27. štev. Poštnina platana v 3oto»ini. v Ljubljani, sobota 4. julija 1925. Po».m.zn» številka . so Din. Leto V GLASILO NARODNO - SOCIJ ALISTIČNE STRANKE. Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, | Izhaja VSako Soboto. S Inseratl se računajo po velikosti in so cene na razpolago ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77. ===== I Mesečna naročnina: za tuzenistvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din. 1 ............................................................. v uPrav^ Ivo Soline Socijalno zavarovanje. (Referat, podan na glavnem zboru Narodno socijalne strokovne zveste na Jesenicah, dne 31. maja 1925.) Snov, o kateri vam hočem podati svoj referat, se nanaša na naše socijalno zavarovanje. Smatram, da je to predmet, o katerem naj bi bil vsak delavec bodisi ročen ali duševen v vseh podrobnostih nijnatani-neje poučen, kajti soc. zavarovanje je ena •najvažnejših naprav za vsakega proletarca. ,le to vendar tista naprava, od katere pričakujemo opore takrat, ko jo bomo najbolj potrebovali', (o je, ko bodo naše telesne in duševne sile izčrpane tako daleč, da za delo ne bomo več sposobni in bodo vsled tega tudi prestali naši že itak skromno odmerjeni dohodki. Naravno je toraj, da moramo stremeti za tem, da bi se la za nas tako važna naprava po možnosti izboljšala ter nam nudila vedno več nadej. To izvršiti pa nam bo edino mogoče na ta način, da si prizadevamo doseči zboljšanje socijal-ne zakonodaje, ki urejuje v državi to zavarovanje. Da pa bodo naša prizadevanja tudi uspešna, je seveda neizogibno potrebno, da poznamo v vseh podrobnostih tudi tozadevno zakone, ker je le tako mogoče na njih presojati in spoznati dobro in slabo stran. V pogledu važnosti obstoja in razvoja soc. zavarovanja, naj še omenim odlomek iz razprave o tem predmetu nekega strokovnjaka, ki povdarja to važnost na slede5 način: Socijalno zavarovanje je del javne uprave, ki ima skrbeti za gospodarsko in kulturno povzdigo ljudstva in urejevati življenje državljanov v vseh mogočih pi ilikah in slučajih. Mirno lahko zatrjujemo, da je socijalno zavarovanje prav posebno važni del-javne uprave. Zato morajo tudi v zakoniti in upravni ureditvi zavarovanja biti vpoštevana prav ista načela, kakor v drugih panogah našega javnega upravnega življenja. Ni potrebno posebno povdarjali, da je soc. zavarovanje od vseh uprav najobčutljivejše in s tekočim dnevnim življenjem v najožji z;ezi in se zavarovalni slučaji (bolezen, smrt, invalidnost) pojavljajo brez naše volje in hotenja in nima nihče moči, te slučaje odvrnili ali jih z gotovostjo z ozirom na čas predvideti. Iz tega sledi, da mora biti uprava zavarovanja; od vseh uprav najprožnejša. — Dana mora biti možnost, da se izvajanja zakona hitro in odgovarjajoče predpisom ali pravnemu čutu prilagodi posebnim prilikam pokrajine in okoliščinam posameznega zavarovalnega slučaja. Tem izvajanjem se lahko brez pomisleka priključimo in bi bilo le želeti, da bi si jih osvojili tudi merodajni faktorji v naši državni zakonodaji. Moderno soc. Zavarovanje še ni staro petdeset let. Nastalo je v Nemčiji, kateri moramo priznati, da je postavila zibel temu zavarovanju, in sicer v 80 letih develnaj-slegai stoletja, kot soc. politična mera za zboljšanje splošnega položaja delavstva. — V začetku se je to zavarovanje nazivalo delavsko zavarovanje, ker se je. nanašalo samo na delavce v ožjem smislu, danes pa ga poznamo pod oanačbo socijalno za valovanje, ki se je razvilo do velikega obsega in važnosti in je razširjeno po celem svetu. Za naše prilike pa je pred vsem merodajen razvoj soc. zavarovanja na ozemlju bivše Avstrije, od katere ga je prevzela po svetovni vojni tudi naša država. Cilj soc. zavarovanja je na osnovi načela vzajemnosti zagotoviti zavarovancem v slučaju zmanjšanja ali izgube delovne sposobnosti, možnost eksistence. Slučaji zmanjšanja ali izgube delovne sposobnosti pa v glavnem lahko nastanejo vsled bolezni, poroda, nezgode, onemoglosti, starosti, smrti ali brezposelnosti. Radi tegk delimo soc. zavarovanje po okolnoslih slučajev, za katerega je isto namenjeno, na 1. bolezensko zavarovanje, 2. nezgodno zavarovanje, 3. zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti zavarovanca odnosno njegovih sorodnikov, kratko imenovano starostno zavarovanje, in 4. zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Izven tega delimo še soc. zavarovanje na zavarovanje rudarjev, mornarjev, kmetijskih in industrijskih delavcev, prometnega osobja, privatnih nameščencev itd. Kat najstarejše naprave delavskega zavarovanja (kakor sa je še takrat (imenovalo) poznamo bratovske skladnice pri rudarskih in plavžarskjih podjetjih, ustanovljene z zakonom iz leta 1854. Ker so bratovske skladbice, kakor rečeno, najstarejše zavarovalne naprave in za velik del našega delavstva velevažuega pomena, hočem po- seči nekoliko v preteklost in vas seznaniti z razvojem teli socijalno - zavarovalnih institucij. t‘o takratnih zakonitih določbah, naj bi se ustanovila na vsakem rudniku po ena, ali pa naj bi se več takih malih podjetij združilo in ustanovilo eno bratovsko skladnico, ki naj bi podpirala obolele in sploh za delo nesposobne člane ter njihove vdove in sirote. Vsak rudar in plavžarski delavec je bil dolžan vstopiti v bratovsko skladnico. travni odnošaji so bili urejeni s pravilnikom, katerega je sestavil podjetnik sporazumno z delavskimi zastopniki. Od vsega početka pa so bolehale bratovske skladnice na dveh hibah in sicer: 1. Prispevki članov in dajalve bratovskih skladnic si niso stali v pravilnem, zavarovalno - tehnično izi|ačunjeuem razmerju; 2. Podjetja niso bila zakonito obvezana prispevati v bratovske skladnice. Nekatera podjetja so tekom let sicer prostovoljno prispevala za lo zavarovanje delavcev, kar pa je imelo seveda vpliv le na posaniezn^ bratovske skladi^1'®, dočiin je bila večina istih redno pasivna ter vsled tega nezmožna nuditi svojim članom to, kar jim je bilo sicer namenjeno z ustanovitvijo teh skladnic. Nadaljnje hibe starih bratovskih sklad-nic so obstojale tudi v tem, da se niso ločile v njihovi upravi zavarovalne panoge od drugih namenov, ki niso imeli zavarovalnega značaja, prenizko! število Vavarovancev pri provizijski blagajni, izguba članstva in vsled uplačil pridobljenih pravic (nadej) radi odpusta ali prostovoljnega izstopa iz dela, deloma nezadostno zastopstvo članstva v upravi, nasprotno pa preveliki upliv podjetja na bratovsko skladnico. Z zakonom z dne 28. julija 1889. so se razmere vseh že obstoječih bratovskih skladnic na novo preuredile. Znatne izpre-membe so vsebovale določbe novega zakona v tem, da je bila določena zavarovalna dolžnost vseh v rudarstvu in plavžarstvu trajno ali začasno zaposlenih oseb, zakonita ugotovitev minimalne izmere hranarine in provizij, zakonita dolžnost prispevanja podjetij v isti meri kakor članstvo itd. V teh bratovskih skladnicah smo imeli toraj združeno bolezensko in starostno (invalidsko) zavarovanje, ni pa bilo urejeno nezgodno zavarovanje. Šele leta 1915 se je uredilo tudi nezgodno zavarovanje za rudarje. To zavarovanje se je preneslo na posebnega nosilca in siceir je bila na podlagi posebnega zakona ustanovljena Rudarska nezgodna zavarovalnica na Dunaju, kateri se je obenem dodelila imovina centralnega rezervnega zaklada bratovskih skladnic v znesku 22 milijonov kron, kot začetna obratna glavnica. Pozneje pa se je ta zavod vzdrževal iz prispevkov podjetij. Tudi posledice svetovne vojne so zahtevale izpolnitev določb bratovske skladnice, ki se je izvršila s cesarsko' naredbo z dne 15. septembra 1916 in sicer v tem smislu, da so bile varovane pravice članov bratovskih skladnic tudi za čas vojnega službovanja. Med drugim je bilo določeno, da se ima šteti doba vojnega službovanja za članska leta, ako je član najkasneje v 4 letih po končanem vojnem službovanju zopet vstopil v kako bratovsko skladnico, in da pripada svojcem onih članov, ki so v vojni ali na njenih posledicah izgubili življenje, tudi pokojnina pri provizijski blagajni. Kot nadaljuje socialno) zavarovalne naprave moram 'omeniti okrajne, oijratne, zadružne in razne društvene bolniške blagajne, ki so bile ustanovljene v bivši Avstriji na podlagi bolniško zavarovalnega zakona iz leta 1888 in 1889. V teh bolniških blagajnah je bilo združeno bolezensko zavarovanje ostalega industrijskega in obrtniškega delavstva, brez razlike na poklicno pripadnost. Glavni zadatek teh zavarovalnih naprav je obstojal v tem, da se omogoči življenjski obstoj zavarovancu tudi takrat, če je bila njegova pridobitna zmožnost zrušena vsled bolezni. Vse bolniške blagajne so se vzdrževale iz zakonito obveznih prispevkov, ki so znašali za delodajalca eno tretjino, za delojemalca pa dve tretjini. Razvoj bolniških blagajn pa žal ni bil tak, kakoršnega bi si bili lahko želeli. Ako-ravno so bile pod nadzorstvom javnih upravnih oblasti, vendar smo lahko opazili, da je bila uprava sama v teh blagajnah zelo slaba, to pa vsled pomanjkanja strokovno naobraženega osObja. Osobito so bile podeželske okrajne bolniške blagajne, lo so one z nizkim številom članstva ,dostikrat v rokah posameznih oseb, ki so vsled nepoznanja zakonitih določb ali pa vsled nerazumevanja njihovega ustroja, neredko povzročile, da so postale take bolniške blagajne navadno pasivne in se vsled tega niso mogle povspeti do viška. Pri obratnih bolniških blagajnah pu smo opažali pogosto, da je bil vpliv podjetnikov prevelik in ne posebno blagodejen z ozirom na njihov razvoj. Običajno so smatrali podjetniki obratne bolniške bla-1 gajne za nekak nadležni privesek podjetja, polagali le malo ali sploh nikake pažnje na I njihov razvoj in mirno gledali, če tudi so se upravljale, kot prej omenjene podeželske bolniške blagajne, od neveščega osobja. Vse te pojave potrjuje statistika, ki je izkazovala na primer, da je bilo v letu 1904 izmed 2942 bolniških blagajn 944 pasivnih, domalega torej ena tretjina. Nadalje je bilo uvedeno z zakonom iz leta 1887 ter izpopolnjeno z zakonom iz leta 1894 obligatorično nezgodno zavarovanje za večja industrijska, kakor tudi za nekatera obrtna podjetja, ki so bila zvezana v svojem obratovanju z večjo nevarnostjo. Zadatek lega zavarovanja je bil ta, da se zavarovancu povrne v slučaju telesne poškodbe ali vsled nezgode nastali smrti povzročena škoda. To zavarovanje je bilo v bivši Avstriji prenešeno na 7 pokrajinskih zavodov, ki so se vzdrževali iz zakonito obveznega prispevka in sicer za delodajalca 9 desetin, za delojemalca pa 1 desetina. O delovanju teh zavodov ne morem omeniti posebnih dobrin, ker nam je znano, da je zavarovano delavstvo le v najredkejših slučajih prišlo do kakih potsameznih pomembnih odškodnin. (Konec prih.) Sociiologiia in vera. Najpreje moramo ugotoviti, da ne more nobena veda, niti socijoiogija (veda o ustroju iu razvoju človeške družbe) nadomestiti vere v njenem posebnem pomenu. Sicer so se v zadnjih stoletjih pojavljali posamezniki, ki verujejo v močnost te nadomestitve. Posebno s« se v tem oziru »odlikovali« nekateri prirodoslovni doktrinarji, ki menijo, da bo postala vera nepotrebna, kadar bo razlago svetega pisma o postanku sveta nadomestil nauk o postopnem razvoju vseh organičnih stvari. Toda ta nazor, ki resnično znanstveni nazor samo koni-promituje, nasprotuje prav socijalošk. in psihološkemu stališču. To kaže, da ima vera v civiliziranem svetu svojjo posebno nalogo in karakter, katero nalogo in karakter ne more popolnoma nadomestiti nič drugega, kot se n. pr. v človeškem lelesu srce ne da nadomestiti z možgani ali želodcem. Vera namreč daje človeku gotovo čustveno pobarvano zavest, slutnjo, vero, prepričanje o osnovi in namenu sveta in življenja, torej o vseobčih vprašanjih na katere do danes veda še ne more jasno odgovoriti. Dokler osla ja vera v teli mejah, je neodpravljiva in nenadomestljiva. Toda vera, v kateri smo bili vzgo jeni -mi in naši predniki, to je katoliška vera, prekoračuje to svoje obiležje in posega v mnoge teoretično in praktično mimoverske stroke (filozofija, veda, umetnost, nravnost, politika, vzgoja itd.). V teh strokah pa seveda more, da celo mora podleči, kakor hitro pride v nasprotje ■/. dejanstvenostjo. Kakor /je podlegel katolicizem v astronomiji (zvezdoslovju), ko se je protivil novemu, pravilnejšemu nauku Kopernikovemu,' tako je podlegel tudi v vagoji, ko je n. pr. prišel v nasprotje z novodobno telesno vzgojo. V vseh takih spopadih se je katolicizem ali pravočasno prilagodil novi civilizaciji (sprejel je Kopernikov nauk, ustanavlja telovadna dru- štva), ali pa ga je iz bojišča vrgla sila razvoja (uničenje papeževega posvetnega vladarstva). V le h bojih pa, l) katerim je moderni razvoj moral uujuo privesti, je nekdanji katolicizem zgubil svojo lastnost, ki smo jo videli v srednjem veku, da je namreč pod svojini okriljem združeval vso tedanjo civilizacijo, versko in mimoversko in je torej prožil človeštvu osnovo za enotno svetovno naziranje. To svetovno naziranje je bilo v srednjem veku osnovano na veri, toda to je bil le slučaj in nikakor prava naloga vere. To nalogo more izpolnjevati tudi mimoverska filozofija (ki ni treba, da je nujno protiverska), kot so dokazali številni od vere popolnoma nezavism filozofski sistemi. Taka filozofija pa, kot vsako drugo zdravo mišljenje, ne sme biti v nasprotju z izsledki znanstvenega raziskavanja, temveč mora nasprotno baš na teh temeljiti. Nujen pogoj za vršitev te naloge je, da se pravilnost takega nauka vseobče priznava. No, temu samoumevnemu pogoju modernega svetovnega mišljenja ne odgovarja danes niti katolicizem niti katerakoli druga cerkvena vera, niti kaka druga špecijalna veda. Cerkve mu ne odgovarjajo zato, ker se k njim glasi le del občinstva, špecijalne vede pa za to ne, ker so ravno špecijalne in ne splošne. Vsled tega more biti osnova enotnega svetovnega naziranja le splošna veda. In taka veda o spoznanju kulture ali človeški družbi je edino socijoiogija. Samo ta veda more podati celotno razlago o ustroju, nalogi in razvoju kulture in o medsebojnem razmerju posameznih plasti, o katerih špecijalne vede poučujejo odločeno, idoč pri tej špecijalizaciji tako daleč, da izgubljajo iz oči enotnost življenja. Vsled tega bi se morala uvesti tudi v naše srednje šole, ki naj dijaka splošno naobrazijo, socijologa, kot eden glavnih predmetov. mVGHH GRČIJA. Od svetovne vojne sem je Grška to-■išče notranjih nemirov. Vprašanje, komu se naj Grška priključi med svetovno vojno, ali zaveznikom, ali Nemčiji, je razdvojila Grško v dva tabora: v monarhistični in venizelistični. še ,:večji pa je bil razdor na Grškem po velikem porazu grške armade v Mali Aziji. Nezadovoljstvo je tako narastlo, da je bil kralj Jurij z vso rodbino Gluckburg pregnan iz države, da je bila odpravljena monarhija in izklicana republika. Od tega časa so pričeli monarhisti izgubljati svoje pozicije in imajo republikanci v svojih rokah vlado in parlament. Vendar pa s tem še ni nastalo izmirjenje v deželi. Pričeli so se spori med republikanci samimi. Del republikancev je vodil general Pangalosa in drugi del general Kondilisa. Sedaj je imela oblast v Grški v rokah vlada Ml-kelokopulosa, katerega je podpiral general Kondilisa. Z vlado Mikelokopulo-sa se je očitalo, da je prepopustljiva v vprašanjih zunanje politike in da ni znala varovati grških interesov pri po- gajanjih z Jugoslavijo. Mikelokopulos ni hotel takoj odstopiti. General Pan-galos je pa imel za slučaj odpora predsednika vlade vse pripravljeno in je s svojimi pristaši zasedel vsa javna poslopja in obstreljeval bivališče Mikelo-kopulosa. Pod pritiskom sile se je Mi-kelokopulos udal in podal demisijo kabineta. Novo vlado je sestavil general Pangalosa. S tem je bila revolucija« na Grškem končana, ker je bilo zadoščeno političnim ambicijam — generala Pangalosa. Grški parlament je Panga-losu že odglasoval zaupnico. POLJSKA. Vlada je predložila parlamentu zakon o definitivni izvedbi agrarne reforme. Zakonska osnova predvideva, da se bo tekom nekaj let parceliralo okrog 2 milijona hektarjev poljedelske zemlje. Parcelacija bi se izvršila na podlagi dogovora med kmeti in veleposestniki. Šele, če bi ne prišlo do sporazuma, bi posegla vmes oblast. Poljedelske zemlje sme imeti po agrarno reformnem zakonu en posestnik od 200 do 40U hektarjev. Stremljenje na Poljskem gre za tem, da se kar najbolj dvigne produkcijo žita. Industrija je na Poljskem komaj v razvoju in je v tem pogledu Poljska navezana na uvoz iz Nemčije in Češkoslovaške. Razprava o agrarno reformnem zakonu bo gotovo dovedla do velikih konfliktov v poljskem parlamentu. Deloma se stranke izjavljajo za vladni predlog, deloma so pa za radikalno izvedbo agrarne reforme. V posebno neprijetnem položaju je najmočnejša skupina, to so narodni demokrati, ki imajo v svojih vrstah tako poljedelce, ki hočejo zemljo, kot veleposestnike, ki nočejo dati zemlje. FRANCIJA. Painlevejev kabinet zadene vsaki dan na nove težkoče. Komaj se je obdržal ob priliki glasovanja o maroški vojni ekspediciji, že so zopet razni finančni načrti in predlogi Caillauxa spravili Painlevejev kabinet v zadrego. To tem bolj, ker so se socijalni demokrati odločno izjavili proti Caillauxovi finančni politiki. Vse kaže, da ne bo' drugače, kakor da Painleve zahteva Caillauxovo demisijo, ali se pa sam poslovi s svojo vlado. ANGLIJA. V angleški spodnji zbornici se je vršila velika debata o zunanji politiki. Chamberlain je povdaril, da je danes izključeno, da bi se mogel narod izolirali kot nekoč. Vse kar se nanaša na mir v Evropi, se tiče vsakega narodu. Angleška se mora živo interesirati zu razmere v Evropi in preprečiti, da zopet ne izbruhne vojna. Sedanja britanska vlada ne more sprejeti politike Lloyd Georga, kateregd cilj je bil garancijski pakt, ki je bil jednostransko naperjen proti Nemč ji. Mac Donaldova vlada je pomagala rešiti problem reparacij. Vprašanje sigurnosti je pa hotela rešiti z ženevskim protokolom. Sedanja vlada odklanja ženevski protokol, ker je preveč špecijalen in obenem tudi v gotovih točkah presplošen. Tudi današnja angleška vlada stoji odločno na stališču, da se mora končno rešiti vprašanje sigurnosti. — Za Chamberlainom sta se oglasila k besedi Lloyd George in Mac Donald, ki sta odločno zagovarjala svojo dosedanjo politiko. Oba opozicijonalna govornika sta ostro ugovarjala politiki Chamberlaina, lu da je prepopustljiva napram Nemčiji. TURČIJA. Svojčas smo že obširno poročali o vstaji Kurdov proti angorski vladi. Vstaja je bila udušena. Voditelje vstašev so zaprli in od teh obsodili pretekli teden 47 najodličnejših mož na smrt. Angor-ska vlada je ukazala, da se smrtna obsodba takoj izvrši, da je vsaka intervencija od zunaj izključena. Med drugimi ustaši je bil na smrt obsojen tudi ugledni šejk Said. KITAJSKA. Upori proti tujcem se vedno bolj širijo. Agitacijo proti tujcem vodijo predvsem študenti. V pristaniščih so tako ameriške kot angleške oblasti pripravile parnike za prevoz družin. Angleški konzul je zagrozil kantonski vladi, da bo vsak poskus, vdreti v evropski del mesta, preprečil z oboroženo silo. Prihodnje dni se praznuje na Kitajskem nacijonalni praznik »slavnosti zmaja«. Pri tej priliki se pričakuje, da se bodo razmere na Kitajskem za tuje državljane še bolj poostrile. KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg In PromAff trboveljski, libojskl rremog črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezijske brikete dO' IHfiia« LJUBLJANA, Kralja bavlja>)*'“‘J Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi naobroke JPOMTmN> mmmm Politični položaj. razume z radikali za vstop v vlado, osta- Narodna skupščiaa je brez debate in soglasno verifici.ala mandate HSS. S tem je bilo reSeao vprašanje, ki je več mesecev vznenv.jan našo politično javnost. Radičevcem se je omogočilo parlamentarno udejstvovanje in se je s tem bistveno spremenilo politično situacijo v narodni skupščini, če v drugem ne, vsaj v razmerju moči. Proti verifikaciji se je veliko spletkarilo, toda navzlic temu je prodrla med radikali struja, ki je za izmirjenje s Hrvati. S stališča državne konsolidacije je verifikacijo mandatov HSS pozdravljati. Po verifikaciji HSS mandatov se nadaljujejo razgovori med radikali in HSS. Sicer so nekateri vladni časopisi ponovno demantirali, da se razgovori med radikali in HSS ne vrše. Vendar so se pa ti demanti sproti izkazovali kot neresnični, ker so se razgovori resnično vršili. Šef radikalne stranke Nikola Pašič je še vedno bolan. Radikalna stranka je imenovala direktorij, ki naj vodi za časa obolelosti Nikola Pašiča strankine poslfe in tudi razgovore s HSS. V direktoriju so poslanci Gjurlčič, Trifkovič in Zivkovič, ki so se posamezno že razgovarjali z HSS. Sedaj se bodo vršila oficijelna in javna pogajanja, katerih zaključek bo razbistril odnošaje med radikali in HSS. Dosedanji neobvezni dogovori so dospeli tako daleč, da so mogoči oficijelni razgovori. Radičevci še vedno povdarjajo, da ni niti misliti na to, da bi vstopili v vlado, če samostojni demokrati ne izstopijo. Samostojni demokrati nasprotno povdarjajo, da se radikali ne bodo sporazumeli z radičevci, če slednji ne bodo privolili v to, da ostanejo v vladi tudi samostojni demokrati. Časopisje tudi poroča, da so člani Hrvatske Zajednice proti temu, da vstopijo v vlado. Pogajanja Pavla Radiča baje niso obvezna za Hrvatsko Zajednico. Po teh , vesteh sodeč, bi za slučaj, da se Pavle Radič spo- Hrušira pri Jesenicah. Na praznik v pondeljek 29. VI. 1925 je priredilo tukajšnje »Bratstvo« igrokaz »Tri sestre« in sicer na prostem, na vrtu pred gostilno »Krive«. Misel igranja na prostem se je izborno posrečila in je bil prostor za gledalce docela napolnjen. Preprosta, toda okusna dekoracija, je napravila ugoden vtis. Igra sama je bila dokaj dobro podana, če se upošteva vse težkoče, ki nastanejo pri uprizoritvah. Nastopali so sami mladi bratje in sestre — diletantje, a vsem se je poznalo, da razumevajo pomen dramatike. Od posameznih vlog je bil oče Orel podan od brata Jožeta Nikoliča s tisto priprosto žaljivostjo, ki nima na sebi nič prisiljenega in zato tembolj ugaja. Skrbno mati Heleno je povsem dobro podala s. Julči Steletova. Sestro Majdo je igrala s. Minka Krivčeva. Bila je nekoliko preplaha, kar je za prvi nastop razumljivo, a v drugo in tretje bo bolje kot je to vedno pri diletantih. Sicer se je pa pri vlogi tudi dobro izkazala. Sestra Špela od s. Kati Krivčeve je bila povsem naravna ter se je popolnoma prilagodila svoji vlogi, kakor tudi s. Pepca Ambroževa, ki je v svoji igri pokazala dovolj zmožnosti za nastopanje. Igrala je sestro Ano. Dobro sta nastopila br. Krive Ivan k»t Gabrov France in br. Jug Lojze kot organist Anton. Deklo pri Gabru Jero je karikirala s. Marinčič, za pol leta preskrbljenega berača pa br. Drešček. Celotna režija, vse vodstvo je bilo v rokah br. Ivana Nikoliča. Mnogo truda in dela je žrtvoval. Tudi dekoracija je večinoma njegovo delo. Želeti je le, da pri kulturnem delu še naprej vztraja. Pred igro in med odmori je pridno sviral taniburaški zbor »Bratstva« na Jesenicah. Nastopil je tudi moški in mešani pevski zbor iz Hrušice. V prvem odmoru je bila prijetna pevska točka 3 dečkov in 4 deklic. V drugem pa ljubko petje sestre Skokove s sestrico Kol-manovo. Nastop obeh je bil prisrčen in jc take stvari le priporočati. »Bratstvo« na Hrušici priredi v nedeljo 5. julija 1925 na prostem na vrtu pred gostilno »Krive« točno ob štirih popoldne igro »Telegram«. Sodeluje tudi tamburaški zbor iz Jesenic in pevski zbor iz Hrušice. K prireditvi ste vsi vljudno vabljeni. — Odbor. Članski sestanek »Bratstva« v Mariboru. Preteklo sredo, 24. junija se je vršil v dvorani pri Puntigamu dobro obiskan in dobro uspeli sestanek mariborskega »Bratstva Kakor na vsakem sestanku, tako so tudi to pot močno prevladovali ukaželjni mladi vajenci, kar dela sliko tako lepo, ker je društvo v prvi vrsti njim namenjeno in se vidi iz tega, da druStvo svoj namen tudi izpolnjuje. Sestanek je otvoril predsednik br. Tumpej, ki se je zahvalil za lepo udeležbo bratov in sester, ki so napolnili dvorano. Nato je poročal o dosedanjem delu v dru- la tirvatska zajeduica še naprej v opoziciji. V koliko so te vesti resnične, zaenkrat ni mogoče kontrolirati. Lahko mogoče, da ge končni sporazum med radikali in HSS zavleče do jeseni, vendar je pa gotovo, da bo sedaj zamotana politična situacija že v naj-bližnjih dneh dozorela tako daleč, da se bo videlo vsaj konture za prihodnjost. Radikalna taktika zavlačevanja je dosegla svoj višek. Tako ali tako, pokazati se bo moralo pravo lice. Parlamentarni odbori. V finančnem odboru se razpravlja o dvanajstinah. Glasovanje o podrobnostih o dvanajstinah se je že izvršilo. Seveda so bile z vladno večino dvanajstine sprejete. — V zakonodajnem odboru se vrši razprava o tiskovnem zakonu. Opo-zicijonalni poslaneci, z dokazi podkrepljenimi govori, odklanjajo reakcijonami tiskovni zakon. Tudi vladna govornika Laza Markovič in Velja Popovič sta priznala, da so posamezni členi zakonskega načrta slabi. Vladna večina je v špe-cijalni debati pripravljena sprejeti spremembe, v kolikor bodo odgovarjale duhu vladnega načrta. Spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Narodna skupščina je soglasno s poimenskim glasovanjem sprejela zakon o postavitvi spomenika narodnega priznanja kralju Petru Osvoboditelju. Pri tej priliki je podal poročilo poslanec Ljuba Jovanovič, ki je v svojem govoru nagla-šal velike zasluge kralja Petra za našo domovino. Z odglasovanjem zakona o postavitvi spomenika kralju Petru je bila zaključena skupščina. Prihodnja seja narodne skupščine se vrši v pondeljek, dne 5. julija. Na dnevnem redu skupščinske seje je med drugim obtožba dr. Poliča in tovarišev proti ministru pravde dr. E. Lukiniču, volitev skupščinskega odbora za predlog dr. Zani-ča in lov. o spremembi čl. 138. ustave. šivu in v smislu sklepa odborove seje obrazložil načrt bodočega dela. V ta namen •so se takoj nekateri odseki izpopolnili, drugi pa na novo ustanovili, tako, da ima društvo sedaj sledeče odseke: tamburaški, dramatični, pirired)itveni, organizacijski, šolskopredavateljski in politični ter skavtski odsek. Po končanem vpisovanju v po-edine odseke je izpregovoril brat Brandner, bivši predsednik JNSM, o velikem pomenu šolsko-ptredavateljsk|ega in političnega cld-seka. Naglašal je, da, je glavni namen Bratstva, vsposobiti mladino za bodočo življenjsko borbo, tako v javnem in zasebnem življenju. Ta cilj bo zasledoval šolsko-predava-teljski in politični odsek, kateremu predseduje brat Gabrovšek. Kar se tiče govorništva bo članom »Bratstva« na razpolago govorniška šola, ki jo ria jesen olvori narodno socijalistična stranka v Mariboru. Na podlagi dokazov iz novejše politične zgodovine je predočil mladim proletarcem, da je uspeh povsod tam, kjer je volja in veselje do učenja in vežbanja. Ko se je nato porazdelilo delo poedinih odsekov, ki bodo šli takoj na delo, je brat predsednik lepo uspeli sestanek zaključil. Tamburaši so zabrenkali, tisti, ki so lahkih nog in umejo plesati, pa so se zavrteli — vedno po načelu, da moramo z resnim delom tupatam iskati tudi razvedrila v dostojni zabavi. OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG OB DVANAJSTI URL Delavski razred še «i toliko pretrpel, kot trpi v današnji!* Casiit. za svoj« težko delo prejema nadvse mizerno plačo -i*. še to ima obdavčeno. Poleg tega pa bije boj na vse strani. Ob prevratu si je' delavec obetal marsikaj od «ove države. Obetal si je lepših časov in mirnejšega življenja, in že je kazalo, da se obrne na bolje, izdan je bil zakon o zaščiti delavstva, ki bi moral delavstvo ščititi, izdan je bil zakon o zavarovanju, s katerim bi se imel delavec zavarovati za vse slučaje. In živel je delavec v nadi, da je vse ze tu in da lahko od-slej živi brezskrbno in lahko življenje. In udal se je zmotnim nadam, opustil bojno razpoloženje, zapustil bojno organizacijo in živel brezskrbno. Pa ne dolgo. Kmalu se je pokazalo, da je delavska zaščita na papirju. In pričel se je nov in srditejši boj. Pridobljeni osemurnik sa je zamenjal za deset, dvanajsturno delo, z muko pridobljene mezde so se pričele zniževati, brezposelnost naraščati in po vsem tem šo se še delavske mezde obdavčile. Delavstvo se je pričelo gibati, pa še ne tako kot bi moralo. — Se niso vsi prišli nazaj v bojne vrste. Še jin mnogo živi v zmotnih nad ali, da se sedanje krivice odpravijo same brez boja. Delavski razred se je deloma prebudil. Ob prvi klofuti so se delavci zbirali na protestnih shodih, odpošiljali resolucije, a vse zaman. — Prvi klofuti je sledila druga, Irelja in četrta in tako naprej. Klofuta za klofuto, a delavstvo je ostalo mirno. V zadnjem času pa je stanje jako n .peto. Prišla je dvanajsta ura. Tako dalje ne more več. Zakaj naj poginemo, če smo dovolj močni, da se rešimo. Zakaj' iti živi v grobove, če si življenje lahko zboljšamo. V' nas samih je toliko sile, da je sami ne .poznamo. Ne tratijo te sile brezuspešno. Ne skušajmo doseči lepšega življenja poedinci, če vemo, da smo slabiči, temveč združimo svojo moč v močno. silo, ki bo kljubovala vsakemu sovragu. Strokovne organizacije, ki so danes najbolj’ poklicane, da stopijo na plan v obrambo teptanega delavstva, so deloma io svojo nalogo že storile. A ves njihov trud je in bo ostai zaman, če imamo v državi na stotisoče borcev, ki so izven organizacij, in tem velja naš današnji apel. In vsem onim, ki delavski razred teptajo. Prvim kličemo oo dvanajsti uri: vstopite v strokovne organizacije in pričnite borbo za svoj in delavski obstanek. Ne udajajte se zmotnim nadam, temvefc hitite delavstvu na pomoč in spo-polnite vrste borcev. Drugim pa veljaj klic:. ob dvanajsti uri nehajte. Dovolj je krivic in nasilstev, videli ste, da delavski razred ne. uničite, zato nehajte. Tudi vi se ne udajajte zmotnim nadam, kajli prepričam bodite, da pride dan obračuna, ki bo za vas poguben. Nehajte torej z nasiljem in krivicami. Delavstvo se probuja in krog borcev se. jača. Še jih je nekaj', ki so pjeslišali klic, ti ga danes ne smejo več preslišati in morajo v naš krog, morajo v krog borcev, ! pobirali J.ri vseh zamudnikih še zaostale članske prispevke in strankin davek, kar znaša skupaj za celo tekoče leto samo 17 dinarjev in no 25, kakor je list pomotoma poročal ter prosimo vse spoštovane tovariše da dolg navedenim tovarišem poraviv, ki bodo potem izročili nabrane zneske blagajniku, da slednji potem zaključi definitivno obračun. Tozadevno smo pisali več kot zadosti in smo mnenja, da bi bilo vsako nadaljnje drezanje in posebno opominjeva-nje odveč ter upamo, da se nihče ne bode pustil še nadalje opominjevati in prositi. Mariborsko okrožjje. Krajevna organizacija NSS v Mariboru vabi na članski sestanek, ki bo danes, v soboto, dne 4. julija ob 8. uri zvečer v gostilni Koštomaj, Mlinska ulica štev. 34. — Vabimo tovariše, da se sestanka zanesljivo udeleže. 1 Stav bno zadružni^© inr stanovanjsko vprašanje* Iz Maribora se nam piše: »Novai Pravda« je priobčila več zanimivih vprašanj, na katera se v splošnem želi odgovora. Lotimo se najpreje vprašanja pod »Naše zavarovalnice in stanovanjske vprašanje.« To vprašanje je že zdavno rešeno. — Seveda ne pri nas. Francija, Belgija, Nemčija i. dr. so že pred vojno razumele izrabiti zavarovalnice za gradbeni fond. Pri nas je bila menda doslej kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« edina, ki je že lani v posebni spomenici opozorila našo centralno viado, kako lahko ima na razpolago poceni kredit za velikopotezni gradbeni fond, ako resno potiplje v prvi vrsti inozemske zavarovalnice, ki pri nas pod raznimi reklamnimi naslovi črpajo iz našega ljudstva naš denar ter ga po raznih ovinkih vporabijajo proti našemu obstoju (s podporo inozemskih obrambnih društev itd.) Ravno pri nas so te zavarovalne družbe tembolj opasne, ker jih tvorijo naši največji sovražniki Madžari, Italijani in Nemci. Te družbe so sicer nacionalizirane, pa saj vemo kako se je pri nas izpeljala nacionalizacija. Stebri teh inozemskih družb se naravnost smejejo naši kratkovidnosti. Že kako so te družbe izplačale in še izplačujejo danes bagatele za predvojni dobri denar, ne da bi kedo proti temu protestiral, je za nas žalostno. Ravno iz slednje navedenega razloga l>i moral biti pritisk na te inozemske družbe tako močan, da bi jim preostali le dve poli: ali se vdajo, ali se ukinejo na'korist domačim zavarovalnicam. Pa tudi naše pristno domače zavarovalnice naj se pritegne v to akcijo. Za slučaj, da bi se zavodi branili, preostane pot ustanovitve posebne zadružne zavarovalnice s kombinacijo stavbne zadruge. Ker se vlada za omenjeni načrt ni zganila, je omenjena zadruga letos poskusila konkretnejši načrt. Zadeva se sedaj nahaja v teku tehnične izpeljave. Proti naraščanju stavbnih zadrug je .Nova Pravdat: zadela v črno. Mogoče,- da imamo v celi Sloveniji sploh vseh zadrug komaj 5, ki so res zadruge, namreč nepolitično strankarskega ozadja in cilja. Danes pa že: stavbne zadruge ustanavljajo posamezna omizja. Najnovejše izkušnje drugod kažejo, da naraščanje stavbnih zadrug samo na sebi ni napačna ideja. Napačno pri nas je le, da vse računa in špekulira na državno podporo in sodelovanje občin. Izkušeni zadrugarji so danes tembolj kot kedaj preje prepričani, da zadruga, ki ne računa v prvi .vrati le na samopomoč, ni prava zadruga. Glavna napaka, ki jo pri naših stavbnih zadrugah opažamo, je, tla nimajo nobene medsebojne zveze, sploh, da jim manjka prava zadružna organizacija. Ce so kje organizirane, so lo zadružne zveze, ki so same na sebi politične in nimajo nobenega smisla za stavbno zadružništvo (ker so v zvezah včlanjene politične kreditne in razne produktivne zadruge e več ali manj špe-kulacijskim ciljem. Tudi na to glavno napako se je od tu opozarjalo vlado, vabile so se ponovilo vse stavbne zadruge na anketo v svrlio ustanovitve lastne »Zveže stavbnih zadrug v Sloveniji*. Pa je bilo' vse delo zaman. Vlada čaka, kedaj se bodo stavbne zadruge zganile v prepotrebno organizacijo. Napačna je za današnje razmere namreč misel, da morajo biti stavbne zadruge številno močne. Po najnovejših izkušnjah obstoja ena že delazmožna celica take zadruge iz samo 4 članov (delovna skupina). Zadruga obstoječa iz samo dveh takih celic zna biti delovno močnejša, kakor zadruga s 500 člani, ki razen da vplačajo delež, ne ganejo z mezincem. Nasproti dvema delovnima celicama stoji danes najmanj 5000 sicer nedelavnih članov. In to število je danes nemogoče zbrati pod eno zadrugo. ftfla Urški gori. Bilo nas je osem narodnih socijalistov, ki smo se iyi Vidov dan zjutraj kljub slabemu vremenu znašli na koroškem kolodvoru v Mariboru. Bili smo namenjeni na Urško goro. Nase število je bilo znatno reducirano, ker se jih je mnogo ustrašilo deževja. Mi p-, smo bili mnenja, da pravi turist ni tisti, ki samo ob lepem vremenu hodi od doma. Tudi smo dobro vedeli, da dež doma pomeni /dostikrat solnce na cilju. Zalo nas tudi dež, ki ^e padal vedno močneje, ni spravil iz ravnotežja. JBliže ko smo bili Dravogradu, tem bolj zabasano je bilo vsenaokrog. Ko smo v Guštanju izstopili, je dež pojenjal. Rila jo 8. ura. Takoj | smo poiskali markirano pot. Nad Guštanjem pri neki kapelici bi res ne vedeli, po kateri poti naprej, ker je bila kapelica na novo prepleskana in znamenje izbrisano, ako bi pred nami ne korakal turist, ki nam je dal znamenje, da naj gremo za njim, ako smo namenjeni na Urško goro. Sledili smo mu celo pot v oddaljenosti pol kilometra; malo pod vrhom smo ga le dohiteli. Pot je dobro markirana in izredno lepa. Četudi je več dni deževalo, se nikjer nismo udirali v lužo, ker je pot peščena in prijetna za hoditi. Med potjo nam je tovariš Verlič pripovedoval o svojem' zanimivem potovanju po Nemškem, Francoskem, Italijanskem, po Švici in Belgiji, ki ga je na- VCSTNm ki ga urejuje naš odiičen somišljenik tov Štev. 27. »HOVA. PMAVa*A« Stran 3. pravil pred vojno. Razume se, da se je pri tej priliki tudi pojezil na »Novo Pravdo«, ki njegovega potopisa še do danes ni pi‘inesla. (Dosedaj žalibog ni bilo prostora. Op. ured.) Ko smo dospeli na vrli Urške gore, ki šteje 1090 m, je bila 12. ura. Torej smo rabili ravno 4 ure. Prva naša skrb je bila, da se v Turistovskem domu oddahnemo in pokrepčamo. Pri tej priliki smo se seznanili s Korošci iz Pliberka, ki so prišli na Urško goro, v Jugoslavijo, kamor jih vleče srce. Pritoževali so se, kako grdo ravnajo •Nemci z njimi. Zlasti pa ne morejo razumeti, kako je to mogoče, da ima konzulat SHS v Celovcu nameščenega za slugo Nemca, ki niti slovenskega jezika ne zna. Ako že mora biti sluga konzulata SHS avstrijski državljan, zakaj ne vzamejo Slovenca, ko vendar vsak Slovenec zna obenem tudi nemški. Potolažili smo jih, da upamo na boljo in tovariš Verlič, ki ima v svrho agitacije vedno časopise pri sebi, jim je dal »Novo Pravda« in (»Narodni Dnevnik« in bili so veseli. Nato smo šli skupno na razgled. Dasi ni bilo popolnoma jasno, pa smo vendar mnogo lepega videli. Pred nami smo imeli na eni strani osvobojeno in neosvobojeno Koroško, na drugi Mislinjsko in Savinjsko dolino z vsemi svojimi holmi in cerkvicami. Na eni strani Kamniške planine in fcližnja Peca, kjer teče meja med našo državo ir. Nemško Avstrijo, na drugi strani Pohorje z Velko kopo. Glede Triglava pa smo se na večer, ko je solnce zahajalo, prepirali, in se sedaj ne vem, ali je bil ali ni bil. Na severni strani Urške gore je velika, nedostopna jama, v kateri se nahaja, kakor pripovedujejo, celo jezero. Spodaj m e l kmetskimi poslopji pa se Vidi cerkev Sv. Mohorja, Iti jo je baje plaz doli zanesel. •Najbolj pa nas je zanimala starodavna cerkev Sv. Uršule. Ogromno poslopje, ki sprejme vase nad tisoč romarjev. Tla cerkva so iz zemlje. Kakor nam je pripovedoval neki domačin, ki nam je z velikim ključem odprl cerkvena vrata, je bila ta cerkev postavljena pred 500 leti. Ljubljanski škof Hren je baje dal 500 goldinarjev in Irije kmetje so jo postavili. Sedaj pa baje niti strehe, skozi katero curlja dež, ne morejo popraviti. V prostorni cerkvi nam je poleg neštetih zanimivih starodavnih slik padel v 0či neki priprost križ na steni. Imenovani pripovedovalec nam je pravil, da ga je pred tri sto leti prinesel neki spokornik iz Italije. Križ mu je naložil papež za pokoro. Nositi da ga mora toliko časa po svetu, dokler ne dospe na kraj, kjer se nahaja cerkev, ki stoji na dveh deželah. Tako je hodil celih deset let iz dežele v deželo, dokler ni dospel na 'Urško goro. Tu šele ga je mogel HWSati, ker' stoji cerkev Sv. Uršule deloma na Štajerskem (oltar), deloma pa na Koroškem. Med 5. in 6. uro se je nebo na zapadu zjasnilo in šli smo se solnčit, kar nam je zelo prijalo, ker je pihal na vrhu celi čas hladan veter. Na večer se je del odpravil nazaj, drugi pa smo še čakali na Ptujčane, Celjane, Št. Pavelčane, Slovenjgradčane irf Dravogradčane. Toda naše čakanje je bilo brezuspešno. • Zato smo opazovali romarje, Iti so prihajali kakor Cankarjeve postave na Urško goro. Stari in mladi, fantje in dekleta so prihajali. Tudi en sejmar je razpel svoj šotor. Naslednjega dne se je imela vršiti maša. Nastanili so se v dveh malik gostilnah, edinih poslopjih na Urški gori, in v na novo zgrajenem turistovskem domu, kjer so seveda imeli prednost turisti, člani SPD. Romarji, posebno mlajši, so pili in peli ter se lovili zunaj naokrog celo noč. Okoli 10. ure je mladina navlačila skupaj nekaj drv in vrh Urške gore je zaplamtel kres. Pokali so tudi topiči. V pondeljek zjutraj, na dan Sv. Petra in Pavla nas je namesto solnca, katerega vzhod smo) željno pričakovali, pozdravil mrzel dež. Napravili smo se na pot. Med potjo smo srečavali romarje in nazadnje tudi gospoda župnika. Ko smo prišli iz strmine, mo jo mahnili na desno stran, ker smo si hoteli med potjo ogledati vas Kotle, kjer se nahaja vrelec s kislo vodo, znan še iz-pred vojnega časa pod imenom »rimski vrelec«. Nad Kotlarni smo se v nekem gozdu iiapasli črnic. V Kotlah smo pili pri vrelcu izborno! slatino iz rok koroške mladenke. Tovariš Komac pa je svoj trgovski talent izrabil tudi pri tej priliki. Stopil je v slik s sedanjim lastnikom vrelca, nekim gospodom Nešičem iz Beograda v svrho eksploa-CIJ® mineralne vode. Radi njega bi bili 'lm U zamudili vlak, ki vozi iz Guštanja 0).!,°av ' uri- šlo nam je torej vse po sreči. Sli smo v * - .... ... dežju, a kljub temu nismo 1«U mokH m uneU smo razgled. V Fali so vstopili mladi turisti lz K1 vrha na Pohorju kjer se je Vršila lleka yeseli M *° blh ol!,“ 8 finskimi cvetkami. in obkT0 f , ° V k0lu vagona ' oval i junake, pa smo 8i na ti, mislih; »yišje pa smo bili le mi, skoro m 400 m višje«, in bili smo sami s seboj zadovoljni. Ko smo izstopili na korokšem ko-^dvoru v Mariboru, pa smo zopet uzrli tu-hrbt"30 S KloPneSa vrha z dežnikom za na-ko ki smo jo videli že prejšnji dan, položeniSG 0clpe^a1^ *n dobro smo bili raz- NOVMCE /iažajte naročnino I — Sokolski zlet r Be«gradu. .Jugoslovanski sokolski savez je priredil nadzletne tekme, 'Itd so se vršile v Beogradu v soboto in v nedeljo pretekli teden. Tekme so bile dobro pripravljene in se j'e prireditev lepo izvršila. Sprevod Sokolstva po Beogradu je bil impozanten. Rezultat tekem dosedaj še ni ugotovljen. Sodi se, da bo odnesel prvenstvo Ljubljanski Sokol, ki dobi tudi krasno prehodno darilo našega kralja* zgodovinski meč carja Dušana. Tudi pri tekmi članic je dobila Ljubljana, prvenstvo in sicer Sokol I. O rezultatu sokolskih tekem še poročamo. — O neresnosti in resnosti. V zadnji številki smo poročali o shodu hišnih posestnikov v Ljubljani in o tem, da je na shodu govoril gospod Jos. Turk, ki se je najodločneje izrekel proti novim davkom in da je na shod poslal g. dr. Puc pismo, v katerem tudi obsoja davčno prakso pri nas. Oba gospoda sta iz vodstva SDS in sta izražala svoje ogorčenje ravno v tem času, ko sta malo preje gg. dr. Pivko in dr. Žerjav v Beogradu pristala na nove davščine. Naravno, da so se udeleženci shoda muzali izjavam g. dr. Puca in g. Turka, ker so bile v protislovju z ravnanjem gospodov, ki predstavljajta stranko v Beogradu. O vsem tem smo poročali tako kot je bilo in »Jutro« nas je zato blagoizvolilo označiti kot »neresne« in se zaletelo v tonu, kot. ga pač obvlada gospod Politične Beležke. — Stvar je p^ ta! Če je SDS v Beogradu v vladi, potem ne more in ne sme na protestnih shodih nastopati proti ukrepom vlade. SDS je pripuščeno, da na svojih sestankih in sejah razmotriva o ukrepih vlade, nikakor pu nima moralne upravičenosti, da nastopa proti vladi na javnih shodih in proti ukrepom, za katere je soodgovorna. Tako postopanji; je demagogija! Zastopniki SDS lahko' na shodih kvečjemu opravičujejo vladne ukrepe, ne pa, da se postavljajo v pozo ogorčenih kritikov davčne prakse. Edinole to bi bilo dosledno in — resno! — Razpisane službe. — Za okrajno glavarstvo v Brežicah je razpisano mesto državnega ekonoma. Za to mesto se zahteva strokovna kvalifikacija za II. uradniško kategorijo t. j. dovršena srednja kmetijska šola. Prošnje morajo biti vložene do 20. 7. t. 1. pri ljubljanskem velikem županu, kjer se dobe tudi natančnejše informacije. — Pri »Združeni spodnještajerski bratski skladnick v Velenju pa bo oddano mesto pogodbenega administrativnega uslužbenca z dogovorjenimi prejemki. Prošnje morajo biti pri omenjeni skladnici vložene do 5. julija, to je 8 dni po objavi lega razpisa, Ki ga je objavil »Uradni list« št. 00, datiran od 27. junija t. 1. Prošnji j'e priložiti rojstni m domovinski list, izpričevalo o spodnji srednji šoli, o dvorazredni trgovski šoli, o dosedanji službi, nravnosti, spričevalo uraa-nega zdravnika in dokaz o zadoščeni vojaški obveznosti. — Pri tej priliki protestiramo proti temu, da se take službe razpisujejo s tako kratkim rokom. Zgleda kakor bi bilo to namenoma! — Važno za bolne na pljučih! — V državnem zdravilišču na Golniku sprejmejo več bolnikov v zdravljenje. Njihova bolezen pa sme biti samo v takem štadiju, da je ozdravljiva, kar morajo dokazati z zdravniškim. spričevalom, kateri se mora predložili prošnji za sprejem. Prošnje se vlagajo pri velikem županu v Ljubljani. Vsa oskrba in zdravljenje slane circa 100 do 140 Din na dan. Uspeh zdravljenja na tuberkulozi obolelih je v tem zdravilišču z ozirom na moderno metodo zdravljenja in pa ugodno klimatično podnebje jako zadovolljiv. — Državni nameščenci se zdravijo brezplačno. — Znižanja cen v gostilnah in drugili javnih lokalih v Zagrebu pričakujejo v najkrajšem času. Sedaj se vrše pogajanja, ki jih vodi mestni magistrat z zastopniki gostilničarjev. — Tudi v Ljubljani se napoveduje slična akcija. Radovedni, smo, če in kako se bo izvedla. — Inženjerski diplomski izpit iz kemije je napravil na tehnični visoki šoli v Brnu in sicer z odliko naš rojak gospod Franjo Kočevar, zet našega marljivega so-trudnika g. Franjo Jošta iz Celja. Mladi gospod inženir-kemik, kateremu k odličnemu uspehu prav iskreno čestitamo i mi, bode napravil ob določenem terminu tudi še doktorat iz te strokie. — Obilo sreče! — »Tajinstvon morilec deklet« nikakor ne preneha izhajati, kakor si je vsled tiskovne pomote marsikdo mislil, ko j« čila! zadnjo številko »Nove Pravde«. — Roman je ravno sedaj, velezanimiv in ima še mnogo prav napetih sličic ter ga bomo priobčevali še dolgo, dasiravno je zanj odslej določenega dosti več prostora.'" — K carinski tarifi. — Pod novo carinsko tarifo so utaknili tudi tako blago, ki se pri nas v Jugoslaviji sploh ne izdeluje ter je zato izgovor na zaščito domače obrti in industrije čisto jalov. Tendenca nove carinske tarife je bila tedaj edino ta, najti za naše slabe finance novih denarnih virov na račun ljudstva. — Tako spadajo pod novo carino tudi razni elektrotehnični aparati kakor n. pr. števci in drugo. Ako si kaj takega zadnje dni v trgovini zahteval, eno- stavno nisi dobit več — »lezaio je še na carini«! — Zato je zahte,va po reviziji in reduciranju nove carinske tarife nujna. Toda pri nas se nihče ne zgane. Še »ta resni ljudje« okrog »Jutra, ne samo mi neresneži nergamo. — Fašisti proti slovenščini. — V Bar-kovljah pri Trstu so italijanski kulturo-nosci s svojim brutalnim nastopom preprečili slovesno blagoslovljenje novih zvonov, ker imajo zvonovi poleg latinskih tudi slovenske napise. — Za vpeljavo zlate valute v naši državi se zavzema zadnji »Kmetijski list«, o čemur smo tudi mi že pisali in zavzemali slično stališče. Vendar se doslej na merodajnih mestih nihče ni zganil in se bodo najbrž še tudi v bodoče temu vprašanju izogibali. — Nov list. — Samostojna kmetska in slovenska republikanska stranka sta se združili v »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva« s skupnim programom, dasi drugače kot stranki še obdržita vsaka svojo samostojnost. Zato pa prenehata izhajati »Kmetijski list« in »Republikanec«, začel pa bo izhajatii »Kmetski list« kot skupno glasilo te nove politične grupacije. — Naši zlatniki. — Finančni minister bo ilal takoj ves zlati denar (avstrijski in drugi), prekovati v zlate dinarje po 20 Din ali napoleondore. — Plaz podrl most. Zadnje deževje je zelo razmočilo in razjedlo naše trboveljske hribe, kjer se po nekod nahajajo odprtine za kopanje premoga na prostem: Pri Dobrni pa se je iz hriba s tako odprtino utrgal mogočen plaz zemlje, ki je zgrmel v dolino ter vzel seboj vse kar mu je bilo na poti. Pri tem svojem pohodu pa je popolnoma zrušil skoro nov betonski most, ki je bil 40 m dolg. — Brezposelnost v Angliji narašča in vsi dosedanji ukrepi ne pomagajo. Angleška industrija preživlja hudo krizo. — "Vlada je v skrbeh. Sedaj so sklenili, da se odpomore industriji bodisi z denarno pomočjo, raznimi reformami in izvozno politiko. — Kakih ukrepov bo treba šele pri nas proti brezposelnosti? In ti bodo morali biti resni ter preudarni. — Padec italijanske lire je napravil med raznimi bankirji iri špekulanti strahovito paniko. Z veliko nervoznostjo so navalili na nakup tujih valut, ki jih plačujejo za vsako ceno. — Ena lira stane sedaj bora 2 dinarja. — Eksplozija v Sarajevu. Na Petrovo je nastala v vojaškem pirotehničnem zavodu strahovita eksplozija, ki je do malega uničila vse poslopje. Užgalo se je 800 kg dinamita in mnogo ročnih granat. K sreči se na praznik ni delalo in j'e bila človeška žrtev zato samo ena, to je vojak, ki je bil na straži, ki je močno poškodovan. — Novo železnico z velikanskim predorom skozi Ivanjplanino bo pričela kmalu graditi naša železniška uprava v Bosni. Saj tako je zagotovil g. železniški minister Radojevič. S trasiranjem železnice so baje pričeli, toda če se bo delo nadaljevalo tako, kakor se nadaljuje v strugi Ljubljanice, potem smo brez skrbi še 50 let, da se ne bo trebalo nikomur voziti po novi progi. — »Obče in splošne uzance za trgovanje z lesom« je izdala v italijanskem prevodu na željo italijanskih trg. zbornic marljiva Yougoslave Express Reclame Com-pany, d. z o. z. v Ljubljani. Prevod je oskrbel tržaški slovenski odvetnik g. dr. Boris Furlan in bo popolnoma ustrezal vsem zahtevam. Cena knjižici je Din 20.— ter jo toplo priporočamo. Ljubljana. — Vidov dan v Ljubljani. Proslava narodnega praznika se je letos tudi v Sloveniji vršila povsod nekam svečaneje in globlje. Zlasti je bilo to opaziti pri raznih prireditvah naših šolskih zavdoov, ki so jako lepo uspele in bile po nekod prav ganljive. Poset občinstva je bil povsod večji. — Narodna zavest se dviga sama po sebi brez kakih priganjačev. — Vendar enkrat! — Za regulacijo cen živil, mlečnih in poljskih pridelkov, sadja itd. se je zavzel v Ljubljani mestni magistrat. Pravijo, da so se gospodje odločili spraviti cene v sklad faktično odgovarjajoči vrednosti posameznega blaga. Torej naše »nerganje« lani ni bilo brez podlage. — Radovedni pa smo ob enem, če je to vse tudi iskreno mišljeno, ali J« to zopet samo zato, da se malo potolaži razburjeno ljudstvo, ki bremen ne more več prenašati. Naša bojazen je opravičena. V dokaz temu sledeča ugotovitev: Pred par tedni so se znizale cene za meso. Določila se je cena za prvovstno volovsko meso, za drugovrstno volovsko meso, za kravino itd. prj starih cenah je bilo dobiti res prima volovsko meso. Odkar imamo nove cene, prvovrstnega mesa ni! Mesar kupuje cenejšo, slabšo živino in jo prodaja po najvišji določeni ceni, tako da kljub regulirani ceni nič ne izgubi. Potem pa pride še »umetnost« pri tehtanju. V svoji spretnosti odseka hitro zahtevani kos, ki je obenem že na tehtnici, kamor ga je vrgel od dale*. Tehtnica je potegnila (kako bi ne, če udari na njo z me- som), vaga je »dobro« in natančno v zahtevani količini. In tako gre naprej v hitrem tempu. Da pa se ugotovi potem doma dostikrat zelo siabo vago, to je pa tudi res. In na to bi morala tržna oblast tudi paziti poleg kvalitete mesa. — Cene za mleko so znižane na 3 Din za mleko, ki se dostavlja na dom, in na 2.50 Din za mleko, ki se prodaja na trgu. Tako poročajo listi o ukrepu mestnega magistrata. Mi pozdravljamo vsako tako akcijo, vendar nasproti temu ugotavljamo dvoje: 1. Mleko se je že sedaj oddajalo po 3 Din strankam na dom, za to imamo ntnogo dokazov, pa tudi na trgu se je dobivalo po 2 in po? Din. Nove cene tedaj niso nič novega, temveč je to samo objava dosedanjih cen, ki so jih uravnale mlekarice in gospodinje same med seboj' brez sodelovanja oblasti. 2. Zakaj so cene dvojne? Ona mlekarica, ki prodaja mleko na trgu nima prav nič lažjega stališča, kakor ona, ki dostavlja mleko na dom. Stati mora na trgu in čakati na kupce ter zbirati dnevno dinarje. Ona, ki nosi na doni ima mleko sigurno oddano, ga hitro raznosi in to najmanj v onem času, ko ona druga, ki stoji z mlekom na trgu. Poleg tega pa dobi vsakega prvega ves denar skupaj. Zato je dvojna - cena neopravičena. Mestni magistrat naj določi enotne cene za mleko po 2.50 Din, pa bo lahko dejal, da je storil vsaj nekaj. — Škandalozna Dunajska cesta. Dunajska cesta na progi od pošte do Bavarskega dvora se nahaja v zelo škandaloznem stanju. Na cesti so celo pot pravcate kotanje, v katerih se ob dežju zbirajo mlake in blato, ki ga avtomobili razmetavajo na mimoidoče pasante in izložbena okna. Največje kotanje pa so nastale tam, kjer je lansko leto družba Elektra polagala kabel, koder se je zemlja udala. Skrajni čas bi že bil, da bi se tudi to najbolj obljudeno cesto primerno tlakovalo. — Nesreča na Savi. — Na Savi od črnuškega mostu doli se je v torek pripetila nesreča s priklenjenim čolnom, v katerega so zlezle tri deklice. K čolnu je baje prišel neki fant, ki je čoln odpel, tako da ga je odnesla voda. Čoln se je prevrnil in pokopal deklice pod seboj. Dve so rešili, ena pa je utonila.. — Pazite na otroke, brez varstva jih ne pustite k vodi. — Žalostna smrt enajstletne deklice. ,Slavka Pečkova iz Sela pri Ljubljani je šla na praznik Sv. Petra in Pavia s svojo mlajšo sestrico Frido ob železniški progi po rožo. V ta namen sta si zbrali travnik on-slran železniške proge, katero sta hoteli prekoračiti. Slavka je hotela biti prva in Je skočila na progo. Ker^pa je prihajal iz Ljubljane neki tovorni vlak, se mu je umaknila na drugi tir, po katerem je za njenim hrbtom pridrdral osebni vlak iz Maribora, katerega pa je na kričanje sestrice Fride opazila Slavka šele v zadnjem momentu. Hotela se je ogniti tudi temu ter skočiti k sestrici na progo, toda v tem hipu jo je že zgrabil stroj ter zmečkal. Slavka je bila takoj mrtva. Strojevodja je po kričanju Fride opozorjen sicer takoj ustavil vlak, toda bilo je prepozno. Uboga Slavka je že imela strto glavo. Maribor. — Cenjene mariborske naročnike opozarjamo, da so tej številki priložene položnice za Maribor in okolico, ker nimamo več inkasanta. Poravnajte, prosimo, vsi takoj na položnici navedeno naročnino do BI. septembra t. 1. — Mariborska porota. — Žlahtič in Čič obsojena na smrt. V petek se je končal drugi akt velike tragedije, ki je pričela lansko leto decembra meseca v Studencih pri Mariboru in katere žrtve so bili: čevljar Miki, njegova žena in hčerka. Tretji akt pa bo sledil na dvorišču mariborskega sodišča, kjer imata biti obešena oba morilca, Žlahtič in Cič. — O sedanjih porotnih razpravah »Nova Pravda« ni poročala. Bile pa so tudi manj važne. Gornja obravnava pa je vzbudila povsod veliko zanimanje, kakor še nobena dosedaj; zato smatramo za potrebno, da podamo poročilo našega poročevalca, ki je prisostvoval razpravi. Za razpravo je vladal velik interes, kar potrjuje najbolj dejstvo, da so se vstopnice ]>rodajale — kakor smo čuli — po več sto fn tudi 1000 Din. Na ta način so se gotovi ljudje okoristili in napravili lep kšeft. To je bilo tem lažje mogoče, ker je sodišče, oziroma pisarniški ravnatelj Krašovec, ki izdaja vstopnice, kakor smo informirani od več strani, gotovim osebam izdajal vstopnice že dva do tri tedne pred razpravo. Na ta način je zanimanje še bolj narastlo iii z zanimanjem vred; naravno, tudi kupna cena vstopnicam. Nekateri so bili mnenja, da bi moralo sodišče ob takih prilikah določiti neko povprečno ceno za vstopnice, izkupiček pa uporabiti v korist raznih poboljševalnic itd. Misel je v svojem jedru dobra. Na ta način bi se onemogočilo izkoriščanje, posebno, ako bi se strogo 'pazilo na to, da bi smel samo dotičnik, na katerega ime se glasi vstopnica, prisostvovati razpravi. Žlahtič in Čic sedita na zatožni klopi. Oba sta. kriminalna tipa; prvi izgleda bolj pretkan, drugi bolj potuhnjen. Mlada sta, saj ima Cič komaj 30 let, Žlahtič, pri katerem je Cič nastopil službo mizarskega pomočnika v predmestju Ptuja, pa 41 let. Oba sta skrbno počesana in čedno oblečena. Obtožena sta zavratnega roparskega umora. Na mizi stoji mrtvaška glava pokojnega Milila in okrvavljeno kladvo, s katerim Je bil ubit. V prvi klopi sedi Miklov brat in Mi-klova 6 letna hčerka. Žlahtič in Cič sta obložena, da sta Mikla zvabila od doma in ga v bližini barake pri kadetnici ubila in okradla, njegovo truplo pa zakopala v gnoj. Da bi odstranila vsak znak suma, sta sklenila ubiti še Mildovo ženo in hčerko, kar sta tudi izvršila. Trojni umor imata torej na vesti in sicer je bil po vsebfni obtožbe premišljen in do kraja izveden. Izropala sta Mi-klovo stanovanje in se odpeljala proti Ptuju. Toda »večji ko je zločinec, tem manj previden je,« kakor je rekel dr. Komavli v svojem govoru. Na licu mesta, kjer sta zakopala Miklovo truplo v gnoj, sta se sezula in pozabila svoje čevlje, ki so omogočili zasledovanje. Ko ju je zasačila roka pravice, je bolj izkušeni Žlahtič vse tajil, med tem ko je Cič, videč, da bi bilo vspričo dokazov vse tajenje zaman, dejanje priznal in ga vzel nase, kakor da bi ga bil sam izvršil. Mislil si je, »obešen bom itak, čemu bi še Žlahti-ča, ki ima ženo in otroka, not tlačil«. Radi tega stališča je bilo ilinogo debat, ker so eni trdili, da Cič vendar ne more biti tako slab, če je vzel vse dejanje nase; drugi so dokazovali, da je psiha zločincev taka, da se — neglede na etično stran vprašanja — med seboj ne izdajajo. Tako je bilo v preiskovalnem zaporu. Svoj zagovor pa je Cič Izpremenil na glavni razpravi, kar je vzbudilo senzacijo. Kaj ga je dovedlo do tega? »Slišal je,« kakor sam pravi, »da ga Žlahtič not tlači, zalo Je sklenil povedati resnico«. S lem je bila tudi usoda Žlahtiča zapečatena. Kakor pravijo, ima Žlahtič več umorov na vesti, toda bil je vselej tako previden in spreten, da se je zmuznil roki pravice. Tudi je duševno jačji od ČiCa, katerega je pri Miklovem umoru očividno rabil le kot pomočnika. Prvi dan razprave se je vršilo zasliševanje prič in mnenje zdravniških izvedencev. Drugi dan pa je bil določen za plaiu-doyarje (govore) in razsodbo. In sicer je branil Žlahtiča dr. Lipold, ČiCa pa dr. Žnuderl. Državnega pravdnika dr. Grasellija je podpiral tudi zastopnik Miklove hčerke dr. Komavli. Občinstva se je kar trlo; z zanimanjem je zlasti pričakovalo govore. Vedelo je pač da se ob takih izrednih prilikah govorniki prav posebno dobro pripravijo. Tu je treba poudariti, da stališče dr. Grasellija in dr. Komavlija pač ni bilo težkp, ker je bilo na njiju strani ne samo javno mnenje,-ampak tudi izpovedba obtožencev in prič. Težji je bil položaj zagovornikov. Baš zato bi se morala s predmetom temeljiteje bavlti, ako sta hotela napraviti le najmanjši vtis, oziroma pripomoči k temu, da bi porotniki ne stali samo pod vtisom temne strani obtožbe. V tem pogledu i>oslušalci niso prišli na svoj račun in v s ali je bil razočaran, iz-vzemši one, ki še niso slišali boljših plain-doyarjev. Popolnoma napačno je bilo, da sta vsak svojega na ta način ven vlekla, da sta drugega not tlačila. Vedeti bi pač morala, da taki zagovori niso nič drugega ko voda na mlin državnega pravdnika. Menimo, da se dajo taki slučaji — zlasti slučaj Čiča. kateri je kot nezakonski otrok zgodaj zgubil mater in bil vzgojen v nekem inštitutu — zagovarjati najlažje na podlagi Lombrosove teorije. Treba se je pač potruditi. Napravila bi vsaj boljši utis, ako že nista mogla doseči boljšega uspeha. Ni treba misliti, da je za Maribor vse dobro. Tako bi pač ne bilo Ireba podcenjevati številne pravnike, ki so kot poslušalci prisostvovali razpravi. Pri dobro pripravljenem govorniku poslušalci ne smejo nikdar čutiti, da govori samo zato, ker mora govoriti. Tudi tozadevna opravičevanja so bila popolnoma odveč. Po končanih govorih zagovornikov so se porotliiki umaknili v posvetovalnico in so enoglasno potrdili prvo in deveto glavno vprašanje glede zavratnega roparskega umora. Prvo vprašanje se je tikalo Žlahtiča, deveto pa Čiča. Državni pravdnik je na osnovi tega predlagal za oba kot kazen smrt na vešalih. Senat je predlog sprejel in predsednik nadsvetnik Stergar je razglasil’ ob grobni tišini, da bodeta Žlahtič in Cič usmrčena in sicer je dejal, obrnjen proti Zlahtiču: »Vi, Žlahtič, bodete obešeni prvi«, in obrnjen proti čiču: »Vi, Cič, pa drugi.« — Množica je bila pač radovedna, kako bodeta obtoženca sprejela kazen. Mogla pa ni opaziti nikake izpremembe, kajti oba sta bila popolnoma mirna, kakor za časa cele obravnave. Pač pa je mogel opaziti, kdor Je stal tako, da je videl obema v obraz, da je Zlah-tič napravil parkrat kretnje, kakor bi ga • hotelo nekaj dušiti in da je Cič postal nekoliko bolj rudeč. Očividno pa sta bila oba na smrt pripravljena in ni bilo za njiju to nikako iznenadenje. Odpeljali so ju, kakor prejšnji dan, in s tem je bilo zaključeno drugo dejanje, tretje in zadnje pa sledi, kakor smo rekli uvodoma, na dvorišča sodišča. — Internacionala Zizibambulov. »De-inokraten, Zizibambuli und die Gruppe der Rauchfangkehrer sind die ergebene Abstim-mungsmascliine des dr. Leskovar«. Ta duhoviti stavek, ki kaže vso oliko Marxovih učencev, smo citirali iz »Volksstimme« i dne 28. junija. Kakor vidimo, so dali vsem drugim strankam pridevek (Spitzname), razen svojim krušnim očetom demokratom, katerim se pač ne smejo zameriti, ker bi sicer Slav^pska banka njihovim konzumom takoj odpovedala 20 milijonski kredit in so-cijalni demokrati bi naenkrat sedeli brezupno na dilci...... Socialdemokratski tingl- tangl je namreč mogoč samo toliko čas«, dokler) ga kapitalisti vzdržujejo. Zizibam-bula pa je po razlagi socijalnih demokratov tisti revež, ki se d& voditi vedno od svoje 28 potrebščine zaOPALOGRAF (Preservat in Fixat) dobiš samo pri LUCI. Baraga« Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., i. nadstr., vrata št. 10. mamice, ker je za samostojni nastop uespo-soben. Ta izraz so prinesli s seboj iz Trsta in so z njim obogatili demagoško literaturo mariborskih socijalnili demokratov. Sedaj pa vprašamo, komu bolje pristoja pridevek Zizibambula: ali narodnim socijalistom, ki so vedno samostojno nastopali in se vzdržali z lastnimi sredstvi samo, da si ohranijo svojo neodvisnost, ali socijalni m demokratom, ki so se vedno držali prsi svoje mamice, samostojne demokracije, ker so čutili pri njej denar? Ali srno Zizibaiubuli narodni socijalisti, ki so nas samostojni demokrati vedno najbolj neusmiljeno napadali baš radi tega, ker smo hoteli ostati samostojni in se jim nismo hoteli prodati, ali socijalni demokrati, kateri od njih živijo? — Kdo je torej Zizibambula? Ali ne tisti, ki^ so 'bili pred in neposredno po prevratu v službi nemških kapitalistov (Scherbaum je zahajal k njim v Delavski dom) in so sedaj v službi obeh, nemških iu slovenskih, oziroma jugoslovanskih kapitalistov, kateri jim za protiuslugo delajo tudi reklamo (glej >Jutro< z dne 28. junija). Ali ni to prava interuai-ijonala Zizibambulov, ki je v službi vsakega režima? Kar se pa tiče »Gruppe der Rauehfangkehrer« je treba pojasniti, da socijalni demokrati tako nazivajo tisto skupino v občinskem svetu, ki ima v svoji sredi moža, ki si je izbral za svoj poklic dimnikarsko obrt. — Kaj je na tem nečastnega? Žalostno je, če socijalna demokracija, ki pravi, da je njeno stremljenje, de-lavf» dvigniti na višjo stopnjo, prihaja s takimi očitanji in sramoti gotove poklice. Ali v socijalistični državi ne bodo čistili dimnikov? No, to bo lepo izgledalo. Po razlagi socijalnili demokratov je torej nečastno, biti dimnikar in si na pošten način z delom služiti svoj vsakdanji kruh, pač pa smatrajo za častno, biti v službi kapitalističnih bank. Čudno je, pravimo, da ravno iz njihovih vrst prihajajo sramotilna očitanja na naslov gotovih delavskih poklicev. Kaj bi rekel na primer njihov vodja, sodrug Bahun, ako bi mu začeli vračati milo za drago? Kaj si bil, mož, ki tako na široko odpiraš usta in dopuščaš, da glasilo tvoje stranke tako sramotno piše o delavskih stanovih? Ali nisi bil še nedavno skladiščni pometač, in če si se dvignil za malo stop-njico višje, ali misliš, da je »Volksstimnie« radi tega upravičena, da zbada vsevprek in obliva vse z gnojnico? Pa še nekaj: Sodrug Bahun naj gre k gospodu Puclju in se od njega uči slovensko, nemško in francosko, kajti dimnikar Pucelj govori perfektno vse tri jezike, med tem ko sodrug Bahun ne obvlada niti enega. Pa tudi olike se sodr. Bahun lahko gre učit h gospodu Puclju, kajti vsem je še v spominu, v kako zadrego je mož spravil sacijalnodemokratsko inteli-geuco v občinskem svetu, ko je o priliki nekega glasovanja zatulil proti gospodu županu: »Hoeee, počak'te n'niavk lu ti ljudje mislijo, da so pamet jedli z lopato in da lahko celi svet nadlegujejo s svojimi neotesanimi manirami. Kdaj boste, proletarci, spregledali, da od takih ljudi nimate ničesar pričakovati, najmanj pa olike?! Javno mnenje in kriminalistika. Ob priliki porotne razprave proti morilcema Zlahtič in Cič sta se odvetnika dr. Žnuderl in dr. Lipold ponovno zaletavala v javno mnenje, izraženo v časopisju. Ker smo dognali, da tema dvema .gospodoma ni šlo samo za zagovorniški knif, ampak da tudi sicer osebno res mislita na popolno zadav-Ijenje svobode tiska tudi v kriminalnih slučajih, se hočemo o tem vprašanju ob priliki natančneje porazgovoriti. Za danes le nekaj opomb, ki pa se v pomirjenje posebno g. dr. Šnuderla ne tičejo zverinske justifikacije Fakina v Trbovljah. Trije zavratni umori v eni družini, od teh dva ob obljudeni cesti sredi Studencev na večer v hiši, kjer so bili še vsi sostanovalci po konci — in tak strašen dogodek naj bi bili listi zamolčali samo zato, da bi dva gospoda lažje zagovarjala zverinske storilce? — Te dni bo že šest let odkar je v nekem hotelu v najbolj obljudeni ulici Maribora izginila bivša učiteljica Iva Schweiger. Če bi bilo časopisje temu slučaju posvečalo isto pozornost kakor je to storila pristojna oblast, bi še. danes niti ne vedeli, da se ja sredi mesta par korakov od policije zvršil še danes nezadoščeni skrivnostni umor. Tedaj ko so bili sledovi še sveži, je pristojna oblast trdila, da se Iva Schweiger poredno smeje kje v Zagrebu Sherlokholmijadam našega časopisja, ki je ta dogodek razkrinkalo. Javno mnenje hoče vedeti, kje je Iva Schweiger V — Za gotove demokratske liste res ne bi bilo prenapačno, ako ne bi v za javnost še nezrelih slučajih priobčevalo še takorekoč tople izpovedi zasliševanj tekom predpreiskav. Kako nevarna so laka preuranjena poročila za popolnoma napačno ljudsko sodbo, to je pokazal ravno slučaj Zlahtič - Cič, ko se je brezvestni morilec Zlahtič naravnost1 iz zverinske naslade izmislil roman o krivdi Planinca, kateremu je naprtil celo grozno dejanje. Demokratsko časopisje je to laž iz preiskovalnega zapora pograbilo kot senzacijo zgolj radi reklame in ne oziraje se na občutno materijelno in moralno škodo Planinca. Upravičeno javno mnenje je. da tako poročanje zgolj radi reklame in »kšefta« škoduje stvari in prizadetim osebam. fšajinsfveni morilec deklet. (Nadalje vanfr) »Ona je brezdvomno tukaj, le skriva se nekje.« Bill pritrdilno prikima. >ln še nekaj. Ljudje naj neprestano tudi poizvedujejo, če morda tudi še druge lahkoživke ne opravljajo tukaj svojega zlega posla. Razumeš BiH? — Meni se hoče zopet dejanj'. Naj slišijo in spoznajo Jaka tudi v Liverpoolu!« Bill je sicer že dolgo let Jakov tovariš, vendar pa ga po teh besedah prevzame tak strah, da se prične tresti. Njegova namera je grozna in pomeni strašen pogin. »Se bo zgodilo, milostivi gospod«, odvrne pohlevno in odide. Še dolgo časa sloni mt>ž s krinko nepremično ter napravlja vtis popolnoma brezbrižnega otoporelega bilja. Toda le na videz, kajti iz njegovih drhtečih ustnic prihajajo tihe, s šepetom izgovorjene besede. »Ellen, — Ellen — moja lepa, mlada nevesta, sedaj spavaš v mrzli grudi, šla si prostovoljno v smrt, kd si zvedela kdo sem. Našla si uteho v smrti 1« Mož, ki ni poznal usmiljenja, ki se pred ničemur ni bal, se sedaj krčevito trese, če se zmisli na domnevno mrtvo ljubimko. In iz njegovih temnih oči tli in žari kot še nikdar preje. Sedaj šele je postal pravi Jak — neizprosni maščevalec. Vsako nežnejše čustvo je zamrlo v njegovem srcu. Sedaj hlepi le še po dejanjih, po uničevanju — po maščevanju. Tri dni že biva v hišici, pa doslej 5e nikdar ni stopil iz nje. Zato pa njegovi ljudje tem marljiveje poizvedujejo za Terezo Gardiner. In ne samo za Terezo imajo poizvedovati; tudi druge lahkoživke naj najdejo, ker Jak že nestrpno čaka na svoje žrtve. V svoji osamelosti si Jak slika naravnost žgočo naslado svoje snidenje s Terezo, ko bo stala pred njim — groznim maščevalcem. Kako bo ostrmela, videč, da mož s krinko ni tista oseba, katero je nekoč imela popolnoma v svojih rokah, da je grozni maščevalec druga oseba kot ona, katero je v svoji blazni ljubezenski strasti na vsak način hotela privezati nase. In v mislih napravi podroben načrt za strašne muke, katere naj prestane Tereza pred svojo smrtjo Pa tudi še drugačne misli ga mučijo — resne skrbi za bodočnost. Saj ve, da je Tereza, uverjena, da ima pred sabo Jaka, dala Edvardu leto dni časa, da se odloči ali za njeno ljubezen ali pa za njeno brezmejno sovraštvo. Edvard je tedaj na njen strasten Tom še vedno nahajala s svojima soprogama na podmornici. Že samo ženski glas bi zadoščal, da bi mu vzkipela kri do neverjetne razburjenosti. — Ne, to bi bilo preveč za njegove izmučene živce; docela v redu se mu zdi, da je sam s svojimi zvestimi tovariši, sam, nobene ženske v bližini. Slika Elleue stoji na mizici, okrog nje pa nebroj belih cvetk, ovitih s črno tančico. Ljubkih potez njenega obraza radi nagromadenega cvetja ne more videti, in to je dobro zanj, ker ima občutek, da bi se pri pogledu na nedolžno deklico zgrudil na tla. Le miru^je potreben, da nekoliko pozabi, po pozabljenju hrepeni njegovo ranjeno srce. Toda misel na maščevanje mu daje novih moči. Da, maščevati se hoče, maščevati nad vsemi tistimi, ki hočejo in skušajo druge — nedolžne uničiti. Maščevalec hoče biti in ostati, strašni maščevalec, ki se iznenada pojavi in ne pozna nikakega usmiljenja. izbruh v svoji opreznosti molčal, da je ni še bolj razkačil. Tajinslveni mož si je docela na jasnem kaj more pričakovati s strani Tereze, dasi mu ni mnogo na tem, če Tereza v svoji maščevalnosti tudi izda policiji njegovo skrivališče v hiši na zapad-nem obrežju. Saj ima podmornico, na kateri more vsak čas ubežati. In tla bi ga mogli zasledovati na njegovi čudodelni ladji, je docela izključeno. Pa Tereza se Je tudi izrazila napram Edvardu, da ima sredstva za stalno nadziranje vseh njegovih korakov. Oba črnca, katerih se je do tedaj naj-brže posluževala za svoja poizvedovanja, sta našla svoje zasluženo plačilo v hladnih valovih Temze. Kljub temu pa je vendarle mogoče, da ima Tereza še druge ljudi za svoj posel. Lepa ženska lahko razpolaga z neštevilnimi sredstvi. Morda že celo ve, da se nahaja zagonetni mož v Liverpoolu? Mogoče je tudi to, četudi malo verjetno. — Vsekakor pa je treba računati tudi s to možnostjo. Naenkrat skoči mož s krinko na noge ter napravlja vtis, da hoče ubežati mučnim mislim. Toda ne more se premakniti z mesta, vedno ima pred očmi grozno sliko, ki se je tako globoko vtisnila v njegovo dušo. V duhu vidi pred sabo gospo Morris, svojo ljubljeno teto na mrtvaški postelji, poleg nje pa svojo Ellen — vroče ljubljeno nevesto — mrtvo — brez znaka življenja, z za vedno zaprtimi očmi, ki so tako ljubko gledale vanj. Ha, kako mu razsaja v prsih srdita bol. Kako ga trpinčijo neusmiljene muke, grozno, strašno — tega pač ni v stanu prestati. »Ellen, mrtva, moja draga Ellen, moja sladka golobičica, Ellen, oh moja draga, edina dušica!« Na jasnem si je, da bi nikdar več ne mogel ljubiti drugega ženskega bitja. Za njega je bila ona edina, ki jo je ljubil strastno, brezmejno, in ona, njegova Ellen, počiva sedaj za večno v grobu, vsaj William je trdno uverjen o tem. Tedaj pa skoči na noge ter zbeži v temno noč, preko vrta proti bregu, kjer leži njegova podmornica, skrita pod vodno gladino. Na dano znamenje se podmornica kaj kmalu pojavi na vodni površini. Mož s krinko stopi na podmornico, kratek šum vodnih valov, in ladja zgine v globočino. V kabini se nahaja mož s krinko sam, popolnoma osamljen. Prav oddahne se kot da bi bilo zanj narvnost strašno, če bi se Edvard in Urat in sestra. Gospa Kati Noldan sedi sama v sobi. Vroče solze ji lijejo po bledih licih, ko se spomni na svojega moža, katerega je nekoč tako ljubila iu ki sedaj tako kruto postopa z njo. Ubogo, usmiljenja vredno bitje še vedno goji nado, da nezvesti mož predrugači svoje mišljenje. Še vedno veruje v njegovo izpreobrnjenje. Te misli se oprijemlje kot utapljajoči slamnate bilke, vendar žal zaman. Pozno zvečer je že. Svoje dete je že davno položila v posteljo, toda sama se nikakor ne more pomiriti. Večkrat stopi k oknu in štrli v teuino noč. Ali morda koga pričakuje? Skoro se zdi temu tako, kajti gospa Noldan pogosto nemirno prisluškuje, da, večkrat celo z veliko nestrpnostjo gieuu pri odprtem oknu. Ravnokar zopet skozi odprto okno nemirno štrli v temno noč ter se nekako olajšana oddahne. Nekdo se z urnimi koraki približuje, hip nato pa že pritisne plakajočo damo k sebi lep, mlad mož, z od sobica ožganim obrazom. »Kati, moja uboga Kati!« »Oh, Fredy, moj dragi brat!« V resnici je bil obiskovalec gospod iVli-les, ki je ponoči prišel k svoji sestri, on zaničevan, katerega je lopovščina njegovega svaka spravila ob njegov dober sloves. »Fredy, povej mi, kako je s tvojo zadevo?« >Siabo, draga Kati«, odvrne mladi mož, kateri niti najmanj ne sluti, da ga je njegov svak sam spravil v pogubo. »Še vedno leži sumnja na meni in prav upanje imam, da se mi posreči dokazati svojo nedolžnost.« »In. kaj pravijo tvoji prijatelji?« »Neumorno’ so na delu zame, pa tudi ti mi ne morejo dati mnogo na uspeh. Nobenih slroškov se ne stražim, draga seslra, saj ves, da sem se vrnil iz tujine z lepim premoženjem. Sedaj pa imam prav malo upanja, da bi se mogel kot pošten in neomadeževan mož naseliti v Liverpoolu.« »Oh, in vendar si docela nedolžen!« »Da, toda to ve le Bog v nebesih in ti, draga sestra, ki še nikdar nisi dvomila nad mojimi besedami.« Sestra se stisne k njemu. »Ah, fredjf, dragi brat, tako sem nesrečna.« »Ali je tvoj mož že zopet brezsrčno nastopal proti tebi?« »Ne govori mi o njem«, se ji proseče bolestno izvije iz prsi, »še vedno se nadejam, da se izpremeni. Saj sem ga vendar tako zelo ljubila!« »In vso tvojo ljubezen ti plačuje z brezsrčnostjo’? Ne taji, Kati, vse gorje ti citain iz oči, saj ga nisi v stanu prikriti.« Solze ji oblijejo obraz, »Mnogo sem čul in zvedel o tvojem možu. Udaja se igri, — obiskuje lokale, kjer se shajajo zavržena ženska bitja. Kati, tvojega moža smatram za hrezčastnega človeka.« Proseče dviga Kati svoji roki kvišku. >Fredy, on je zakonski mož — oče mojega otroka!« .»Sramotno, neodpustljivo je njegovo ravnanje s tabo«, nadaljuje Fredy. »On te ne le ne zanemarja, ne, on cek> pozablja na svoje dolžnosti, ki jih vendar mora izpolniti. Moja uboga Kati, on je zapravil in razmetal vse tvoje premoženje!«; »Oh, če bi bil le dober z mano, pa bi mu vse — prav vse odpustila!« Brat se bolestno nasmelme, saj do dobra pozna svojo sestro in njeno nežno nrav. Zaveda se tudi, da je svojega moža kljub njegovemu podlemu značaju ljubila z vso iskrenostjo, da ga še vedno ljubi. »l)a živiš v takem pomanjkanju, je naravnost ogabrio od njega, in studi se ml v dno srca,« odvrne brat s prikrito jezo. — »Na, tukaj imaš nekaj za prvo silo, uboga Kati, zelo prav ti bo še prišlo.« Z rdečico na obrazu sa brani sprejeti ovoj, ki ga ji ponuja brat. ‘»Uvala, iskrena hvala, Fredy, saj imam še dovolj denarja; hranila iti varčevala sem, kjer sem le mogla.« Skoro s silo ji potisne ovoj v tresoči roki. »Vzemi, sprejmi! Ali naj se jaz valjam v bogastvu, dočim trpi moja uboga sestra, edino bitje, ki je imam še na svetu, pomanjkanje? Kati, čuj, jaz ostanem tukaj in hočem skrbeti za te, dokler se tvoj mož ne izpremeni, in če bi se to ne zgodilo, potem vzamem tebe in tvoje dete s sabo v tujino, tja, kjer vživani spoštovanje in ugled.« Sestra se mu vrže na prsa ter bridko ihti. »Ah, Fredy, če bi ne imela tebe, že davnaj bi šla s svojim ubogim detetom v smrt!« »Ne obupaj, draga sestra!« odvrne brat ter jo nežno gladi po čelu. ^Kali, sedaj sem pri tel)i, in če je le božja volja, se bo vse obrnilo na boljše.« Oba precej časa molčita; slednjič vpraša mladi mož: »Tvoj mož danes pač ne pride domov?« »Ne, sporočil mi je da bo po kupčijskih poslih najbrže dva do tri dni izostal z doma.« Fredy se trpko nasmehne ter mrmra sam pri sebi. »Kupčijski posli!! Prav dobro vem, kje se nahaja — v krogu svojih tovarišev, kjer zapravlja zadnje novce moje sestre v igri ter se v družbi lahkoživih žensk udaja prepovedanim orgijam.« »Kaj praviš?« ga vpraša sestra s strahom. »Nič, draga sestra, ušla mi je neka pripomba, ki pa ni nobene važnosti za te.« »Pa si tudi varen v Liverpoolu?« ga vpraša čez nekaj časa seslra. »Seveda, draga sestra — stanujem pri enem svojih starih prijateljev, ki me ne bo izdal, na njega se morem brez strahu zanesti.« »Le oprezen bodi, da te nihče ne vidi. Pomisli v kaki nevarnosti se nahajaš, Fre-dy, kako lahko se ti pripeti, da te. areti< rajo.« »Bodi brez skrbi, sestrica, odkar sem bival v tujini, sem se tako spremenil, da me celo razni moji prijatelji niso več spoznali. In ker je od tistega usodepolnega dogodka poteklo že več let, se mi ni treba ničesar več bati.« »Ah, ti ne veš, v kakem smrtnem stra hu sem vedno, če prideš semkaj, saj je tO' liko hudobnih ljudi, pred nikomur pa ni mam toliko bojazni kot pred — — —« Beseda ji zastane v ustih. (Dalje prih.) Taborniki. Vidovdan naših gozdovnikov. Naši go '.dovniki so na Vidovdan pohiteli na Kamniške planine. Iz Ljubljane je odšel I. ror11. kateremu se je pridružil v Kamniku del kamniškega rodu. Mlade čele so odkorakali i proti Kamniški-Bistrici, kjer so taborile, del je pohitel na Veliko planino, medteB ko je drugi postavljal šotore. Po povratki gozdovnikov iz planin so zažgali lep kre^ okrog katerega so posedeli iu jim je bra Beli Medved predaval o pomenu Vidovegi dne in o pomenu gozdovništva. Po preda Z"***. . . • .. - . bort vanju so taborniki zapeli »Lepo naso doj movino« in se podali v šotore. Drugi dal j so se vršile tekme med družinami in sicet . v skoku na daljavo in metanju kopja. Prj skoku je zmagala družina Lisjak, pri Uopjl pa Medved. Po tekmah se je vršila telo! 1 svoj vadba in je del najmlajših pohitel do Bi . lijih da striške koče. Po povratku so sledile skaut SOK ske igre in nato povratek v prašno Ljub; ljano. Gozdovniki priredijo sredi tega me ^ seca večtedensko taborenje pri Kamniški ^ uje Bistrici. Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. rav Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. ua^ Izdaja konzorcij’ »Nove Pravde c. , ^ - -j naj Modni salon Minka Horvat LJUBLJANA, Stari trg 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se sprejemajo. po lile JLov tov ne. Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Holconejil nakup nogavic, Žepnih robcev, brisalk, klota, belega In rujavega platna, šilorm, kravat, raznih gumbov, 211c, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. TUNGSRAM ZAGREB * ZEMUN 1 T Tovarna trikotaže Gaspari & Faninger - Maribor Zaloga in pisarna na Aleksandrovi cesti št. 48 Telefon (medkrajevni) St. 308. Izdeluje iz triko-blaga vse vrste perila za moške, ženske in otroke, jumperje, jopice, telovnike, rokavice, nogavice i. t. d. i. t. d. i i Pozor, krojaf, Šivilja, oiimlja Kal ti koristi kroj brez pouk* ? Z natančnim poukom, prelzkule-nega po viakem modelu ga dobil na Zeljo, ekspresno po polti v KROJNI šQLI, koncesilonlrani od ministrstva za trgovino in obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, liyilie in neiivllje. Glasbene instrumente In potrebščine kupite najbolje In najce-neneje pri M. MUŠIČ, Ljubljana, Šelenburgova 6 Vse pisalne, risalne In Šolske potreičlne dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Biuic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga Šolskih zvezkov, map, in blokov. 11 Hlini. Marijin tu Ilcu. 8 sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. najboilil Mil stroji so edino Josip Petellnni znamke ..Grltzner" m „Mler“ Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubi jan0 blizu Pralarnovrff spomanlka sa vo**”