cena 6 din
Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Dušan Gačnik, odgovorni urednik: Bojan Samarin
DELAVSKA ENOTNOST
št. 40 — leto XXXVIII
Julij Planinc: Ugodni prvi vtisi in ocene
NNNP dokazala množično pripravljenost
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o aktualnih vprašanjih družbenopolitičnega trenutka
Vsaka akcija naj utrjuje oblast delavcev
Berite na tretji strani
O akciji »nič nas ne sme presenetiti« smo bili te dni obširno in podrobno obveščeni v vseh sredstvih dnevnega informiranja. Tudi mi smo NNNP posvetili vso zadnjo stran. Za uvodni pogovor smo povprašali Julija Planinca, predsednika odbora sindikatov Slovenije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kakšne so prve ocene akcije, predvsem kar zadeva sodelovanje sindikatov v njej in sploh delovnih ljudi.
»Predvsem velja povedati, da je bil dosežen osnovni namen akcije: množičnost. Poročila vedo povedati celo o milijonu sodelujočih!«
»Prvi vtisi?«
»Zelo ugodni in dobri. Na zadnji seji predsedstva republiškega sveta ZSS smo že obranva-vali prve zbirne podatke o poteku akcije. Seveda je glavna po-
zornost veljala temu, kako so se v njej vedli sindikati od osnovnih organizacij navzgor. Prvi vtisi so dobri in bi lahko rekli, da je šlo vse v glavnem dobro.
Predvsem ugotavljamo, da je akcija uspela povsod, od delovnih organizacij do krajevnih skupnosti, kar nikakor ni nepomembno, saj smo si prav za osnovno nalogo v akciji zastavili vprašanje, kako se bodo vedli delavci na delovnih mestih in tam, kjer žive. Če že govorimo o vtisih, potem še nekaj: veliko pozitivno presenečenje je vsekakor to, da so prebivalci množično pokazali veliko pripravljenost za sodelovanje v akciji, bistveno več, kakor smo od njih pričakovali. Številni so primeri, da je akcija prerasla v prava množična srečanja ljudi iz sosednjih krajevnih skupnosti, iz sosednjih kolektivov in v prave mitinge, ki
smo jih bili navajeni iz partizanskih časov... Na vsakem koraku smo lahko slišali mnenja, da so take akcije zelo koristne in bi jih v prihodnje kazalo še poglobiti in vsebinsko obogatiti.«
»Naloge in načrti za naprej?«
»Na predsedstvu smo se dogovorili, da bodo zdaj v vseh sindikalnih okoljih, od osnovnih organizacij navzgor, temeljito pretresli in ocenili svoj delež v akciji. Vse podatke naj bi zbrali do začetka novembra, nakar bo predsedstvo RS ZSS pretreslo zbirno poročilo. Analiza seveda nikakor ne bo smela prekipevati od zadovoljstva, ker bomo morali zelo natanko ovrednostiti dejavnost skozi vse leto, morebitne pomanjkljivosti in nerešena vprašanja, ki jih je razkrila vaja... Vse to pa bo tudi dobra podlaga za opredelitev nalog za prihodnje leto...
Iz pozdravnega govora predsednika Tita na letnem zboru guvernerjev svetovne banke in mednarodnega monetarnega sklada
Odgovornost za razvoj sveta
»Ni mogoče zanemarjati odgovornosti, ki jo imamo vsi za sedanjost in prihodnost sveta, katerega usodo delimo vsi«. Tako odločno je na letnem zboru guvernejrjev svetovne banke in mednarodnega monetarnega sklada, ki se ga v beograjskem centru Sava udeležuje 138 uradnih delegacij držav članic teh mednarodnih finančnih institucij, v svojem pozdravnem nagovoru dejal predsednik Tito.
»Živimo v času vse večje medsebojne odvisnosti v svetu, ko se tudi problemi kot še nikoli doslej medsebojno povezujejo in pogojujejo. Prav tako ne morejo tudi novi dosežki, tehnologija, proizvodne zmogljivosti in pridobitve človeškega uma ostati v okvirih ožjega kroga držav. Zahtevajo nove razsežnosti in morajo zagotavljati nove možnosti za razvoj in napredek vseh držav za odpravo siromaštva in nerazvitosti v svetu. To ni le v interesu držav v razvoju, ampak tudi razvitih. To je v interesu miru in varnosti za vse, saj nihče več ne more ustvarjati lastne blaginje, če ta ni del splošnega napredka, razvoja celotne mednarodne
skupnosti... Neuvrščene in druge države v razvoju so bile vedno pripravljene delovati za odporavo obstoječih težav na podlagi enakopravnega sodelovanja in ne s spopadom z razvitimi državami. Zal pa številne razvite države tega niso sprejele s posebnim razumevanjem. Še več, celo odstopile so od nekaterih sklepov, ki so jih pred tem sprejele v OZN, kar se je še posebej pokazalo na nedavnem zasedanju UNCTAD v Manili..., Izgradnja rjove mednarodne gospodarske ureditve je edina pot za hitrejši razvoj in napredek vseh in ne le dežel v razvoju. Ko so neuvrščene dežele na 4. konferenci v Alžiru nastopile s svojo koncepcijo nove mednarodne gospodarske ureditve, sta jim bila vodilo prav njen univerzalen pomen in značaj. Žal pa moramo ugotoviti, da proces sprememb obstoječih gospodarskih odnosov poteka, odločno prepočasi... še posebej na finančnem in monetarnem področju, kar bistveno vpliva na pogoje gospodarjenja, s tem pa tudi razvoja v svetu. Zato so nujna večja prizadevanja, politična pripravljenost in
daljnovidnost v pogovorih o spremembi mednarodnega monetarnega in finančnega sistema, da bi bolj služil potrebam držav v razvoju in svetovnega gospodarstva v celoti. Pri tem imam v mislih boljše mehanizme za dosego večjega prenosa sredstev na države v razvoju, pospešitev procesa uravnovešenja plačilnih bilanc in zagotovitev njegove celovitejše vloge pri ustvarjanju mednarodne likvidnosti. Ob tem je zelo pomembno, da v teh finančno-monetarnih ustanovah države v razvoju čimbolj aktivno sodelujejo v vseh fazah odločanja, kar bo prispevalo, da bodo te institucije postale bolj demokratične in univerzalne. Uresničitev teh zahtev je osrednji pogoj nove mednarodne delitve dela in pravičnejše delitve sadov gospodarskega in družbenega napredka...«
Predsednik Tito je v nadaljevanju p>ovedal, da se je SFRJ vedno zavzemala za konstruktivno in enakopravno mednarodno sodelovanje, na katerem naj bi zrasli novi, demokratični mednarodni politični in gospodarski odnosi.
Na rob družbenemu dogovoru o delitvi po delu
Zadovoljstvo s pridržkom
Marjan Horvat
Pred nami je osnutek tez za oblikovanje družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter oblikovanje sredstev zg osebne dohodke in prisvajanje osebnih dohodkov. Minuli petek je o tem gradivu stekla razprava tudi na predsedst-u RS ZSS. Spomnimo se, da smo že ob sprejemanju stališč RS ZSS o delitvi po delu v en glas trdili, kako bi morali čimprej sprejeti družbeni dogovor, ki bo urejal nekatera vprašanja na področju, pridobivanja in razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne 'nhodke po vloženem delu ir ... ,,o tudi »nadomestil« sindikalno listo. Pa tudi zatega-
delj, da bi določbe zakona o združenem delu konkretizirali ter se dogovorili, kako bomo v družbi urejali vprašanja v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka.
Minulo je poldrugo leto od pobude. Slavko Uršič, član predsedstva RS ZSS, je na zadnji seji med drugim povedal, da so delavci v združenem delu sprejeli novico, da so teze pripravljene, kot razveseljivo, saj kaže da šele premika tudi na tem področju. Vendar pa se hkrati ni mogoče znebiti grenkega priokusa, da so teze sad dela le nekaterih tovarišev in tovarišic iz RS ZSS, sekretariata za delo in gospodarske zbornice ter, da drugi pomembni
družbeni dejavniki niso v zadovoljivi meri sodelovali pri pripravi tega pomembnega dokumenta. Od tod tudi upravičen poziv predsedstva RS ZSS vsem družbenim dejavnikom, naj se čimprej vključijo v oblikovanje družbenega dogovora. V razpravi o tezah naj bi ocenili ume-snost posameznih rešitev v druž-genem dogovoru. Zato bi kazalo, da vsi predvideni podpisniki družbenega dogovora sprejmejo svoje akcijske načrte za nadaljnje delo pri oblikovanju družbenega dogovora. V Zvezi sindikatoav Slovenije je že stekla razprava, saj gre za dokument, ki ga še kako potrebujemo v samoupravni praksi.
KAJ SMO STORILI	^ seie Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana- Moste- Pol je
Škropivo	Brez delavcev ne gre!
pripravljeno
Ivo Kuljaj
»Posredniška mrzlica«, ki jo je povzročila televizi jska oddaja, je zajela domala vse republiške forume. Skoraj da ne mine sestanek v tem času, na katerem ne bi stekla beseda tudi o tako imenovani »problematiki zaposlovanja gradbenih delavcev pri zasebnikih«. Postavlja se vprašanje, kako, da se tega gnilega pojava nismo lotili že prej? Ali je bilo res treba da nas je šele »televizijsko zrcalce« opozorilo, da se nekaj »gnilega dogaja v deželi kranjski«? Nihče namreč ne more reči, da za ta tujek v našem samoupravnem organizmu nismo vedeli že dalj časa. Smo, toda kljub temu smo dovolili, da sumljivi zasebniki — mojstri lahko po mili volji mešetarijo z ljudmi. Sam sem bil nekoč priča, ko sta Mile in Janko za kavarniško mizo novomeškega Metropola sklenila nečastno kupčiho z ljudmi. Zapisal sem zgodbo—pa nič...
Pa vendar ne moremo reči, da se te gnilobe navzlic vsemu od časa do časa kdo ni dotaknil. Se je, toda iz najrazličnejših vzrokov zvečine neuspešno. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je že pred leti ugotavljal, da je »vprašanje« preraslo v »pomembno družbeno politično vprašanje«, ki vnaša nemir in nezadovoljstvo in “* nosi s seboj neupravičeno prisvajanje. Šihdikatu gradbenikov je bilo jasno, da je tak način združevanja dela brez osnovnih potez nagrajevanja po delu. Zavoljo tega je že leta 1969 ponudil takratni Samoupravni sporazum o minimalnih standardih tudi delavcem, ki so delali na gradbiščih prek posrednikov. Nihče se ga ni držal, čeprav je gradbeni sindikat opozoril mnoge delovne organizacij^ naj z zasebniki ne podpisujejo pogodb, preden se ne bodo prepričale, ali so »mojstri« sposobni zagotoviti svojim delavcem osnovne delovne in življenjske pogoje. Ostalo je zgolj pri opozarjanju.
Podatki o tem, koliko teh — klasično kapitalistično izkoriščanih — delavcev je v Sloveniji, so si na moč različni. Nekateri zatrjujejo, da se število vrti okoli 12.000, drugi bi dali roko v ogenj, da je vsaj 20.000 delav-
cev. Kakorkoli že, veliko je. Dovolj, da ob njem lahko izpostavimo odgovornost komunistov in osnovih sindikalnih organizacij v organizacijah združenega dela, ki so nojevsko tiščale glave v pesek, da je šla »kamelat mimo«, kot je duhovito pripomnil eden od razpravljalcev na zadnji seji republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije. »Nismo vedeli za to!«, bodo dejali mnogi družbenopolitični ljudje v organizacijah združenega dela. Lahko jim verjamemo, lahko pa tudi ne, kajti nekdo je moral vedeti za to. S tem so se lahko seznanile tudi samoupra-vane strukture, če prej ne, ob bilanci,ko so vendar morali ugotoviti, da je te delavce prek posrednika izkoriščala tudi njiihova delovna organizacija. Kot je bilo namreč slišati na omenjeni seji republiškega odbora, je račun povsem jasen. Investitor nudi gradbenemu podjetju — izvajalcu del — denimo 120 dinarjev za opravljeno uro, kooperant — zasebnik — pa se »zadovolji« s 50 dinarji. Kdo in na račun koga je tu zaslužil?
Več takih primerov so pretresli na zadnji seji RO sindikata gradbenih delavcev. Ob koncu so sprejeli več sklepov, ki jih bodo med drugim poslali tudi osnovnim organizacijam sindikata v gradbeništvu. Naj jih omenimo le nekaj: Osnovne organizacije sindikata nosijo vso odgovornost za popolno izenačenje teh delavcev z vsemi drugimi na gradbiščih, OOS morajo terjati od vodstev TOZD, naj le-ta strogo nadzorujejo, ali imajo delavci zaposleni na gradbiščih prek kooperantov res zagotovljene vse minimalne standarde, pregledati je treba vse pogodbe itd.
Akcija je torej stekla. Zastavljena je dokaj široko, saj, kot smo omenili že na začetku, se ta čas s problematiko delavcev zaposlenih pri kooperantih — zasebnikih — ne ukvarjajo zgolj v gradbenem sindikatu. O njej bodo v kratkem spregovorili tudi na predsedstvu slovenskih sindikatov. Po vsem tem torej ne gre več dvomiti, da ne bi pripravili takega škropiva, ki bo za vedno uničil ta nadležni plevel, tuj naši samoupravno zaorani njivi...
Marjana Šturbej
Občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Moste — Polje je razpravljal in ocenil priprave na konferenco slovenskih sindikatov na temo: Sindikati in družbeno planiranje ter priprava srednjeročnih planov 1981-85 in o demokratizaciji odnosov Zvezi sindikatov.
Razprava na seji sveta je pokazala na vrsto pozitivnih premikov pri izdelavi planskih dokumentov pa tudi pomanjkljivosti, ki se pojavljajo ob tej nalogi, predvsem kar zadeva delo sindikalnih skupin in izvršnih odborov OO ZS v OZD.
Tako svet Zveze sindikatov ugotavlja, da v nekaterih OZD še niso pristopili k izdelavi planov. To so predvsem manjše OZD ki nimajo za to področje formiranih služb. Nasprotno pa
Damjan Križnik
Lesna industrija ni akumulativna dejavnost, zato ne more sprejemati večjih vlaganj v razširitev zmogljivosti, ne da bi si zagotovila surovinsko osnovo. Zato se je enemu izmed razpravljalcev na zadnji seji republiškega odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije zdelo nelogično, da v Jugoslaviji trenutno gradimo 286 novih lesnih tovarn, nemoteno proizvodnjo že obstzoječih pa lahko zagotovimo le z uvozom dveh milijonov prostorninskih metrov drobnega tehničnega lesa! Kam nas to vodi, so se zatem spraševali številni delegati, med predstavnikoma Marlesa, ki razmišlja o novi tovarni ivernih plošč, in mariborskega gozdnega gospodarstva pa se je razvila celo manjša »polemika« o umestnosti takšne naložbe. Dejstvo namreč
so v velikih in večjih OZD pri izdelavi smernic in planov daleč naprej, ter so o le-teh že razpravljali na zboru delovnih ljudi. Ugotavljamo, da je teh temeljnih organizacij malo in bo potrebno naredili veliko več na vseh ravneh, to je od strokovnih služb do družbenopolitičnih organizacij v OZD, da se bo resno in odgo-rono pristopilo k sprejetim in družbeno verificiranim nalogam, to je izdelavi smernic in planov.
V razpravi je bilo poudarjeno, da planski dokumenti nikakor ne morejo mimo razprav v sindikatih in da morajo IO OO ZS v sodelovanju s strokovnimi službami opredeliti svoj del nalog in potek ter način obravnave med delavci. Delo sindikalnih skupin mora bolj zaživeti, tiste OZD, ki pa jih še niso for-
je, da slovensko gozdarstvo s 3,5 milijona prostorninskih metrov posekanega lesa pokriva le 77 odstotkov vseh domačih potrel^v prihodnje pa utegne biti še slabše, ker namesto osmih prostorninskih metrov letnega prirasta dosegamo le štiri, ker imamo četrtino gozdov slabo donosnih, ker zaostajamo pri skrbi za gozdove (ceste, sadike, melioracije)... Pa vendar je nadaljnji tok razprave pokazal, da v sedanjih pogojih gospodarjenja, ko je cena lesa na svetovnem trgu dokaj ugodna, kaže štediti z domačimi gozdovi in zatorej uvažati. Kaže pa se tudi dogovarjati — sedaj ko razmišljamo o naslednjem srednjeročnem obdobju, je za to idealna priložnost — med lesarji in gozdarji o planiranju deviz, saj so neurejeni odnosi na tem področju pripeljali tako
mirale, pa morajo to storiti čim prej. Razlaga planskih dokumentov mora biti razumljiva in jasna tako, da bodo delavci resnično vedeli, za kaj gre oz. za kaj in za kakšen napredek svoje OZD so dvignili roko, za kar pa je potrebno razlagalce planskih dokumentov tudi usposobiti.
Na seji sveta so tudi opozorili na uresničevanje sklepov delavskih svetov OZD, ki so sprejeli obseg, način in roke glede izdelave planov ter za odgovornost IO OO ZS. Sklenili so tudi, da bo Občinski svet Zveze sindikatov organiziral obisk v OZD, kjer bo skupaj z OK ZK in Izvršnim svetom skupščine občine nudil konkretno pomoč temeljnim organizacijam, ki so jo potrebne, dajal usmeritve in ugotavljal dejansko stanje le-teh. Celovita ocena
daleč, da izvoz žaganega lesa predstavlja v Jugoslaviji kar 48 odstotkov celotnega izvoza te panoge!
Resda se je na seji razprava največ vrtela okoli pridobivanja surovin, postavilo pa se je tudi vprašanje, kako bo v naslednjem srednjročnem obdobju s finalnimi proizvodi. »Pravzaprav smo kolonialna država, saj si vendar izmislimo le pet odstotkov vseh modelov, ki jih proizvajamo, vse druge pa kopiramo«, je menil sekretar splošnega združenja gozdarstva in lesarstva Lojze Leb. »Na zagrebškem velesejmu so naši proizvajalci pokazali izdelke, ki so jih po svetu poznali že pred tremi leti. No, je že res, da smo napredovali, saj smo včasih zaostajali za deset let, a na tem področju smo še vedno premalo elastični. Zato bi kazalo ra-
planiranja pa bo podana na naslednji seji v oktobru.
Nič krajša ni bila razprava o demokratizacij odnosov v Zvezi sindikatov. Svet je sprejel sklep, da je potrebo, da vsaka OO ZS oceni delo osnovne organizacije in ugotovi ali se odločitve sprejemajo po demokratični poti, to pa pomeni ali pri odločitvah sodeluje širok krog delavcev. Na podlagi takšne ocene dela OO ZS se naj v času priprav na občne zbore odpravijo vsebinske napake in morebitne organizacijske spremembe. Velik poudarek pa je treba dati na kadrovanje novih članov v IO OO ZS. Pripombe in predloge o »Izhodiščih« pa naj OO ZS takoj posredujejo Občinskemu svetu Zveze sindikatov Ljubljana Moste — Polje.
zmišljati o tem, kaj napraviti iz deske, iverke...«
Na seji so delegati razmišljali tudi o tem, zakaj aktivnosti pri pripravi dokumentov za naslednje srednjročno obdobje ne tečejo tako, kot bi morale. »Smernice bi že morali imeti, pa jih še ni«, je bil kritičen sekretar RO Brane Mišič. »A SOZD čakajo na delovne organizacije, te na TOZD, kdo ve, na kaj čakajo v TOZD?« Zato so se dogovorili za imenovanje posebne komisije pri RO, ki bo pripravila poseben akcijski program z rokovnikom in tako pospešila delo.
Sicer je bila pa to ena redkih sej v zadnjem času, na kateri delegati niso iskali zunanjih vzrokov za ne najbolj ugoden gospodarski položaj v sistemu, pač pa so pometali izključno pred svojim pragom...
S seje republiškega odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije
Kako naprej?
Sindikati o demokratizaciji odnosov v ZSJ
Ciril Brajer
Na sejah republiških odborov Zveze sindikatov Slovenije v zadnji polovici septembra in prvih dneh tega meseca so med drugim spregovorili tudi o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije.
Ko so na svoji 5. seji delegati RO sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije razpravljali o tem pomembnem vprašanju, so menili, da bodo Titovo pobudo v neposredni praksi lahko uresničili tako, da bodo okrepili vlogo osnovnih organizacij, konferenc in koordinacijskih odborov sindikatov, kar bo ustvarilo podlago za uspešno delovanje RO. Vse osnovne organizacije in občinske odbore bodo
sproti obveščali o dejavnosti in udeležbi delegatov v organih RO, uskladili bodo vse programe aktivnosti od OO ZS do RO in okrepili bodo odgovornost za izvajanje sprejetih sklepov in stališč. Informacijski pretok v sindikatu delavcev gozdarstva in lesarstva bodo dopolnili in ne nazadnje bodo mesec dni po sprejemu novih določil statuta ZSS z njim uskladili statutarni sklep in poslovnik repi bliškega odbora.
Na seji RO sindikata delavcev v prometu in zvezah so poglobljeno razpravljali o oceni uresničevanja programa dela. Za prvo polletje so pripravili podrobno gradivo in na osnovi le-tega določili naloge za drugo polletje. Povečali bodo poglobljenost vsebinskega delovanja RO in za-
dolžili so člane, da vsak na svojem področju in v svoji sredini pripomore k hitrejšemu uveljavljanju demokratičnih odnosov, kolektivnega dela in odgovornosti. Ker so si podobne naloge zabeli vsi republiški odbori, povzemimo raje posebnost: Namenili so se v vseh regijah pri medobčinskih svetih ZS ustanoviti regijske odbore prometa in zvez. Vanje naj bi se vključili občinski odbori in OO ZS te dejavnosti, ki niso vključene v občinske odbore. To bo omogočilo neposredno sodelovanje in reševanje prometne problematike v medobčinskih gospodarskih zbornicah in v območnih SIS dejavnosti prometa in zvez. Z ustanovitvijo koordinacijskih odborov sindikata v prometnih SOZD in v PS
bi zagotovili uspešnejše delovanje in panožne komisije pri RO bi ne bile več potrebne. Predlagali so, da jih kaže razpustiti, za enkratne akcijske naloge pa bi ustanavljali delovne skupine.
Tudi na redni seji občinskega sveta ZSS Ljubljana Šiška so se posvetovali o tem področju. Ugotovili so, da so skupna akcijska posvetovanja s predsedniki OO ZS in konferenc ter skupni posveti s predsedniki delavskih svetov V TOZD prispevala k večjemu poenotenju, učinkovitosti in akcijski usmerjenosti. Pokazalo se je, da je utrjevanje kolektivnega dela in odgovornosti v predsedstvu zelo učinkovito, predvsern imajo dobre izkušnje s konkretnimi zadolžitvami vseh
članov predsedstva. Še bodo ohranili in krepili metode sklicevanja sej predsedstva v TOZD, saj so ugotovili njihove številne prednosti v neposredni učinkovitosti političnega dela. Domenili so se, da bodo v drugi polovici leta za vsakega člana občinskega sveta posebej ugotovili more-bitne pomanjkljivosti pri njegovem delovanju in tako lahko tudi ustrezno ukrepali. Priporočili so vsem OO ZS in konferencam ter organom OS ZS, naj samostojno izdelajo polletno oceno svojega delovanja.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta ZSS Koper je na svoji septembrski seji razpravljalo o poteku javne razprave o Izhodiščih o demokratizaciji od-
"'-kov in krepitvi kolektivnega dela ter ougo	v ZSS. Ob-
činskemu svetu je preoseusiv-predlagalo predlog stališč. Pobudo tovariša Tita bo treba vsekakor uresničiti že v letošnjem letu, kar menda ne bo težko, saj so ugotovili, da je deležna najširše podpore delavcev v združenem delu in vseh naših delovnih ljudi in občanov. Dosledna uresničitev pobude bo med drugim tudi še bolj razširila krog sindikalnih kadrov na vseh ravneh organiziranosti. Tako bo pripomogla k reševanju ene bistvenih pomanjkljivosti sindikalnega dela v koprski občini. Dogovorili so se tudi za konkretne organizacijske ukrepe, s katerimi bodo lahko čim prej dosegli ta pomembni cilj.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o aktualnih vprašanjih družbenopolitičnega trenutka
Vsaka akcija naj utrjuje oblast delavcev
Marjan Horvat
Kmalu bomo imeli delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela kot tudi v samoupravnih interesnih skupnosti pred seboj podatke o tem, kako smo gospodarili v prvih devetih mesecih letos, kje so bile motnje v procesu gospodarjenja, kje smo uspeli v stabilizacijskih prizadevanjih in kje nismo... Kako se lotiti razprav o periodičnih obračunih poslovanja in kaj vse bo treba storiti, da bo tudi razprava o zaključnem računu za iztekajoče se poslovno leto celovita in odgovorna, je bila ena izmed točk dnevnega reda seje predsedstva RS ZSS. Predsedstvo-'se zavzema (gradivo ob-javljaftteMri današnjem Sindikalnem pdročevnkruj. da bi zmzfeoiiep delavcev pripravili najpomembnejše ocene in podatke o gospodarjenju. Analiza gospodarjenja in poslovanja mora omogočiti delavcem, da bodo lahko zavestno odločali o začasnem razporejanju dohodka in čistega dohodka po devetmesečnem obračunu v skladu s planiranimi in doseženimi rezultati, na drugi strani pa mora vsebovati tudi vse tiste podatke in dejstva, ki so potrebni za pripravo planov za prihodnje leto ter za oblikovanje srednjeročnih načrtov razvoja. To pa pomeni, da morajo biti informacije pripravljene tako, da bodo nazorno razkrile, na katerih področjih planiranih ciljev
nismo dosegli, zakaj ng in kdo je odgovoren za to. V takih informacijah ne smemo mimo ocene razmer na trgu, pogojev pri ustvarjanju celotnega prihodka in obrazložitve, zakaj je celotni prihodek večji ali manjši v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta in zlasti kako so doseženi planski cilji. Delavcem bo treba naliti čistega vina o zunanjih in notranjih dejavnikih, ki vplivajo na gospodarski položaj posamezne organizacije združenega dela. Narobe bi bilo, če bi se omejili le na zunanje dejavnike in tako spet pozabili, kakšni so vplivi samoupravne organiziranosti v lastnem okolju rta, gf?^pp-darsk^re^ujtjj^^Jiakšn0 prgank zacijo'dela ,imamo, kaj srno spreriitnili'V delovnih razmerah, kako se je gibal fizični obseg proizvodnje, storitev in prometa v primerjavi s planskimi hotenji, kakšna je produktivnost in tako naprej. Prav gotovo pa v razpravah o devetmesečnem poslovanju in ocenah za vse leto ne bi smeli pozabiti na probleme pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji in zunaj nje in koliko smo uspeli uresničiti zelo jasne dogovore in stališča o povezovanju proizvod-
Že dolgo pričakovana razprava o tezah za družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter oblikovanje sredstev za osebne dohodke in prisvajanje osebnih dohodkov, ki jih je pripravila komisija republiškega sveta za družbeno ureditev SRS, je stekla na seji predsedstva RS ZSS 28. septembra. Po več kot triurni razpravi so člani predsedstva spregovorili o nalogah sindikatov pri obravnavanju rezultatov poslovanja organizacij združenega dela v prvih devetih mesecih letos in p tem, kaj moramo storiti ob sprejemanju zaključnih računov. Seznanili so se tudi z informacijo o mednarodnem sodelovanju ZSS in o organizaciji območnih seminarjev za predsednike in sekretarje občinskih svetov zveze sindikatov, ki bodo obravnavali aktualna gospodarska in družbenopolitična vprašanja ter priprave na 1. konferenco ZSS, ki bo predvidoma 21. novembra letos.
Na naslednji seji —3. oktobra — pa so člani predsedstva spregovorili o gradivu za prvo konferenco zveze sindikatov.
Gre za »Družbenopolitično aktivnost sindikatov in njihove naloge pri uveljavljanju družbenega planiranja ter pri pripravi srednjeročnih načrtov 1981-1985«, za razpravo o izhodiščih o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije, o pripravah na občne zbore in o nekaterih kadrovskih vprašanjih v RS ZSS. Predsedstvo je sklenilo predlagati republiškemu svetu ZSS, da razreši Vojka Černelča in Andreja Škerlavdja dolžnosti članov RS ZSS, oba sta namreč odšla na nove delovne dolžnosti. Predsedstvo predlaga, naj bi namesto njiju izvoliti v RS ZSS Dušana Gačnika, zdajšnjega direktorja in glavnega Urednika ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost in Vlajka Krivokapiča, direktorja in glavnega ter odgovornega urednika slovenske izdaje Komunista. Dušan Gačnik že opravlja dolžnosti direktorja in glavnega urednika Delavske enotnosti, Vlajko Krivokapič pa bo prevzel dolžnosti predsednika odbora RS ZSS za mednarodno dejavnost.
nje in trgovine. K temu lahko dodamo, da morajo tokrat v delovnih organizacijah pravočasno obravnavati tiste dejavhosti, ki pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela, pa naj gre za samoupravne interesne skupnosti ali delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena.
Predsedstvo RS ZSS je sprejelo tudi dokaj konkretne napotke o tem, kako v »bilančnih« razpravah obravnavati razporejanje dohodka in čistega dohodka in sprejelo stališče o tem, katere podatke morajo delavci dobiti v teh razpravah. Povedati velja, da je »Program aktivnosti pri obravnavanju rezultatov go-'spodarjenja za leto 1979 in priprav planov za prihodnje leto« natančno določen, časovno opredeljen, za kakovost razprav pa so odgovorna vodstva osnovnih organizacij zveze sindikatov in konferfence v delovnih organizacijah pa tudi komunisti, saj gre za gradivo, ki je sad dela vseh dejavnikov v gospodarjenju. Ta stališča sicer niso nič novega, saj smo se približno tako dogovorili tudi za akcijo »zaključni računi 1978«, vendar pa vse kaže, da smo že ob polletju pozabili na to,
da mora biti spremljanje gospodarjenja v sindikalni dejavnosti stalna praksa in stalna skrb.
»Čisti« računi v organizacijah združenega dela so zanesljivo najboljša podlaga za oblikovanje planskih dokumentov. Zato ni naključje, da v republiškem svetu ZSS povezujejo razpravo o periodičnih in zaključnih računih tudi s pripravami na konferenco ZSS, ki bo obravnavala naloge sindikatov pri uveljavljanju družbenega planiranja ter pripravi in sprejemanju planov. Gradivo o tem je predsedstvo RS ZSS sprejelo kot predlog, o katerem še mora spregovoriti republiški svet. Člani predsedstva RS ZSS so poudarjali, da je uveljavljanje sistema družbenega planiranja zelo pomemben instrument, ki omogoča delavcem, da gospodarijo z delom, s proizvajalnimi sredstvi, z dohodkom in z družbenim kapitalom. K temu pa moramo takoj dodati misli raz-pravljalcev, da v razmerah nestabilnega gospodarjenja odpove še tako dober plan. Zato velja v enaki meri nameniti skrb boju za stabilizacijo in uveljavljanju družbenega planiranja. Plani naj bodo — so sodili na seji
predsedstva RS ZSS — izraz delovne in ustvarjalne prakse vseh nosilcev planiranja, jasne samoupravne socialistične opredelitve, znanstvene analize razmer, zahtev in možnosti kot tudi konkretnih strokovnih obdelav nalog razvojne politike.
Ko so na minuli seji predsedstva RS ZSS dopolnjevali delovno gradivo za konferenco ZSS na področju uveljavljanja družbenega planiranja, je predsedstvo sodilo, da morajo sindikati najti pravo obliko in mero za svojo aktivnost pri pripravi planov, saj vemo, kdo so nosilci planiranja. Hkrati tudi sindikalni kongresni dokumenti ugotavljajo, da sindikati ne dajejo le politične podpore »načrtovalcem«, temveč da moramo v vseh okoljih na podlagi politične presoje imeti tudi svoje rešitve, stališča in predloge in hkrati zagotavljati, da bo v procesih prestrukturiranja gospodarstva zagotovljena socialna varnost delavcev na podlagi solidarnosti. Sicer pa zveza sindikatov že po določilih ustave in zakona o združenem delu sodeluje pri družbenem planiranju, daje pobude za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje pri določanju osnov in meril za pridobivanje in razporejanje dohodka (vse to sodi tudi v planske dokumente). Poleg tega pa je podpisnik samoupravnega sporazuma o temeljih plana v tistem delu, kjer so opredeljene naloge, ki zadevajo uresničevanje njegove družbene vloge pri osveščanju delavcev za uspešno uresničevanje nalog pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju planov. Sindikat seznanja delavce s temeljnimi vprašanji prihodnjega razvoja, bori se proti ozkosti, za-plotništvu ter spodbuja povezovanje ter z uveljavljanjem načela delitve po delu prispeva k večji produktivnosti dela, k povečevanju dohodka in h gospodarnemu ravnanju z njim. V zvezi z dosedanjim planiranjem velja povedati, da vsebina planskih dokumentov doslej ni bila dovolj prilagojena potrebam in interesom delavcev, zato tudi ti niso bili dovolj zainteresirani za uresničevanje planov. Še posebej velja to za delavce v družbenih dejavnostih, saj še vedno niso — tako lahko sodimo po razpravi na seji predsedstva RS ZSS — dovolj motivirani, da bi sodelovali pri planiranju svojega dela ter-razvijali svobodno menjavo dela z delavci v materialni proizvodnji. Bržčas je tudi zato predsedstvo sodilo, da je treba gradivo dopolniti in v njem opozoriti na trenutne razmere v teh dejavno-
stih ter opredeliti naloge, kako financiranje teh dejavnosti izpeljati tako, kot je to zapisano v številnih družbenih dokumentih.
Samoupravno planiranje pa ovira tudi neusklajeno sprejemanje ukrepov tekoče ekonomske politike. Teh ukrepov ne uresničujemo dosledno in vrh vsega pogosto tudi ne podpirajo razvojnih usmeritev in ekonomske stabilizacije. Predsednik republiškega sveta Vinko Hafner je v zvezi s tem dejal, da administrativni ukrepi v resnici ovirajo samoupravljanje in sporazumevanje v združenem delu, hkrati pa tudi onemogočajo pravo vsebino družbenega planiranja. Člani predsedstva pa- so na tej seji spregovorili tudi o vplivu samoupravne organiziranosti na oblikovanje planov, o zaposlovanju in stališčih ZSS v zvezi s tem, o nočnem delu, o delovnem času in še številnih drugih vprašanjih, ki zadevajo družbeno planiranje. Menili so, naj konferenca Zveze sindikatov Slovenije opredeli naloge organizacije na področju družbenega planiranja, saj bo potrebno v osnovnih organizacijah spremeniti odnos do planiranja. Tako mora konferenca pomeniti prelomnico v prizadevanjih sindikatov pri oblikovanju planov za prihodnje leto in za prihodnje srednjeročno obdobje.
Drugi krog vprašanj na bližnji konferenci zveze sindikatov bo zadeval demokratizacijo odnosov in krepitev kolektivnega dela ter odgovornosti v Zvezi sindikatov Slovenije. Že-V mesecu juliju letos so bila objavljena v Sindikalnem poročevalcu izhodišča za razpravo o tem pomembnem procesu. Na kratko bi lahko rekli, da so bile vse dosedanje razprave v največji meri posvečene krepitvi osnovne organizacije sindikata in ob tem omenjale predvsem vlogo in položaj delavca v združenem delu. To je po svoje tudi odgovor na vprašanje, do kolikšne mere smo uspeli, kot je dejal Ivan Godec, sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS, uveljaviti oblast delavcev in delovnih ljudi. Med temeljnimi vprašanji, ki so v ospredju te razprave, velja omeniti vlogo in naloge sindikata pri nadaljnjem razvijanju delegatskega sistema, saj analize in ocene kažejo, da so rezultati dela v družbenopolitičnih zborih skupščin občin in tudi drugje mnogo boljši kot to velja za zbore združenega dela, kjer sindikalne organizacije še vedno ne vplivajo dovolj na odločitve, kaj šele, da bi bile pobudnice novih razmišljanj in političnega preverjanja tistega, o čemer
sklepajo delegati v teh zborih občinskih skupščin.
Člani predsedstva so veliko razpravljali tudi o delu sindikatov v frontni SZDL na vsph ravneh organiziranosti. Rešena tudi niso vsa vprašanja, ki zadevajo ustanavljanje koordinacijskih odborov zveze sindikatov v posameznih krajevnih skupnostih, kakšna je njihova funkcija in kako se delavci v resnici vključujejo v krajevno samoupravo, ki lahko v marsičem odločilno prispeva k zadovoljevanju njihovih potreb.
z. a
ii^ivaiGid ui	vjji dSd-
n ja gre: zaživeti morajo sindikalne skupine, v skladu s statutarnimi dokumenti morajo delovati koordinacijski odbori sindikata v sestavljenih organizacijah združenega dela, bržčas bi veljalo še pred konferenco temeljito spregovoriti tudi o tem, kdo je sindikat — ali predsednik, izvršni odbor osnovne organizacije ali organizacija kot celota. Nekaj kritičnih pripomb smo lahko slišali na seji predsedstva tudi o mandatu predsedujočih v občinskih svetih in v republiškem svetu Zveze sindikatov. Po dal jši razpravi je predsedstvo sklenilo predlagati republiškemu svetu zveze sindikatov, naj sprejme predlog:	za predsednike in
izvršne organe v osnovnih organizacijah, konferencah in koordinacijskih odborih sindikata naj bi v prihodnje veljali sklepi 9. ' kongresa ZSS. Torej dveletni mandat. Hkrati pa naj bi sprejeli nov statutarni sklep, da lahko »občni zbor« po preteku prvega leta mandata spremeni sestavo izvršnih odborov. Za predsednike občinskih svetov, pa tudi za podpredsednike naj bi uveljavili enoletni mandat, vendar bi ga lahko podaljšali še za eno leto, sekretarji pa naj bi imeli dveletni mandat, prav tako z možnostjo ponovitve. Enako velja za predsednike medobčinskih svetov ter za predsednike republiških odborov sindikatov dejavnosti.
O vsem tem bo stekla razprava tudi v osnovnih organizacijah sindikata, saj se le-te prav zdaj pripravljajona občne zbore, kjer bo članstvo ocenilo dosedanje delo osnovne organizacije in njenih organov ter se dogovorilo, kako usmeriti politično akcijo v prihodnje. O tem pa bomo zapisali nekaj več v prihodnji številki DE.
DE
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV!
V letu 1979 so v zbirki Knjižnica SINDIKATI izšle: naslednje brošure:
.	..	din
št. 15: KLUBI SAMOUPRAVLJALCEV IN SKUPNOSTI KLUBOV SAMOUP-
RAVLJALCEV SLOVENIJE	30
Št. 16—17: 9. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV — v dveh delih	40
št. 19: G. Sfiligoj: TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA	120
Št. 20: J. Košir: DRUŽBA — DRŽAVA	65
št. 22: F. Križaj: RAZUMLJIVE INFORMACIJE	45
št. 23: S. Ilič: DIREKTOR V SISTEMU SAMOUPRAVNEGA INFORMIRANJA 55
Navedene brošure lahko naročite na naslov TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalma-
----------------------------------------------------------------------------------------\
NAROČILNICA
Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo naslednje brošure.
....... izvodov	št.	15	  izvodov	št.	20
....... izvodov	št.	16—17	  izvodov	št.	22
....... izvodov	št.	19	  izvodov	št.	23
Brošure nam pošljite na naslov:.......................
Ulica, poštna št., kraj: .............................
Naročeno, dne:...............ime in priimek podpisnika:
Račun bomo plačali v 15 dneh
po prejemu brošur.	"	žig
(podpis naročnika)
J
%
Republiški odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti o srednjeročnem načrtovanju
Vso skrb kadrom za izobraževanje
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Piše: Ivan Žužek
Sonja Gašperšič
Uveljavljanje sodnega varstva
»Kritična ocena razvoja vzgojnoizobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti v sedanjem srednjeročnem obdobju nam bo omogočila, da bomo načrtovali razvoj teh dejavnosti v prihodnjem srednjeročnem obdobju čim bolj realno,« je dejal na zadnji seji republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje izobraževanja in znanosti Geza Cahuk v svojem uvodu v razpravo o oceni razvoja teh dejavnosti v obdobju 1976—1980. Ocena doseženega pa tudi neuresničenih načrtovanih družbenih ciljev, predvsem pa tistega, kar moti že trasirani razvoj vzgojnoizvobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, je značilnost poročila, s katerim se ta sindikat pripravlja na konferenco Zveze sindikatov Slovenije, ki bo osredotočena na planiranje za obdobje 1981—1985.
Področji vzgojnoizobraževalne in raziskovalne dejavnosti v sedanjem srednjeročnem obdobju nista imela svojega plana, njun razvoj je bil opredeljen le z nekaterimi strateškimi cilji družbenega razvoja. Geza ' Čahuk je dejal, da zdaj ugotavljajo, kako se v bodoče ne moremo zadovoljiti s premalo čvrstim načrtovanjem razvoja teh dejavnosti, saj v sedanjem . srednjeročnem obdobju družbenim ciljem ne sledimo ali pa jih uresničujemo prepočasi. Kot primer je navedel, da zaostajamo pri kvalitetnem razvoju celodnevnega programa dela v osnovnem šolstvu, pri povezovanju usmerjenega izobraževanja z združenim delom, pri povezovanju izobraževalnega rn raziskovalnega dela.
Med številnimi vzroki za te . razmere je navedel, da se izobraževalna in raziskovalna dejavnost prepočasi integrira z združenim delom. Dejal je, da se v vsakdanjem življenju pogosto vedemo/ kot da je pomemben samo finančni rezultat materialne proizvodnje, reševanje drugih družbenih nalog pa se zdi manj pereče in naj torej čaka na boljše čase. Tudi zgolj besede o pomembnosti izobraževalnega in raziskovalnega dela za razvoj združenega dela in še posebej materialne proizvodnje ne zadostujejo za resnično integriranost teh dejavnosti z združenim delom. Prav ta integriranost pa bi morala pripeljati do povečanja deleža za te dejavnosti v no-voustvarjeni vrednosti. Znano je, je dejal Čahuk, da v sedanjem srednjeročnem obdobju nismo uspeli izobraževanju in raziskovalni dejavnosti ustvariti prednostnega položaja, čeprav smo ga v usmeritvah družbenega plana tako opredelili. Res pa je, da smo se v tem obdobju lotili sistemskega reševanja nalog na področju vzgoje in izobrževa-nja, priprave zakono^ na podlagi katerih bomo očitno šele lahko spremenili družbenoekonomski položaj izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Čahuk je dejal, da se delavci v vžgoj-noizobraževalni in znanstvenoraziskovalni dejavnosti zavedajo, da družbenih potreb ne morejo zadovoljiti brez ustrezne materialne podlage, se pravi brez uspešne materialne proizvodnje; toda hkrati so prepričani, da za uspešno ustvarjanje materialnih dobrin niso dovolj le pridne roke in da je delež izo-' braževalne in raziskovalne dejavnosti odločilnega pomena za boljše gospodarjenje. Zatorej terjajo, da se z enako pozornostjo lotevamo tudi teh vpra-
šanj, ki so za proizvodnjo ključnega pomena. Tudi pozornost sindikatov je pogosto obrnjena k vprašanjem materialne proizvodnje, ne da bi pri tem hkrati obravnavali tudi možnosti razvoja izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti in njihovega vpliva na proizvodnjo.
V nadaljevanju je Čahuk dejal, kako premalo upoštevamo dejstvo, da je šolstvo občutljivo področje, celo nekakšen barometer za celotno združeno delo. Žal pa ničkaj resno ne obravnavamo materialnih in kadrovskih problemov v izobraževalni pa tudi raziskovalni dejavnosti. Delavci na teh področjih pa želijo in morajo pokazati na resnične vzroke, ki pomenijo hude motnje v dosedanjem razvoju teh dejavnosti: neustrezna kadrovska struktura v vzgojnoi-zobraževalni dejavnosti, pomanjkanje ustreznega šolskega' prostora za sodobno izpopolnjevanje vzgojnoizobraževalnih nalog (najmanj za tretjino bi morali še povečati šolski prostor osnovnega in usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji, čeprav so dejovni ljudje in občani s samoprispevki v minulem letu pomagali zgraditi in posodobiti veliko šol), neustrezna materialna opremljenost šol (delež za materialne stroške se zmanjšuje in nevarno siromaši izobraževalno dejavnost, njen razvoj in modernizacijo), osebni dohodki učiteljev ostajajo na enako nizki ravni, kot so bili doslej oziroma se celo znižujejo v primerjavi z združenim delom kot celoto. To je le nekaj vprašanj, za katere je Geza Čahuk dejal, da bi jih lahko strnili na skupni imenovalec — »neustrezni družbenoekonomski odnosi«. Dejal je, da smo na začetku sedanjega srednjeročnega obdobja preiskusili posamezne nesistemske rešitve, a že v naslednjem letu se je še poslabšal položaj delavcev vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Zato bi morali zaostajanje v naslednjem srednjeročnem obdobju hitreje odpravljati, če seveda želimo uresničevati cilje, ki smo jih zadali s preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Planiranje razvoja vzgojnoizobraževakne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje je zato izredno zahtevna naloga: do resničnih potreb pa nas nikakor ne vodi fiskalna pot ali pot splošnih bilanc, ampak le pot, ki je povezana z razvojem združenega dela.
Ko je govoril o tem, da bo planiranje za delavce s teh dveh področij težavna naloga, ker nimajo izkušenj, pa tudi ne strokovno usposobljenih kadrov, je Čahuk dejal, da s se tem nalo-
gam vsekakor ni mogoče izogniti. Med drugim je dejal, da je zdaj tudi od njih odvisno, kako bodo prikazali potrebe izobraževalne in raziskovalne dejavnosti,, ko bodo skupaj z drugimi subjekti združenega dela planirali razvoj.
Vsi, ki so sodelovali v razpravi, so uvodne misli predsednika še bolj razčlenjevali. Ob ugotovitvi, da je delež osnovnega šolstva v družbenem proizvodu v teh letih padel od 4,55 na 4,17 odstotka, je zlasti zaskrbljujoč podatek, da je za materialne stroške namenjenih le še 9 odstotka vseh sredstev za dejavnost osnovnih šol (ob začetku srednjeročnega obdobja 12%).
Šestnajst posebnih izobraževalnih skupnosti, ki smo jih ustanovili, se še ni vključilo v sistem svobodne menjave. Republiška izobraževalna skupnost jim je prepustila pavšalna sredstva, ki jih le-te delijo v bistvu na enak način. V sistemu torej »stojimo«. Tudi posebne izobraževalne skupnosti posameznih družbenih dejavnosti nastajajo vse prepočasi.
Vprašanje, ki ga bo torej temeljito treba opredeliti s socialnega aspekta, je tudi kaj pomeni brezplačno osnovno šolanje (je v zakonu tako deklarirano), zlasti zdaj, ko smo v ospredje postavili celodnevni program dela v osnovni šoli: kaj bomo po programu zagotavljali iz združenih sredstev, kaj pa še yedno iz osebnega dohodka staršev. De-klarativnost	brezplačnega
osnovnega šolanja se nikakor ne bi smela potegniti tudi v novo srednjeročno"obdobje (nedorečenost, kaj je in kaj ni brezplačno). Hkrati pa se zastavlja vprašanje, ali res ne moremo zastaviti bolj ambicioznih ciljev pri razvoju celodnevne šole, saj bi ob sedanjih gibanjih zagotovili vsej populaciji celodnevno osnovno šolo šele leta 2.050.
Po programu bomo res do začetka izvajanja usmerjenega izobraževanja na srednji stopnji zagotovili novih 12.000 učnih mest, kar ni malo, je pa še veliko premalo šolskega prostora zlasti ker bodo sedanje periodične šole postale tudi celodnevne. Tudi šolska mreža se razvija stihijsko in se bo odslej morala usklajevati v posebnih izobraževalnih skupnostih. V tem srednjeročnem obdobju bodo dogradili 23 domov za učence in študente, s to akcijo pa bi morali nadaljevati, če hočemo vztrajati pri racionalni šolski mreži, hkrati pa omogočiti mladini šolanje tudi zunaj domačega kraja.
Največ razprave^a je bilo namenjeno skrbi za učiteljski kader, O neustrezni kadrovski
strukturi je obširno govoril že predsednik Čahuk, ki je navedel podatke: v osnovnih šolah nima ustrezne izobrazbe 15 odstotkov učiteljev, v usmerjenem izobraževanju na srednji stopnji ima komaj polovica učiteljev ustrezno strokovno in pedagoško izobrazbo. V osnovnem šolstvu pada število učiteljev z visokošolsko izobrazbo, starostna struktura zlasti razrednih učiteljev je zelo neugodna. V razpravi pa so tudi drugi opozorili na nekatera kadrovska vprašanja. Za predmete skupne vzgojnoizobraževalne osnove v srednjem usmerjenem izobraževanju nam bo primanjkovalo kakih 1000 učiteljev; to vrzel bo potrebno izpopolnjevati tudi z dopolnilnim usposabljanjem sedanjih učiteljev. Združeno delo, iz katerega prihajajo na strokovne šole honorarni predavatelji, se bo moralo izreči tudi o tem, ali namreč ne bi kazalo učne obveznosti teh delavcev upoštevati pri njihovi redni delovni obveznosti. Ko namreč presojamo, kakšne kvalitete nam prinašajo ti predavatelji iz proizvodnje v šq1q, moramo hkrati oceniti, kakšne so tudi slabosti, ki jih vnaša v šolsko delo njihovo popoldansk9 honorarno delo. Ob vsem tem pa so v razpravi ugotovili spodbudno dejstvo, da narašča interes med mladino za učiteljski poklic, tako morajo pedagoške akademije že odklanjati mladino. Priliv kadra v šolstvo je zamotano vprašanje, saj je zaradi nizkih osebnih dohodkov tudi velika fluktuacija pa odliv učiteljev v druge poklice. Skratka, v kadrovskem vprašanju je mnogo kratkih stikov. Učiteljski kolektivi se zavedajo, da je planiranje kadra doslej tudi njihova skrb, toda njihove delovne organizacije so še vedno brez sredstev za kadrovsko reprodukcijo. Le-ta so še pri republiški izobraževalni skupnosti.
Seveda pa so člani republiškega odbora govorili še o marsičem, o čemer se bodo morali prosvetni delavci prav ob načrtovanju razvojnih možnosti še dogovarjati z združenim delom: združeno delo bo potrebno opozoriti na izredno visoke oskrjio-valnine v dijaških in študentskih domovih (72 odstotkov mladine v domovih je iz delavskih in kmečkih družin), kar bo treba upoštevati v štipendijski politiki: opozoriti bo treba, da mladina v srednjih šolah nima urejene prehrane (le polovica ima šolsko prehrano z visoko ekonomsko ceno); razjasniti bo potrebno, kako naj šole rešujejo stanovanjsko stisko učiteljev, in še maisikatero vprašanje, za katerega rešitev je seveda potreben dogovor z združenim delom.
Delavec se ni strinjal z osnovo osebnega dohodka, zato je zahteval naj sodišče odloči, da mu gre višja osnova. V svojem predlogu ni navedel TOZD, pri kateri je v delovnem razmerju, kot udeleženca, ampak delovno organizacijo. Tudi sodišče združenega dela ni pritegnilo v postopek TOZD, ampak je ves čas vabilo zastopnika delovne organizacije. Delavec je v postopku na prvi stopnji delno uspel s svo-jim zahtevkom, saj je sodišče naložilo delovni organizaciji, da mora delavcu izplačevati osebni dohodek po višji osnovi.
Odločitev, ki nalaga obveznost delovni organizaciji in ne TOZD, ni izvršljiva. Delavec uresničuje svoje pravice, obveznosti in odgovornjosti v temeljni organizaciji. O neodtujljivih pravicah, o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti, se odloča le v temeljni organizaciji. Če delavec uveljavlja varstvo svojih pravic pred sodiščem združenega dela, ker se ne strinja z odločitvijo delavskega sveta TOZD, se po-
stopka poleg delavca udeležuje tudi TOZD. Ko sodišče odloči o delavčevem zahtevku, naloži temeljni organizaciji določene obveznosti, če ugotovi, da so bile njegove pravice v postopku pred samoupravnimi organi kršene.
Delavci delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije ne morejo zastopati TOZD brez ustreznega pooblastila. Pogosto se dogaja, da se skupne službe vedejo kot da gre za enovito delovno organizacijo in o sodnih postopkih TOZD ne obveščajo. V takih primerih je seveda sodišče dolžno po uradni dolžnosti zahtevati predložitev pooblastila, sicer pa mora samo pritegniti v postopek tisto TOZD, iz katere delavec izhaja. Tudi tedaj, kadar uveljavlja sodno varstvo delavec delovne skupnosti skupnih služb, ne nastopa kot udeleženec delovna organizacija, ampak le delovna skupnost. Tudi delovno skupnost zastopa pooblaščenec, ki ga pooblasti vodja delovne skupnosti v skladu s statutom.
Prisilni predpisi in pravila morale na sodišču
Po členu 57 zveznega zakona o sodiščih združenega dela, je dolžnost sodišča združenega dela II. stopnjeT da po uradni dolžnosti preizkusi vso odločbo prve stopnje, ne glede na to, v katerem, njenem delu se izpodbijaš pritožbo, če gre za uporabo prisilnih predpisov ali pravil morale samoupravne socialistične družbe. Sodišče se mora ravnati po navedenem zakonitem določilu/čeprav včasih odloči tudi v škodo pritožnika, ki je pred sodiščem prve stopnje deloma uspel.
Delavec je uveljavljal stroške zdravi jan ja v tujini. Kot invalidski upokojenec ima seveda v domovini pravico do zdravstvenega varstva, ker pa se je stalno nastanil v tujini, zdravstvena skupnost ni dolžna kriti stroškov zdravljenja v tujini, saj to ni določeno niti z mednarodno pogodbo, niti z zakonom oziroma samoupravnimi splošnimi akti samoupravne interesne skupno-
Ta zavarovanec je sicer v tujini zavarovan, vendar mora sam plačevati premije in še participacijo pri zdravstvenih storitvah. Zahteval je, da mu pristojna ob-
činska zdravstvena skupnost povrne te stroške in sicer tako stre ške za premije, kot tudi za participacijo. Zdravstvena skupnost se je strinjala, da se prizna zavarovancu participacija, ne pa premija, zato je sodišče prve stopnje deloma ugodilo zahtevku, deloma pa zahtevek zavrnilo.
Zoper odločbo se je pritožil le zavarovanec — predlagatelj, češ da je upravičen tudi do preostalih stroškov zdravstvenega varstva v tujini. Pritožbeno sodišče pa je njegovo pritožbo zavrnilo in obenem po uradni dolžnosti ob upoštevanju navedenega zakonitega določila, spremenilo odločbo sodišča prve stopnje tako, da je celoten zahtevek zavarovanca zavrnilo. Nihče se namreč ne more okoristiti na račun družbenega premoženja, če je to v nasprotju s prisilnimi predpisi. Zavarovanec, ki biva v tujini in ki ima tam stalno bivališče namreč nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja, če to ni drugače določeno z mednarodno pogodbo. Do nujnih stroškov zdravljenja so upravičeni le tisti zavarovanci, ki začasno bivajo v tujini in ki so bili prisiljen i iskati nujno zdravniško pomoč.
/	^	^	.	--------------N
DE
V družboslovni zbirki založbe Delavska enotnost je izšla nova knjiga:
Dr. Vladimir Štambuk:
KIBERNETIKA
Možnosti in stvarnost
Knjiga vas želi seznaniti s temelji kibernetike in opozoriti predvsem na nujnost kritičnega odnosa marksizma do kibernetike, kar pravzaprav pomeni, da moramo znova razmisliti o vseh prednostih pa tudi o vseh pomanjkljivostih kibernetike kot discipline, kadar jo uporabljamo pri proučevanju družbe.
CENA: 250 din.
Knjigo lahko naročite na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali kupite v naši knjigarni na i avčarjevi 5 v Ljubljani.
V_________________________________________J
KDO JE KDO
KOMUNUST ZA DE
Sovražnika, ki se podpirata
OD SOBOTE DO SOBOTE
Edward Kennedy

»Teddyja za predsednika«, to je nemara eno najbolj donečih političnih gesel v Ameriki. Sedanji senator iz Massachusettsa prizadevno krepi svoj vpliv in politično podobo med prebivalstvom. Zadnji od bratov Ken-nedy še vedno ni uradni predsedniški kandidat, toda razburjenje okoli njegove morebitne kandidature raste. Kennedy je sedaj le eden od 100 ameriških senatorjev, katerega moč pa sama po sebi raste samo zato, ker je »skoraj — kandidat«.
Edward Kennedy je za večino
Amerike edini še preostali simbol velike politične družine. Oče je bil milijonar in ameriški veleposlanik v evropskih deželah, najstarejši brat Joseph medvojni pilot, ki so ga Nemci sestrelili nad okupirano Francijo, ko je hotel bombardirati rovišča, kjer so imeli Nemci svoja tajna orožja— rakete V-2, drugi brat je bil John, najprej eden najmlajših
senatorjev potem tragično ubiti predsednik, potem drugi brat — nekdanji pravosodni minister Robert Kennedy, ki je bil ubit med predhodnimi predsedniškimi kampanjami leta 1968.
Dokler v politiko ne začno posegati številni otroci pokojnega Roberta Kennedyja, je edini ostal Edvvard. Senator je očitno dokaj sposoben politik. Doslej se je ukvarjal največ z izrazito notranjimi temami. Pripravil je osnutke o energiji, cenah letalskih vozovnic v notranjem prometu, njegova najbolj priljubljena tema pa je socialno zavarovanje. Kennedy predlaga, naj bi v Ameriki uvedli enotno zavarovanje v evropskem smislu. Velika večina Američanov si takega zavaroanja res želi, toda vprašanje je, če bi bili z davki pripravljeni plačati tudi stroške za tako zdravstveno in socialno varnost. S svojim programom si želi Ken-nedy pridobiti socialno prikrajšane sloje ameriške družbe, podobno sta pravzaprav delala tudi njegova starejša brata. Pri tem seveda ni mogoče zamolčati dejstva, da so Kennedyji pravzaprav bogataška družina, ki je precejšen del svojega denarja potrošila za politiko. Toda ne glede na to, vsi trije Kennedyji so si vedno znali pridobiti podporo slabše situiranih Američanov. Seveda niso socialisti v evropskem pomenu besede. Morda so neke vrste socialni demokrati. Za Ed-vvarda Kennedya pravijo, da je ameriški liberalec starega kova. To je v bistvu več, kar je v ameriškem političnem loku sploh mogoče. Trenutno v Ameriki prevladuje konservativizem. Celo srednji sloji vidijo politično rešitev samo v zmanjšanju davkov, nikakor pa ne v krepitvi državnega proračuna. Tako se v Ame-
riki množijo pridigarji, ki zagovarjajo zmanjšanje davkov. Kennedy ni med njimi, v bistvu se zavezma za večji državni proračun. Kljub temu pa senatorjeva poularnost nenehno raste. Ko bo narasla do določene mere, bo Edvvard Kennedy nemara objavil svojo kandidaturo za predsednika Združenih držav Amerike. Kennedy je že objavil, da mu je družina dala dovoljenje za kandidaturo. Pri morebitni kandidaturi bo moral v demokratski stranki najprej premagati predsednika' Carterja. To nemara ne 'bo tako zelo težko. Večina že izvoljenih predsednikov je od strankinih zaupnikov dobila tudi ponovno kandidaturo, toda ne-prekršljivo pravilo to sploh ni. Predsednik Carter je po javnomnenjskih raziskavah v tem tre-nutk najnižje od vseh predsednikov, odkar popularnost predsednikov ugotavljajo z anketami. Američani imajo o Carterju očitno občutek, da je to človek, ki ne zna voditi domačih zadev, čeprav se lahko pohvali z zunanjepolitičnimi dosežki. To pa Kennedyju pride zelo prav, saj se je do sedaj ukvarjal s pretežno političnimi in socialnimi zadevami notranjega življenja. Za seboj ima tudi skoraj magično ime Kennedyjeve družine. So nemara družina ameriškega javnega življenja, ki je imela največ vzponov, padcev in tragedij. Prav vzponi in padci pa so tisto, kar poprečnega Američana najbolj privlači. Tudi v običajnem življenju je veliko vzponov in padcev in ravno to je tisto, kar Američane podzavestno sili, da se enačijo s Kennedyji in tako glasujejo zanje — tako sodi marsikdo, ki podrobneje opazuje ameriško politično življenje.
Drago Flis
Boris Kutin
Čeprav smo si v naši družbi veliko prizadevali, da bi izkoreninili vse oblike sektašenja, pa se z rezultati še ne moremo pohvaliti. Ta trditev velja za dve smeri: za sektašenje v zvezi komunistov in za klerikalizem v cerkvi. Čeprav sta ti dve pojavni obliki vsaka na drugem koncu naših obzorij, pa sta kljub temu komplementarni. Sektašenje pomeni voda — na mlin klerikalizmu in obratno, tudi klerikalizem se zaveda, da bi v hipu postal veliko bolj nebogljen, če bi mu pobrali sektaške adute.
Pretiravali bi če bi dejali, da — kljub izjemam — podoba ni iz leta v leto boljša. Vse manj je »levega« in »desnega« izstopanja. Toda prav vsa resnica pa to le ni.
Čeprav nas je zgodovina nadvse natančno in poglobljeno poučila, kam vodijo te nevarne poti, se danes do teh pojavov — res da ne tako kritičnih in resnih kot v naših najtežjih trenutkih — vedemo preveč brezbrižno, lahko bi rekli tudi preveč strpno.
Če nekoga, ki sektaši proti veri, samo ošvrknemo, je to premalo. Če drugemu, ki skuša delovati ali uveljavljati klerikali-stične težnje, samo zažugamo, tudi ni dovolj. Takšne ljudi je treba razkrinkati, razgaliti njihovo bistvo, ki je hote ali nehote uperjeno proti enotni družbi, nam vsem. Neznanje nikoli ne sme biti izgovor. Ne bi smelo biti nikogar, ki ne bi ločeval cerkev od vere ter to dvoje od klerikalizma. Še najmanj pa med aktivisti in funkcionarji!
Pa se je kljub temu zgodilo, da je »odgovorni« tovariš pribil, kako na »njegovem« področju koordinacijski odbor za reševanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi
sicer lahko deluje, vendar — brez vernikov.
Kakšen absurd, kakšna ekstremna oblika sektašenja! Prav neposredno rušenje naših družbenih pridobitev. Že res, da so komunisti dolžni preprečiti politizacijo cerkeve, toda to sploh ni samo njihova naloga. Če bi se zadeve lotili sami, bi bil to pogovor gluhih ali pa diktat. Tako prvo kot drugo pa je naši družbi tuje. In ne samo družbi, že revolucionarnemu gibanju in še prej partiji, ki nas je popeljala v današnji dan.
Sicer pa sploh ne gre samo za to, da bi le verniki dobili mesta v teh koordinacijskih odborih. To bi bila potlej le navzven lepa, znotraj pa popačena podoba tistega, kar hočemo.
Hočemo pa kar najbolj svo-dobno in demokratično družbo, v kateri bo tudi vernik z enako zavzetostjo in odločnostjo kot komunist nastopil proti klerikalizmu, zavedajoč se, da je to zelo nevarno nasilje nad vero, torej v svojem bistvu naravnan proti njemu, proti njegovim religioznim čustvom.
Seveda bo ta fronta najširša in najmočnejša, če bo delovala strnjeno, ostro tudi proti sektašem. Morda bo kje bojazen, da ta boj ne bo lahek, toda bojazni, da tega boja ne bomo dobili, res ne bi smelo biti.
Sobota, 29. septembra
V Kopru se je končalo četrto srečanje narodnostnih manjšin Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije.
Nedelja, 30. septembra
V	dvodnevni akciji Nič nas ne sme presenetiti so v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih preizkusili, kako so pripravljeni za izvrševanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
V	Gozdu pod Kriško goro so odprli povečano in prenovljeno planinsko zavetišče.
Ponedeljek, 1. oktobra
Predsedstvo CK ZKS je v okviru priprav na sejo centralnega komiteja ZKS razpravljalo o vlogi in nalogah ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja.
Na ljubljanskem gospodarskem razstavišču so odprli razstavo Sodobna elektronika 79.
V Cavtatu se je začela okrogla miza mednarodne tribune Socializem v svetu. Tema razprav je vloga subjektivnih sil v socializmu.
TA TEDEN V ŽARIŠČU
BEOGRAD — S pozdravnim govorom predsednika Tita se je v torek začel petdnevni letni zbor svetovne banke in mednarodnega monternega sklada. V razpravi so finančni ministri, guvernerji centralnih bank in drugi finančni strokovnjaki iz 138 držav s svojih zornih kotov ocenjevali poglavitne značilnosti zdajšnje gospodarske situacije na svetu, zlasti pa finančno-de-narne tokove, predvsem tiste, namenjene državam v razvoju.
NEW YORK — V splošni razpravi na letnem zasedanju generalne skupščine ZN je zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec orisal poglede Jugoslavije na nekatera najbolj žgoča vprašanja sodobnega sveta. Posebej je poudaril potrebo po dekolonizaciji, popuščanju napetosti in spreminjanju gospodarskih odnosov v svetu. Na koncu govora je Vrhovec dejal, da so ZN univerzalna organizacija, ki odseva podobo svetovnih razmer, k čemur je najbolj prispevalo gibanje neuvrščenih.
PANAMA — 1. oktobra so Panamci prevzeli nadzorstvo na tremi četrtinami cone Panamskega prekopa. S tem se je začel
uresničevati sporazum med Panamo in ZDA o prekopu. Proces uresničitve popolne neodvisnosti in suverenosti nad celotno Panamo bo končan čez 20 let, ko bi ,se naj iz Paname umaknil zadnji ameriški vojak in bi prekop postal popolnoma panamski.
MOSKVA — Grški premier Karamanlis je med obiskom v SZ podpisal skupno izjavo o temeljnih načelih bodočih prijateljskih odnosov med državama ter sporazuma o tehničnem in gospodarskem sodelovanju. Karaman-lisov Obisk sodi v okvir politike širokega odpiranja Grčije in uravnovešenja grške diplomacije.
MADRID — Izredni kongres španskih socialistov se je končal z zmago »zmernega« Gonzalesovega krila, torej povsem drugače kot kongres v maju, ko je to krilo doživelo dovolj prepričljiv poraz. Špansko socialistično delavsko stranko, ki je najmočnejša opozicijska stranka v državi, so zadnje mesece razjedale ostre ideološke razprave o tem, ali se naj bolj približajo marksizmu ali socialdemokratom.
MIK
Delavci nagrajujejo književnike
Šokanten prevrat
Ivo Druiijanič
Kaj se dogaja z nami in med nami? Kam to vodi, komu koristi in komu je v napoto?
V dveh minulih dneh so v dveh velikih delovnih središčih, Sisku in Ljubiji, izročili knjižne nagrade, ki po umetniški vrednosti sodijo med vrhunske v Jugoslaviji! Metalurgom iz Siska, ki že vrsto let iz svojega dohodka odvajajo sredstva za stimuliranje tistega najboljšega v književnosti po vsej domovini, so se letos pridružili tudi rudarji iz Ljubije, in v njihovi sredini so nagrado »Skender Kulenovič« dodelili književniku in revolucionarju Rodoljubu Čolakoviču.
Ti sveži primeri niso osamljeni. Delavske sredine, na katere so velemestne elite gledale postrani, ki se jim je upiral ogenj v železnih livarnah in jih je bilo strah rudarskih jam, rušijo mestne mite o »podeželju«, pripravljajo kulturne prireditve, cenijo in vrednotijo duhovno ustvarjalnost in jo stimulirajo. Takorekoč čez noč prevzemajo posel, ki je bil do nedavnega rezerviran za sredine in elitne kroge v mestih kot so Zagreb, Beograd in še katero, vendar po pravilu vedno velika in administrativna središča.
Spremembe, ki se odvijajo pred našimi.očmi, so zares velikanske, celo prevratniške,' čeprav jih pogosto tako ne obravnavamo. Najboljši časopisi za kulturo in književnost ne izhajajo več po pravilu v največjem centru: tudi dobre knjige so vse večkrat tiskane izven njih: vse pogostejši so primeri, da tudi na-gledaliških deskah izven »velikih hiš« skladno odmevajo dobra predstava, prava glasba in aplavz raznolikega občinstva, ki ceni in nagrajuje pravo umetnost.
Vse to in še kaj podobnega priča o radikalnih spremembah, ki odrivajo tradicionalne navade in porajajo nova kulturna žarišča, tam kjer živijo in delajo delavske množice. In ni se treba bati obtožb, da pretiravamo, če dodamo trditev, da se je začelo oblikovanje nove socialistične kulture, njene humane inteligence z neposredno oporo v združenem deiu.
Res je, začel se je revolucionarni piuces v kulturi, ki šokira mentaliteto meščanskega tradicionalizma. Ilaspro »v .zja temu procesu so še vedno močna, jadikovanja zaradi »osiromašenja resnične kulture« se širijo po-Ijavno, včasih pa povsem odkri-
to. Pa tudi to je razumljivo, saj ta »demetropolizacija« kulture odpira ogromen prostor in možnost za nove, neposredne komunikacije med ustvarjalci in potrošniki vseh vrst kulturnih vrednot.
Ostane le še, da naša celovita družbena politika v samoupravnih interesnih skupnostih, delegatskih skupščinah, Socialistični zvezi, Zvezi sindikatov in v drugih samoupravnih in družbenih organizacijah še bolj organizirano podpre te spremembe. Ne gre namreč le za spremembe ozkosrčnih ocen o kulturi, ampak za korenite spremembe življenjskih in delovnih pogojev, teženj in možnosti delovnega človeka.
Torek, 2. oktobra
V Beogradu se je začel zbor svetovne banke in mednar 'd-nega monetarnega sklada. Udeležence je na začetku pozdravil predsednik Tijo.
Predsedstvo RK SZDL je opredelilo naloge socialistične zveze pri dograjevanju delegatskega sistema in obravnavalo gradivo za volilno sejo republiške konference — med njimi dokument o uresničevanju Titove pobude pri poglabljanju družbene vloge SZDL.
Sreda, 3. oktobra
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je opredelilo naloge sindikatov pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja.
Predsedstvo RK ZSMS je obravnavalo poročilo o uresničevanju delegatskega sistema v SRS.
' \
V zbirki knjižnica SINDIKATI založbe Delavska enotnost je izšla brošura št. 22
Franc Križaj:
RAZUMLJIVE INFORMACIJE
Naročite jo na nab av: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali kupite v naši knjigarni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.
V______________________________________________S
Ljudje med ljudmi
6. oktobra 1979
stran 6
Ob letošnji trgatvi v Goriških Brdih
Dobra trgatev obeta dobro bero
Andrej Agnič
Kot v vsefi vinorodnih krajih je bil minuli teden tudi v Goriških brdih v znamenju trgatve. Vse, kar leze in gre, je bilo v vinogradih. Nadpoprečno bogata letina je marsikomu povzročila preglavice. Tokrat namreč vinogradnikom ni zagodlo vreme, ampak pomanjkanje obiralcev in predvsem počasen prevzem grozdja v kleti v Dobrovem. Delavci in nova mehanizacija niso bili kos rekordni letini — 1.400 vagonov ali 14.000 ton grozdja. Tudi več kilometrov dolge kolone traktorjev s prikolicami, polnimi grozdja, so se z vseh smeri po polžje premikale proti kleti. Marsikdo, zlasti tisti, ki so vozili grozdje rebule, So morali čakati tudi do 24 ur. Razpoloženje kmetov je bilo seveda temu primerno. Vendar preklinjanje ni kaj prida zaleglo: delavci so delali v kleti tudi po 17 in več ur na dan in to v več kot podvojeni zaseubi. Kljub vsemu hitreje ni šlo. V zadrugi je menda posebna komisija pripravila načrt, po katerem naj bi sprejeli vsak dan 80 vagc iov, pa so jih prevzeli cel > 130 na dan in še so bile vrste neskončne. Očitno ni bil dovolj le lep načrt. Kmetje so se tako lahko tolažili le s tem, da v nekaterih kleteh po Jugoslaviji čakajo na oddajo grozdja tudi po tri dni.
Pa pustimo spodrsljaj, ki je že mimo in ki se vsako leto ponavlja. Večina kmetov je ob tako dobri letini, kot je bila letošnja, bržčas že pozabila. Vseeno pa napake ob prevzemu grozdja morda le kažejo, da nova organiziranost kmetov v zadrugi še ni obrodila vseh sadov.
O novi organiziranosti zadrug nam je pripovedoval vodja splošnega sektorja zadruge Viljem Mišigoj. Toda najprej nekaj podatkov iz osebne izkaznice KZ Goriška brda. Zadruga združuje 1.450 hektarjev vinogradov, ki so last 1.150 kmetov. Lastnih površin ima zadruga 150 hekta--ov. Zaposlujejo 300 delavcev. Organizirani so v tri TOZD in eno TZO (temeljno združeno organizacijo), ki ima enak status kot TOZD.
»Večina kmetov je že dolga
Na soncu in na vetru se je na prikolicah medilo grozdje tudi po 24 ur.
Po tri in pol tone grozdja na prikolici — vsak vinogradnik jih pripelje nekaj!
leta povezana z zadrugo. Včasih so jim rekli kooperanti in že deset let je med njimi in zadrugo obstajala nekakšna dohodkovna povezanost«, je pripovedoval Viljem Mišigoj. »Bilo pa je vedno mnogo pripomb, zlasti na delitev ostanka dohodka. Kooperanti so bili prepričani, da si zadruga vse storitve krepko zaračuna, da napolni vse sklade, tisto pa, kar ostane, šele deli z njimi.«
Morda je bilo v tem tudi nekaj resnice.
»Zakon o združenem delu je omogočil, da se tudi dosedanji kooperanti bolj samoupravno
organizirajo. Tako smo v začetku leta sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi treh TOZD in temeljne zadružne organizacije. S kmeti smo letos sklenili dogovor o delitvi skupnega prihodka in medsebojnem kreditiranju. Vsaka TOZD in TZD dobi od prodaje tak delež, kakršnega je prispevala v TOZD prodaja, ki realizira celotno prodajo zadruge. Na podlagi petletnih izračunov, kjer smo upoštevali živo delo ter delovna sredstva in material skupne proizvodnje, smo dobili ključ za delitev po TOZD oziroma TZO. Tako proizvajalci grozdja, to je TZO in TOZD
lastna proizvodnja dobijo 62 odstotkov celotnega prihodka, iz katerega pa mora TZO pokriti tudi obveznosti — rezervni sklad, poslovni sklad in sklad skupne porabe pa prispevek za skupne službe. Kmetje ob oddaji dobijo le akontacijo, ki znaša približno 80 odstotkov končne cene. Letošnja akontacija znaša po TZO za rebulo 0,54 din za sladkorno stopnjo, kar v poprečju pomeni 9,1 8 dinarja za kilogram grozdja.«
In kmetje? Nova organiziranost se jih je šele dobro dotaknila. Še vedno imajo na ustih in tudi v mislih kooperantski odnos.
Fabijan Koršič, sicer delavec v Anhovem, je tisti dan trgal v svojem vinogradu
To, da imajo dolžnost in pravico soodločati o vseh stvareh, še vedno ni prišlo v njihovo zavest. O tem zgovorno priča razgovor v nekem vinogradu. Lastnik se je razburjal nad organizacijo oddaje in nad razliko med cenami grozdja in cenami vina.«
»Skoraj šestkrat več plačam za liter vina v gostilni, kot dobim za grozdje. Tudi organiziranost pri oddaji je slaba. Odgovorni slabo delajo.«
»Nisi tudi ti član temeljne zadružne organizacije?« ga je vprašal eden od obiralcev.
»Da.., pa?«
»Kaj si pa naredil, da bi bilo
bolje? Imaš vso pravico!«
Ob tem pa je kljub vsemu treba nekaj pripomniti: nova organiziranost je še zelo mlada in ni tako trdna, kot je tista v TOZD, saj upošteva le ozke interese sicer samostojnih kmetov. Večina članov TZO je tudi zaposlenih, tako da je vinogradništvo zadnje le dopolnilna dejavnost. Prav zato je njihova pozornost vse preveč usmerjena v končni učinek in še vedno premalo v boljšo organiziranost, ki lahko ta učinek bistveno poveča.
Domača pamet je cenejša

Janez Sever
Med tiste redke delovne kolektive, kjer tudi v resnici cenijo vsako izboljšavo, predlog ali idejo o povečanju proizvodnje, prihranku materiala in časa, boljši organizaciji delg, vsekakor sodi kolektiv Tovarne stikalnih naprav v Mariboru. V tem kolektivu že leta delavci s svojimi predlogi bogatijo skupne napore za še.večje uspehe, uvajajo novosti in izboljšave, ki so kolektivu prihranile mnogo denarja. O tem, kako so organizirali inovacijsko dejavnost, smo se pogovarjali z FERDOM VTIČEM, predsednikom konference sindikata.
— Vaš kolektiv po številu zaposlenih ne sodi med »velike«, kar pj zadeva inovacije, vas uvrščajo v slovenski vrh.
»V naših šestih temeljnih organizacij h je zaposlenih kakih 1.200 delavcev,- Ko smo pred časom arutliziraji število naših
inovacij, smo ugotavljali, da skoraj vsak tretji delavec prispeva kakšen predlog. Spodbudno je, da je med inovatorji vse več mladih, med predlagatelji pa so tudi ženske.
Trdno sem prepričan, da je mogoče v vsakem kolektivu, v vsakem delovnem procesu in pri vsaki'posamezni fazi	še kaj
' izboljšati. To pri nas uspešno dokazujemo že dolga leta.«
— V TSN ste začeli spodbujati inovacijsko dejavnost že t krat, ko so dri md na veliko ki povali tujo j et.
»Tudi del n : proizvodnje je slonel na K dosežkih, zato smo lahko tuu; ugotavljali. L. je to drago. Zato je vodstvo kolektiva začelo spodbujati naše delavce, naj sami začno razmišš-Ijati, načrtovati in skupaj z našo razvojno službo bogatiti proizvodni program. Kmalu smo •ugotovili, da je domačq pamet
cenejša. Poglejte, v vseh teh desetih letih je prišlo samo do enega večjega spora, ko dva predlagatelja nista bila zadovoljna z ocenitvijo. Toda tudi ta spor smo sami uredili.«
»Kolikor poznamo slovenske razmere na tem področju, se redko dogaja, da bi vsak predlog tako hitro obravnavali in! ga upoštevali.«
»Po našem pravilniku mora posebna komisija vsak predlog rešiti v 100 dnevih, če seveda ne ore za predlog, ki terja zahtev-- strokovno analizo. Tudi olat je dokaj dobro ureje-ik predlagatelj prejme jionasto značko inovatorja, tisti, ki da več predlogov je deležen srebrne, najučinkovitejši pa zlate. Lani je dobil zlato značko strugar FELIKS ČUČEK. Za enkratni predlo^ dol predlagatelj takojšnje priznan ■ denarju, sama inpvačij.a pa je ocenjena
po obračunu gospodarske vrednosti.«
— Ko se ozirate po prehojeni poti, je verjetno ostalo tudi kaj takega, kar ni spodbudno.
»To je bilo v začetku. Drobne zamere, češ, kaj me boš učil, in tako naprej. K sreči smo to hitro odpravili in naši strokovnjaki te dejavnosti ne ovirajo, kat se to morda dogaja drugje. Še več, v naši sekciji inovatorjev Organiziramo strokovne pogovore in analize, tako da lahko vsak član ugotovi, ali je na pravi poti ali pa caplja za drugimi. Poleglega—‘.o sklenili, da mora vsak delavec oddati predlog pod šifro, tako da nihče ne ve, kdo je predlagatelj. Da bi nase delavce še dodatno nagradili, člani naše sekcije obiskujejo vse večje tovrstne prireditve, od sejmov do različnih sre^ čanj z drugimi inovatorji. Tako je, na primer, zdaj nif referent ’a inovacije v SaraL.u .ia
inovacij.«
— Vi ste bili med prvimi, ki ste zaposlili posebnega človeka za to delo. Marsikje trdijo, da se to ne izplača.
»V našem kolektivu smo doslej obravnavali na stotine predlogov. Prijavili smo tudi več patentov — zadnji letošnji predlog ima zaporedno številko 120. Torej gre za obsežno delo, ki ga tako mimogrede nihče ne more opravljati. Poleg tega smo ugotovili, da je strošek za plačilo delavcu, ki to delo opravlja, mnogo manjši od stroškov, ki bi nastajali zaradi nesporazumov, zamud in anarhije.
Prav zato smo tudi uspeli skrajšati čas, ki preteče od prijave predloga do uporabe. In verjemite, da so naši delavci predlagali veliko izboljšav, ki so kolektivu prinesle debele denarje, s tem pa seveda tudi predlagateljem.«
Zadrege cementarjev trajajo, rešitve le na papirju
Kdaj konec agonije?
GOSPODARSKI KOMENTAR
Dobro poslovanje, toda...
Ivo Kuljaj
Boris Rugelj
Agonija cementne industrije še kar traja. To je poglavitna ugotovitev, ki jo je bilo mogoče izluščiti na minuli seji republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, na kateri so vnovič pretresli »cementno zadrego« .
Prevzaprav ne vemo, kje bi začeli. Zgodba je namreč stara in je počasi začela dolgočasiti že tiste, ki so bili svojčas zavoljo nje skoraj na robu obupa. Kar zadeva Anhovo, se ni uresničilo skorajda nič, kar so začrtali. Govorimo o sanacijskem programu, ki naj bi bil za anhovski kolektiv izhod iz lanske več kot 190-mili-jonske izgube. Anhovci še vedno plačujejo fjrorrtetni davek na mazut, še vedno niso uvrščeni v tako imenovano kategorijo velikih odjemalcev električne energije, s prometnim davkom na cement v prodaji na drobno je še vse po starem in, slednjič, cena cementa še vedno z velikim zaostankom — caplja za cenami proizvodnih stroškov. Zastavlja se vprašanje, ali je potemtakem sploh smiselno dajati še dodatna sredstva za izdelavo sanacijskega načrta.
Kar zadeva sklicevanje nekaterih odgovornih dejavnikov na preostale rezerve anhovske delovne organizacije, velja zapisati, da je tudi teh res še nekaj. Delavci cementarne jih vidijo v izpolnjevanju začrtanega letnega plana, ki so ga ob polletju dosegli samo 41-odstotno. To pa je tudi vse, pravijo. Vsi drugi vzroki za namili jonsko izgubo ob polletju so zunanje narave, na ka-
tero v Anhovem nimajo niti najmanjšega vpliva. Prav tako si delavci ne morejo kaj prida pomagati ob dejstvu, da znašajo obresti odplačil 2,5-milijardne investicije skupaj z amortizacijo približno 40 odstotkov v strukturi cene cementa. Če k temu prištejemo še 50 odstotkov, kolikor pomenita v ceni cementa mazut in električna energija in če vemo, da vse to še zdaleč ni vse, potlej izguba res ni presenetljiva.
Pa vendar v Anhovem še niso vrgli puške v koruzo. Z vsemi močmi si prizadevajo, da bi le premostili zdajšnje razmere. Pri tem jim stoji ob strani tudi sindikat gradbenih delavcev, ki je na minuli seji sprejel več odločnih sklepov, da bi cementarni Anhovo pa tudi Trbovlje vendarle končno splavali na zeleno vejo. Republiški odbor sindikata delavcev bo v najkrajšem času sklical posvet najodgovornejših republiških dejavnikov — od gospodarske zbornice, sekretariata za industrijo, komiteja za tržišče in cene, zavoda za plan, banke do skupščine sovlagateljev v novo anhovsko cementarno — da bi skupno vendarle našli rešitev nekaterih žgočih vprašanj.
Ta čas je v zveznem izvršnem svetu vloga Anhovega za 22-od-stotno zvišanje cene cementa. Bržčas je nesmiselno pričakovati, da bi zvezni izvršni svet ugodil anhovski prošnji, še zlasti zaradi tega, ker ima malo skupnega s prizadevanji proizvajalcev cementa v drugih republikah, ki imajo ugodnejše pogoje pridobivanja dohodka. Zavoljo tega je v
republiškem odboru prevladovalo mnenje, da bi naj probleme domače cementne industrije vštevši določanje cene cementa reševali doma. Predlog je utemljen tembolj, ker oba slovenska proizvajalca cementa namenjata svoj proizvod izključno domačemu trgu.
Položaj v Trbovljah je nekoliko boljši. Tudi trboveljska cementarna posluje z izgubo, čeprav stalno povečuje proizvodnjo. Trboveljčani so pred 1,75-milijardno investicijo in jih trenutni položaj cementne industrije še kako moti. Vprašanje je namreč, kje dobiti sovlagatelje, kajti lastnih sredstev je zavoljo razumljivih razlogov bore malo. Kdo bo še v takšnih razmerah vlagal v cementno industrijo, se sprašujejo. Bržčas je vprašanje več kot utemeljeno, kajti ne smemo pozabiti, da imajo sovlagatelji v Anhovem kaj bridke izkušnje. Namesto da bi imeli zagotovljen cement in da bi poleg tega še oplemenitili vloženi dinar, morajo zavoljo sistemskih in drugih spon pokrivati veliko izgubo. Vendar republiški odbor tega sindikata kljub vsemu sodi, da ne kaže metati puške v koruzo zato pa še bolj zavihati rakave, da bi se dokopali do trajnih rešitev, ki bi zagotavljale boljše čase cementni industriji, s tem pa tudi sovlagateljem.
V Tovarni meril se stanje izboljšuje
Sadovi trdega dela
Adolf Ankon
Po težavah v poslovanju, posledica katerih je bila izkazana izguba na dohodku v letih 1976 in 1977, je SLOVENIJALES — Tovarna meril iz Slovenj Gradca sedaj že leto in pol v sanaciji. Sanacijski program je naložil kolektivu težke in odgovorne naloge, toda lahko ocenjujemo, da so zadovoljivo opravljene, čeprav sanacija še traja.
Že leto 1978 je bilo zaključeno z malo akumulacijo, rezultati poslovanja v prvem polletju letošnjega leta pa kažejo še ugodnejšo sliko. Razmeroma ugodno dosežena akumulacija pa bo sicer v glavnem zadoščala le za redno odplačevanje v preteklosti sprejetih obveznosti iz investicijskih zadolžitev, vendar je tudi to dober uspeh. Tako je bilo v letošnjem letu odplačanih že za 11.245.000 din glavnic in obresti po kreditih, ki jih Tovarna meril koristi,, kar pa še ni vsa obveznost. Veljalo bi omeniti, da je s sanacijskim programom bilo predvideno tudi ustrezno reprogramiranje kreditov, kar pa prakitčno ni bilo realizirano.
V letošnjem prvem polletju je bilo doseženega celotnega prihodka v višini 114.150.000 din ali 98 % več kot lani v istem obdobju in 28 % nad planom. Pomembno je, da je tako ugodno razmerje doseženo tudi v delitvi, saj je bil dohodek dosežen v višini. 57.900.000 din ali 116 % več kot lani in 26 % nad planom. Ob
tem pa so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo narastla za 43 %. Toda kljub temu so znašali povprečni neto osebni dohodki na delavca le 6.015 din, kar je še vedno za 10 % pod republiškim in občinskim poprečjem. Akumulacija za prvo polletje znaša 10.866.000 din, kar je le nekaj več, kot je znašala po zaključnem računu za leto 1976 izguba. Pomembno za prvo polletje tega leta je tudi, da je bila likvidnost zadovoljiva, saj so tovrstni problemi letos pestili veliko OZD in tudi poslovnih bank. To je med drugim tudi posledica ugodne in tekoče prodaje izdelkov ter zmanjšanja vseh zalog.
Tovarna meril je tudi tradicionalni izvoznik. Letos so v prvem polletju izvozili za 12,000.000 din izdeklov, kar smatrajo za uspeh, saj je bilo v zimskem času izredno veliko problemov pri oskrbi proizvodnje s suhim lesom, kar se je odrazilo na poslovnem rezultatu TOZD Les, ki je manj ugoden od ostalih dveh TOZD v sestavu Tovarne meril.
V TOZD Les so najslabši pogoji za proizvodnjo, kadrovski problemi so najbolj pereči, fluktua-cija delavcev je največja in proizvodna oprema je najbolj dotrajana. Zato je bilo doseženega v tem TOZD za polovico manj dohodka na zaposlenega kot v TOZD Plastika in TOZD Kovine. V okviru sanacije velja poleg splošnih nalog torej posebna skrb prav TOZD Les.
Dobri rezultati, ki jih kolektiv Tovarne meril dosega v zadnjem času, so predvsem rezultat rasti storilnosti in produktivnosti, pametne tržne politike in pravilne programske usmeritve. Kot novi program je potrebno omeniti proizvodnjo računalniške periferije — video terminalov KOPA in mikroračunalnikov iz programa KOPA, ki so si v kratkem času našli mesto tako v Tovarni meril kot tudi na našem tržišču. Doseženi rezultati niso posledica novih investicij, ampak je obnova opreme in tehnološka posodobitev proizvodnje še nadalje naloga sanacije. Število zaposlenih je že dve leti praktično nespremenjeno in se giblje okoli 530 delavcev. Polletni rezultati uvrščajo Tovarno meril glede na celotni prihodek na deveto mesto med 23 proizvodnimi DO v sestavi SOZD SLOVENIJALES po realiziranem izvozu pa na deseto mesto, kar je za štiri mesta ugodneje kot pred dvema letoma.
Danes v Tovarni meril lahko trdijo, da se z dobrim planiranjem, zavzetim delom vsega kolektiva in urejenimi samoupravnimi odnosi da sanirati tudi tako težko situacijo, kot je bila še pred nedavnim.
V prenekaterem kolektivu je razprava ob polletnih rezultatih gospodarjenja izzvenela v vzdih — »Da, če ne bi bilo potrebno odplačevati anuitet, potem bi rezultati bili povsem drugačni.
Marsikje bi bili celo pozitivni, toda anuitete za najeta posojila za gradnjo novih tovarniških prostorov, nakup strojev itd., so marsikje krepko presegle čisti dohodek. Res je, da so anuitete presegle čisti dohodek tudi zavoljo zunanjih vzrokov, zavoljo katerih bi — če bi jih odpravili, kar pa ni v moči delavcev —lahko bil dohodek znatno večji in poslovni rezultati pozitivni. Slabo preračunane lastne zmožnosti pri finansiranju razvojnega načrta, slabe tržne raziskave ter ne nazadnje tudi slabe pogodbe z dobavitelji opreme ter izvajalci investicijskih del so pogosto krive za premajhen dohodek, ki ne more pokriti vseh stroškov in obveznosti ___
Marsikje pa so se kolektivi
preprosto zagnali v širjenjeproi-zvodnih zmogljivosti, ne da bi imeli zagotovljenih dovolj kakovostnih investicijskih sredstev. Nekaj so k temu pripomogli tudi dokaj ohlapni predpisi glede tega, kaj so »lastna sredstva« delovne organizcaije oziroma investitorja. Toda večinoma kolektive zanese tako imenovana investicijska mrzlica, češ, kar gradimo nove zmogljivosti, bomo že izplavali, saj so anuitete (zavoljo inflacije) vsako leto manjše. Pri tem najemajo posojila mimo vsake razumne mere — kajpak, saj lastnih virov nimajo—pa tako za celotni znesek investicije kolektivi pogosto prispevajo »iz svojega žepa« le nekaj odstotkov. Vsa preostala sredstva so si sposodili pri domačih bankah, v tujini ter pri dobaviteljih opreme (v zanemarjujočem odstotku so jih prispevale druge temeljne organizacije kot soudeležbo).
Sovlagatelji in pa temeljne organizacije iz iste OZD ali SOZD potem takšnemu kolektivu po-
magajo premeščati izgubo, nastalo zavoljo zaletavosti pri najemanju posojil. Toda takšna solidarnost pravzaprav ni tista solidarnost, ki so jo načrtovali se-stavljalci zakona o združenem delu. V določenem smislu je njeno nasprotje, kajti breme odplačevanja anuitet se preloži samo na dodatna ramena, bistveno laže pa zavoljo tega sploh ni! Nasprotno, obremenjuje tudi temeljne organizacije, ki priskočijo na pomoč, kajti sredstva, ki jih morajo namenjati za pokrivanje izgube zaletavega partnerja, bi lahko prav gotov mnogo koristneje uporabili. Tudi za združevanje v skupne naložbe, kar bi investitorjem, deležnim teh sredstev, močno povečalo vsoto tako imenovanih kakovostnih investicijskih sredstev. To pa bi bilo zanesljivo mnogo bolje kot sodelovati pri podpiranju zaletavih in nepremišljenih gospodarjev.
Ob 26. sejmu elektronike v Ljubljani
Združeno znanje
Andrej Agnič
Zanimanje za ljubljanski sejem elektronike je tako med domačimi kakor tudi med tujimi proizvajalci elektronske opreme iz leta v leto večje. Na 26. sejmu elektronike, ki je bil minuli teden na Gospodarskem razstavišču, je sodelovalo skupno 545 razstav-Ijalcev, kar pomeni 16 odstotkov več kot lani. Od tega je sodelovalo 437 tujih razstavljalcev iz 20 držav. Za letošnji sejem bi lahko rekli, da ponazarja pohod elektronike v industrijo in tudi v domala vsa področja našega življe-
nja. Veliko število razstavljalcev, posebno tujih, dokazuje tudi našo odprtost svetu in zanimanje za najsodobnejše dosežke na tem področju. Izredno število obiskovalcev pa to še posebej potrjuje.
Zelo velik de! razstavnega prostora je izpolnila slovenska Iskra, eden naših naj večjih proizvajalcev elektronske opreme. Svoj poudarek sejmu je letos dalo računalništvo, ki ga v Iskri tako so poudarili na tiskovni konferenci, zelo. uspešno razvi-
jajo v tesnem sodelovanju z El Niš in Rudi Čajevec — Banjaluka. Poudarili so tudi, da ^potrebnim znanjem pri nas prav gotovo razpolagamo in da bomo, v kolikor nam ga bo uspelo združiti, v nekaj letih že zmožni izdelati povsem domač računalnik neodvisno od tujih licenc in kooperacije. To pa pomeni, da bodo v bližnji prihodnosti prav te tri sestavljene organizacije lahko pokrile velik del domačih potreb po računalnikih.
20 let delovne organizacije » Varnost«
Skromno in uspešno
'Marjan Vrabec
Dnevno srečujemo, posebno v jutranjih urah, može v uniformah, ki hitijo na delo ali pa domov. Na svojih kapah imajo značilen grb s Triglavom in rdečo zvezdo in napisom »Varnost«. To so delavci, ki združujejo svoje delo v delovni organizaciji »Varnost«, Ljubljana, ki je prav te dni slavila 20-letnico ustanovitve.
Leta 1959. se je iz majhnega podjetja »Ključar« v Ljubljani s sedmimi zaposlenimi delavci razvila druga največja jugoslovanska organizacija za čuvanje družbenega premoženja, v kateri danes združuje delo nad 2.400 delavcev. Čeprav je varovanje družbenega premoženja njena osnovna dejavnost, pa opravljajo njeni delavci za združeno delo še varnostne, vratarske, receptorske, požarno-varnostne, pozorniške, telefonske in informacijske storitve. Poleg tega pa se ukvarjajo tudi s servisiranjem gasilskih aparatov in naprav,
proizvajajo varnostne ure, poizkusni proizvodnji pa imaj že signalne in elektronske m prave za sodobno varovanj premoženja.
Danes varujejo premoženje 421 organizacijah združeneg dela na območju 40 občin Slove nije.
Njihova specifična dejavnos in posebne delovne razmere -saj večina dela takrat, ko mi pc čivamo — zahtevajo vrsto prila gajanj, usklajevanj in iskanj ustreznih organizacijskih in sa moupravnih rešitev. Prav v le tošnjem letu so se skladno z za konom o združenem delu reor
ganizirali tako, da je danes organiziranih 13 TOZD, od katerih je 12 za fizično varovanje premoženja in 1 TOZD za tehnično zaščito. Iskanje izvirnih rešitev v družbeno-ekonomskih odnosih jih je navedlo na oblikovanje skupščin uporabnikov storitev, s katerimi enakopravno rešujejo
skupre probleme.
Ko so zbrani delavci obravnavali prehojeno 20-letno pot, so med oceno vpletli tudi vrsto problemov, s katerimi se ubadajo. Vsekakor je najbolj pereča kadrovska problematika. Za dvig strokovnosti in ustrezne družbe-no-politične kvalitete, ki jo varnostnik mora imeti, morajo še veliko storiti. Že sedaj ob svoji službi opravljajo vrsto obveznih tečajev iz službe zavarovanja, gasilstva in telefonije. Namen pa imajo ustanoviti ustrezni center in to dejavnost vsebinsko dvigniti.
Samoupravna reorganizacija je zahtevala aktivno družbenopolitično življenje. Vse družbe-no-politične organizacije se vključujejo s svojimi programi in aktivnostjo v razreševanje njihove skupne problematike.
Kulturna akcija
Iz prakse za prakso
II. svobodna slikarska akademija Krke
Kako pripravimo v OZD kulturni načrt (III)
V prvih desetih oktobrskih dnevih poteka v Novem mestu II. svobodna slikarska akademija pod pokroviteljstvom KRKE, ki se je udeležuje 21 slikarjev. KRKA organizira to akademijo, da bi obogatila kulturno življenje v tovarni; prisotnost in delo slikarjev naj prispeva k bogatitivi estetskega občutja in da bi delavci bolje razumeli likovne stvaritve.
Lansko akademijo, na kateri je sodelovalo šestnajst slikarjev, je likovni kritik Janez Mesesnel ocenil takole:
»Hvalevredna pobuda tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta, ki je letos v jeseni priredila specializirano umetniško kolonijo z naslovom I. slikarska akademija, je rodila obilen in pretežno zdrav sad. Šestnajst udeleženih slovenskih slikarjev je pristalo na tehnično omejitev ali če hočete specializacijo, deset dni slikalo v čistem akvarelu pokrajino ob Krki in risalo bodisi izreze iz narave ali izbrane, zanimive primere stare ljudske arhitektur pa tudi žanr. Udeleženci J. Centa, R. Hlavaty, L. Koporc, M. Kugler, M. Lo-renčak, F. Mayer, I. Mole, F. Peršin, D. Plestenjak, E. Sajovic, F. Slana, J. Šibila, Č. Škodlarin J. Trpin so v tem času naslikali poprečno vsak ducat slik in nam ustvarili manjšo, ne povsem popolno, vendar zanimivo retrospektivo novejšega slovenskega krajinskega akvarela.
Tudi za same udeležemce je bil to v marsikaterem primeru zanimiv in zahteven preizkus. Dolgoletna specializacija v morebitni drugi tehniki jim je pri čistem akvarelnem likarstvu povzročila marsikatere težave. Tudi temuje pripisati, da sicer solidna raven ni izenačena, temveč, da izstopajo pretežno že znani moj-
stri slikanja na mokro. Tako je R. HLAVATV SLIKAL Gorjance v jesenskih barvah podobno kot svoj Kras, le v bolj zamolklih tonih; F. Peršin slika v lastni, izrazito tonski maniri, a kultivirano razpoložensjko, zadržane svetlobe med dnevom in nočjo; zamolkle temnine v izrezih D. Plestenjakove sodijo že k njenemu osebnemu načinu, neredko maniri, vselej sveži pa so rezi, kompozicije in ritmi, kot v olju, le še bolj trepetavo, lazur-nejše, tonsko bogatejše in po frakturi in teksturi bolj razgibane so takrat krajine J. Šibile; razen dobrih, krepkih risb, katerih v Ljubljani niso razstavili, je L. Koporc prispeval nekaj barvitih, izrazno za spoznanje poudarjenih toplih krajinskih izrazov; kar šablonsko v tehniki in postopku zelo na hitro a dokaj sveže in z zamahom se je odzval v tehniki na prirodne predloge P. Adamič; M. Bizvičar pa je naredil iz ceza-uovske analitične krajine dekorativno shemo. Prispevki drugih so na zadovoljivi ravni, a za pravo sodbo o zmožnostih vseh sodelujočih bi bilo najbrž treba okvir razširiti tako, da bi lahko slikali tudi v bolj »slikarskih« tehnikah gvaša in akvarelne tempere.«
Krka želi, da bi udeleženci drugega srečanja tako kot na prvem samoniklo pokazali poetičnost dolensjke krajine, njene značilnosti, skratka zemljo in človeka, ki na njej prebiva.
Letos za risarske tehnike ni omejitev. Po lastnem preudarku lahko vsak izbere tehniko, v kateri bo najpopolneje izrazil svojo likovno izpoved. Razstava del, ustvarjenih na akademiji, bo takoj po njenem zaključku.
Udeleženci akademije preživljajo teh deset dni v Dolenjskih
Toplicah in Šmarjeških Toplicah, kjer jim KRKA nudi brezplačno oskrbo. KRKA je prevzela tudi vse stroške postavitve razstave, zagotovila pa je tudi slikarske materiale. Od vsakega udeleženca bo odkupila po eno delo, eno pa bi vsak avtor brezplačno odstopil KRKI. Člani delovne organizacije KRKA imajo po dogovoru prednost pri odkupu razstavljenih oziroma na akademiji ustvarjenih del.
Čeprav pomeni organizacija druge slikarske akademije za KRKO popolno amaterstvo in sloni le na priporočilu »čimbolj prbližati kulturo delavcu«, pa temu vendarle ni tako. O tem priča obisk lanske razstave pa tudi število odkpljenih del.
Na letošnji II. svobodni slikarski akademiji sodelujejo: Jože Centa, Evgen Sajovic, Franc Peršin, Ferdo Mayer, Jože Trpin, France Slana, Robert Hlavaty Franc Peršin, Cita Potokar, Izidor Mole, Miša Pengov, Janez Šibila, Branko Suhy, Franc Godec, Lojze Perko, Milan Rijavec, Sonja Vončina-Šegula, Evgen Kaljanec, Herman Gvardjančič, Milan Lorenčak in Janez Kovačič.
Otvoritev razstave najboljših del, ki jih bodo slikarji ustvarili med desetdnevnim bivanjem na Dolenjskem, bo v četrtek, 11. oktobra, obT7. uri v avli stavbe KRKE v Ločni. Ob tej priložnosti bo kulturno-umetniško društvo KRKE izvedlo tudi krajši program. Razstava bo kasneje postavljena tudi v drugih prostorih KRKE v Novem mestu in v Ljubljani.
Nova šola v Veliki Polani
Štefan Prša ~	\
Na Ogradih so Polančanci včasih imeli vrtove, zdaj ste si ta prostor prilastili vi. Sejte dobro seme na njem, ki bo obilo obrodilo!
Tako je zapisal velikopolanski rojak in pisatelj Miško Kranjec v literarno glasilo »Mladi Polanec«, ki so ga izdali učenci osnovne šole Velika Polana ob otvoritvi nove šole z vrtcem. Prav pisatelj Miško Kranjec je tudi prerezal simbolični trak ob otvoritvi te nove šole na krajevni praznik v začetku meseca oktobra, in prav on je na isti dan leta 1977 vgradil temeljni kamen zanjo.
Trud vseh vaščanov krajevnih skupnosti Polana in Hotiza, vseh 25 članov kolektiva prosvetnih delavcev in vseh družbenopolitičnih dejavnikov v teh dveh krajevnih skupnostih je bil poplačan. Slednjič so nadomestili neustrezne prostore treh šol — v Veliki Polani, Mali Polani in v Hotizi. V zadnjih letih se je precej povečalo število šoloobveznih otrok na tem območju lendavske občine. Že polnih osemnajst let pa so se trudili, da bi rešili otroke in starše strahu, saj so v stari šoli v Veliki Polani, ki je bila zgrajena leta 1914, že pred leti morali zavarovati strop z mrežo, ker je odpadal omet.
Investicija v novo šolo, ki je
bila predvidena v višini 18 milijonov din, se je do dograditve šole povečala na 25 milijonov, Ker pa sredstva niso bila zagotovljena pravočasno (600000 din je bilo potrebno dodatno zagotoviti za sofinanciranje komunalnih priključkov), šola ni bila dograjena do lanskega 29. novembra, kot je bilo predvideno, marveč šele v letošn jem oktobru.
Vaščani pa so skupaj z učenci opravili mnogo prostovoljnih delovnih ur za ureditev okolice.
Zdaj že poučujejo v novi šoli, v katero prihajajo učenci iz štirih vasi: Mala Polana, Velika Polana, Brezovica in Hotiza. Nova šola z otroškim vrtcem je doslej največja gradnja v Veliki Polani in velika pridobitev za tukajšnje krajane.
Branko Pungartnik
Vprašanjem kulturne politike, vsebine in oblik kulturnega delovanja v OZD in TOZD logično sledijo seveda vprašanja, kako načrtovati materialno in kadrovsko podlago organizacije kulturnega življenja delavcev, ki jo je treba upoštevati pri izdelavi kulturnega načrta.
. Vsak kulturni načrt mora biti tudi materialno ovrednoten in zanj morajo biti zagotovljena predvidena sredstva. Naša naloga je torej, da v osnovni organizaciji sindikata spodbudimo obravnavoo tem, koliko sredstev bomo namenili za potrebe kulturnega življenja v delovni organizaciji. Ta obravnava pa bo tem bolj stvarna, čim konkretnejši bo predloženi kulturni načrt.
Naj navedemo primer: če je komisija za kulturo pri osnovni organizaciji zveze sindikatov na podlagi ugotovljenih mnenj delavcev predvidela, naj bi ustanovili v delovni organizaciji enoto vzajemne knjižnice, bo to navedla v osnutku načrta s pristavkom, da znaša pristopni delež 10.000 din (po samoupravnem sporazumu mariborske vzajemne knjižnice). Če izvršilni odbor sindikata teh sredstev ne more ali noče zagotoviti, pač v tem letu vzajemne knjižnice v delovni organizaciji še ne bo. Na enak način komisija ovrednoti v osnutku načrta tudi vse druge previdene kulturne akcije, denimo: stroške nabave brezplačnih abonmajskih vstopnic za SNG ali za odkup posameznih predstav; znesek regresa za vstopnice za popularne koncerte; honorarje za str okovne vodje amaterskih skupin; stroške nastopanja zunanjih skupin na proslavah v kolektivu; izposojnino za kolekcije likovnih razstav, itd.
V kulturni načrt je potrebno vstaviti tudi nabavo in izdelavo nujnih tehničnih pripomočkov, čeprav jih bomo realizirali prek investicijskih planov delovne organizacije. Med take pripomočke sodijo — če jih delovna organizacija še nima — zlasti: komplet ozvočenja, razstavljivi oder, razstavljivo dekorativno pročelje za prireditve, komplet panojev za likovne razstave, knjižnična omara, dodatna osvetlitev za likovne razstaveitd. Ker gre za precejšen strošek, opreme seveda planiramo v daljšem časovnem obdobju, vendar vsako leto vsaj nekaj.
Ko govorimo o sredstvih za
izvedbo kulturnega načrta predvidevamo, da osnovne organizacije sindikata teh sredstev ne bodo mogle v celoti pokriti, marveč jih bo treba večji del zagotoviti iz sklada skuprie porabe. Zato morajo sindikalne organizacije (izvršilni odbori) pravočasno predložiti predlog za dodelitev manjkajočih sredstev pristojnim samoupravnim organom — in sicer — ob sestavi letnih gospodarskih načrtov.
Ko je kulturni načrt sprejet, je izvedba v največji meri odvisna od kadrov za kulturno dejavnost v delovni organizaciji in TOZD. Temeljna pot za reševanje kadrovskih problemov na področju kulture v OZD in TOZD je vztrajno in sistematično usposabljanje čim večjega števila organizatorjev kulturnega življenja. V večjih delovnih organizacijah združenega dela (TAM,MTT, Metalna, če navedemo mariborske primere) pa je obseg dela na področju kulturnega življenja tolikšen, da ga z nepoklicnimi ljubiteljskimi kadri ne bomo zmogli, zato moramo še naprej iskati rešitev v zaposlitvi poklicnih organizatorjev kulturnega življenja, ki bodo skupaj z ustreznim številom neprofesionalnih organizatorjev skrbeli za uresničevanje sprejetih načrtov kulturnega dela.
Komisija za kulturo pri občinskem svetu ZSS Maribor razpolaga z mnogimi načrti kulturne aktivnosti v OZD. Med temi je izbrala za primer kulturni načrt delovne organizacije »Svila« Maribor za leto 1978, ker je opremljen že s stroškovnikom. Sicer pa tega načrta ne morejo uporabiti kot vzorec vse organizacije združenega dela, saj je »Svila« manjša delovna organizacija. Vendarle si oglejmo ta primer kulturnega načrta v prak-si.
Za nabavo 30 abonmajskih gledaliških vstopnic (za abonmaje A in B sezone 1979—80), so načrtovali 11.500 din in predvideli, da se bo izpopolnil sistem uporebe teh vstopnic po TOZD.
Za regresiranje vstopnic za popularne koncerte, ki naj bi jih dobili neposredni proizvajalci, so predeli 2.000 din. Predivdevali so s tem udeležbo po 20 do 30 delavcev na štirih koncertih pa tudi prispevek za udeležbo na eni izmed glasbenih predstav v centru Vatroslava Lis inskega v Zagrebu.
Za organizacijo proslav v kolektivu so načrtovali 9.000 din: za 8. marec, za 1. maj in za proslavo praznika kolektiva. Pri tem so predvideli za 8. marec sodelovanje pionirjev osnovne šole Tone Čufar, za 1. maj sodelovanje mladincev kolektiva »Svila«, za praznik kolektiva pa sodelovanje zunanjih amaterskih in profesionalnih skupin.
Za organizacijo likovnih razstav v kolektivu so namenili 4.000 din. Predvideli so razstavo tovarniških likovnih amaterjev, razstavo profesionalnih likovnikov in razstavo likovnikov-amaterjev, ki so organizirani v zvezi kulturnih organizacij. \
Načrtovali so. da bodo pridobili 170 naročnikov knjižne zbirke Prešernove družbe in pridobili iz zbiranja naročnine 2.500 din provizije.
Ker bodo organizirali izposojo knjig v tovarniški enoti vzajemne knjižnice in si prizadevali, da se poveča število bralcev, so načrtovali 7.000 din kot letni prispevek za povečanje knjižnega fonda vzajemne knjižnice mariborskih delovnih organizacij.
Brez posebne finančne postavke, torej brezplačno so načrtovali sodelovanje pri organizaciji prodajne razstave knjig v tovarniški menzi, ki jo organizira Mladinska knjiga v Mariboru.
Za honorarje tistim strokovnem delavcev, ki bi pripravili amaterske skupine kolektiva za nastope (priprava mladincev za recital) so predvideli 4.000 din.
Tudi sodelovanje pri proslavi spominske obletnice smrti Djure Djakoviča 4. julija je seveda taka naloga, ki nima finančne postavke v kulturnem načrtu.
V plan izobraževanja delovne organizacije za leto 1979 pa so zajeli nabavo in izdelavo potrebnih pripomočkov za kulturno aktivnost: knjižno omaro, komplet za osvetlitev likovnih razstav in komplet stekel za likovne razstave. Brez teh pripomočkov so načrtovali kulturni načrt v vrednosti 37.500 din.
usrednja ljubljanska prireditev ob dnevu otroKa je bila minuli torek. Med arugimi so se zbrati tudi najboljši risarjriz ljubljanskih osnovnih šol in mnoge asfaltne površine v mestu prekrili z risbami, ki so izražale njihova občutja in želje do današnjega sveta. Na trgu Marxa in Engelsa so ustvarjali učenci osnovne šole Toneta Ču-farja.
Uspešna bilanca letnih iger »TEGO«	Delavske športne igre občine Novo mesto
Lovorike za LTH Škofja Loka Srečanje v vodi
in na atletski stezi
Pred dnevi je TVD Partizan Izlake pod pokroviteljstvom tovarne Elektroelement organiziral »Letne igre SOZD TEGO«. Srečanja športnikov iz delovnih organizacij LTH, IGO, Kovina-stroj, Elektroelement in Metal-flex je uspelo tako v tekmovalnem kot organizacijskem pogledu. Mladinci TVD' Partizan Izlake so z uspešno prireditvijo dokazali, da. lahko organizirajo tudi večje športne prireditve in da bodo znali tudi organizirati igre keramičarjev Jugoslavije, ki naj bi bile predvidoma čez trileta na Izlakah.
Na letnih igrah »TEGO« je bilo doseženih več dobrih rezultatov. Videti je, da je poudarek na množični rekreaciji delavcev, ki je bil dogovorjen ob snovanju programa športno-rekreativne dejavnosti v vseh delovnih organizacijah SOZD »TEGO«, že začel dajati sadove tudi v dvigu kvalitete.
Na igrah sta po kvaliteti nekoliko odstopala LTH in Elektroe-lement, kjer že dlje namenjajo precejšnjo skrb množični rekreaciji delavcev. V drugih delovnih organizacijah, predvsem to velja za IGO in Kovinastroj, pa je ta dejavnost še v povojih.
Rezultati — PIKADO (3x5 puščic) posamezno: 1. Stanka Pintar (LTH) 64, 2. Berta An-drejevič (Metalflex) 61, 3. Vika. Repovž (Elektroelement) 61, itd. ekipno: 1. LTH 167, 2. Me-talflex 149, 3. Elektroelement 142, 4. IGO 99, STRELJANJE — moški posamezno: (20 dia-bol): l. Roman Kajtna (Elektroelement) 171, 2. Alojz Oblak (LTH) 168, 3. Dragotin Dragar (Elektroelement) 163, itd. — ženske posamezno (10 diabol): L Marta Gerželj (Metalflex) 67, 2. Fani Rupnik (Elektroelement) 67, 3. Štefka Drnovšek (Elektroelement) 66, itd. — ekipno: 1. Elektroelement 547,
2. LTH 526, 3. Metaiflex 488, 4. Kovinastroj 422, 5. IGO 364; PLAVANJE (50 m kravl) — moški posamezno; 1. Jože Lorbek (LTH) 32,9, 2. Ervin Kro-pivšek (Elektroelement) 33,2, 3. Janko Kovač (Elektroelement) 33,3, itd. — ženske posamezno: 1.Milena Brvar (Elektroelement) 38,5, 2. Irena Brečko (Elektroelement) 40,8, 3. Mojca Rant (LTH) 43,4 itd.— ekipno:
1.	Elektroelement 2:19,4, 2. LTH 2:25,1,3. Metalflex 3:16,6, 4. IGO 3:21,8,5. Kovinastroj — VLEČENJE VRVI: L Elektroelement 8 točk, 2. LTH 6 točk, 3. Metalflex 4 točke, 4. Kovinastroj 2 točke, 5. IGO — KROS — ženske: 1. Milena Brvar (Elektroelement) 8:24,0,
2.	Zdenka Bratec (Elektroelement) 8:30,0, 3. Vika Repovž (Elektroelement) 8:33,0 itd. — moški do 35 let: 1. Franc Hafner (LTH) 8:12,0, 2. Lojze Oblak (LTH) 8:20,0, 3. Marko Benedi-
čič (Metalflex) 8:27,0 itd. — moški nad 35 let: 1. Franc Žagar (LTH) 9:24,0, 2. Danilo Bantan (Elektroelement) 10:27,0, 3. Franc Polanec (LTH) 11:17,0, itd. —r ekipno: 1. LTFI, 2. Elektroelement, 3. IGO, 4. Metal-,,flex. 5. Kovinastroj — MALI NOGOMET LTH: Elektroelement — 5:3, Elektroelement : Metalflex —■ 2:5, Metalflex : LTH — 0:0, Kovinastroj : IGO — 2:4; LTH : Kovinastroj 2:0, Metalflex : IGO — 1:0. Vrstni red: 1. Metalflex, 2. IGO, 3. LTH, 4. Kovinastroj, 5. Elektroelement.
SKUPNA RAZVRSTITEV ZA PREHODNI POKAL: 1. LTH Škofja Loka 5.750 točk, 2. Elektroelement Izlake 5:650, 3. Metalflex Tolmin 4.660, 4. IGO Ljubljana 4.250 in 5. Kovinastroj Grosuplje.
A. A.
Končana je delavska šahovska olimpiada Pula ’79
Več kot 1100 tekmovalcev
<*■
V sredo, 26. septembra, so razglasili rezultate in proslavili zaključek 7. delavske šahovske olimpiade PULA '79. Na tem delavskem tekmovanju je sodelovalo več kot 1100 šahistov iz vseh delovnih organizacij Jugoslavije. Razdeljeni so bili v 203 ekipe, od katerih je vsaka štela najmanj štiri tekmovalce in po želji do dva rezervna igralca. Zasedba na tekmovanju je bila zelo močna, saj %o sodelovali velemojstri, mednarodni šahovski mojstri, mojstri in mojstrski kandidati.
Tekmovanje sta organizirala Šahovska zveza Srbije in Arena Turist iz Pule. Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno ih' orga-nizacija brezhibna. Šahisti, š katerimi smo se pogovarjali, so zlasti pohvalili športno vzdušje, to-
variške odnose in brezhibno organizacijo, ki je omogočal a, da je vsak dal od sebe največ.
Večina delovnih organizacij pa ni mogla poslati najboljših šahistov, saj je hkrati potekal šahovski turnir 2. zvezne lige in tekmovanje organizacije ZIN-VOJ. Tako so mnogi šahisti ama-
terji, zlasti najboljši odšli na ta tekmovanja.
Prvih deset mest (ekipno) so zasedli: 1. Rade Končar Zagreb 26,5 točk, 2. Zavodi Crvena zastava Kragujevac, 25,5 točk, 3. DOMGRAD Beograd 25 točk, 4. RAD Beograd 24,5 točk, 5 — 6 mesto si delita Bugojno in Inš-
titut Mihajlo Pupin s 24 točkami, 7. — 10. mesto si delijo s 23,5 točkami Rudnik Bakra Majdan-pek, Gorenje — Velenje, IEK Kostolac in EnergoinvestSTUB.
V nadaljevanju sindikalnih športnih iger občine Novo mesto za letošnje leto so bila na sporedu tekmovanja v plavanju in v atletiki. V dveh starostnih kategorijah se je v vodi pomerilo več kot 140 tekmovalk in tekmovalcev.
Rezultati:
Ženske do 25 let, 50 m prsno: 1.—2. mesto Marija Vidic (Iskra Novo mesto) in Berta Grmek (Tovarna zdravil Krka). Nad 25 let: 1. Sandra Uljčnik (Krka). Do 25 let, 50m prosto: 1. Jelka Vita-sovič(SGPPionir).Nad251et: 1. Antonija Pavletič (Krka). Štafeta 3 x 50m mešano: 1. Tovarna zdravil Krka, 2. Novoles Straža, 3. Iskra Novo mesto in 4. Novo-teks. Ženske ekipno: 1. Tovarna zdravil Krka Novo mesto, 2. Iskra Novo mesto, 3. Postaja milice, 4. Novoles Straža, 5. Novo-teks Novo mesto in 6. Pionir Novo mesto.
Moški do 35 let, prsno: 1. Bojan Bencik (Novoles). Nad 35 let: 1. Jože Turk (IMV). Do 35 let 50mprosto: 1. ZdravkoČerv (PM). Nad 35 let: 1. Pavle Uhl (Krka). Štafeta 4 x 50 m mešano: 1. Novoles Straža, 2. Tovarna zdravil Krka, 3. Postaja milice, 4. Novomontaža in 5. Iskra Novo mesto. Ekipnomoški: 1. Novoles Straža, 2. Tovarna zdravil Krka, 3. Postaja milice. 4. Novomonta-
ža, 5. Iskra Novo mesto, 6. IMV in 7. SGP Pionir Novo mesto.
Tudi za tekmovanja v atletiki so pokazali predstavniki delovnih kolektivov precejšnje zanimanje. V petih disciplinah se je potegovalo za čim boljšo uvrstitev več kot 150 ljubiteljev atletike. V teku na 60 m je slavila zmago Slavka Šimunič (Iskra, Novo mesto), na 400 metrov pa Marija Kostanjšek (Novotehna). V višino je največ skočila Marjeta Novak (Iskra Novo mesto), v daljino pa Vesna Saje (Krka). Bombo je najdlje zalučala Ivanka Hren (Iskra), medtem ko so se v štafeti 4 x 60 metrov najbolje odrezale atletinje Tovarne zdravil Krka, IMV in Postaje milice. Tudi v ekipni konkurenci so v atletiki zmagale športnice Tovarne zdravil Krka.
Med moškimi pa so slavili: v teku na 100m Milan Bratič (skupščina občine), v teku na 400m Zvone Gimpelj (IMV), v skoku v višino Davorin Rar.gus (Pionir), v skoku v daljino Brane Štrumbeij (IMV) in v lučanju bombe v cilj Ciril Ilc (Iskra Novo mesto). V štafeti 4 x 100 m so bili najhitrejši predstavniki IMV, ki so z 200 točkami zmagali tudi v ekipni konkurenci atletskega tekmovanja. Drugi so bili športniki Pionirja, tretji pa Tovarne zdravil Krka.
R. Romih
f	-----------
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV!
V založbi Delavska enotnost je izšla nova knjiga:
Financiranje
in finančno-materiaino poslovanje v Zvezi sindikatov Slovenije
Cena: 40 din.
Naročila sprejema ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
V__________________________________________J
Po Vlil. mednarodnem seminarju komisije »Šport in prosti čas« (11.)
Novosti v teoriji in praksi športne rekreacije
Urago Ulaga
Čehi so poročali na Bledu o vseljudski akciji »z gibanjem do zdravja«. Zavzemajo se za program »12 x 12«, kar pomeni, da lahko ljudje izbirajo med 12 športnimi panogami za vse letne čase, to je za vseh 12 mesecev. Kako resno mislijo, lahko sklepamo iz tega, da sodelujeta v akciji tudi ministrstvo za zdravje in zavarovalnica, za propagando pa so ustanovili posebno agencijo SPORTPROPAG v Pragi, v kateri dela 80 polno zaposlenih in blizu 300 zunanjih sodelavcev (novinarjev, umetnikov, profesorjev telesne vzgoje in drugih).
Predstavnik Švedske je poročal o skupnih prizadevanjih ministrstva za zdravje in državne športne zveze v to ju z nezdravim načinom 'življenja, z napačno prehrano in pomanjkanjem gibanja. Letno izdajo 21 milijard kron za nego in okrevanje bolnikov ter upajo, da bodo s spreme-
njenim načinom življenja zavrli čedalje višje izdatke za zdravje ljudstva. Lični plakati pozivajo družine naj »začno dan bolje!«, z gimnastiko in z ustreznim zajtrkom. V boju za reformo prehrane priporočajo manj maščob in sladkorja, zato pa več zelenjave, mlečnih izdelkov, rib, perutnine in spolh pustega mesa.
Tudi Finska zveza za telesno kulturo delavcev, ki združuje več kot dva milijonačlanstva, se sklicuje na odvisnost med zdravim načinom življenja in telesno kulturo. Zavzema se za to, da bi postala športna aktivnost naravna navada vsakdanjega življenja. Glede redne vadbe so Finci med najzahtevnejšimi: treba se ie udejstvovati dovolj intenzivno, kar ocenjujejo z merjenjem srčnega utripanja najmanj 2 do 3-krat na teden v vseh letnih časih. Športno sta aktivni že_dve tretjini Fincev, redno pa jih vadi
samo tretjina. Dodamo pa naj, da teče na smučeh kar poldrugi milijon Fincev. Finska posebnost jev tem, da del ijo letni dopust na dva dela, na zimski in letni dopust. V zimskem času prirejajo privlačna, več dni trajajoča potovanja na smučeh.
Voditelji rekreacije si po nekaterih deželah prizadevajo, da bi pritegnili k sodelovanju zdravnike, da bi tudi ti delili obiskovalcem propagandno literaturo za redno vadbo ter da bi predpisovali poleg zdravil ali namesto njih, ko gre za glavobol, slabo prebavo, slabo spanje in podobnp tudi kaj športnega denimo hojo na svežem zraku, delo na vrtu, plavanje, igranje.
Raznovrstna ponudba
Po vseh deželah propagirajo j živahno hojo, tek po gozdnih ste- j
zah, igre z žogo, zimske športe, vodne športe in podobno. Zavzemajo se predvsem za aktivnosti v naravi, zavedajoč se, da ne bo nikoli za vse dovolj pokritih prostorov. Še pred dvema letoma je bil v gibanju »šport za vsakogar« velik poudarek na pospeševanju telesne vzdržljivosti. Američani se zavzemajo za svoj »jog-ging« (tek za krepitev srca), Nizozemci za kolesarjenje, Finci, Švedi in Norvežani za tek na smučeh, Nemci obeh državzavse vrste cikličnih športov (tek, kolesarjenje, plavanje, čolnarjenje). Ta prizadevanja izhajajo iz medicinskega spoznanja, da aerobno treniranje preprečevalno učinkuje na sodobne bolezni srca in ožilja.
Lahkoten tek v naravi kajpak brez pretiravanja, velja še danes kot osnovni način šoortne vadbe za zdravje. Znanstvene raziskave so pokazale, da so ljudje moč-
neje motivirani za rekreacijo, če jih vabite k aktivnostim za razvedrilo, za veselje. Letos so začeli v ZR Nemčiji vsenarodno akcijo »igraj se z menoj«. Priredili so več kratkih tečajev za animatorje in organizatorje iger, oskrbeli najrazličnejše igralne pripomočke in priredili več množičnih festivalov, športnih in družbenih iger. Značilno je odstopanje od tradicionalnih tekmovalnih pravil, vse je prilagojeno željam, potrebam in sposobnostim udeležencev, mladih in starih. Na teh prireditveh je menda ktg sto in več različnih ponudb, od iger sede na tleh do malega tenisa ter različnih načinov kegljanja in balinanja. Ljudem so na voljo žoge in žogice, loparji K~kejske palice,hodulje, lestve, ozke gredi, nameščene prek plavalnega bazena in podobno. K aktivnostim jin vabijo tudi z malce nevarnimi nalogami
in z napol pozabljenimi družabnimi igrami z motivi iskanja, skrivanja, potiskanja, vlečenja, plezanja. Kajpak so na takih prireditvah tudi godbe na pihala s tolkali, ki so na voljo tudi »zunanjim sodelavcem«, pa maskirani šaljvci in okrepčila po režijski ceni.
Dejansko gre za posebno zvrst ljudske veselice, pri kateri je veliko gibanja, iznajdljivosti, ustvarjalnosti in predvsem veselja.
Udeleženci nosijo majice z napisom »igraj Se z menoj!« Skratka, gre za nov poizkus, za novo akcijo, ki naj pritegne k rekreaciji spet del tistih ljudi, ki še stojijo ob strani.
(Konec prihodnjič)
" /
Iz zgodovine delavskega gibanja
Začetki revolucionarnega strokovnega (sindikalnega) gibanja na Slovenskem in njegovo združevanje s komunističnim centralnim delavskim sindikalnim svetom Jugoslavije do spomladi 1920. leta
Rojstna leta sindikalnega gibanja na Slovenskem
m
Dr. Miro Stiplovšek
Sporočilo je, da bo verjetno kongres šele junija, »ker še ni gotovo, kdaj se zjasni položaj in je treba tudi nekaj predpriprav in posvetovanj z organizacijami v ostali Jugoslaviji«. Kongres je bil od-goden v času, ko so potekale pospešene priprave za zedinjenje razrednega delavskega gibanja v Jugoslaviji na političnem in sindikalnem področju. O sindikalnem zedinjenju bi prav gotovo kongres lahko edini veljavno in demokratično sklepal, toda vodstvo ZDD si je samo prilastilo vse pravice za odločanje o za nadaljnji razvoj slovenskega razrednega strokovnega gibanja tako zelo pomembnem vprašanju.
Naglo obnavljanje strokovnih organizacij v drugih jugoslovanskih pokrajinah
Pred prikazom procesa zedinjevanja jugoslovanskih razrednih strokovnih organizacij si na kratko oglejmo, kako je potekalo obnavljanje in utrjevanje razrednih strokovnih organizacij v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Na Hrvaškem in v Sloveniji so oblasti šele sredi 1917 spet dovolile delovanje razrednih strokovnih organizacij, ki so ga ob začetku vojne prepovedale. Desničarji na čelu z Vi-tomirom Koračem so uspeli, da se je strokovno gibanje obnovilo le v Okviru Splošne delavske zveze — Opčega radničkega saveza (ORS), v katerega naj bi se vključilo delavstvo vseh strok in poklicev. Obnova strokovnega gibanja je potekala počasi, do srede 1918 se je v ORS včlanilo 4300 delavcev in delavk, tudi zaradi nasprotij med desničarji in levičarji glede njegovega organiziranja in aktivnosti. Desničarsko vodstvo ORS se je upiralo ustanavljanju strokovnih zvez za posamezne panoge ter si prizadevalo preprečiti vpliv levice v strokovnih organizacijah. Nasprotja so se neheno zaostrovala in levičarji so sredi januarja 1919 osnovali Kartel stru-kovnih saveza. V samostojne strokovne zveze pod vodstvom kartela se je delavstvo množično včlanjevalo ali pa prehajalo vanje iz desničarskega ORS. Ob kongresu sindikalnega zedinjenja aprila 1919 je bilo v strokovnih organizacijah obeh smeri včlanjenih prek 30.000 delavcev, po nekaterih ocenah celo do 50.000 delavcev, pri čemer je šel proces usmeritve članstva naglo v korist levičarskega kartela in razsula ORS. Na Hrvaškem se je torej razcep začel preje na sindikalnem kotna političnem področju. Razcepljenost pa je hromila borbeno sposobnost hrvaških razrednih strokovnih organizacij. Omenimo naj še, da so strokovne organizacije v Dalmaciji po izdvojitvi iz dunajske Strokovne komisije osnovale samostojni ORS za Dalmacijo, v katerega se je do aprila 1919 vključilo po nekaterih podatkih 4356 članov, po drugi oceni pa naj bi jih bilo tedaj v njem le približno tretjina navedenega števila. Pri tem moramo poudariti, da se je ne glede na različne podatke številčno stanje strokovnih organizacij na vseh območjih Hrvaške v kratkem času naglo povečalo.
Ta ugotovitev velja tudi za razredne strokovne organizacije v Bosni in Hercegovini, kjer se je do začetka pomladi 1919 vključilo v sindikate Glavnega radničkega saveza (GRS) okoli 25.000 delavcev. V socialdemokratskem gibanju v Bosni in Hercegovini so prevladali levičarji in iz njega je izšla pobuda, naj bo Glavni radnički savez Srbije mandatar za sklicanje zedinjevalnega kongresa razrednih sindikatov jugoslovanskega delavstva.
Jeseniški kovinarji in okoliški kmetje prvega maja 'na Blejski Dobravi
Po avstroogrski okupaciji Srbije je bilo sindikalno gibanje popolnoma uničeno, zaradi opustošenja, porušenja in demontaže industrijskih podjetij ter uničevanja prometnih zvez med vojno pa je bilo tudi njegovo obnavljanje po njej težje kot v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Zato je GRS Srbije sicer uspel do začetka spomladi 1919 obnoviti 18 sindikalnih zvez in 53 organizacij, ki pa so bile številčno šibke, saj je bilo v njih le 5598 članov, medtem ko jih je imel ob začetku balkanskih vojn leta 1912 okoli 5000. Čeprav številčno šibko pa je srbsko sindikalno gibanje zaradi predvojnega ugleda in velike angažiranosti po vojni prevzelo zahtevno vlogo izvajalca akcije za zedinjenje razrednih sindikatov v Kraljevini SHS.
O procesu obnove in razvoju sindikalnega gibanja v Vojvodini, ki je bilo pred vojno in še nekaj mesecev tudi po njej povezano s centralo v Budimpešti, je za obdobje do spomladi 1919 le malo podatkov. V 12 večjih središčih Vojvodine so do tedaj uspeli v sindikalne organizacije zajeti nekaj tisoč delavcev. Tudi v njih so prevladale leve sile, ki so se zavzemale za zedinjenje razrednih sindikatov v državi.
V Črni gori so zaradi šibkosti delavskega razreda ustanovili prve sindikalne organizacije šele konec 1918 in v začetku naslednjega leta. Sindikati na Cetinju, v Podgorici in Nikšiču, ki so združevali nekaj sto članov, so bili organizacijsko povezani z GRS za Bosno in Hercegovino. V Makedoniji pa je bila močna sindikalna organizacija le v Skopju, ki je imela sredi leta 1919 že 886 članov. Makedonske razredne sindikalne organizacije so bile povezane v srbski GRS,
Ti nepopolni podatki ilustrirajo neenakomerno razvitost razrednega sindikalnega gibanja v posameznih jugoslovanskih pokrajinah, toda že v kratkem času je skoraj povsod občutno presegla predvojno številčno sčtanje, ob tem, da je precej pred vojno organiziranih delavcev padlo na bojiščih. V
strokovne organizacije se je torej prvič vključilo veliko novih članov, kar je postavljalo prednje zahtevne naloge pri graditvi njihove razredne zavesti. Razredno sindikalno gibanje je do začetka spomladi 1919 naraslo na okoli 80.000 do 100.000 članov, od teh približno petina slovenskih, »kar je bila pomembna politična sila, s katero se je moralo računati.«
Nasprotja med levico in desnico v razrednem strokovnem gibanju
Akcijsko sposobnost in udarno moč številčno zelo okrepljenega strokovnega gibanja v novi jugoslovanski državi je hromilo več dejavnikov. Omenili srni že, da je oktobrska socialistična revolucija pospešila idejno diferenciacijo in polarizacijo v jugoslovanski socialni demokraciji na levičarje in desničarje — reformiste in socialpatriote, med katerimi so se nenehno poglabljala nasprotja glede ciljev in metod razrednega boja oziroma proletarske revolucije. Tem idejnim nasprotjem seje pridružila še nesposobnost vodstev obnovljenih organizacij, da prilagodijo strategijo in taktiko novim razmeram ter izkoristijo izredni borbeni potencial proletariata in ga popeljejo na pot političnega vzpona in razredne konsolidacije. Mimo tega je razredno delavsko gibanje pretežno vztrajalo na starih organizacijskih oblikah, ki niso ustrezale novim razmeram, novo članstvo ni bilo dovolj izkušeno, posebej pa je bila škodljiva njegova razcepljenost po posameznih pokrajinah. Se vedno je organiziranost po poklicih prevladovala uspešno nad industrujskim tipom strokovnih organizacij, ki $e je v tem obdobju uspešno uveljavljala na Slovenskem. Načelna nesoglasja med socialdemokratsko levico in desnico sose z vso ostrino pokazala v procesu zedinjevanja razrednega delavskega gibanja v jugoslovanski državi, glede na tesno povezanost strank in sindikatov pa je tudi njihovo združevanje na političnem in sindikalnem področju potekalo vzpo-
redno in prepleteno. Ob tem moramo znova poudariti, da se sindikalna gibanja v posameznih jugoslovanskih pokrajinah niso razvijala kot nekakšna izolirana ekonomska gibanja, ampak so bila pod neposrednim vplivom svojih socialdemokratskih strank, ki so jih usmerjale. Stališča posameznih strank do zedinjanja so se tako kazala v pokrajinskih sindikalnih centralah, med desnico in levico pa se je bil ogorčen boj za prevlado idejnih izhodišč in za vlogo v zedinjevalnem procesu. Na eni strani je levica, ki je zmagala najprej v socialni demokraciji v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, nato pa se je krepila tudi na Hrvaškem in v Vojvodini, postavila kot temelj za zedinjenje nepomirljiv razredni boj in centralizem, na drugi strani pa je desnica vztajala na sodelovanju z buržoazijo, v organizacijekm pogledu pa se je zavzemala za rahlo federativno oziroma avtonomistično povezanost razrednih delavskih organizacij. Odločno je to stališče zagovarjalo vodstvo slovenske socialne demokracije. nn: Hrvaškem desničarji okrog'VRomirja Korača ih V Vojvodini Srbski bunjevski agitacijski odbor. Obe struji sta sicer poudarjali potrebo po zedinjenju, toda načelna nasprotja so se pokazala kot odločna ovira na tej poti. Teh težav sta se zavedali socialdemokratski vodstvi Bosne in Hercegovine ter Srbije, ki sta v imenu levice prevzeli pobudo za politično in sindikalno zedinjenje, toda sprva sta jih še precej podcenjevali v pričakovanju, da bo revolucionarno delavstvo hitro prisililo desničarska vodstva k popuščanju.
Oglejmo si na kratko, kako je potekal petmesečni boj do kongresov strankarskega in sindikalnega zedinjenja v aprilu 1919. leta, okrog teh dveh konceptov nadaljnega razvoja razrednega delavskega gibanja v jugoslovanski državi, ki seje končal z odločitvijo približno štirih petin jugoslovanskega delavstva za zedinjenje na temšlju nepomirljivega boja in centralistične organizacijske oblike; zunai na novo ustanoveljene socialistične delavsk? stranke Jugoslavije (komunistov) in Centralnega delavskega sindikalnega sveta Jugoslavije pa so ostale vse slovenske socialdemokratske politične oziroma strokovne organizacije. Ob tem moramo poudariti, da desničarsko vodstvo slovenske socialne demokracije v prizadevanju, da bi obdržalo pod svojim vplivom vse članstvo in preprečilo podoben razvoj kot na Hrvaškem, ko sta se organizacijsko ločili levica in desnica, ni prek političnega glasila Naprej in strokovnega organa Delavec seznanjalo delavstvao akciji za zedinjenje, do katerega je dokončno odklonilno stališče obrazložilo šele tik pred beograjskim strankarskim in sindikalnim zedinjevalnim kongresom. Celo tako daleč je šlo pri osamitvi slovenskega razrednega delavskega gibanja, da se tudi s somišljeniki iz hrvaške desnice ni hotelo povezati. Vse akcije za zedinjenje šo bile torej hkrati tudi boj med levico in desnico za prevlado v jugoslavanskeirrrazrednem delavskem gibanju.	v T
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
Ob prazniku občine Velenje -8. oktobru, čestitajo in pozdravljajo
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE • IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OB-ČINE • OBČINSKA KONFERENCA SZDL • OBČINSKA KONFERENCA ZKS •OBČINSKI ODBOR ZZB NOV • OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV • OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
	f	DE	j
i1-. !	OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV!	
1	Priloga Delavske enotnosti SINDIKALNI POROČEVALEC št. 9 objavlja:	
	PROGRAM AKTIVNOSTI PRI OBRAVNAVANJU REZULTATOV GOSPODARJENJA ZA LETO 1979 IN PRIPRAVI PLANOV ZA LETO 1980.	
1 *		 •		i			- .... Dodatno število izvodov Sindikalnega poročevalca št. 5, po 6 din za izvod naročite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Lmbljana, Dalmatinova 4, ali neposredno kupite v naši knji--garni na Tavčarjevi 5 v Ljubljani.	/■—	;	r	 NAROČILNICA Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo	izvodov Sindikalnega poročevalca št. 9. Naročeno pošljite na naslov:	 	 Ulica, poštna št., kraj: 		 	 Naročeno, dne:	 	 Ime in priimek podpisnika: 	 Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu prilog.
	V		Žig	(podpis naročnika)
6. oktobra 1979
stran 11
Za kratek čas in razvedrilo
Kozerija
Če nategujemo ure
Humoreska
Joj, deflacija!
Janko Špiček
Jože Olaj
Ondan pri nas iznenada mr-knejo vse žarnice v hiši. Kaj zdaj? In kako je zunaj? Ulične svetilke še naprej gorijo, to pa pomeni, da niso izklopili mestne četrti ali našega naselja, ampak da je v temi le naša hiša. Najbrž je šla glavna varovalka.
Po tej laični ugotovitvi se povzpnem na stol in že privijam novo žarnico, varovalko vrže ven in hiša je še naprej v temi. Nič drugega ne pomaga kot po elektrikarja. Ob sveči zalistam po imeniku. Kar nekaj strani jih je, vendar le dva v našem naselju. Pokličem tistega iz tretje ulice.
—- Ali res? Ce je tako, pa pridem!
Res pride — žareč od zdravja, zagorel od sonca. Z njim vajenec s torbo.
— Srečo imate, da ste me ujeli doma. V teh pasjih dneh je vrh naše sezone. Vsi hočejo vse do jutri, ker se prav zdaj omet najbolj suši. Od vas greva že na tretjo zgradbo pogledat, kaj delajo fantje. Saj veste, če nisi zraven, se jim ne mudi preveč.
Zgovoren možak! Malo po-beza po nastavku žarnice, ki je ob izpadu varovalke pregorela in reče: »Jasno, kratek stik!« zatem zapiči izvijač, ki mu ga damo, tja, kjer bi morala biti varovalka.
»Tako«, pravi, »do jutri bo držalo, jutri pa bom poslal fanta«. Prijazno se poslovi in gre.
Osupljiva ekspeditivnost! Vidi se, da se možak zelo dobro spozna na svoj posel.
Naslednje jutro res pride fant, odpre torbo, vzame orodje, spleza po lestvi do luči, ki je metala varovalko ven, očisti žice, jih izolira, poveže, privije žarnico, zleze z lestve, udari s palcem po stikalu, reče: »Gori!« in pospravi orodje. Preden gre, še pravi: »Račun bo pa mojster napisal!«
Ta mojster pa ni od danes do
jutri kot naše nelikvidno gospodarstvo, pomislim. Ne mudi se mu preveč za denar!
Mine teden, mineta dva, računa od nikoder. Tretji teden pa pridrvi po ulici motor, na vratih pozvonita dva fanta.
— Po denar sva prišla! povesta prijazno ženi.
— Po kakšen denar? se žena začudi.
— Po tistega za popravilo inštalacije. Petindvajset tisoč je.
— Nemogoče, prav gotovo je pomota, vsa zmedena odkima žena. Petindvajsetisoč za četrt ure!? Potem se le spomni in vpraša: — A račun?
— Jaz sem sin! pravi tisti z dolgimi lasmi za volanom.
— Jaz sem pa popravljal in še dobro vem, koliko je bilo dela, pravi tisti na zadnjem sedežu.
A žena se kljub temu ne da: — Račun prinesita pa bom plačala! Vendar se kljub temu ne more pomiriti, ampak gre v tretjo ulico in potrka pri mojstru.
— A vi ste? jo mojster spozna. — In kaj je narobe?
— Račun sem prišla plačat. Fanta sta rekla, da je petindvajset tisoč, čeprav ni bilo dela več kot za...
— Petnajst jih dajte, pa je dobro! jo prekine mojster. — Saj vem, fantje zelo radi nategujejo ure, sam pa jim ne morem vedno stati za hrbtom, še posebno zdaj ne, ko sem prevzel tri nova delovišča. O, ta naša mladina: samo denar ji gre po glavi...
— Pomisli, deset tisoč sem pa le prihranila, ker nisem takoj plačala! vzklikne žena veselo, ko pride domov.
Danes po kosilu beseda spet nanese na našega elektrikar-skega mojstra in na njegov prvi in drugi račun. Žena žari od zma-goslavja. Celo našemu osemlet-
karju ne da žilica miru: — Jaz, ata, pa vem, zakaj je bil prvi račun tako visok! pravi.
— Zakaj?
— Ali si videl tisti motor? Menda! ,..
Vem, zdaj se bo začelo vsak dan po kosilu, ko se človeku počitek najbolj prileže: o cenah, o plačah, sposobnosti nekaterih in nesposobnosti drugih, o davkih, o...
Vstanem in zdolgočaseno pogledam na ulico. Ob pločnikih nekaj avtomobilov, na motorju specialne znamke pa kot po navadi ob tem neprimernem času spet s polno paro gor in dol fant z dolgimi lasmi, na zadnjem sedežu pa tisti za petindvajset tisoč.
»Nekaj ni v redu, nekaj mora biti pri tem narobe,« sem si mrmral, ko sem pogledoval v denarnico. Od takrat, ko sem zadnjič dobil osebni dohodek, so minili že skoraj trije tedni, medtem pa nisem dobil niti prebite pare v obliki honorarja, dnevnice ali kilometrine, denarnica pa je bila kljub temu in kljub redni sprotni porabi še zmerom nabito polna denarja. Bila je kot bisaga.
»Kako vendar,« sem se čebljal; po glavi, »ko pa sem bil poprej vedno že po dveh tednih suh kot poper?! In dobrin si tudi tokrat nisem privoščil nič manj kot prej!«
Pustil sem takšne težke misli ob strani in pogledal na uro ter se
odpravh na delo, v »Kahloim-peks«.Tisto o polni denarnici sem pred drugimi zamolčal, kajti o takšnih stvareh ni dobro preveč govoriti pred kolegi in znanci. Dopoldan pa so nas na hitro zbobnali v sejo.
»Tovarišice, tovariši!« nas je nagovoril predsedujoči. »Znašli smo se v položaju, ko bomo v resnici morali poiskati vse notranje delovne in tehnično-tehnološke rezerve.«
V zadnjih vrstah so se nekateri začeli muzati in hihitati, zato je predsedujoči, sicer poslovodni organ, znova poudaril resnost trenutka.
»Poudariti moram, da ne fra-zarim. Če hočemo s poslovanjem ,Kahloimpeksa‘ prilesti na zeleno vejo, bomo morali povečati produktivnost, izboljšati organizacijo dela, zmanjšati režijske in druge stroške, kajti sicer bomo prišli, oprostite izrazu, na kahlo. Naši izdelki so ta hip za trg predragi za četrtino ali še več. Rešitev je znižanje njihovih cen, to pa, seveda, zahteva znižanje lastnih cen, s tem pa ne nazadnje tudi nižje osebne dohodke...«
Tako je govoril predsedujoči poslovodni organ, mi pa smo v glavnem debelo gledali. Vrtal in vratal sem po možganih, kaj neki vse to pomeni..
»Deflacija!« se mi je posvetilo pri »Veselem bivolu«, kamor smo zavili po končanem delovnem času. Na ceniku sem namreč zagledal, da velja liter rebule dva stara jurja.
»Deflacija,« sem ponovil zbranim tovarišem za mizo. »Ekonomsko je to naraščanje kupne moči denarja, dvopičje: deflacija je povzročila padanje cen, piše v slovarju slovenskega knjižnega jezika,« sem oddrdrai.
Domov grede sem srečal nekaj znancev. Trgovec Maks mi
je povedal, da so morali znižati cene za večino izdelkov, ki jih prodajajo, kajti sicer jih ne bi mogli spraviti v promet. Izdelkov namreč. »Denar,« mi je dejal, »je čedalje več vreden, s tistim lepim življenjem ob inflaciji pa stalnih sprotnih podražitvah nam je odklenkalo.«
Doma so me čakali že kar trije trgovski potniki. Prvi je prodajal televizorje, drugi avtomobile, tretji premog,- Vsi trije so me prepričevali, da bo zame najugodneje, če kupim izdelke njihove firme: po izredno ugodnih cenah, po najboljših kreditnih pogojih. Se teh treh se nisem znebil, že jih je bilo na vratih vsaj pet s podobnim in drugim blagom. Dinarji, ki sem jih imel v že omenjeni denarnici, podobni bisagi, so se mi pred očmi zasvetili kot zlatniki. Kolikšna vrednost je v njih!
»Deflacija!« sem si ponovil. »Zdaj bodo pa tovarne in trgovine morale s kupci ravnati nekoliko drugače, ha-ha! Konkurenca bo huda. Slehernega izmečka jim ne bodo mogle več prodajati za med. In v lastni ceni teh izdelkov ne bo moglo biti za polovico ne-vloženega dela ali, povedano po domače, ,zabušancije‘!«
»Naraščanje kupne moči denarja,« sem blebetal dalje... In tedaj sem se zbudil.
»Kaj si pozabil,« mi je dejala žena, »da moraš danes oddati humoresko?«
To me je brž spravilo na trdna tla. Še bolj pa pogled v denarnico...
Niti malo ni bila več podobna bisagi. Bila je, preprosto, prazna...
Nagradna križanka št. 38
Rešitve pošljite do 17. oktobra 1979 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici:^ NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 36. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev.
Rešitve
nagradne križanke št. 36
AKVATINTA, LORD, KVAR, GOSPODARSKA
Zbornica, rotar, napaka, LIONEL, OPAT, ASI-NARA, OSAT, NEVIN, ARIJEC, ORIS, ORINOKO, IB, EPOS, LA, MAT, SEL, NAPOTEK, SEF, ITERATIV, LOKAL, PONI, JOVANOVIČ, LUTERANKA, AR, DINA-iv.C, "CI HNGAN.
Izžrebani rese*.,'-! nagradne križanke št 36
1. nagrada 200 din: Lovro Koršič, Ul. Generala Levičnika 36 e, 66000 Koper 2. nagrada 150 din: Franc Sonc, Tesovni-kova 76,61113 Ljubljana; 3. nagrada 100 din: Marija Kovač, Titov trg 18, 64000 Kranj.
Nagrade bomo poslali po pošti.
	MESTO NA I PRIMORSKEM (FRUCTAL)	1 PREBIVALEC PORTORIKA	VRSTA DRAGEGA KAMNA	MORSKA RIBA Z DOLGIM REPOM	LJUBKOV. ŽEN. IME	TRI- NITRO- TOLUOL	SESTAVIL R. N.	PREGLED. KONTROLA	ADAM BOHORIČ	HAMMAR- SKJOELD	VELIKE OSI	VDANOST POŽELENJU, STRASTI	NOVINAR IN PUBLICIST VIDMAR		IGRALKA MAGNANI	RUBIDU	FR. TEROR. ORGANIZAC. VALŽIRU	ODRSKA OPREMA	muslim. MOŠ. IME
STROJ. NAPRAVA							VESELJE							LETOVIŠČE V ŠVICI					
							IGRALEC CONNERV							GERMANSKI OREL					
NEMŠKI KLASIČNI SKLADA- TELJ						i i	1 i i								1 i j				
ZVIŠEVANJE CEN									ISTRSKI NAR. JUNAK							‘PRAOČE SEMITOV			
									• KRALJ ŽIVALI							OBLASTE BAKTERIJE			
MARIBORS. PEVKA (ONDINA)					SUŠICA.. TBC	OTOČEK V PRESP. JEZ.				VIKTOR AVBELJ			NEVARNA BOLEZEN				NEON		
						ANGL. SVETLO PIVO				NAKANA. NAKLEP			»TROJKA« PRI POKRU				VRSTA DOMAČEGA PECIVA		
VASJA OCVIRK			IGRALKA EKBERG	PRISTAŠ JANZENI- ZMA										ZEMUNSKA TOVARNA UR	PREDSTOJ. SAMOSTANA				
															PRESIH. JEZ. V AFRIKI				
				ORLOVIC															
MAJHEN GLASBENI ANSAMBEL							SLOV. ZAMEJ. PESNIK				j 1	l 1 .						SODOBNIK KELTOV	MEDNAR. KLIC NA POMOČ
							JUNAKINJA DR. ŽIVAGA												
DEJAVNIK. FAKTOR						;	f		VNETJE MOŽGANSKE OPNE										.
									TERMIN										
i ETOVIŠKI OPATIJI						PRITOK , RENA V ŠVICI					POGORJE V GRČIJI					VRSTA ZEMLJE,			
											ISAAC NEVVTON								
						ASTATIJ										IVO BAN			
GOSTINSKI DELAVEC								OPIS. OČRT					ITALIJAN. PISATEU (EDMONDO DE...)						
IGRALKA KARIČ				OČE				NEMŠKI IDEALIST. FILOZOF (IMMANUEL)		:				PRITOK MORAVE					
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Ivo Kuljaj, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik). Janez
Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Založniški svet Delavske enjrt- 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: nosti — predsednik: Miran Potrč; čjani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Svetko,	316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana,	Tavčarjeva	5, tel.:
Janez Čebulj, Majda Emeršič, Slavko Grčar, Janez Korošec, Edo Lenarčič, Mira	312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-603-41502.	Posamezna	številka
Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc, Janko Sedenja, Vlado Šlamberger, Jože	stane 6,00 din, letna naročnina je 300,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina
Varl. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal	plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
Učinkovita šola za izredne razmere
Že nekaj minut po potresu so večini ranjencev nudili prvo pomoč
Andrej Agnič
Sklepna vaja akcije NNNP, ki smo jo minulo soboto in nedeljo izvedli v Sloveniji, je po dosedanjih ocenah zelo dobro uspela. Še posebej velja to za pripravljenost sodelovati na vaji. Vsi so se zavedali da je vaja učinkovita priprava, na tisto, kar se lahko zgodi vsak dan. Večina sodelujočih si je pridobila bogate izkušnje, ki jih bo znala tedaj, ko bo šlo zares, tudi učinkovito uporabiti. Vaja pa je uspela tudi zato, ker je opozorila na marsikatero pomanjkljivost.
Tudi krajevno skupnost »Urška Zatler« v Ljubljani je minulo soboto »prizadel« potres 9 stopnje. Krajevna skupnost »Urška Zatler« je s površino 27 hektarov in 7000 prebivalci ter z gostoto 26 tisoč prebivalcev na kvadratni kilometer prav gotovo najgosteje naseljena krajevna skupnost v Jugoslaviji. Več kot desetnadstropne stolpnice pomenijo ob potresu 9. stopnje resno težavo za reševalce.
Ob 7,47 je zatulila sirena. Civilna in narodna zaščita sta takoj organizirali reševanje. Iz 'otroškega vrtca so rešili vse otroke. Mnogi so bili »ranjeni«. Postavili so pet šotorov in vanje namestili otroke. V paniki, ki je nastala, je bilo na nekaterih stopniščih več ljudi ranjenih. Ekipe prve pomoči so jim takoj pomagale in jih prenesle v šotor, ki ga je postavil zdravstveni dom. Ker so bile poškodovane stopnice in dvigala, so morale poklicne gasilske enote reševati z lestvami in vrvmi. Po prvi paniki so se prebivalci umirili in začeli načrtno reševati ra-
njence in gasiti požare. Z reševanjem so končali že pred predvidenim rokom.
V vaji je sodelovalo v enotah civilne zaščite, narodne zaščite ter hišne civilne zaščite skoraj 1400 prebivalcev krajevne skupnosti, vse je teklo po načrtu, le da so marsikoga motili alarmni znaki za preplah iz sosednjih kra-
jevnih skupnosti, tako da na začetku vaje pravzaprav nihče ni vedel, kdaj je bil dan alarm zanje. V bodoče bi morda kazalo poenotiti čas začetka vaje. Izredno so se izkazali prebivalci, saj so vajo vzeli resno in ukrepali po svojih najboljših močeh.
Za zvezo z občinskim štabom, gasilskimi enotami in drugimi reševalci, so poskrbeti radiomaterji
Poklicni gasilci so s pomočjo lestve in vrvi reševali stanovalce iz 8. nadstropja
V vajo so se samoiniciativno in na svoj način vključili tudi otroci. Boris, Vinko, Elvin, Andrej in Jernej iz Bratovževe ploščadi 22 so se takoj po znaku za preplah zbrali in na najbližji zelenici postavili šotor. Postavili so ga v nekaj minutah in kmalu je bilo v njem vse: od odej do hrane, kar bi jim omogočilo, da bi lahko več dni preživeli v njem. »Smo že sklenili,« so zatrdili fantje,^ »da bomo še zbirali papir in kostanj, vsaj še za en šotor. Če bi res prišlo do česa, bomo lahko še koga sprejeli pod streho.«
V večini večjih krajev so po dvodnevni uspešni akciji pripravili kulturno-zabavne prireditve, na moč podobne pravim pratizanskim mitingom, kakšrnih smo bili vajeni med vojno in prva leta po njej. Prav zato so bili poslušalci oziroma gledalci navdušeni, še posebej tam, kjer je vaja zelo uspela. V Ljubljani je bil miting na Vodnikovem trgu in se ga je udeležilo več tisoč Ljubljančanov
Ribnico je v soboto prizadel hud bombni napad. Težko je bila prizadeta tovarna Inles, kjer so delavci in zunanje enote civilne zaščite in druge reševalne ekipe dale od sebe vse, da bi čimprej pogasile ogenj, ki so ga povzročile sovražnikove bombe. V Ribnici pa so evakuirali šolo z otroki in učitelji ter v sosednjih vaseh organizirali pouk
V tovarni Pinus v Račah pri Mariboru je zaradi hude delovne nezgode začel uhajati strupen plin. Tovarniški gasilci in delavci, posebej izurjeni za radiobiološko-kemično zaščito, so takoj stopili v akcijo. Štatr civilne zaščite krajevne skupnosti je poklical na pomoč tudi občinske ekipe. Iz zastrupljenega področja so takoj evakuirali prebivalce in živino
Vaja Akcije NNNP 79 je zajela vso Slovenijo in bila uspešen preizkus solidarnosti in obrambnih sposobnosti naših delavcev v zaščiti delovne organizacije in krajanov, pri reševanju ljudi ob elementarnih in drugih nesrečah
Na Novo Gorico so sovražnikova letala odvrgla bombe. Že po petih minutah so začeli ranjence prenašati v urejeno poljsko bolnišnico, ki jo je pripravilo osebje šempeterske bolnišnice in zdravstvenega doma v Novi Got iti.
Koper sta prizadela potres in poplava. Tomos je zalila voda. Kakih 200 pripadnikov enot civilne zaščite je uspešno ukrepalo v Tomosu, reševalne ekipe v starem delu Kopra so pomagale reševati hrano in skladišč Soče in Emone, ki jim je grozila voda
Tako So reševali ljudi in imetje oh potresih, poplavah in bombnih napadih v vseh večjih in manjših krajih Slovenije
I
Program aktivnosti pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja za leto 1979 in pripravi planov za leto 1980
t
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je pri obravnavi dejavnosti sindikatov v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva menilo, da je zavoljo sedanjih gospodarskih gibanj potrebno nadaljevati s poglobljeno aktivnostjo pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja.
V tej številki zato objavljamo program aktivnosti pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja za leto 1979 in pripravi planov za leto 1980 kot podlago za uspešno izvedbo te akcije. Posebej opozarjamo na rokovnik za izvedbo posameznih nalog in priporočamo, da ga tako vsebinsko kot časovno čimbolj dosledno upoštevate. To je potrebno zavoljo usklajene aktivnosti vseh dejavnikov in pravočasne priprave poročil, ki so podlaga za odločanje delavcev o ustvarjenem dohodku.
2
Sindikalni poročevalec
Program aktivnosti pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja za leto 1979 in pripravi planov za leto 1980
I.
Na podlagi ustave in zakona o združenem delu uresničujejo delavci svoj položaj v združenem delu in družbi tako, da odločajo v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu o delu, pogojih in rezultatih svojega dela, kar izhaja iz pravice delavca do dela z družbenimi sredstvi. Svojo pravico in dolžnost izpolnjujejo delavci v temeljni organizaciji tudi s tem, da obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja na podlagi informacije in poročila poslbvod-nega organa 'ob vsakem periodičnem obračunu in zaključnem računu.
Da bi prispevali k pospešenemu razvoju družbeno-ekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na temeljih socialističnega samoupravljanja, smo sindikati kot množična razredna družbenopolitična organizacija delavcev, usklajeno z drugimi družbenimi dejavniki v republiki organizirano začeli spodbujati delavce, da aktivno sodelujejo v obravnavi in ocenjevanju rezultatov svojega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
To nalogo smo uspešno opravili v akciji zaključni računi 1978 in jo uresničujemo tudi v letu 1979 kot stalno programsko delo.
Upoštevaje značilnosti tekočih gospodarskih gibanj v SR Sloveniji, nastopajoče peto leto uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in priprave srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985, moramo z vso odgovornostjo pripraviti in voditi aktivnost pri obravnavi poslovnih rezultatov za devet in dvanajst mesecev letošnjega poslovnega leta.
Informacije in poročila, ki jih pripravijo poslovodni organi v organizaciji združenega dela, morajo biti strokovno kvalitetna, da bi laže analizirali stanje in probleme kot tudi perspektive nadaljnjega procesa reprodukcije v vsaki organizaciji združenega dela.
V gospodarstvu in nekaterih družbenih dejavnostih je še vedno veliko organizacij združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti in z izgubo. Zato morajo vsi odgovorni organi pripraviti konkretno in celovito analizo takšnega poslovanja ter na tej podlagi začeti s kvalitetnim saniranjem in odpravljanjem vzrokov za te razmere.
I
Z družbeno aktivnostjo pri preobrazbi družbenoekonomskih osnov samoupravnih
Odnosov se moramo bolj usmeriti na področje samoupravnega dru|benega planiranja. Zato morajo delavci pri ocenjevanju uspešnosti gospodarjenja za devetmesečno obdobje obravnavati tudi prve ocene poslovanja do konca leta 1979 ter možnosti razvoja in poslovanja za leto 1980. Plani in programi za prihodnje leto morajo vsebovati tiste rešitve in aktivnosti, za katere se bodo dogovorili delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela na podlagi kritične analize dosedanjega poslovanja in uresničevanja planov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. V mnogih organizacijah združenega dela je aktualno, kako razvijati in izpopolnjevati sistem operativnega planiranja kot enega najpomembnejših instrumentov uresničevanja srednjeročnih planov kot tudi podlage za notranjo organizacijo dela.
Zakon o združenem delu zavezuje samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, da delavcem v organizacijah združenega dela predložijo poročila o uresničevanju programov v prvem polletju 1979. leta s predlogi ukrepov do konca leta, da bi lahko delavci z dohdkovnih aspektov proučili uresničitev svojih interesov in potreb glede na programirane naloge in obravnavali pereča vprašanja. Poročila morajo vsebovati ustrezne obrazložitve, ki bodo omogočile temeljito razpravo o združevanju in porabi sredstev za zadovoljevanje skupnih interesov in potreb, o nadaljnjem oblikovanju in usklajevanju programov, o smotrnosti gospodarjenja samoupravnih interesnih skupnosti itd.
Upoštevaje oceno družbenopolitične aktivnosti samoupravnih interesnih skupnosti pri obravnavi zaključnih računov za leto 1978, tokrat zavračamo vsako formalno obravnavanje razporejanja dohodka in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, saj imajo delavci velike obveznosti pri združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih interesov in potreb in še vedno premajhen pregled nad izpolnjevanjem programskih nalog, nezadosten pa je tudi njihov vpliv na oblikovanje in usklajevanje programov ter na racionalno porabo sredstev.
Zbori združenega dela skupščin občin morajo obravnavati in ocenjevati rezultate poslovanja in gospodarjenja v letu 1979 skupaj s planskimi izhodišči in usmeritvami za leto 1980 za področje občine tako s stališča zunanjih dejavnikov kot tudi neposredne problematike organizacij združenega dela.
Skupščine občin naj skupaj z gospodarskimi zbornicami pripravijo do 12. novembra poročila s kritičnimi ocenami poslovanja in gospodarjenja organizacij združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilnosti in z izgubo, ter jih predložijo v verifikacijo delavskim svetom teh organizacij združenega dela, da bi jih nato uporabili za analitično razpravo delavcev o motnjah v gospodarjenju in njihovem obvladovanju.
Na podlagi takšne obravnave bodo lahko občinske skupščine in njihovi organi odpravljali ovire pri nadaljnjem organiziranju združenega dela, kot ga narekujejo zakon o združenem delu in drugi zakonski predpisi.
II.
Upoštevaje aktualnost problemov v družbeni reprodukciji in nujnost odpravljanja motenj v razvoju družbenoekonomskih odnosov, se sindikati vključujemo v družbenopolitično akcijo, koordinirano z vsemi subjektivnimi silami v republiki.
Nosilec akcije je Zveza sindikatov Slovenije ob neposredni aktivnosti komunistov, zlasti pa njihovih občinskih komitejev in osnovnih organizacij, s tem da svojo dejavnost usklajuje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi, s službo družbenega knjigovodstva, z Gospodarsko zbornico Slovenije in z družbenimi pravobranilci samoupravljanja.
V	družbenopolitični aktivnosti pri obravnavi gospodarjenja v letu 1979 in opredelitvi izhodišč za stabilnejše gospodarjenje na podlagi kvalitetnih dejavnikov sodelujejo tudi člani slovenske delegacije v zveznem zboru Skupščine SFRJ, da bi tako pomagali pri reševanju problemov gospodarjenja v praksi.
V	ta namen se morajo vsi nosilci nalog za izvedbo akcije na ravni občine dogovoriti v dneh od 1. do 5. oktobra o akcijskem programu, ki naj vsebuje zadolžitve posameznih nosilcev in roke za izpolnitev nalog za organiziranje celovitih razprav v organizacijah združenega dela.
V	skupna prizadevanja za uspešno aktivnost bomo tudi tokrat vključili sredstva javnega obveščanja, predvsem pa glasila organizacij združenega dela, da bi bili delavci poljudno seznanjeni s cilji te aktivnosti.
Naloga 7.\e.zc sindikatov Slovenije in drugih družbenopolitičnih organizacij je pripraviti akcijo, jo organizirati in spodbuditi delavce k odgovorni razpravi in odločanju o gospodarjenju in oblikovanju usmeritev ter ukrepov za nadaljnje gospodarjenje.
Sindikati moramo zagotoviti, da bodo lahko delavci kot odgovorni gospodarji svojega dela in temeljni nosilci ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka celovito odločali o pogojih in rezultatih dela. Zato morajo osnovne organizacije zveze sindikatov zahtevati od poslovodnih organov in strokovnih služb v vseh organizacijah združenega dela, da pravočasno pripravijo kvalitetne in razumljive analize poslovanja in gospodarjenja.
III.
Ker se v devetih mesecih leta že skoraj v celoti pokažejo tako uspehi kot problemi v poslovanju temeljne organizacije združenega dela in že lahko ocenimo rezultate gospodarjenja in poslovanja do konca leta, hkrati pa opredelimo tudi okvirne možnosti razvoja v prihodnjem letu, je potrebno ob devetmesečnih periodičnih obračunih nameniti posebno pozornost vsebini informacije.
Analiza gospodarjenja in poslovanja za to obdobje mora na eni strani omogočiti delavcem, da bodo lahko pri obravnavi devetmesečnega periodičnega obračuna odločali o začasnem razporejanju dohodka in čistega dohodka v skladu s planiranimi in doseženimi rezultati poslovanja, na drugi strani pa mora analiza vsebovati vse tiste podatke in dejstva, ki so potrebna za pripravo planov za prihodnje leto in tudi že za pripravo srednjeročnih načrtov. V ta namen bi bilo potrebno v informaciji oceniti tudi rezultate gospodarjenja in poslovanja za vse leto 1979, ugotoviti morebitne motnje v poslovanju (152. člen zakona o združenem delu) in predlagati ukrepe na,vseh tistih področjih, kjer niso bili uresničeni planirani cilji in naloge v letošnjem letu oziroma sedanjem srednjeročnem planskem obdobju.
Ker je vsebina informacije oziroma poročila o gospodarjenju in poslovanju odvisna od vrste dejavnosti, ki jo opravlja organizacija združenega dela, od posebnih razmer, v katerih posluje, in od uspehov, ki jih dosega pri poslovanju in problemov, s katerimi se pri tem srečuje, ni mogoče podrobneje opredeliti vsebine informacije, ki bi veljala za vse organizacije združenega dela.
V informacijah je potrebno analizirati predvsem:
1.
Razmere pri ustvarjanju celotnega prihodka. Analizirati je potrebno obseg in strukturo celotnega prihodka in obrazložiti
povečanje oziroma zmanjšanje celotnega prihodka v primerjavi z enakim obdobjem minulega leta in s planiranim celotnim prihodkom. Analizirati je potrebno, koliko so na oblikovanje celotnega prihodka vplivali delavci s svojim prispevkom in koliko druge razmere v poslovanju organizacije združenega dela in zunaj nje. V ta namen je potrebno obrazložiti, v kakšni meri so že vplivali in še bodo vplivali na poslovanje in poslovne rezultate:
a)	zunanji dejavniki: sprejeta resolucij-ska izhodišča za letošnje leto, ukrepi ekonomske politike in sprejeti družbeni dogovori in samoupravni sporazumi (spremembe na področju deviznega režima, uvoza in izvoza, na področju financiranja investicij, cen, zakonske obveznosti na področju razporejanja dohodka in osebnih dohodkov in podobno);
b)	notranji dejavniki:
spremembe v samoupravnem organiziranju v delovni organizaciji;
—	organizacija dela in delovne razmere (izboljšanje tehnološkega postopka, boljše izkoriščanje tehničnih zmogljivosti, nove zmogljivosti in njihovi učinki, zaposleni po številu in strokovnih kvalifikacijah, uresničevanje minimalnih standardov pri zaposlovanju, vključevanje domačih raziskovalnih izsledkov in tehničnih izumov v modernizacijo tehnologije in razvoj itd.). Če je organizacija združenega dela sredi investicije, je potrebno delavce podrobno seznaniti z izpolnjevanjem investicijskega programa in pojasniti vzroke, ki so vplivali na prekoračitev predračunske vrednosti investicije;
—	doseženi fizični obseg proizvodnje in obseg storitev tako v primerjavi s planom in z enakim obdobjem preteklega leta kot tudi v primerjavi z dosežki v drugih temeljnih organizacijah združenega dela^delovni organizaciji. Obrazložiti je potrebno razmere, v katerih je bil dosežen fizični obseg proizvodnje, storitev in prometa (sprememba asortimenta proizvodnje, nabava surovin, problemi uvoza surovin reprodukcijskih materialov, nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi in drugo);
—	obrazložiti je potrebno večjo ali manjšo produktivnost delavcev;
—	razmere pri prodaji tako na domačem kot tujem trgu in med temeljnimi organizacijami združenega dela ter doseženi obseg prodaje v primerjavi s planiranim obsegom in enakim obdobjem preteklega leta. Prav tako je potrebno na kratko prikazati še vse druge vplive na oblikovanje celotnega prihodka iz tega naslova (nepredvideno gibanje cen, doseganje izjemnih ugodnosti na tržišču in podobno, hitrost plačila prodanega blaga in storitev in drugo). Hkrati je zelo pomembno prikazati, kako je organizacija združenega dela izpolnila svoje sprejete obveznosti iz temeljnih planov ekonomskih odnosov s tujino, ali je dosegla planirani devizni prihodek; obrazložiti je treba razloge, zakaj niso bili uresničeni izvozni rezultati;
—	pri analiziranju celotnega prihodka je
pomembno obravnavati, kako se uveljavljajo odnosi pri pridobivanju skupnega prihodka v delovni organizaciji oziroma zunaj nje in v kakšni meri ter kako je uresničeno povezovanje proizvodnje in trgovine. Ugotoviti je potrebno, kolikšen delež celotnega prihodka je bil dosežen v temeljni organizaciji združenega dela iz skupnega prihodka in skupnega dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev z drugimi organizacijami združenega dela in v bankah;	^
—	v organizacijah združenega dela s področja družbenih dejavnosti je potrebno obravnavati predvsem, koliko in kako je bil izpolnjen dogovorjeni program storitev oziroma dejavnosti, ki jo opravlja posamezna organizacija s področja družbenih dejavnosti, in analizirati doseganje celotnega prihodka s svobodno menjavo dela tako v samoupravnih jnteresnih skupnostih in prek njih kot tudi v neposredni svobodni menjavi dela.
2.
Ker v glavnem' vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva največji del celotnega prihodka porabijo za nadomeščanje materialnih stroškov, ti stroški odločujoče vplivajo na višino ustvarjenega dohodka in tudi čistega dohodka. Zato je potrebno kritično oceniti njihovo gibanje in strukturo po posameznih vrstah stroškov. Analizirati je treba vzroke, ki so vplivali na njihovo gibanje:
—	zunanje vzroke: nepredvidene tržne razmere, povečanje cen, sprememba dobavitelja, spremenjena vrsta in kvaliteta surovin, materiala in storitev, povečanje ali zmanjšanje carinskih in drugih dajatev ob uvozu in podobno;
—	notranje vzroke: nepredvidena večja poraba od normirane, večji odpadk i, izmečki in lom materiala, proizvodov in sredstev za delo, večje ali manjše varčevanje z materialom, energijo itd. Predvsem je treba podrobno obravnavati tiste materialne stroške (denimo osebne prejemke), na katerih povečanje ali zmanjšanje neposredno vplivajo delavci v temeljni organizaciji.
Ob tem je treba predvideti tudi ustrezne ukrepe za varčevanje in ugotoviti, ali se uresničujejo že sprejeti ukrepi.
3.
Tako kot višino celotnega prihodka je treba tudi višino ustvarjenega dohodka in čistega dohodka primerjati z enakim obdobjem preteklega leta jn s planirano višino.
Poudarek je treba dati analizi razporejanja dohodka in čistega dohodka v letošnjem letu,in to predvsem s stališča usmeritev, ki so za področje razporejanja dohodka in čistega dohodka ter za oblikovanje sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo opredeljene V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje

1979—1980 v letu 1979 (Uradni list SFRJ 1/79).
Zato je treba pri prikazovanju m analiziranju (višine) posameznih obveznosti, ki bremenijo dohodek organizacije združenega dela, posebej obravnavati tiste obveznosti iz dohodka:
—	ki so nastale v zvezi s poslovanjem organizacije združenega dela (obresti za kredite, stroški plačilnega prometa, zavarovalne premije, kazni, takse in sodni stroški, sredstva za delovno skupnost in drugo) ter ugotoviti upravičenost njihovega obsega in stopnjo obremenjevanja dohodka. Pri obravnavi obveznosti za delovno skupnost, ki jih ima organizacija združenega dela v svobodni menjavi dela med delavci temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije in delavci delovne skupnosti (delovne skupnosti skupnih služb), ki v delovni organizaciji ali v drugi organizaciji združenega dela opravlja administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela, pomembna za več TOZD, je potrebno delavce na kratko seznaniti z vsebino ciljev in interesov, zaradi katerih so oblikovali delovno skupnost. Informirati jih je tudi treba, v kakšni meri in kako izpolnjujejo delavci delovnih skupnosti skupnih služb obveznosti iz samoupravnega sporazuma, ki mora urejati vsa medsebojna razmerja in pogoje pridobivanja dohodka delovne skupnosti. V zvezi s tem je potrebno predvsem ugotoviti in oceniti, ali so delavci delovne skupnosti skupnih služb tako po količini kot po kvaliteti opravili dogovorjeni obseg del oziroma storitev, zatem realnost stroškov, ki jih je imela delovna skupnost za izvedbo teh del oziroma storitev, ali se dohodek delovne skupnosti skupnih služb dejansko oblikuje v odvisnosti od prispevka delovne skupnosti k uspešnejšemu poslovanju in gospodarjenju v temeljnih organizacijah in v odvisnosti od doseženega dohodka'oziroma prihodka, ki ga ustvarijo temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije, za katere delovna skupnost skupnih služb opravlja določena dela;
—	tisti del dohodka, ki služi za Zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb (prispevki samoupravnim interesnim skupnostim, davek iz dohodka, članarine in drugo). Pri ugotavljanju višine in rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb zunaj organizacije združenega dela v primerjavi s preteklim letom in z rastjo dohodka bi bilo treba na podlagi poročil samoupravnih interesnih skupnosti delavce na kratko seznaniti tudi s tem, kako v letošnjem letu uresničujemo programe družbenih dejavnosti, za katere združujejo sredstva iz dohodka;
—	v analizi o razporejanju dohodka je potrebno obrazložiti tudi oblikovanje amor-F tizacijskih sredstev iz dohodka, o katerih obsegu neposredno odloča organizacija združenega dela in katerih oblikovanje lahko znatno vpliva na višino doseženega čistega dohodka.
Da bi lahko delavci odločali o predlagani razporeditvi ustvarjenega čistega dohodka na del za krepitev materialne podlage dela in rezerve ter na del za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela, jih je potrebno na kratko, toda jasno opozoriti na vse osnove in merila, ki so jih sprejeli v svojih samoupravnih splošnih aktih o razporejanju čistega dohodka, oblikovanju minimalne akumulacije in o delitvi sredtev za osebne dohodke in skupno porabo.
V zvezi s tem je potrebno poudariti, da bi morali v samoupravnih splošnih aktih in v planskih dokumentih uveljaviti takšna razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka, ki bi zagotovila počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela in hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne podlage dela, kot je stopnja rasti doseženega dohodka v temeljni organizaciji.
Upoštevati je potrebno tudi razmerja, ki so jih delavci sprejeli v svojih planskih dokumentih.
Informacije in poročila, ki so jih dolžne pripraviti strokovne službe in poslovodni organi, bi morale vsebovati tudi podatke in dejstva, na podlagi katerih bi delavci lahko ocenili sedanje uveljavljanje in učinkovanje meril za ugotavljanje svojega delovnega prispevka, ki so jih sprejeli v svojem samoupravnem splošnem aktu, saj bodo tako imeli podlago za izpopolnjevanje meril, ki naj zagotove objektivno vrednotenje različnih delovnih učinkov in delitev osebnih dohodkov po delu.
4.
Da bi bile informacije kvalitetne in odločanje delavcev objektivno, je potrebno dosežene rezultate poslovanja v posamezni temeljni organizaciji združenega dela primerjati z doseženimi rezultati drugih temeljnih organizacij združenega dela v sestavi iste delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela. Primerjati pa je tudi potrebno rezultate poslovanja posamezne organizacije združenega dela z rezultati poslovanja drugih sorodnih organizacij združenega dela. Te primerjave je treba opraviti na podlagi primerjalnih kazalcev, ki jih določa z zakonom o združenem delu in ki jih služba družbenega knjigovodstva sestavlja po podatkih iz periodičnih obračunov za obdobje januar-junij, in po podatkih iz zaključnih računov.
Ker vse temeljne organizacije združenega dela in enovite organizacije združenega dela dobijo primerjalne kazalce po podatkih iz zaključnih računov do konca aprila, podatke po periodičnih obračunih za prvih šest mesecev pa do konca septembra, jih lahko uporabijo in tudi morajo uporabiti pri sestavi informacij in poročil o periodičnih obračunih1 za prvo polletje in za devet mesecev v letu.
5.
V informacijah in poročilih poslovodnih organov ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnih računov bi morali obvezno seznaniti delavce tudi s tem, v kakšni meri in kako so bili uresničeni predlogi in sklepi, ki so jih dali, ko so obravnavali in ocenjevali gospodarjenje in poslovanje v prejšnjem obdobju oziroma ob sprotnem spremljanju rezultatov poslovanja organizacije združenega dela.
6.
Poleg tekstualnega dela analize, ki bi moral jasno in razumljivo ter brez velikega števila številčnih podatkov in primerjav osvetliti stanje in probleme v poslovanju organizacije združenega dela, naj bi informacije in poročila vsebovala tudi nekaj bistvenih številčnih podatkov in primerjav, ki bi delavcem na čimbolj preprost način prikazale uspehe gospodarjenja in poslovanja v določenem obdobju. V ta namen velja uporabiti vsaj osnovne finančne podatke in kazalce o uspešnosti poslovanja in uresničevanja planov, ki sledijo temu programu.
Informacije in poročila morajo opredeliti tudi izhodišča za sprejemanje plana za leto 1980, v njih pa je potrebno poudariti vsa tista vprašanja, ki jih bodo morali delavci posebej obravnavati pri sprejemanju planov za prihodnje leto.
Glede na to, da poslovodni organi in strokovne službe v vseh organizacijah združenega dela ne bodo mogli pravočasno sestaviti celovitih poglobljenih informacij oziroma analiz o gospodarjenju in poslovanju, da bi o njih lahko izčrpno razpravljali delavci, preden se bodo na zboru odločali o začasni delitvi ustvarjenega dohodka po periodičnem obračunu za devet mesecev letošnjega leta, naj poslovodni organi in strokovne službe:
—	za obravnave ob sprejemanju periodičnega obračuna za devet mesecev pripravijo informacije in poročila, ki bodo vsebovala vsaj vse tiste bistvene podatke in dejstva, ki so potrebni, da se bodo delavci lahko odločali o začasni delitvi ustvarjenega dohodka;
—	za kasnejše razprave (v novembru in decembru letos) ob sprejemanju razvojnih načrtov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov za leto 1980 pa bi bilo potrebno vsebinsko dopolniti te informacije oziroma poročila. Le kvalitetno pripravljene informacije za devetmesečno obdobje letošnjega leta, ki bodo vsebovale tudi oceno rezultatov poslovanja za vse leto 1979, bodo lahko podlaga za pripravo informacij in poročil, ki jih bodo morali delavci obravnavati, predno se bodo na zborih delavcev odločali o delitvi ustvarjenega dohodka po zaključnem računu za leto 1979.
Da bi delavci pravočasno in poglobljeno razpravljali in odločali o gospodarjenju in rezultatih poslovanja v letošnjem letu in sprejeli plane ža leto 1980 v vseh organizaci-
jah združenega dela, je potrebno posamezne
naloge in aktivnosti opraviti v teh rokih:
25. oktober
—	poslovodni organi organizacij združenega dela pripravijo informacijo in poročilo ob periodičnem obračunu za devet mesecev letošnjega leta;
od 25. do 31. oktobra
—	razprave delavcev na zborih na podlagi informacije in poročila o poslovnih rezultatih za devet mesecev; delavci odločajo o začasni delitvi ustvarjenega dohodka;
od 25. do 31. oktobra
—	samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti pripravijo in posredujejo organizacijam združenega dela poročila o uresničevanju programov za prvo polletje letos in o predlogih do konca leta;
12. november
—	poslovodni organi organizacij združenega dela pripravijo informacijo s celovito oceno poslovanja in gospodarjenja
za devet mesecev hkrati z ukrepi do konca leta in z izhodišči za plane leta 1980, vštevši poročila SIS s področja materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter poročilo skupščine občine in gospodarske zbornice, če to zadeva tiste organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo oziroma na meji rentabilnosti;
28. november
— izvršni odbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov ocenijo pripravljena gradiva za razpravo in zagotovijo razprave po sindikalnih oziroma delovnih skupinah;
17. december
—	na podlagi analize razprav v sindikalnih skupinah delavski sveti obravnavajo analizo gospodarjenja za letos in predlog plana za leto 1980;
do 25. decembra
—	delavci v organizacijah združenega dela na zborih sprejmejo plan za leto 1980;
do 30. januarja 1980
—	poslovodni organi organizacij združenega dela pripravijo dodatno informacijo in poročilo o poslovanju in gospodarjenju za letos, če je to seveda potrebno, v vsakem primeru pa pripravijo vse bistvene podatke z obrazložitvijo, na podlagi katerih se bodo lahko delavci odločili za delitev ustvarjenega dohodka po zaključnem računu za leto 1979;
februar 1980
—	razprave o predloženih informacijah in poročilih v sindikalnih oziroma delovnih skupinah ter samoupravni postopek kot v mesecu decembru, če je to potrebno;
do 24. februarja 1980
—	na podlagi informacije in poročila ob zaključnem računu 1979 delavci na zborih odločijo o dokončni delitvi ustvarjenega dohodka in o izpolnjevanju dogovorjenih ukrepov.
Delavski svet sprejme zaključni račun za leto 1979.
I. OSNOVNI PODATKI O USPEŠNOSTI POSLOVANJA	PRILOGA
IN URESNIČEVANJA PLANA V TOZD MED LETOM V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM PRETEKLEGA LETA
PODATKI	Plan OD 1. 1. do 	1979	Realizacija od 1. 1. do od 1. 1. 	1978		1979	Indeks realizacija od 1. 1. do ...... 1979	Izpolnitev plana realizacija od 1. 1. do ;	1979
			realizacija 	1978	pian od 1. 1. do 	1979
1. Celotni prihodek (v dinarjih)				
2. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (v %)				
3. Dohodek (v dinarjih)				
4. Dohodek na delavca „ (v dinarjih)				
5. Čisti dohodek				
6. Predlagana razporeditev čistega dohodka: —	del čistega dohodka za osebne dohodke (v dinarjih) —	del čistega dohodka za skupno porabo v TOZD (v dinarjih) —	del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela (v dinarjih) —	del čistega dohodka za rezervni sklad (v dinarjih)				
7. Izguba (v dinarjih)				
II. PRIMERJAVA OSNOVNIH RAZMERIJ V RAZPOREJANJU USTVARJENEGA DOHODKA
v % (dohodek = 100,0)
PODATKI	Plan od 1. 1. do 	1979	Realizacija	
		leto 1978	od 1. 1. do 	1979
1. Ustvarjeni dohodek	100,0	100,0	100,0
2. Delež za akumulacijo (v %)			
3. Delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev (v %)			
4. Delež za splošno in skupno porabo in druge namene zunaj TOZD (v %)			
OPOMBA:
ad 2. Sredstva za akumulacijo zajemajo: del dohodka za amortizacijo, obračunano nad zneskom po predpisanih minimalnih stopnjah, del čistega dohodka za poslovni sklad, za razširitev materialne podlage dela, del čistega dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, del čistega dohodka za rezerve, druge potrebe in druge sklade v TOZD.
ad 3. Sredstva za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev zajemajo: del čistega dohodka za čiste osebne dohodke, del čistega
dohodka za prehrano delavcev, za regres za letni dopust delavcev, del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo in del čistega dohodka za druge namene skupne porabe.
ad 4. Sredstva za splošno in skupno porabo in druge namene zunaj TOZD zajemajo: davke in prispevke SIS iz dohodka TOZD in osebnih dohodkov delavcev ter vse druge obveznosti, ki v skladu z zakonskimi predpisi bremenijo dohodek TOZD.
S
o<
* s
N N Q
Eg
<g
Z <
o g o K
HH'
<
Z
<
N
W
>
O
Ou,.
^ z o
Z Q Z
mi
§5gS
slog
< § oi u 2^| <Si<
l|s°
2§Si
ISsB
2«PS
c/2 Q on S
^ ^r< ry^
Di
s
M4
c ^
0) T3
n 2
W C/3
O
&. 3
D >
-* JH ° " «>g
T3
c
O
x>
2
o
Q-
•S,
S
1 E
> TD
':2.|
3 N
E
3
ii
■,<
« s -o E- «
fe-a-i
> 3 E ^ o '5 iž c ž:
a ^ °
•c S. S o o a. Q S,
u
T3
03
C
J*
<u
TD
O
£
O
Q
S.&-I
2 “ .s 2 2-3
2^.S
iJ2-5
'S ^
E. S; ^
„• ’-H'
2 r?
2 f;
<L) On
— rH


g. S;
« -

o 00
■   T—I
— -rH
=2 O-n
2^ .S
6.0; ^
2 t .s
2 .S
1) On "O
03
i's
on
TD
TD O -C
O-
c -s: o .S>' T3 fe U e
S On
as;
2?s
2 £
U On
— .—i



Q
N
O
H
U
S
*->
2
b
C/2
o
c
•“■§-»O 3 o
O.-O O O Oh a
C/5
0£
C/5
U
u -5
a.
>0 3 U
a.-o o S
Oh O.
M
Q
N
O
H
!
00
i
Q
N
O
H
S
:3,
1
§5
O
]
jy
T3
Q
N
O
H
'g
o
c
%
’«
TJ
a
(33
C
TD
O
Q
N
O
H
TD
i
o
c
s
•ff
TD
O
D-
03
C
TD
O
g
& gp ■«
O c< ^ k,
-
> a
§ £ ^ <3
S SP
s>§
-a 5
'c-
»j
I
rč ~ce
s!
O C Oh -
O ^
1	g.5 St-
^'S S .^.g
a in; oo ta o,
■S ^ -1 3 | I, a .S -š
^ S a ■si.S
2	-IT s
I | g
2Ih5
-2
1^..
i ^ i o £ g
~ 'CT' o: in S- ta
5 | g g H. 5 -E-
iti š-2 -=5
Irm sl
I ^ -s o ^ n S
o -S
c
ss
g
f.s/š |. >
Ci. m'
!! m i|
I^il^
-g SnK
^ S 'C'
SP ^
<5 .Si,
s c g
-§ §
tl
|:|
-f
I1
1
..l^rrl:§!
-c>
3
§1 §i-
c
0.5
ta
lf
gl
o.
^ s O 1
■a ^
c o