514                                                                 Listek.
rodnim mlačnežem in odpadnikom obetal celo gmoten dobiček, v onih žalostnih časih — saj še ni tako dolgo tega, pri njih spominu nam še zdaj zaščemi po kosteh — ko so nekaterniki izmed pokojnikovih kolegov, ki sedaj nosijo zvonec, če že niso postali naravnost opričniki, se vsaj malodušno in maločastno stisnili v koteč. In dotičniki ne morejo in ne smejo svoje vesti tolažiti s tem, da jih je do oportunstva prisilil ozir na svojce; tudi pokojni Praprotnik je imel že tačas rodbino, katero je iskreno ljubil, in kateri bi bil rad priboril jasno bodočnost. Ali to je skušal s poštenimi sredstvi: z ne-u morn o pridnostjo. In tako je bil kot vesten učitelj, neutrudlji v narodnjak in skrben mož in oče prisiljen do mnogosedežnega življenja, in prav to mu je tudi zavdalo smrtno kal. Sam nam je pravil, da mu je prav tisto mnogo presedevanje pri pisalni mizi pozno v noč oslabilo drob in čreva ter mu tako prerano sključilo visokostasno postavo. Saj vzpričo svojih let, ki niti niso dosegla tiste svetopisemske meje, bi bil še lahko dolgo užival sadove svojega truda, ako bi se bil liki nekateri njegovi vrstniki, kateri enoliko butaro let še dandanes prav krepko prenašajo, bolje razumel na »corpus curare«. Toda mislimo, da pokojnik tudi v zadnjih tienotkih ni obžaloval svojega heraklejskega ukrepa, s katerim se je  odločil za  trnjevo,  toda   slavno  pot.   Slava njegovemu spominu!
Odbor pisateljskega društva je sklenil v poslednji seji, da se zaradi neugodnih prilik, provzročenih po potresu v Ljubljani, skliče občni zbor šele po velikih šolskih počitnicah,   in da se bode  članarina  za   I.  polletje pobirala  v isti  dobi.
Knjižnica za mladino nam je prinesla v zadnjem zvezku, ki obsega 6. in 7. snopič (za meseca junij in julij; cena 40 kr.), na 159 straneh tele prevode: Dedov srd. Češki spisala Eliška Krasnohorska (Henri jeta Pehovd). Poslovenil S. G. ml. — Tri rože. (Pravljica). Spisala Bogomila Klimšova. Poslovenil Simon Pomolov. —Marjetica in kopriva. (Ne veruj priliz<?valcu). Češki spisala Eliška Krasnohorskd, Poslovenil S. G. ml. — Dalje pravljice: Kraljevič Č a s t i b o j, Dediči, Mlinar in veter, ki jih je vse spisala Bogomila Klimšova^ a prevedel Simon Pomolov. Zvezek zavtšuje povest: Kakoršno posojilo tako povračilo. Za slovensko mladino priredil Zaleski. — Dasi priznavamo, da je vsebina te lične knjižice skoz in skoz mična in smo jo prav 7. zanimanjem prečitali, imamo vender pomisleke, je-li tudi popolnoma primerna, mladini, kateri je zlasti namenjena. Ne da bi govorili o prvi povesti (Dedov srd), katera se nam nikakor ni omilila radi glavne osebe — deda, ki je bil tako strastno zaljubljen v svojega najmlajšega sina, da je postal krivičen celo proti drugim svojcem — in katera se nam vidi celo neprimerna in nerazumljiva za mladino; pa tudi pravljice Bogomile Klimšove se mi navzlic krasni invenciji in prebujni fantaziji, ali prav za prav ravno zaradi lete ne vidijo posebno prikladne za mladino. Že nekaterim Grimmovim pravljicam so neki nemški kritiki, in to po pravici, iz pedagoških ozirov odrekali sposobnost za mladinsko štivo, takisto tudi nekaterim Hauffovim pravljicam, češ, da so prefautastičue, a brez pravega moralnega jedra. Glede omenjenih hib pa B. Klimšove pravljice vsekakor Grimmove in Hauffove še presegajo in so uprav orijentalsko fantastične. Tako bujno, neomejeno raz-grevanje mladostne domišljije se nam ne vidi pametno. Sicer pa menimo, da zdravi vkus mladine se sam protivi talci prebohotni hrani in se je brž prenasiti. Tudi moralnega jedra bi zastonj v teh pravljicah iskali. — Po naših mislih sodita v mladinsko knjižnico izmed   vseh navedenih  spisov samo baseu   »Marjetica  in kopriva«   in  pa zadnja povest.
Bele noči. Sentimentalen roman. (Iz spominov sanjalca). Ruski spisal Th. M. Do-stojevskij. Poslovenil J. J, Kogej. V Gorici. Tiskala, izdala in založila »Goriška tiskarna« A. Gabršček. 1895. Str. 72. Cena 25 kr. — Naslov ne laže, kajti leta roman — če je vreden tega imena — je skrajnje sentimentalen in sanjalski. Zato se preprostemu našemu narodu  nikakor ne bode prikupil,  tudi   če  bi  bil spisan  prevod  v bolj  domačem