82
gla? če ne gre preveč na mesó ali na loj? če
ne hira preveč? če se ji po teletu, ki so ga ji
vzeli, preveč ne toži? — če ji kakošna bolečina
mléka v vimenu ne zaderžúje, postavim kaka bula
v sescu, ali če se ji v vimenu mléko zagríze?
— če si krava sama, ali če ji kaka zraven sto-
ječa živina mléko posisava? če se ne môlze prav
ali pa premalo? —
Glejte vzróke, koliko jih je! Na tanjko se
morajo preiskati, de se ti pravi najdejo in de se
živina napčno ne ozdrávlja. — Pravijo tudi, de
tiste krave, ki jih vpregajo, prav po malim
môlzejo. Rés, tega mi ne gre vun in vun tajiti;
tó de mislim: delo nemore mléku škodovati, ako
se krave le ne presilijo; in skušnje novih ča-
sov učé, posébno na Ogerskim, de so krave,
ako so ravno orati mogle, po navadi mléka da-
jale, če se jim je tudi le dovelj klaje dajalo. Saj
se tudi pri naših ženah ravno kaj taciga vidi:
imenitne gospé, ki malo délajo, ali clo celi
dan počivajo, ako ravno v obilnosti živé, imajo
večji dél malo mléka za svoje dete; žena pa ka-
kiga délavca ali kakiga kmeta ima dostikrat, ako
ravno mora dan za dan veliko terpeti in slabo
živeti, vunder toliko mléka, de večkrat razun
svojiga deteta, tudi še drugo dojí. —
Mina. Tudi pri nas neki kmetovávci krave
vpregajo, tó de pravijo, de molznim kravam to
ne slúži.
Zdrav. Če pa pomislite, de pri nas le bolj
vbožni ljudje svoje kravice vpregajo, ktérih mo-
rebiti več déla, kakor kerme doletí, ne morete
Ogerske skušnje zavreči nikakor. „Vse posku-
site, kar je nar boljšiga obderžite" — samo tó
pazite, de čes méro ne mahnete.
Mina. Pač koristno bi bilo krave za dvojo
rábo imeti. Nekaj konj bi manj treba bilo. —
Sedaj Jih pa prosim podučiti me, kakó se na-
páke pri mléku, ki so jih poprej imenovali, od-
pravljajo?
Zdrav. Koliko je vzrokov, toliko je pomoč-
kov! Nekaj vam jih je že znanih, brez de bi vam
jih praviti tréba bilo, in lahko se jim da poma-
gati. Kar klajo vtíče, vam je stari pregóvor
znan: „Krava pri gobcu molze.“ — Per ne-
ktérih že úm pové, de se mora le pravi čas
perčakovati, de mléko samo pride, kákor per
brejih kravah i. t. d. — Nektére napáke se pa
ne dajo ozdraviti in najbolj se storí, če se kra-
va mesarju prodá, postavim: prav stara živina in
krave takiga plemena, ki bolj na meso ali loj,
kakor na mléko gredó. — Če je pa krava bolna,
ne obotavljajte se, ampak umniga zdravitelja poiši-
te, ki bolezen pozná in jo pametno ozdraviti zna.
— Če pa krava nanáglama ob mléko pride, brez
de bi posébno bolna bila, se je ta le lék več-
krat prav dôbro izkazal: Vzemite kumne, ja-
neža, štupe iz kolmežovih korenin (Kalmus-
wurzel) od vsaciga 8 lotov; domače solí, in
zvepljeviga cvetja vsaciga 2 lota. Vse to se
vkupej z malo vode zmeša in po dvakrat na dan
za dvé veliki žlici kravi da.
Mina. Prav lepó se Jim zahvalim za to, kar
so mi svetovali; kje pa se vse té zdravila dobíjo?
Zdrav. Vselej vam bom le take pomočke
svetval in povédal, ki se lahko dobijo. Kumna,
sladki janež, domača sol, žvepljo se prav lahko
povsod dobijo; kolmež je tudi kmetam znan, in
tudi v lékarni se po ceni dobí. — Sedaj vam
moram še nekaj od molzenja povedati, ktéro več-
krat dôbro kravo popači, če dékla molsti ne
zna, kakor gré. Na tém, de se kravje vime
vselej čisto izmolze, je silno veliko ležéče. Tóde
ni takó lahko vse mléko iz vimena izmolsti, ka-
kor bi si marsikdo misliti vtégnil. Kdor samo za
sesce vleče, kakor se večidel po navadi godí, le
tisto mléko izmolze, ki je v spodnjim delu vi-
mena, to dôbro mléko pa, ki je kakor smetena
v zgornim delu vimena, je bolj mastno in ne
gré samo od sebe iz sescov. V Švajci takó le
molzejo in vsim kmetovávcam izgled biti zaslu-
žijo: Kravje vime pred molzenjem z mlačno
vodo vmijejo; nekaj zavoljo snažnosti (ali sli-
šite, ljubi moji kmetje, ki tolikokrat nesnažne in
z blatam pokrite vimena pri svojih kravah ter-
pite!) nekaj pa de se vimena vmečé. *) Ko je
vime vmíto, molzica ali molznik (v Švajci in v
Tirolah molzejo vecidel možki) z obéma roka-
ma vime mane, de se vodeno in mastno mléko
zmeša, in potlej se še le krava molze. To tolj-
krat storijo, koljkrat je treba, de se vse mléko
čisto izmolze. — Takó molsti vas teléta per
sescu same uče, ki po svoji naturi večkrat z gob-
cam v vime sunjejo in ga pomanejo, de se mleko
bolj zmeša. Morde se iz tih opómb prevdariti
da, zakaj grajšinſke krave večkrat pri bolji
klaji manj mleka dajo, kakor pri kmetih, kjer
imajo dostikrat slabji klajo. Pri unih namreč več-
krat gospodinje manjka , ki bi na pravo molzenje
pazila, pri kmetu pa skerbna gospodinja nič v
nemar ne pusti.
(Dalje sledí.)
Kajnam bodo od velikiga sbora z. k.
kmetijſke drushbe, ki je bil 2 dan
Velikitravna v Ljubijani, le pove-
dali?
(Konez.)
Potem, ko je vſe to kar ſmo sadnjizh povedali,
sbranim tovarſham osnanjeno bilo, je goſp. Dr. Shu-
bert, z. k. uzhenik kmetijſtva, ſkuſhnje rasloshil,
ki jih je lanſko léto na Polanſkim dvoru naredil. Z.
k. kmetijſka drushba ima namrezh na ſpodnjih Po-
lanah v Ljubljani vezh ko 5 oralov veliki dvor;
sato, de ſe ondi ſadne dreveſiza in murbe redé
in rasne druge kmetijſke ſkuſhnje napravljajo.
*)
Vmivánje vimena z mlačno vodo bo kravam ene dni, preden
teletijo, zlasti pa telicam pred pervim oteleténjem prav ko-
ristno. To storí, de bodo več mléka dale, in de ne bodo
njih vimena tako šegetljive, in skoz to pervajene, rade te-
ljičke sesáti pustiti.
83
Sa tem pride krajnſka „Pratika" na verſto.
Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhed-
niſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo
dati. Kar ſe pa dolgo zhaſa sgoditi ni moglo, ſe
bo prihodnizh sgodilo; sakaj v temu sboru je bilo
poterjeno, de bo she sa prihodno léto 1845
nova pratika na ſvetlo priſhla. Ta nova pra-
tika bo ravno taka, kakorſhno imamo na Krajnſkim
she doſti lét; ſamo prasniki, godovi ſvetnikov in
druge snaminja bodo veliko zhedniſhi in lizh-
niſhi podobe, zheſar ne vidimo v dan danaſhni,
v ktéri je tudi le ena pola papirja, v novi ju bo
pa dvôje. Vſi ſomnji, kar jih je na Krajnſkim, pa
tudi imenitnejſhi na Şhtajerſkim, Koróſhkim, Go-
riſhkim, Tershaſhkim in Hrovaſhkim bodo v nji; tariſa
ſhtempelnev in ſhe drusih potrébnih podúkov vezh.
Ta oliſhpana in s rasnopotrébnimi rezhmi pomno-
shena pratika ne bo nizh vezh, kot en ſam krajzar
drashji od te ſedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev
v ſrebru. Miſlimo, de bo s njo kmetijſka drushba
vſim ſlovenſkim kmetovávzam prav slo vſtregla.
Goſp. Dr. Orel je potem od obdelovánja bral,
ki ſo ga pretezheno léto na tiſtimu delu mahú (mozhir-
ja) na Ilavzi opravljali, ki mu Franzovi dvor pra-
vijo; sato, ki ſo preſvitli Zéſar Franz I. 2000 goldi-
narjev kmetijſki drushbi miloſtljivo podarili, de naj ta
kraj, ktéri je bil po zelim mahu nar ſlabejſhi, koli-
kor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar
ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu kupiti,
de bi kmetijſka drushba kasala, kako ſe mozhirje
koriſtno obdeljuje, in de bi tudi drugi vlaſtniki na
mahu vidili in isurili ſe, kako ga gré obdelovati,
de bi jim popred pridélkov donaſhalo.
Sa tem pride pa nar vashniſhi rezh na verſto.
Le en glaſ je ſliſhati, de jih je pri naſ prav po-
redkama vmétnih kovazhov, ktéri bi snali konja pod-
kovati, kakor gré; ſhe ſlabejſhi ſe nam pa takrat
pôje, kader nam konj, govédje, ovza ali preſhizh
sbolí. Sa tó potrébo ſkerbeti je kmetijſka drushba
ſklenila na imenovani Polanſki priſtavi kovazh-
nizo, shivinſko boleniſhnizo in ſholo na-
praviti, kjer ſe bojo kovazhi poduzhili, kakó ſe konji
dôbro podkújejo in v bolesni sdravíjo. V ti ſholi,
ki jo bo kmetijſka drushba s ſvojimi denarji in pri-
neſki ſvojih udov in drugih blagih domorodzov na-
pravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajn-
ſkim jesiku poduzhen. Ta ſhola ni ſamo sa podúk
le kovazham naménjena, ampak tudi drugim kmetij-
ſkim ſantinam in vſakimu vſeſkosi odperta, ki bode
tukaj poduk pridobiti sheljel, kakó ſe bolno shivin-
zhe sdraví i. t. d. Şamo od ſebe ſe rasumi, de ſe
mora k tej rezhi zeſárſko pervoljenje dobiti, ſhtale
sidati in veliko drusih potrébnih rezhi pripraviti;
she savoljo tega bodeta nar manj dva leta pretekla,
preden ſe imenovana ſhola prizheti sna. Kako ſe bo
ta rezh vedla, bodo naſhe Novize od zhaſa do zhaſa
sveſtó osnanile vſe, kar bo potrébniga; sdaj ſmo le
toliko povedati hotli, de bodemo ſholo dobili, v kteri
bodo Slovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in
bolno shivino sdraviti.
V 25. liſtu lanſkiga leta je v naſhih Novizah
dvanajſtero bravzov z. k. kmetijſko drushbo proſi-
lo, de bi po deshéli zhuvaje dobili, kteri bi ſadje
in druge poljſke pridelke varovali. Tudi ta proſh-
nja je bila pri temu sboru osnanjena, tode kmetij-
ſka drushba nesamore v ti rezhi drusiga ſtoriti,
kakor ſoſeſkam prepuſtiti, de naj vſaka sa-ſe pri
ſvoji goſpoſki pomozhi iſhe, sato kér je ſkuſhnja
uzhila, de niſo zhuvaji povſod ſoſeſkam po godu
bili. Zhe pa kaka ſoſeſka zhuvaje poſébno potre-
buje, ji bo goſpoſka v ti rezhi pomagala, ker je to
she po z. k. dvornimu ukasu od 3. Kosaperſka
1814 sapovedano bilo.
Potem je bilo vſe brano, kar ſo ſe svunanje
z. k. kmetijſke drushbe v ſvojih poſlednih sborih
poſvetovale in kar ſo v njih poterdile.
Na to je bil dopiſ goſp. fajmoſhtra M. Ver-
tovza bran, v kterim on vſe tovarſhe kmetijſke
drushbe proſi, kmetam pri vſaki priliki v ſerze vtiſ-
niti in poduzhiti jih, kakó potrébno je, zhe ſo ravno
otrokam kosè (oſépenze) ſtavljene, naj ſe jim tudi
odraſhenim zhes kake leta sopet ſtavijo; sato, ker
ſkuſhnje osnanujejo, de ſe mozh ſtavljenjih kos ſzha-
ſama smanjſha. Ravno sató je vezhkrat prav potreb-
no, de ſe odraſhenim vdrugizh ſtavijo, poſébno pa ta-
krat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe per-
kashejo. Per ti priliki je goſp. Dr. Bleiweis ſvoje
shelje rasodel, de bi ſi vſi udje te drushbe slo
persadevali, per naſhih domazhih kravah prave kosé,
ktére ſe le na vimenu in ſeſzih narajmajo, isnajditi,
sato, kér le té nar bolji materijo sa kosé ſtaviti dajo.
V prihodnim obzhinſkim sboru bo goſp. dohtar ras-
loshil, kakó naj ſe dela, de bi ſe tudi pri naſhih kra-
vah kose isnajdile. V ti rezhi ſe bomo mogli k
naſhim kmetovávzam oberniti in narozhiti jim, de
bodo vezhkrat vimena ſvojih krav ogledovali in zhe
bodo kakſhne oſépenze na njih sapasili, naj od
njih nasnanje dajo, sató, de ſe své, zhe ſo prave
kosé ali ne. Per drugi priliki bodemo ſhe kaj vezh
od tega povedali.
Goſp. Dr. Orel nam je ſvoje ſkuſhnje s pa-
hovko in mazhjim repam podeljil, is ktérih ſe
previdi, de ſo sa ſetev koriſtniſhi, kakor detela.
Prednoſti téh dveh trav ſo : de jim sgodna ſlana ne
ſhkodje, de vezh lét v semlji obſtojijo in de ſe dajo
bres vſe ſhkode na polju poſuſhiti.
Goſp. Terpinz, grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh
té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke
péſe (róne), od ktere pravijo, de je polna zukre-
niga ſóka. Kér pa pri naſ zukra ne delamo, bi bila
morebiti sa shivinſko klajo prav dôbra, ako bi le
ſkuſhnje kasale, de bi tudi v naſhim kraju ravno
tako dobro raſtla, kakor v Ameriki.
Pri temu sboru je bilo na dalje ſklenjeno, de
ſe bo vſako léto meſza Kimovza v Ljubljani
ozhitna rasſtava sa domazhe ſadje naprav-
ljala; od ktere bomo v ſvojim zhaſu vezh piſali.
Per timu sboru ſo bile sopet zhveterim prid-
nim oſkerbovávzam ſadniga drévja ſreber-
ne ſvetinje podeljene, to je: Antonu Supanu,
is Kovorja, Gregorju Salokarju is gor-
njih Járſh, Matevshu Şharzu is Preſérja
in Matiju Pobovſharju is Rúdnika.
Potlej je bila sboru letna rajtinga kmetijſke
drushbe osnanjena, po ktéri ſe je pokasalo, de je
drushba v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22
krajzerjev dohódkov imela, potroſhkov pa 6054
goldinarjev in 39 krajzerjev.
Goſp. Ferlanova pinja je bila per ti priliki
na ogléd poſtavljena, in sa daljne ſkuſhnje perpo-
rozhena.
Goſp. M. Pregel oſkerbnik krishanſke graj-
ſhine je bil sopet s enim glaſam sa kaſirja kme-
tijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih
tovarſhov isvoljenih.
Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Mi-
lanſke aſekuranzije soper poſhkodovanje tózhe, je
to savarſtvo ali aſekuranzijo vſim sbranim tovar-
ſham sopet priporozhil in jih proſil, de bi kmeto-
Kmetijſke in rokodélſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 21.
V ſrédo 22. Velikitravna.
184A
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Sadovolni Krajnz.
d ftráshe Hraváſhke
Gor ſónze mi pride,
V nógrade Láſhke
Po póldne saide ;
S Benéſhkiga morja
Jug zhélo poti,
Od Şhtájerza bórja
Per dél' me hladi.
Mi brasdio konjízhi
Sa hajdo, pſhenízo,
Netrudni deklizhi
Pa belio tanzhizo ;
Kaj maram, ſe kruha
Perſlushi sadoſt,
Ni ſile trebuha
Okoli mi noſt.
Al bodi pogazha,
Klobaſa, al ſók,
Al kar ſe obrazha
Na rashnu okrog.
Sa vſako povéle,
Mam shídano volo ,
Sa branbo deshele,
Al hóditi v ſholo:
Povſoti ſe maham
Ko zhverſt korenák,
Pa delam, pa baham,
Pa pijem tabák.
V. Vodnik.
Od navádníh napak pri mléku.
(Pogovor živinskiga zdravitelja (lékarja) z hišno gospodinjo.
Imám oblazhilo
Domazhga padvána,
Sheniza pa krilo
Is pravga meslána;
Şe ſvéti na lize
Ko pirh moj ſkarlát,
Nje ſhapel, jeglize,
Nje modriz je slat.
Rad pléſhem okrogle,
S' pèto glaſ dájam,
Premedem vſe vogle,
Şe v zépa dva májam;
Noshíza pa Minze
Sa mano drobní,
Pobéra ſtopinze,
Şe v króge vertí.
Na shganzih tropine,
Pa kiſliga séla ,
Bob, kaſha, vſe mine,
Ko pridem od dela;
Zdravitelj. Nar pervo vam hočem od tega
kaj povedati, če krave premalo ali pa clo nič
mléka ne dajo. Ta napáka izvira od veliko vzro-
kov; kdor hoče ta praviga spoznati, mora pre-
gledati in preiskati, če ni bilo prepičlo klaje,
ali pa če ni bila preslába? — če ni imela krava
oslabljen želodec? — ali morebiti bolno vime?
— ali kakošne notranje bolezni? — če nima bo-
lečine na kakim vunanjim životnim delu? če ni
skozi pót, drisko, kervotók i. t. d. preveč moči
zgubila? če ni morde zéliš žerla, ktére imájo
tudi posušene vlastno moč, manj mléka dati, kakor
postavim: trubelika (Schirlingskraut), kervavi
mleček (Schöllkraut), peteršilj, vsedôbro
(Meisterwurz), i. t. d. — če morebiti dekla vime več-
krat z merzlo vodo vmiva? — če ni krava že dolgo
časa teleta iméla? — če ni bréja? če ni izver-
S-
vavze, kolikor je mogozhe, priprizhali, kako koriſtno
bi jim bilo tudi to savarſtvo.
In s tém ſe je obzhinſki sbor konzhal, v ktér-
mu je bilo sopet vezh prav koriſtniga poterjeniga;
pa le ſhkoda, de jih je bilo per letaſhnimu sboru
tako malo kmetovavzov prizhíjozhih; ſaj jih je
vender vezh, ki ſo udje kmetijſke drushbe.
S veſeljem jih vſakokrat drushba ſprime; go-
ſpodje ali kmetovavzi: tukaj imajo vſi enako pra-
vizo, ki ſo veſolni udje eniga trupla!
Pomozh soper boshijaſt pri preſhi-
zhih.
Is Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj
zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema,
in proſili ſo naſ, kaj de bi bilo soper tó bolesen
ſtoriti? Skuſhnje vſih shivinſkih sdraviteljev uzhé,
de je boshijaſt pri preſhizhih prav huda bolesen in
de vezhidel nar bolj rajtingo prineſe, zhe tako shi-
vinzhe koj pri sazhetku bolesni sakoljemo, kér ſe-
daj meſó, ſhpeh i. t. d. ſhe niſo ſhkodljivi.
Nar bolj navadni vsroki té bolesen ſo: gliſte
in napzhno pitanje. Vidili ſmo jo od preobilne
klaje s krompirjem isvirati; vezhkrat pa tudi od
prevelike neſnashnoſti ſvinjakov, kjer nizh dobre
ſape ni. Ljudje ſizer miſlijo, de preſhizhi neſnash-
noſt ljubijo, kér ſe vedno radi po ljushah in po
blatu váljajo; tó pa ni reſ. Po blatu in po ljushah
jih le sató valjati vidimo, kér po zeli koshi poſébno
sérbenje obzhutijo, ktéro jim blatneniza in ljushniza
nar bolj tolashi. Sizer je pa vſe umne kmetovavze
ſkuſhnja uzhila, de preſhizham zheden ſvinjak in
zhiſta pijazha nar bolj tekne in pitanje mozhno pod-
pira. Naj ſe tedaj tudi preſhizham kriviza ne
godí, kteri naſh shelodez tolikokrat rasveſeljijo!
— Med vſimi pomozhki soper boshijaſt preſhi-
zhev ſo tè le nar bolj poterdili: Dobro poſuſhene
koreninize od metlike (Beifuss) ſe v ſhtupo ſtol-
zhejo in po pol lota dvakrat na dan praſzu po-
dajo; — tudi shajbeljna (Salbei) ali pa rutize
(Weinraute) s vrelo vodó poparijo, in te vodé, ktéra
ſe ſhe lé zhes kake pol ure od teh seliſh odzedí,
po pol maſljiza dvakrat na dan bolniku dajo. —
Vezhkrat je prav dobro bilo, praſze med boshijaſtjo
s merslo vodo po zelim truplo takó dolgo polji-
vati, de ſo ſe slo tréſti sazheli. — Rasun tega ſe
mora napzhna in poſébno pretézhna klaja s bolj
pizhlo premeniti in ſkerbéti, de praſzi mersle vode
dovolj piti dobijo.
Dr. Bleiweis.
Kratkozhaſniza.
Pertoshba shidnih zhervov.
Ljube Novize! ako ſte nam ravno v mnogih liſtih
paslivoſt ſkasale, in toliko dobriga in lepiga od naſ
govorile in uzhile, vender niſmo s vami tako sa-
dovoljne, kakor miſlite. Şluſhajte, tó le ſo naſhe
pertóshbe:
Sakaj nam pravite goſénze (ſnedenze)? To
je neſpodobno imé sa naſ! dajte ga tiſtim zhervam,
ktéri vam ſadno in drugo drévje pokonzhajo, pa ne
nam; ali niſte ſame she vezhkrat toshile zhes nje,
in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati
in potrebiti jih? Ste ravno takó od naſ govorile?—
Nikdar! — Ali bi ne bila grosna kriviza naſ takó,
kakor une merzheſe imenovati, ktéri vam le ſhkodo
délajo in zlo nizh dobizhka ne prineſejo. Le po-
miſlite, kakoſhna nam gré zhaſt, gotovo „goſénze"
naſ ne bote imenovale vezh. Po pravizi velika zhaſt
nam gré od vſaziga zhlovéka, od kmetizha noter
do Kralja in Zeſárja; sakaj me vijemo nar imenit-
niſhi blago, in nar drashji obléke predemo sa Kra-
lje in Zeſárje in sa veliko mnoshizo drusih ljudi.
Ni je bolj imenitne shivali, kakor ſmo me; zlo maſh-
nik ſe v naſho obléko podá, preden gré ſ. maſho
brati. — Zhe ſo vaſhe prave shelje, de bi me pri-
hodnizh ſhe med vami prebivale, takó naſ zhaſtite,
kakor gré. Naj vam bojo Lahi sa isgled! Véſte kako
naſ tí imenujejo? — „Kavalieri" nam pravijo ,
to je shlahtniki ali plemenitaſhi. Glejte, tó
imé je ſpodobno.
Sdaj pa vender tudi eno beſedizo savoljo shi-
vesha, ki ga rasun zhaſti tudi potrebujemo. Sha-
loſtne ſkuſhnje naſ uzhé, de ſe je naſhim ſeſtrizam
v vezh krajih prav hudo godilo, ker niſo dovelj
paſhe imele. Naj tedaj vſaktéri, ki dobizhek od
naſ prizhakuje, poprej dobro prevdari, koliko ima
murb, de nam shivesha ne pomanjka. Saj ſi tudi
prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko go-
vedne, konj i. t. d. prerediti samore, preden ſvojo
ſhtalo s shivino napolni. Tó tudi me proſimo, de
naſ sháloſtna oſóda ne doletí, od lákote poginiti.
J. Oberdank.
Beſédna vganjka.
Pervi tréh slogov je farbe rudezhe,
Şlabo, zhe sdravo po tebi ne tezhe,
Hitro nekol'ko sdravnik ti odsame,
Zhe ti le ſlab'ſhi, le ſlab'ſhi bit' jame.
Prizhata druga dva sloga od kraja
Ştraſhniga, daljezh od ſvetiga raja,
Tiſtim, ki delali bojo le tó ,
Kar vſi slogi v mnoshnim srekó.
L—z.
Somenj v Ljubljani.
Kupzi smiraj toshijo, de kupzhija ſlabo gré.
To ſliſhati ſmo she navajeni; satorej jim ni vſelej
verjeti, zhe zhes ſlabe ſomnje godernjajo. Ta ſo-
menj, ki ſe je v Trojazih perzhel, je bil pa v reſnizi
ſlab. Le malo ljudi je ſkupaj priſhlo in ſhe med
temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor kupovavzov.
Shitno zeno na ſomanji dan ſmo v poſlednim liſtu
osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki
ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu;
nar viſhi kup sa par volov je bil 155 goldinarjev.
Şhtajerſke shivine ſo malo pergnali. Preſhizhev ni
bilo ſkoraj nizh, rasun nekterih pitanjih domazhih,
ki ſo jih ſunt po 6 krajzerjev prodajali. Konjev je
bilo veliko, in njih zena je bila manjſhi, kakor
drugikrat ob tem zhaſu.
Danaſhnimu liſtu je drugi del vinoréje perdjan.
U Ljubljani
U Krajnju
Shitni kup.
15. Velikitrav-
na.
13. Velitrav-
na.
fl.
kr.
fl. kr.
1 mernik Pſhenize domazhe
„ banaſhke
Turſhize.
˛Sorſhize .
Ershi
Jezhmena .
Proſa .
Ajde
Ovſa
21
27
8
54
30
30
8
6
39
42
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.