, ki prihajajo s takšnimi ali drugačnimi problemi. Si ne predstavljate? Oglejte si spodnjo karikaturo, na kateri je prikazan (milejši) posnetek našega vsakdanjika v TAP. E. S. Prvenstvo TOZDA v šahu Po nekajletnem mirovanju so se letos prebudili tudi naši šahisti. Pomerili so se za naslov prvaka Tovarne avtomobilskih prikolic Brežice, vrstni red pa je bil tak: L Željko Kneževič 8 točk, 2. Vašo Vesič 6 točk, 3. Vasilij Kretov 5 točk, 4. Milan Zagmajster 5 točk, 5. Stanko Hribšek 3 točke, 6. Franc Povh 3 točke, 7. Vlado Turk 2,5 točke, 8. Radoslav Keser 2 točki, 9. Aleksander llinčič 1,5 točke. Ernest Sečen mas ZS/šk D/4(V0/ DU-OVUIU. PIŠITE NAM SPOŠTOVANI UREDNIK! Minilo je že več kot mesec dni, odkar sem se oglasil v vašem uredništvu in hvala za prijazen sprejem, ki sem ga bil deležen. Ker sem bolj redkobeseden človek, mi je bilo kar malo nerodno, da bi se dalj časa zadrževal, čeravno bi imel še marsikaj povedati in vprašati; na stara leta pa sem tudi bolj pozabljiv in mi ne zamerite, če sem pozabil na vaše knjižno darilo, ki je ostalo na pisalni mizi. Bom knjigo pa drugič vzel, če jo še hranite. V vseh člankih sem se zavzemal za napredek tovarne. Njena prihodnost je le v inovacijski dejavnosti. Pri tem pa se včasih še zatakne in ni čudno, da pride potem do kritike. Kritika pa, kot je videti, nekaterim ni všeč. Tudi jaz nerad poslušam kritiko, a sem pripravljen POPRAVITI, če sem kaj sam zagrešil, nikakor pa ne gre, da kdo tuje napake yali name, zato imam vso pravico to zavrniti. Nikoli nisem imel namena komurkoli škodovati in sem se vedno zavzemal za stvari, ki bodo vsem v korist in nikomur v škodo. Vedno sem se zavzemal, da bi strokovnjaki tesneje sodelovali z delavci v proizvodnji, kar je pokazala februarja televizijska oddaja o inovatorjih leta in o IMV in njenem uspešnem začetnem delu, ter da bi imeli tudi posluh za predloge delavcev iz neposredne proizvodnje, za čimbolj izpopolnjene in varne avtomobile. Tehnika je danes že toliko napredovala, da bi se dalo za varno vožnjo še marsikaj storiti. Inovativni dejavnosti bi morali posvetiti največ pozornosti, ker le z njeno dejavnostjo lahko pridemo na zeleno vejo. Nekaj besed bi še napisal o alkoholizmu, kjer je avtor članka zapisal, da ni denarja za zdravljenje teh »borcev za razvoj slovenskega vinogradništva«. Menim, da ti ljudje že toliko plačajo davka, da bi z njim lahko ozdravili vsakega alkoholika, če bi ta denar namenili ustanovi za zdravljenje alkoholikov. Kdor škodo povzroči, naj jo tudi plača. In ti jo tudi plačujejo dovolj visoko. Marjan Umek Katra zmaguje v bitki s časom Poštovani proizvodjači Na svoje neizmerno zadovoljstvo vozilo koje posedujem a to je automobil RENO-4 TLS proizveden 1987. godine, a i od te godine je u mom vlasništvu a i neprekidno u vožnji do sada. U vezi sa tim hteo sam da vam i zahvalim na tako dobro napravljenom automobilu a i vas ujedno sa tim i da pohvalim. Naime, sa motorom koji je u njega ugradjen, ja sam do sada prešao ukupno 532.000 kilometara bez ikakvih radova na samome motoru. Kroz razgovor sa mnogim prijateljima i kolegama vozačima, čuvši moju priču, utiske i oduševljenje i na insistiranje mnogo njih i mojim oduševljenjem za sve to, rešio sam sa mnogo zahvalnosti i pohvala vama upućenim da vam se i javim i kroz nekoliko rečenica da pokušam to da i izrazim. Sa mnogo zahvalnosti i pohvala srdačan pozdrav vam upućuje: _ „ . .. Dragan Knežević Nesovrstanih zemalj 13 11273 Batajnica - Beograd Vladimir Čosić Obiskali smo našega Jožeta 28. marca smo obiskali Jožeta Kulovca, dolgoletnega šefa oddelka in preizkušenega strokovnjaka v proizvodnji prikolic. Jože je pljučni bolnik. Dopoldne so ga obiskali naši vodstveni delavci, popoldne pa sodelavke iz proizvodnje. V lepem razpoloženju smo Pokramljali z njim, njegova prijazna žena Zvonka nas je lepo postregla tudi s kozarcem domačega vina. Ob slovesu smo mu stisnili roko in mu zaželeli skorajšnje okrevanje in da se kmalu vrne med nas. Janez Pirnar Zahvaljujemo se naši delovni organizaciji IMV Rekreacijska skupina, ki je bila izbrana za zdravljenje in rekreacijo v Šmarjeških Toplicah: »Najprisrčnejše se zahvaljujemo sindikatu naše delovne organizacije, ki nam je omogočil, da smo preživeli nepozabne dneve. Zahvaljujemo se (delavcem) sodelavcem, ki so nas predlagali, in želimo, da bi na delu in poslovanju dosegli še večje delovne uspehe.« Za rekreacijsko skupino Mihael Rukše Rodil se je 27. 7. 1929 v Zenici, od leta 1939 do prihoda v IMV (24. 11. 1971) je s prekinitvami živel in delal v Tuzli. Srednjo tehniško šolo elektro smeri je 1950 končal v Sarajevu, prvo zaposlitev je dobil na Elektro distribuciji Tuzla, kjer je delal na termoelektrarni Banovi-či. Od tam so ga poslali na nadaljevanje študija na elektrofakul-teto v Ljubljano, kjer je leta 1962 diplomiral. V TE Banoviči je delal do 12. 5. 1966, do prihoda v IMV (23. 11. 1971) pa je delal v podjetju »Nikola Tesla« v Tuzli kot tehnični direktor. Bil je udeleženec NOB in član ZK, dolgoletni član mednarodne ustanove za elektroenergetiko CIGRE s sedežem v Parizu. V prostem času je bil lovec in ribič. 14 let je delal med nami in z nami, vse do 22. 11. 1985, ko je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen, vendar je kljub zdravstvenim težavam še vedno prihajal med nas. 4. 4. 1988 je naš Čosić za vedno odšel. Težko je pisati o dolgoletnem sodelovcu in prijatelju, toda moj in naš dolg je, da napišemo nekaj več o Vladimiru. Njegova preprostost in neposrednost sta mu dala poseben ton izjemne pristnosti, kar se je odražalo v njegovem odnosu do dela in sodelavcev. Rad se je o delu. problemih in njihovem reševanju pogovarjal z delavci, s tistimi, ki so morali s svojimi rokami reševati naloge. Z izjemnim humorjem, ki ga je črpal iz zaklada narodne modrosti, je bogatil spoznanje, da je življenje elementarna prvina in da je treba spoštovati naravne zakonitosti, ki izhajajo iz življenjskih izkušenj. S svojim neposrednim in kritičnim odnosom do dogajanj nas je nemalokrat spravil v zadrego, saj je resnica mnogokrat bolj boleča kot laž ali sprenevedanje. Bil je tudi družbenopolitično aktiven kot član ZK in samo-upravljalec, kjer je bil njegov kritičen pogled še bolj izostren in se je moral zaradi tega nemalokrat soočati s človeško samo-ljubnostjo in nekritičnostjo. Vsi, /-----------N Anton Saje v J Anton Saje je iz mariborske Metalne prišel 1963. v IMV. kjer je v devetinpetdesetem letu dočakal 30 let delovne dobe in odšel v pokoj. Sodelavci tozda Tovarna avtomobilov mu želimo, da bi sc še vračal med nas, da bi delovno organizacijo in nas ohranil v lepem spominu, tako kot bomo tudi mi njega. Seveda pa mu želimo predvsem veliko osebne sreče, zadovoljstva in zdravja. ki smo že dolgo v IMV, vemo. da se je pri nas v preteklih 20 letih marsikaj dogajalo in da je bilo potrebno mnogo truda, da smo prebrodili vse težave in da je bilo potrebno mnogo osebnega prizadevanja in žrtvovanja ter mnogo srčnosti, da si po vseh viharjih ostal človek. To je našemu Čosiču uspelo: ostal je vzravnan, preprost, neposreden. Vsi, ki smo ga poznali in z njim sodelovali in ga zaradi njegovih lastnosti cenili, imamo do njega dolg biti vzravnani ljudje. Vsiljuje se vprašanje, ali storimo dovolj za naše sodelavce, ko odidejo v zasluženi pokoj, odidejo pa za vedno, saj so vendarle ogromno prispevali k razvoju in uspehu IMV. Bili so osnovno jedro in delček zgodovine našega podjetja, zato ni dovolj, da jih le ohranimo v svojem spominu. Sodelavci in prijatelji Starostna upokojitev FOTO ŽEBLJIČKI V predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja so opredeljene tri vrste upokojitev, in sicer: — starostna, — invalidska in — družinska. Za vsako vrsto upokojitve je potrebno izpolnjevati določene pogoje. Za starostno upokojitev je potrebno izpolnjevati pogoj pokojninske dobe in pogoj starosti. Če je pokojninska doba že dopolnjena (pri moškem 40 let in pri ženski 35 let), pa starost ni pomembna. Ti se upokojijo mlajši od starosti, ki jo predpisuje zakon, t.j. za ženske 55 let in moške 60 let starosti. Pri starostni upokojitvi ločimo več vrst upokojitev. Kot prva možnost glede na starost je tako imenovana predčasna upokojitev. Delavka mora izpolnjevati starost 50 let in imeti 30 let pokojninske dobe, moški pa starost 55 let in 35 let pokojninske dobe. Odmerjena pokojnina je za določene odstotke znižana, in sicer: — za vsako manjkajoče leto sta- rosti za 1,5 % in — za vsako manjkajoče leto pokojninske dobe 0,5 %. Primer: moški je star 58 let in ima 38 let pokojninske dobe. Do dopolnjene starosti 60 let mu manjkata še dve leti. Odbitki za manjkajoče leti starosti bodo znašali 3 % (2x1.5 % = 3 %). Do dopolnjene pokojninske dobe 40 let mu manjkata še dve leti. Odbitki za manjkajoči leti pokoj, dobe bodo znašali 1 % (2x0,5 % = 1 %). Skupaj znašajo odbitki 4 %. Po dopolnjeni starosti 60 let odpadejo odbitki za starost in bo delavec prejel takšen procent pokojnine, ki mu gre za dopolnjeno pokojninsko dobo. V konkretnem primeru bo za 28 let pokoj, dobe imel delavec odmerjeno pokojnino v višini 81 % od njegovega desetletnega povprečnega osebnega dohodka. PRIMER: Ženska je stara 52 let in je dopolnila 33 let pokojninske dobe. Do dopolnjene starosti 55 let ji manjkajo še 3 leta. Odbitki bodo znašali 4.5 % (3x1,5 % = 4,5 %). Do polne pokojninske dobe ji manjkata še 2 leti. Odbitki bodo znašali 1 % (2x0,5 % = 1 %). Glede na manjkajočo starost in manjkajočo pokojninsko dobo bodo znašali odbitki 5,5 %. Po dopolnjeni starosti 55 let bo delavka prejemala pokojnino v višini 81 %, kolikor ji po zakonu pripada za dopolnjeno pokojnin- sko dobo 33 let. Sicer pa je za 35 let pokojninske dobe pri moškem in 30 let pri ženski pokojnina odmerjena v višini 75 % od pokojninske osnove. Ta se izračuna na podlagi valoriziranih povprečnih osebnih dohodkov, ki jih je zavarovanec dosegel v katerihkoli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1. 1. 1966. Pri izračunu se upošteva desetletno povprečje, ki je za zavarovanca najugodnejše. Pri drugi možnosti starostne upokojitve mora delavec izpolnjevati starost 60 let in 20 let pokojninske dobe, delavka pa starost 55 let in 20 let pokojninske dobe. Upokojitev nastopita lahko že naslednji dan, ko se izpolnita oba pogoja: pogoj starosti in pogoj pokojninske dobe. Moškemu je za 20 let pokojninske dobe odmerjena pokojnina v višini 45 %, ženski pa v višini 55 %. Kot tretja možnost starostne upokojitve je, da delavec izpolni starost 65 let in ima zavarovalne dobe 15 let, delavka pa starost 60 let in ima zavarovalne dobe 15 let. V zavarovalno dobo 15 let se štejejo le zaposlitve, prebite v rednem delovnem razmerju, ne šteje pa se čas, prebit v izseljeni-štvu, internaciji itd. Procent odmerjene pokojnine pri moškem za 15 let je 35 %, pri ženski pa za 15 let 40 %. Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotkih, ti pa so odvisni od pokojninske dobe. Daljša je pokojninska doba, višji je odstotek pokojnine. Če pokojninska doba ne znaša polno leto, znaša pa vsaj 6 mesecev, se pri odmeri pokojnine upošteva povišanje pokojnine za 1 %, za celo leto ali 12 mesecev pa znaša 2 %. Najnižji procent odmerjene pokojnine znaša 35 %, naj višji pa 85 %. Kolikšna bo višina odmerjene pokojnine, je odvisno od dolžine pokojninske dobe. Predpisi dopuščajo, da se ženske glede upokojitve izenačijo z moškimi in da delajo do dopolnitve pokojninske dobe 40 let. Svojo namero, da želi delavka še delati po dopolnjeni pokojninski dobi 35 let, mora v pisni obliki posredovati komisiji za delovna razmerja in kadrovski službi. Moram pojasniti, da bo delavki odmerjena pokojnina v višini 85 %, čeprav bo napolnila pokojninske dobe 40 let. Marija Božič Maksimalna koncentracija Delo sodelavcev strokovne ža) pripravljali vrednotenje službe, ki so (odmaknejni od delokrogov je tako zavzeto, da vsakodnevnega delovnega vrve- naše prisotnosti še opazili niso... Dobra volja je najbolja Kljub napornemu celodnev- si domiselno polepšali s sliko na nemu delu sodelavcem službe za tabli, ki je nastala v počastitev organizacijo in nagrajevanje ne življenjskega jubileja projek-zmanjkuje dobrega razpolože- tnega vodje Ludvika Marinča in nja, kar je za vse nas, čakajoče, ki zgovorno priča o tamkajšnjih spodbudno. Delovni prostor so dogajanjih. Razbohotena plezalka Ta ovijalka se je razbohotila v Ni dvoma, v čistem nezakaje-eni izmed pisarn v TOZD Raz- nem zraku tudi rastline dobro vojni inštitut. uspevajo. Izžrebani — nagrajenci: Dragica Narat - TOZD Podgorje Šentjernej Franjo Mihalič — TOZD Tovarna prikolic Katarina Lavrinič - OIS-ERC Milan Barbo - TOZD TA OPP Proizvodnja V Suzana Avsec — TOZD Commerce IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič - predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.