GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
Leto 4	DECEMBER	št. 12
VČERAJ, DANES, JUTRI
S hitrimi koraki prihaja čas novoletnih praznikov. Le nekaj dni nas še loči od trenutka, ko si bomo segli v roke, ko bomo v mislih potegnili črto pod uspehi in tudi nedokončanimi deli, tako v privatnem življenju, kot na področju našega družbenega delovanja in ko si bomo drug drugemu, v krogu znancev, prijateljev in sodelavcev izrekli iskrene želje za uspešno in srečno novo 1973. leto.
Že nekaj let nazaj je v navadi, da ob tej priložnosti v našem občinskem glasilu povemo, kaj smo v preteklem letu uspešno dokončali, v čem nismo dokončali našega dela in katere so najvažnejše naloge, ki stojijo pred nami v prihodnjem letu. Prav je, da tudi letos o tem spregovorimo.
Ponosno lahko vzdignemo glave ob dejstvu, da je končno uspešno zaustavljeno nekajletno upadanje števila zaposlenih. V letošnjem letu beležimo že precejšen porast novih delovnih mest. K temu je nedvomno pripomogla umna politika samoupravljavcev v naših delovnih organizacijah, ki se kaže v uvajanju moderne proizvodne tehnologije v vsakodnevne proizvodne procese, kakor tudi v uspešnem sodelovanju vseh ostalih činiteljev, ki so lahko kakorkoli vplivali na to stanje. Naše gospodarstvo je v letošnjem letu naredilo ponovno močan skok naprej. Za nami je prvo leto uspešnega o-bratovanja obrata ivernih plošč v Nazarjah, v ostalih obratih te gospodarske organizacije je bilo v tem letu v mnogočem modernizirana dosedanja proizvodnja. Uvajajo se novi proizvodi. Podobne rezultate beležimo tudi v »SMREKI«, v »GRADBENIKU«, v »ELKROJU«, v obratih »GORENJA« in »CINKARNE« itd. Naše kmetijstvo družbeno in zasebno se razvija v skladu z našimi dosedanjimi prizadevanji. Močno se je zopet povečal odkup mleka, mesa, pitancev, jajc in ostalih kmetijskih pridelkov. Čedalje več je kmetij, ki jim predstavlja dohodek ustvarjen iz čiste kmetijske dejavnosti solidno osnovo za današnji in jutrišnji dan. Tudi v trgovini, gostinstvu in turizmu gremo naprej s smelimi koraki.
Nekaj obnovljenih trgovskih, gostinskih in turističnih objektov nam lahko potrjuje takšno prepričanje. Učni rezultati v naših šolah so v porastu. število otrok, ki v tem letu niso dokončali osemletnega šolanja, je manjši, kot v preteklem letu. V šole so uvedene že marsikatere sodobne oblike in metode učno-vzgoj-
nega procesa. Z zdravstveno službo smo zadovoljni. Občinska uprava se modernizira, kadrovsko ojačuje in prevzema vse odgovornejše in zahtevnejše naloge.
Tudi na področju modernizacije cest in komunalne opremljenosti gremo naprej, sicer z nekoliko počasnejšimi koraki, a vendarle vztrajno. Asfaltna prevleka se je približala skoraj do Solčave. Obnovljen je del ceste od Gornjega grada do Deve. V Lučah, Ljubnem, Bočni in Mozirju so občani z združenimi sredstvi modernizirali krajevne ceste.
Res, precej je bilo storjenega. A vendarle, ne bi bili resnični in pravični, če bi dejali, da smo storili vse. Nedvomno nas čaka še vrsta pomembnih nalog, izhajajočih iz dosedanjih delovnih uspehov in stvari, ki jih še nismo dokončali.
Naslednje leto bo odločilno o tem, ali bomo s prizadevanji za stabilizacijo gospodarstva in družb, življenja uspeli ali ne. Naša naloga je,
da vsak na svojem mestu storimo maksimalni napor in s tem prispevamo svoj delež. Zato bo leto 1973 trdo in naporno, vendar se splača potruditi, ker uspeh prinaša v daljšem obdobju solidno osnovo za počutje posameznika kakor tudi celotne družbe.
Hitreje — odločneje se bomo v letu 1973 spopadli s stranpotmi, s krivicami in deformacijami, ustvariti moramo socialno pravičnejšo družbo. Zato je dolžnost slehernega samoupravljalca, da se znotraj TOZD bori za uresničitev zahtev, ki jih postavlja ZK. Borba za samoupravne odnose, kar pomeni, da o vseh zadevah življenja in dela odločajo zaposleni, v javnem življenju pa občani, bo trda, a računamo, da bo tudi izbojevana.
Vsaka dejavnost pa v resnici pomeni izboljšanje naših medsebojnih odnosov in boljše življenje.
V tem smislu želimo mnogo uspehov in seveda tudi prijetno osebno počutje vsem občanom.
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI ODBOR ZRVS
Preurejena »Planinka« je že pokazala svojo novo podobo. Ni kaj reči, arhitekt jo je zelo lepo vključil v ambient Ljubnega ob Savinji
V ELKROJU BO NOČNO DELO KMALU UKINJENO
Uvedba nočnega dela v proizvodnji modne konfekcije ELKROJ Mozirje je bila posledica vedno večjega povpraševanja po izdelkih. Kljub temu, da je ELKROJ aktiviral nove kapacitete šele v drugi polovici leta 1970, je v drugem polletju 1971 na novo zaposlil še 75 delavcev. Zaradi pomanjkanja prostorskih kapacitet je bilo možno zaposliti novo skupino delavcev le tako, da je ELKROJ prešel iz dvoizmenskega na troizmensko delo. Na ta način je bilo uvedeno od 15. 11. 1971 dalje nočno delo, za kar je bilo izdano ustrezno dovoljenje s strani republiškega sekretariata za delo.
Večina članov delovnega kolektiva je bila za uvedbo troizmenskega dela; tako delo je bilo namreč v danih pogojih edini izmed možnih načinov za optimalno razširitev proizvodnje in za optimalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Hkrati s privolitvijo pa je kolektiv postavil pred vodstvo podjetja zahtevo, da stori vse, da se nočno delo po določenem času ukine. V kolektivu je namreč zaposleno okoli 90 °/o žensk, med katerimi je precej mladoletnic, nosečnic in mater brez otroškega varstva, katerim delo v nočnem času ni dovoljeno; zaposlitev le-teh je bila sporazumno urejena. Začasnost nočnega dela je deklarirana tudi v že omenjenem dovoljenju republiškega sekretariata za delo, ki je bilo izdano z veljavnostjo do 31. 12. 1972. Prav tako pa je bilo treba upoštevati začasnost nočnega dela na podlagi dejstva, da je naša država sopodpisnica mednarodne konvencije, ki prepoveduje nočno delo žensk.
Ukinitev nočnega dele je bila možna edinole z novogradnjo, saj v obstoječi proizvodni hali ni bilo več prostora za nove šivalne stroje. Novogradnja predstavlja hkrati izgradnjo druge faze iz investicijskega programa razvoja Elkroja. V tej fazi je bila namreč predvidena razširitev prostorov, ki služijo za skladišče surovin in reprodukcijskega materiala. V novo zgrajeni objekt druge faze se bo začasno preselila tudi krojilnica, mehanična delavnica in vzorčni oddelek, na izpraznjeno mesto krojil-nice in skladišča surovin iz že ob-
stoječega objekta pa se bo montiral novi šivalni trakt za kompletno delovno skupino.
Predračunska vrednost novogradnje in opreme se giblje okoli milijon
700.000	din. Večji del odpade na novo skladiščno halo (okoli 950.000 din), manjši del pa na strojni park in ostalo opremo. Struktura investicije glede na domačo in uvozno o-premo je takšna, da gre 95 % za u-vozno opremo iz konvertibilnega področja. To so razni tipi šivalnih strojev (navadnih in specialnih), domačo opremo pa bo ELKROJ nabavil pri OPREMI iz Ludbrega, SR Hrvatska; tu sta mišljena dva likalna stroja za medfazno likanje.
Glede obratnih sredstev je značaj investicije tak, da zgotovitev le-teh ne povzroča posebnih problemov. Predvidena razširitev proizvodnih kapacitet v bistvu ne bi imela vpliva na nivo potrebnih obratnih sredstev, ker s to investicijo ELKROJ samo ukinja nočno izmeno in jo bo porazdelil v dvoizmensko delo. Na ta način bodo potrebe po obratnih sredstvih naraščale sorazmerno oziroma počasneje, to je za okoli 20 % od predvidenega indeksa porasta realizacije, to je 51 %. Predvidevamo, da nam bo po investiciji uspelo obdržati koeficient obračanja obratnih sredstev na sedanjem nivoju, ki znaša 9,45. Lahko trdimo, da je doseženi koeficent glede na predmet poslovanja izredno visok in da bomo s takšno hitrostjo obračanja obratnih sredstev lahko tudi po investiciji
premostili težave okoli likvidnosti poslovanja.
Za financiranje investicije je ELKROJ potreboval izključno dinarska sredstva. Potrebno opremo bomo namreč kupili prek posrednika. Zaradi pospešenega vlaganja u-stvarjenih sredstev za obratne namene ELKROJ nima dovolj lastnih investicijskih sredstev. Potrebna sredstva smo si zagotovili s kreditom pri Ljubljanski banki, podružnici Celje, manjši del pa smo financirali iz lastnih sredstev.
Pričakujemo, da bomo lahko ukinili nočno delo do predvidenega roka, to je do konca letošnjega leta. Do zapetljajev lahko pride le pri dobavi šivalnih strojev, ki jih bomo dobivali postopoma od inozemskega dobavitelja (firma Singer). Dobavni rok je mesec december, lahko pa se zgodi, da bodo nekateri specialni šivalni stroji prispeli na naš naslov šele v mesecu januarju 1973. Skladiščna hala s krojilnico bo predvidoma dokončana v mesecu novembru
1972.
Razširitev proizvodnje modne konfekcije ELKROJ Mozirje, je na podlagi omenjenih dejstev posledica ekonomske nuje pa tudi družbenopolitične situacije. Primerjano eno z drugim pa se oba faktorja dopolnjujeta in bosta vplivala na splošno zadovoljstvo v kolektivu, saj bo ostal na ta način neokrnjen oziroma se bo celo povečal ter bo eden izmed prvih, ki mu bo uspelo odpraviti nočno delo žensk.
Peter Sirko
ekonomist
V Mozirja nova industrijska prodajalna
Proizvodnja modne konfekcije ELKROJ Mozirje je dne 23. oktobra 1972 odprla v Mozirju industrijsko prodajalno. V njej bodo na prodaj predvsem izdelki z manjšimi napakami po znatno znižanih cenah. Poleg izdelkov tovarne ELKROJ pa je v prodajalni moč kupiti po nižjih cenah tudi metersko blago raznih tek-; stilnih tovarn in ostanke različnih vrst blaga iz lastne proizvodnje. Predvidevamo, da bomo lahko kmalu dopolnili izbiro z defektnimi izdelki drugih tovarn.
Prodajalna je v bližini zgradbe Skupščine občine Mozirje v hiši pečarja Matjaža Franca na Tratah. Odprta je vsak delavnik od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od
15.	do 19. ure in ob osbotah od 8. do
13.	ure.
Z industrijsko prodajalno želi kolektiv Elkroja omogočiti domačemu kupcu kakovosten in cenen nakup raznih konfekcijskih izdelkov.
P. S.
CSSŠpfit
, '***■■■	• Jr
Slika prikazuje del nove proizvodne hale Elkroja v času gradnje. Sedaj v hali že urejajo skladiščne prostore in se pripravljajo na montažo proizvodne
linije
IZ SODNE PRAKSE
»Občinsko sodišče v Šoštanju ugotavlja pri svojem delu, da občani niso dovolj seznanjeni s predpisi, ki urejajo promet z nepremičninami (prodajo, menjavo, daritev, delitev ipd.). Predpisi namreč povezujejo ta promet s številnimi potrdili, brez katerih, sodišče ne sme overjati podpisov na pogodbah in izvajati pogodb v zemljiški knjigi. Pogosti so primeri ko stranke, tudi tiste iz najbolj oddaljenih krajev, zaradi pomanjkanja potrdil ne opravijo ničesar. S tem v zvezi izgubljajo čas in imajo nepotrebne stroške.
Občane prosimo, da pri urejanju prometa z nepremičninami med drugim upoštevajo naslednje:
1.	Sodišče sestavlja le tiste pogodbe, ki jih sklenejo med seboj zakonci. Drugih pogodb ne sestavlja več. Če že stranke same niso vešče pogodb, naj se pri sestavi poslužijo odvetnikov, služb pravne pomoči pri skupščinah občin ali drugih za to usposobljenih oseb.
2.	Sodišče sme overiti podpise na pogodbi o prometu s kakršnimikoli nepremičninami le, če stranke predložijo:
a)	Potrdilo, da imajo pogodbene stranke plačane vse zapadle davke in prispevke pri svoji davčni upravi. (Potrdilo izda pristojna davčna uprava pri skupščini občine in velja le do konca trimesečja, v katerem je bilo izdano.)
b)	Potrdilo, da je od pravnega iz pogodbe plačan prometni davek od nepremičnin ali davek na darila oziroma, da je pravni posel oproščen teh davkov. Običajno davčna uprava takšno potrdilo odtisne na izvirniku pogodbe.
c)	Potrdilo, da je plačan republiški davek na promet kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene. To potrdilo je potrebno le. tedaj, če pogodba urejuje promet s kmetijskimi zemljišči, ki jih pridobitelj pridobi v nekmetijske namene (na primer.: pridobitev travnika za gradnjo). Potrdilo izda davčna uprava, ki ga običajno odtisne na izvirniku pogodbe.
d)	Potrdilo, da. je plačan prispevek v sklad za starostno zavarovanje kmetov. To potrdilo je potrebno le tedaj, če pogodba ureja prenos nepremičnine od kmeta zavarovanca na pridobitelja, ki ni kmet zavarovanec. Tudi to potrdilo izda davčna uprava ali ga odtisne na izvirniku pogodbe.
e)	Pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča še dokaz, da je bilo to zemljišče ponuđeno v odkup občini in se ta ni poslužila predkupne pravice. Ta dokaz je potreben le pri prodaji stavbnega zemljišča, ne pa pri menjavi ali drugi vrsti prenosov. Za dokaz služi ustrezno obvestilo občine ali pa posebno potrdilo, ki ga izda sodišče, preko katerega je prodajalec ponudil zemljišče občini v odkup.
Opozarjamo, da morajo stranke vsako pogodbo o prometu s kmetijskimi zemljišči v 30 dneh po sklenitvi dostaviti občinskemu javnemu
pravobranilcu v Celju v izvirniku in enem prepisu.
3.	Sodišče ne sme izvesti v zemljiški knjigi nobene pogodbe o prenosu nepremičnin, če stranke ne predložijo niže navedenih potrdil. Ko torej predlagajo zemljiškoknjižne vpise po pogodbi, morajo stranke izvirniku in enemu prepisu pogodbe priložiti še naslednja potrdila:
a)	Enaka potrdila kot pod 2. a, b, c, d, če bi bila takšna potrdila potrebna že pri overitvi pogodbe, pa
Kako bodo potekale meje zanima skorajda vse. Nemalokrat ravno zaradi majhnih vprašanj pride do sodnih sporov. Letos se je v izogib- temu delala kontrola izmere
takrat iz kakršnegakoli vzroka niso bila predložena.
b)	Pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča še potrdilo, da je to zemljišče . res nezazidano stavbno zemljišče. Potrdilo izda občinski premoženjskopravni organ ali zavod za urbanizem.
c)	Pri prometu s kmetijskimi zemljišči še potrdilo občinskega javnega pravobranilca, da je prejel prepis pogodbe. To potrdilo je običajno natisnjeno na izvirniku pogodbe,, ki ga pravobranilec vrne stranki.
d)	Pri prometu s kmetijskimi zemljišči še potrdilo, da se pridobitelj kmetijskega zemljišča ukvarja izključno s kmetijstvom in da je to zemljišče po sprejetem urbanističnem dokumentu tudi v prihodnje namenjeno za kmetijstvo. Potrdilo izda občinski upravni organ za kmetijstvo.
e)	Pri prodaji gozdnih parcel je potrebno še potrdilo Gozdnega gospodarstva, da se odreka svoji predkupni pravici glede gozda, ki je predmet prodaje.
Priporočamo, da si stranke potrdila pod 3. b, d, e priskrbijo že pred overitvijo pogodbe. S tem bo sodišču omogočeno, da že ob overitvi opozori stranke na morebitne zadržke, ki ne dopuščajo zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe.
Sodišče overja podpise na pogodbah vsak delovni dan. Nevabljene stranke sprejema le na uradni dan, ki je vsako sredo od 8. do 16. ure.
Občanom mozirske občine sporočamo, da sodišče uradnega dne pri krajevnem uradu v Gornjem gradu ne opravlja več v sobotah kot nekdaj, temveč enkrat mesečno in to drugi petek v mesecu, s pričetkom ob 7. uri.
Občinsko sodišče Šoštanj«
RAZGLAS
Vse lastnike in posestnike motornih vozil, ki jim poteče veljavnost prometnih dovoljenj 31. 12. 1972
oveščamo:
da bomo podaljševali registraje za vsa motorna vozila naobmočju občine Mozirje.
Registracija bo na sedežu Skupščine občine Mozirje v MOZIRJU, po naslednjem raporedu:
1.	v torek, dne 19.! decembra 1972, od 7. do 15. ure za lastnike iz območja krajevnih- Uradov Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava;
2.	v sredo, dne 20. decembra 1972, od 7. do 17. ure za lastnike iz območja krajevnih Uradov Gornji grad in Nazarje;
3.	v četrtek, dne 21. decembra 1972, od 7. do 17. ure za lastnike iz območja krajevnega urada Rečica ob Savinji in matičnega urada Mozirje;
4.	v petek, dne 22.. decembra 1972, od 7. do 10. ure za vozila delovne organizacije GLIN Nazarje in od 11. do 15. ure za vozila Zgdmjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje.
Vse lastnike prosimo in vabimo, da opravijo podaljšanje veljavnosti registracije po zgoraj določenem razporedu..
Tiste lastnike, ki ne nameravajo obnoviti veljavnosti prometnega dovoljenja za svoje vozilo za naslednje leto, pa pozivamo, da vrnejo registrske tablice s predloženim prometnim dovoljenjem.
\
I'
d
i'
?
*
i.
is
:>
::
<»•
d
f
RIBIŠTVO NA OBMOČJU
Na območju Skupščine občine Mozirje delujeta dve pomembni športni organizaciji in sicer ribiški družini Mozirje in Ljubno ob Savinji. Ribištvo v naši dolini je pomembno predvsem iz dveh razlogov: prvič, da nudi našemu delovnemu človeku ustrezno športno rekreacijo ob prostem času, drugič pa, ker se aktivno vključuje v naš zgornjesavinjski turizem.
Ribiški družini Mozirje in Ljubno ob Savinji sta postali samostojni organizaciji leta 1955, ko so na Slovenskem pričeli ustanavljati ribiške družine iz prejšnjih ribiških društev, ki pa so bila locirana prvenstveno na okrajnem sedežu. Tako se je iz celjskega ribiškega društva, ki je zajemalo celotno področje Savinje, spričo zakonitih določil zakona o ribištvu in ribolovu, ustanovilo kar 7 ribiških družin, med njimi tudi naši dve v Mozirju in na Ljubnem.
Z letom 1955 sta obe družini tudi vpisani v register družbenih organi-žacij pri pristojnem organu občine.
Ker mora vsaka družina po zakonu o ribištvu imeti tudi ustrezne vode za izvajanje svoje dejavnosti, je vsaka tedanja občina izdala tudi ustrezno odločbo, s katero se vode dajo v upravljanje posameznim ribiškim družinam. Take odločbe so bile na našem mozirskem področju izstavljene leta 1960 v marcu mesecu.
Iz teh odločb izhaja, da so bile vode dane v upravljanje posamezni ribiški družini:
RD Mozirje reko Savinjo z njenimi pritoki od Soteske pri Mozirju do zgornjega Kolenčevega jezu v Grušovljah;
RD Ljubno pa reko Savinjo z njenimi pritoki nad zg. Kolenčevim jezom v Grušovljah navzgor.
Podatki, ki izhajajo še za časa obstoja Ribiškega društva v Celju, kažejo, da imata družini naslednje površine vode, ki se smatrajo kot lovne vode:
RD Mozirje skupno 44,52 km ali 70,58 ha lovnih površin;
RD Ljubno pa 31,00 km ali 53,00 ha lovnih površin.
Obe ribiški družini sta z internimi predpisi in sklepi občnih zborov izločili določene lovne površine v korist vzreje zaroda in mladic, tako postrvi kot lipana.
Tako ima RD Mozirje za svoje gojitvene vode mozirsko, ločko, grušo-veljsko in pobreško strugo, potok Le-tošč, pustopoljski graben ter potoka Rečico in Trnavo.
RD Ljubno pa ima naslednje gojitvene vode: okoninsko strugo, ju-vanski graben, Jermanovo strugo, Miglačevo strugo, Ljubnico, Batlno-vo strugo, Kolenčevo strugo, Pistoč-ko strugo, strugo v Strugah in lučko strugo.
Ob vsem tem moramo povedati tudi to, da spada Lučnica pod upravljanje Zveze ribiških družin Celje, ki je izključno gojitvena voda, v kateri gojijo materne ribe potočne postrvi. V Podvolovljeku ima ta zveza tudi svojo ribogojnico, kjer valijo potočne postrvi, ki jih nato prodaja pod-
ročnim ribiškim družinam. Ali obstaja ustrezna odločba mozirske občine o taki dodelitvi, pa našima dvema ribiškima družinama ni znano. Vsekakor bi kazalo razmisliti, ali ne bi to vodo dobila v upravljanje RD Ljubno ob Savinji, seveda pod pogoji, da bi le-ta ostala kot gojitvena, in bi se ta družina bavila nato tudi z vzrejo potočnih postrvi, tako za lastne potrebe kot za potrebe mozirske družine, višek pa bi nato lahko prodala drugim interesentom (drugim družinam). Ob taki dejavnosti bi RD Ljubno ob Savinji prišlo do pomembnih finančnih sredstev, obe družini pa bi prišli do cenenega vložka zaroda potočne postrvi.
V vodah ribiških družin Mozirje in Ljubno se nahajata dve pomembni vrsti rib in to: potočna postrv in lipan. Poleg tega so v teh vodah, vendar v manjšem številu, še bele ribe kot kleni, mrene, rjavec. Na območju vod RD Mozirje pa se nahaja tudi plemenita riba — sulec, ki ga poznamo kot kralja sladkovodnih rib.
Obe ribiški družini sta zadolženi, da izvršujeta predpisano vlaganje posameznih vrst rib, kar določa ribiški kataster, ki je napravljen za vse družine na Slovenskem.
Po katastru sta RD Mozirje in Ljubno dolžni letno obvezno vlagati naslednje ribje vrste:
RD Mozirje — letno 20.000 kosov zaroda potočnic in 15.000 kosov li-panskega zaroda. RD Mozirje še prostovoljno vlaga po cca 2.000 kosov mladic sulca.
RD Ljubno pa mora vlagati letno
16.000	kosov zaroda potočne postrvi in 10.000 kosov lipanskega zaroda.
Skupno znaša torej letna obveznost vlaganja na območju naše občine 36.000 kosov potočnega zaroda postrvi in 25.000 kosov lipanskega zaroda.
Iz statističnih podatkov zadnjih 5 let, pri prikazu smo vzeli stanje od
leta 1967 do vključno 1971, pa so bila vlaganja izvršena:
RD Mozirje 280.000 kosov potočnic in 104.000 kosov lipanskega zaroda.
RD Ljubno 420.000 kosov potočnic in 56.000 kosov lipanskega zaroda.
Iz teh podatkov sledi, da sta obe družini znatno presegli postavljen plan vlaganja po katastru in če primerjamo dejanski vložek obeh družin, tj. cca 700.000 zaroda potočne postrvi in 160.000 kosov lipanskega zaroda, po katastru pa bi morali vložiti skupno v petih letih 180.000 kosov potočnih postrvi in 125.000 kosov lipanskega zaroda, vidimo, da sta družini plan presegli pri postrvih za cca 400 % in pri lipanu cca 30 %.
Pri vlaganju je nujno omeniti, da je vložek zaroda potočne postrvi lahko nabaviti, zelo težko pa je kupiti lipanski zarod, ker je zanj vsesplošen problem ne le na slovenskem, temveč v državnem merilu in celo v evropskem.
Kot kataster določa, kaj mora vsaka družina vlagati, je z njim določeno tudi, koliko lovnih dni lahko posamezna družina koristi. Tako .ima RD Mozirje odobrenih 1.406 iovnih dni, medtem ko ima Ljubno 1.160 dni. Obe družini skozi vseh zadnjih pet let to določilo kršita, ker opravijo člani in ribiči turisti cca 30 % več lovnih dni, kot protiutež k temu, pa se družini zalagata, da tudi več vlagata, s čemer predpisano ravnotežje ni rušeno, kar smo v gornjem prikazu že tudi omenili. V zadnjih petih letih, tj. 1967—1971 je bilo po članih obeh družin in ribičih-turistih uplenjeno naslednje število rib:
— potočnih postrvi cca 10.400 kosov, lipana pa cca 17.700 kosov, ter nekaj klenov, mren ter v mozirski družini cca 160 sulcev.
Od tega prikaza odpade na posamezno družino:
RD Mozirje — potočne postrvi cca 4.750, lipana pa 14.300 kosov;
RD Ljubno — potočne postrvi cca 5.290, lipana pa 3.470 kosov.
Odlov mladih rib, iz revirja za vzgojo mladih rib
OBČINE MOZIRJE
Razlika v odlovu je povsem razumljiva, ker gornji tok Savinje zaseda prvenstveno potočna postrv, spodnji del pa lipan, delno pa nastaja razlika tudi v nekoliko večji površini, ki jo ima RD Mozirje. V odstotku, bi bila zasedba po vrstah rib po družinah naslednja:
RD Mozirje cca 30 % potočne postrvi, 65 % lipana, 5 % pa odpade na druge vrste.
RD Ljubno cca 54 % potočne postrvi, 42 % lipana, 4 % druge vrste rib.
Strokovno dognano je, da se lipan bolj zadržuje v toplejših vodah, medtem ko potočna postrv v hladnejših, pri čemer imajo tudi odločilno vlogo biološka sestava vodnih tal, zračna hrana in podobno.
Kot je bilo že omenjeno, je ribištvo v naši občini zelo pomemben turistični dejavnik, saj prihaja v našo dolino mnogo gostov prav zaradi ribolova.
Franc BERIČNIK iz Mozirja je pred nedavnim ulovil sulca, ki je meril 112cm po dolžini, tehtal pa je 11,5 kilogramov. Za ta uspeh zasluži iskrene čestitke
Tako smo v zadnjih petih letih zasledili velik priliv gostov-ribičev tako domačih, tj. jugoslovanskih, pa tudi inozemskih.
Statistična evidenca, ki jo morata družini obvezno voditi za potrebe Ribiške zveze Slovenije, dokazujejo, da je bil dotok takih gostov precejšen.
Jugoslovanskih gostov-ribičev je izvajalo ribolov v zadnjih petih letih:
—	pri RD Mozirje 976 gostov, pri RD Ljubno 1.616 gostov.
Inozemski ribiči pa so koristili v naših vodah lovne dneve in sicer naslednje število:
—	pri RD Mozirje 1.280 gostov, pri RD Ljubno pa 487 gostov.
Pretežno so inozemski gostje sosedi Avstrijci, sledijo Nemci, Francozi, Italijani in nekaj drugih narodnosti.
Od domačih gostov-ribičev pa prevladujejo Hrvati, katerim slede Srbi in nekaj drugih naših narodnosti.
Če sedaj upoštevamo te goste, tako domače kot inozemske, pridemo do zaključka, da so ti ljudje poleg izvajanja ribolova in plačila ustrezne vrednosti dnevne dovolilnice, potrošili še znatno denarja v naših gostinskih lokalih, pa tudi v trgovinah in podobno. Poleg tega je upoštevati še dejstvo, da so posamezni naši gostje koristili znatno več dni na našem območju, kot pa so izvajali lovnih dni, ter tako pomagali dvigati naš turistični promet tudi v finančnem pogledu.
Da je temu tako, povemo lahko podatek, ki ga vodi RD Mozirje, da je od 274 lovnih dni izkoriščenih po inozemskih gostih v letu 1969 bilo koriščenih za nočitve in drugo 1.092 dni. V letu 1971 kaže podatek, da so izvajali 208 lovnih dni, prebivali pa na našem območju 1320 dni — toliko je bilo registriranih nočitev.
Že ti podatki nazorno kažejo, da je ribištvo še kako pomemben turistični faktor, kateremu bi morali posvetiti več pozornosti, še več pa po^ moči pri naporih za poribljavanje in čuvanju čistoče naših voda, kot gradnji jezov, pragov in podobno.
Kako ribiški družini ustvarjata sredstva, da sta nato v stanju nabavljati ustrezen ribji vložek, pa kažejo naslednji finančni pokazatelji, za vsako družino posebej:
RD Mozirje — dohodkov od 1967 do 1971 je bilo skupno 366.562,19 dinarjev, izdatkov pa skupno 317.567 dinarjev.
RD Ljubno — dohodkov od 1967 do 1971 skupno 297.479 dinarjev, izdatkov pa realiziranih za 231.914 dinarjev.
Dohodke sestavljajo članarine in članske dovolilnice, prodane ribolovne dovolilnice gostom — domačim in inozemskim, nato dohodki raznih prireditev, zbrani reklamni oglasi od raznih podjetij v Sloveniji in izven nje, ter dohodki od kazni.
Izdatke pa predstavljajo v glavnem nakup ribjega zaroda in mladic, štroški čuvajske službe, organizacija odlovov gojitvenih potokov in strug, ter stroški organizacije in prispevki višjim ribiškim forumom. Stroški nabave ribjega življa so znašali v RD Mozirje 218.000 din, za RD Ljubno pa 123.000 din, za obdobje 1967 do 1971. Čuvajski stroški pri RD Mozirje 18.000 din, pri RD Ljubno 16.500 din. Glavnino dohodkov v ribiških družinah predstavljajo v zadnjih petih letih dohodki od prireditev in pa zbrani reklamni oglasi.
Članstvo plačuje članarino v letnem znesku 100 dinarjev za vseh zadnjih pet let, dovolilnice pa plačujejo člani po 100—150 din letno.
Jugosl. ribiči plačujejo dnevna dovoljenja po 50 din za lovni dan, inozemski ribiči pa 5 $, ker je tako predpisano z republiškim pravilni-
kom in velja za vse ribiške družine v Sloveniji. Tak gost sme upleniti največ 3 ribe (potočne postrvi ali lipana).
Od prodanih ribiških dovolilnic ri-bičem-turistom .je bilo v času od 1967 do 1971 naplačano:
—	pri RD Mozirje od jugoslovanskih 36.940 djn, inozemskih 82.110 din;
—	pri RD Ljubno od jugoslovanskih 48.400 din, inozemskih 31.590 din ali skupno pri obeh družinah od domačih gostov 85.340 din, inozemskih pa 113.700 din.
Članstvo v ribiških družinah Mozirje in Ljubno sestavljajo člani, ki so zbrani iz vseh krajev Slovenije, iz česar sledi, da se družini ne zapirata v občinske meje, temveč imata vrata odprta tudi za druge naše državljane.
Iz naslednjega prikaza bo razvidno od kod izvirajo člani družin:
—	pri RD Mozirje: 54 iz naše občine, 26 iz celjske, 6 ljubljanske, 4 mariborske, 10 iz velenjske in 9 iz ostalih krajev.
—	pri RD Ljubno: 46 iz naše, 19 iz celjske, 2 iz mariborske, 3 iz ljubljanske in 1 iz Hrvatske.
Po stanju na dan 31. 12. 1971 je stanje članstva:
—	RD Mozirje 109, od tega skoraj 51 % članov izven občine Mozirje;
—	RD Ljubno 71, od tega 61 % domačih in 39 % iz ostalih občin.
Socialni sestav članstva pa izkazuje za obe družini naslednje stanje: 22 % fizičnih delavcev, 54 % uslužbencev, 5 % kmetov, 10 % obrtnikov in 9 % upokojencev.
Ob tej priliki moramo omeniti, da imata obe družini tudi mladinsko sekcijo, v katero so vključeni mladinci od 12. do 18. leta. Poprečno število mladincev je v mozirski družini 8—12, pri ljubenski pa od 13—16 članov. Mladinske sekcije se pri nas težko uveljavijo, ker je odliv zelo velik, čemur so vzrok srednje in višje šole, ter se mladinci aktivno vključujejo le v počitniškem času, ker je za aktivno udeležbo premalo časa. Mladinske sekcije bolje uspevajo v mestnih področjih, ker so mladinci tudi stalni, kar jim omogočajo šole, ki jih je v mestih več in ni odliva zaradi starostne strukture mladincev.
Nadaljevanje v prihodnji številki Savinjskih novic.
Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Mozirje
RAZPISUJE
prosto delovno mesto knjižničarja pri občinski matični knjižnici. POGOJ:
višja šolska izobrazba knjižničarske smeri ali njej ustrezna šola.
Osebni dohodki v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Stanovanja ni.
SOLIDARNOSTNI SKLAD
Občinska skupščina je na svoji zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Mozirje.
Namen sklada je, da se zagotovi načelo vzajemnosti in solidarnosti in socialna varnost ob uvajanju ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam. Tem kategorijam, prebivalstva je potrebna posebna družbena pomoč. Ta - pomoč se bo delila preko solidarnostnega sklada.
Pristojnosti upravnega odbora sklada so naslednje: sprejema statut in druge splošne akte sklada, sprejema srednjeročni program dela, sprejema letni finančni program in letno poročilo z zaključnim računom, voli predsednika in namestnika predsednika upravnega odbora, daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, določa poslovne stroške za poslovanje sklada, sklepa o oroča-nju sredstev sklada pri poslovnih bankah in o drugih oblikah združevanja sredstev za gradnjo najemnih stanovanj ter sklepa o vseh drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
Kot lahko vidimo, je delovanje sklada usmerjeno v izredno pomembno področje. Sklad bo upravljal s sredstvi, ki se bodo zbrala iz obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom, neporabljena sredstva, ki so zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOB ter anuitet iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka, neporabljenih sredstev na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin, namenskih sredstev družbenopolitičnih skupnosti, sredstev,, ki jih za namen sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani, krediti poslovnih bank na podlagi oročitve sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada ter drugi dohodki.
Sredstva zbrana iz teh virov, bo ta sklad uporabljal za gradnjo najemnih stanovanj v družbeni lastnini za določene občane, za delno nadomestitev stanarin nosilcem stanovanjske pravice, za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja, za raziskovalna dela v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu in za kritje poslovnih stroškov, sklada.
Merila za uporabo teh sredstev bo predpisala občinska skupščina na svoji prihodnji seji. O nekaterih me-rilih pa bo govora v statutu sklada. Sklad bo samostojno odločal le o merilih za premiranje namenskega varčevanja za stanovanjsko izgradnjo.
Delovanje sklada bo vodil 21-član-ski upravni odbor, za katerega je
občinska skupščina že razpisala volitve. Upravni odbor je sestavljen iz vrst predstavnikov OZD in predstavnikov SO Mozirje ter družbenopolitičnih organizacij.
Sprejem tega odloka pomeni pri-
Odbor krajevne organizacije ZRVS Mozirje, je na svoji seji 12. 2. 1972, razpravljal o strokovnem izobraževanju, ter družbenopolitični orien-taciji-aktivnosti svojih članov in v zaključnem dokumentu sprejel sklep, da se izdela akcijski program organizacije za leto 1972.
Akcijski program določa najosnovnejše smeri delovanja starešin, ki so aktualna v sedanjem trenutku, vezana na tekmovalno obdobje, »IŠČEMO NAJBOLJŠO KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZRVS OBČINE MOZIRJE«.
Izhodišče programa, kakor tudi smer delovanja, je vsekakor strokovna izobrazba starešin, aktivnost na obrambnih pripravah kraja, vezana za delo v odborih za SLO krajevne skupnosti in na šoli. V ta namen smo tudi predložili nekaj naših članov, da se vključijo v omenjene odbore, kateri že z uspehom delujejo. Posebno skrb v programu smo posvetili, kakor tudi izvedli, družbenopolitični aktivnosti rezervnih starešin v družbenopolitičnih in specializiranih organizacijah. V ta namen smo meseca maja organizirali anketo vsega članstva. Rezultat ankete je pokazal, da so rezervne starešine dobro vključene v družbenopolitično delo ter specializirane organizacije kraja. Poseben interes nekaterih članov je delo v specializiranih organizacijah, kot: taborništvo, strelstvo, planinstvo, Partizan itd., nakar smo tudi večji del RVS, ki so se odločili za delo v teh organizacijah, vključili v te organizacije, večji del naših članov pa je že itak bilo vključeno v omenjene organizacije.
Idejno-politični vzgoji smo v akcijskem programu in delu v teku leta posvetili veliko pozornosti, brez katere si širšega koncepta splošnega ljudskega odpora, sploh ne moremo zamišljati. Aktivno smo razpravljali o pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ, vezano za večjo aktivnost članov ZK RVS, med mladimi člani RVS radi predlaganja za sprejem v članstvo ZKJ. V ta namen smo formirali grupo starešin, komunistov, kateri so zadolženi za to vprašanje.
Poleg strokovno političnega dela rezervnih starešin, program vsebuje tudi druge oblike delovanja, kot: tekmovanje v streljanju med krajevnimi združenji RVS v občini, smučarsko tekmovanje, proslave,
četek sprejemanja celotnega kompleksa predpisov v občinski skupščini o problematiki stanovanjske izgradnje oziroma stanovanjske politike, o kateri teče v tem mesecu široka razprava v vseh družbenopolitičnih organizacijah in občinski skupščini. O tem bomo še obširno poročali.
ter razna predavanja šolski mladini na osnovni šoli Mozirje, po tematiki iz NOB. Vse te zastavljene akcije smo izvedli, osvojili smo prehodni pokal in ga dobili v trajno last od občinskega odbora RVS Mozirje. Na šoli so bila z uspehom zaključena predavanja 7. in 8. razredu po temi: Mozirje leta 1941 pod okupatorjem. Smučarsko tekmovanje pa bomo izvedli v zimskem času.
In na koncu, ker se nahajamo v času tekmovanja »Iščemo najboljše krajevno združenje RVS V občini«, lahko ugotovimo, da smo program, ki smo si ga zastavili v začetku leta, uspešno izvedli. Do sedaj smo osvojili 604 točke, čeravno še ni tekmovalno obdobje končano. Pred nami so še izpiti. Evidentirati moramo še, koliko je članov naročenih na strokovno literaturo, da bi lahko na koncu leta zaključili tekmovalno obdobje in dobili celotno sliko aktivnosti in dela organizacije.
Franc Omladič
ZADRUŽNE
NOVICE
V	zadnjem času so se v Gornjesa-vinjski kmetijski zadrugi močno razmahnile razprave glede usklajevanja notranje organizacije podjetja, ustavnimi dopolnili in zakonu o združevanju kmetov. Ta vprašanja so bila na dnevnem redu sej Izvršnega odbora sindikalne organizacije, kolegija, vodilnih delavcev in samoupravnih organov zadruge. Razgovo-vor o tej aktualni tematiki so se u-deležili tudi predstavniki občinske skupščine in njenih družbenopolitičnih organizacij.
V	vseh dosedanjih razpravah’ je prevladovalo mnenje, da je nujno sedanjo obliko poslovanja zadruge spremeniti tako, da bo možno dosledno poglobiti- samoupravo do neposrednih proizvajalcev.
Da bi lahko šli v javne razprave med delavce in kmete-kooperante z dobro premišljenimi koncepti,- smo se odločili za izdelavo ekonomske študije, ki naj osvetli še finančno plat predlagane organizacijske sheme zadruge.
0 DELI REZERVNIH STAREŠIN
Pridelovanje jagodičevja postaja zanimiva dopolnilna dejavnost v kmetijstvu
Pridelovanje črnega in rdečega ribeza se je pričelo pri nas v letih druge svetovne vojne. Okupator je prinesel iz svoje matične domovine poleg novih sort žita in krompirja, ki so dajali dobre pridelke, tudi sadilni material ribeza. Medvojna leta pa se pridelovanje ribeza ni pomembneje razširilo, kajti potrebe po hrani so narekovale, da je prvo in najpomembnejše mesto na razpoložljivih njivah imelo pridelovanje najosnovnejše hrane za ljudi. Pa tudi uporabna vrednost ribeza je bila takrat vse premalo znana.
Zaradi splošnega upostošenja tudi v kmetijstvu in vse večjih potreb po hrani se prva povojna leta, razumljivo ni dajalo pravega poudarka pridelovanju ribeza. Večji razmah v sajenju ribeza beležimo nekako 15 let nazaj, tako v družbenem kot zasebnem kmetijstvu naše doline.
Neustrezni sortni sestav in nezadovoljiva tehnologija, pa tudi neurejenost trga so glavni vzroki, da to pridelovanje ni dalo pričakovanih rezultatov.
V vedno večji potrošnji brezalkoholnih pijač doma in v svetu dobivajo sokovi jagodičevja predvsem zaradi visoke vitaminske vrednosti, zlasti na C vitaminu in prijetni aromi, vse pomembnejše mesto. Žal je poraba teh kvalitetnih osvežilnih pijač prav med kmečkim prebivalstvom najmanjša zaradi visoke nabavne cene, temu pa bi se izognili, če bi vsaka kmetija imela nekaj grmov ribeza in en ar jagod, kar bi zadoščalo in nadomeščalo druge alkoholne pijače, še zlasti jabolčnik, ki je neprimerna pijača ob težkem kmečkem delu.
Pridelovanje jagod in črnega ribeza za trg pa postaja tudi iz dohodkovnih razlogov zelo zanimivo. To še zlasti velja za manjše kmetije, kjer ni mogoče doseči z živinorejo potrebnega dohodka. Tako se sedaj pridružuje perutninski proizvodnji še pridelovanje jagodičevja tj. jagod in črnega ribeza kot pomembna dopolnilna dejavnost zlasti manjših kmetij.
Zgornjesavinjska KZ Mozirje, oziroma pospeševalna služba, je izdelala program obnove jagodičevja, tj. sajenja jagod in črnega ribeza do leta 1976. Ta program predvideva, da bi do leta 1976 na novo posadili 55 ha črnega ribeza in 45 ha jagod, kar naj bi dalo letnega pridelka črnega ribeza ca. 550.000 kg in ca. 800 tisoč kg jagod v skupni vrednosti
920,000.000 starih dinarjev.
Zakaj smo se odločili za tako obsežen program obnove? Prav gotovo je na prvem mestu kot odločilni vplivni faktor 15 let vnaprej zagotovljena prodaja teh sadežev z zajamčenimi minimalnimi odkupnimi cenami na bazi švicarske valutne vrednosti, sicer pa bo veljala poprečna izvozna cena, franko jugo meja, teh ali podobnih sadežev. To pogodbo imamo z ETOLOM v Celju,
ki je v kooperaciji z v Evropi zelo znano ameriško-švicarsko-nizozem-sko firmo. Torej bodo ti sadeži v zmrznjenem ali predelanem stanju našli pot na evropsko in ameriško tržišče. Seveda pa so poleg tega znane velike potrebe tovrstne domače industrije po tem blagu, zatorej so slabe izkušnje domačega trga v preteklih letih s to pogodbo odstranjene.
Pridelovanje vrtnih jagod pa je mnogo starejše kot pridelovanje ribeza in je bilo v glavnem namenjeno za uporabo v svežem, nepredelanem stanju, zlasti za sladokusne otroke. Ta trditev velja seveda le za našo dolino. Vrtičkarji v bližini mest v Zasavju pa poznajo pridelovanje jagod že precej časa tudi za trg.
Pred dvema letoma pa je belgijska firma »FRUGORES« organizirala proizvodnjo jagod za izvoz z obratom Slovenijavino v Ormožu. Tu so in bodo matični nasadi sadilnega materiala jagod za potrebe v Sloveniji. Pridelovalni in finančni rezultati jagod v Ormožu nas optimistično navdajajo za organizacijo pridelovanja tega plemenitega sadja tudi v naši dolini. Da so ekološki pogoji za to proizvodnjo dani tudi pri nas, utemeljujemo s tem, da v naših vrtovih, senožetih, ob robovih gozda in v gozdu zelo dobro uspevajo jagode brez potrebne tehnologije, nege in zaščite. Da pa bo manj dela in da bomo pridobili čiste sadeže, smo se odločili, da bomo jagode sadili v črno folijo, ki je pred sajenjem položena na pripravljeno njivo za sajenje. Zato lahko opazujemo prvih 5 hektarov nasadov jagod, na kar vas opozarja bleščeča črna folija. O tem pridelovanju res nimamo nobenih izkušenj, zato se bomo morali osloniti na izkušnje drugih, dokler si ne pridobimo lastnih. Kot zelo pomemben dejavnik v zagotovitvi uspeha v tej in ribezovi proizvodnji pa bodo domače in tuje strokovne institucije in posamezni strokovni eksperti. Le dosledno upoštevanje strokovnih navodil bo pridelovalcu poplačalo vloženi trud in zagotovilo dohodek, ki ga planiramo.
Strokovnjaki kmetijske zadruge Mozirje so si v mesecu oktobru letošnjega leta ogledali nasade ribeza pri pridelovalcih v Avstriji in se seznanili z njihovimi dosežki. Pridelovalni rezultati avstrijskih pridelovalcev so kar petkrat boljši, kakor v minulih letih pri nas. Takšen u-speh pa dosegajo, ker imajo za naše pojme res dodelano tehnologijo in najboljši sortni izbor. Prav gotovo bomo uporabili tudi pri naših pridelovalcih njihovo tehnologijo v cilju enakih dosežkov. To pa je predpogoj, da bo pridelovanje ribeza tudi pri nas enako interesantno in gospodarno kot pri avtsrijskih pridelovalcih.
Poleg jagod in ribeza pa je tudi malina zelo cenjena kot izvozno blago. Zato bi želeli, da posvetimo tudi
obnovi maline vso skrb. Res, da smo imeli pri pridelovanju maline v preteklosti zelo slabe izkušnje. Slabi rezultati v pridelovanju maline v preteklosti pa nas ne smejo preveč odvračati od obnove. Kot so znani razmeroma slabi rezultati v pridelovanju ribeza, zaradi neustrezne tehnologije in sortnega izbora, velja to tudi za malino. Ne gre za to, da pristopamo k obnovi jagodičevja s stališča ponovnih poskusov, temveč da takoj v praksi koristimo izkušnje in dosežke drugih, ki so daleč pred našimi. Kmetje, prisluhnite navodilom in razlagam strokovne službe zadruge! Povabite vašega pospeševalca, da se pogovorite o možnosti pridelovanja jagodičevja! Z njim boste izbrali pravo lego parcele za saditev, pospeševalec vam bo dal vsa potrebna navodila za saditev in o-skrbo nasada. Zadruga pa vas bo o-skrbela s potrebnim sadilnim materialom, gnojili in zaščitnimi sredstvi, ter vam dolgoročno zagotovila odkup plodov po ekonomskih cenah. Ne zamudite priložnosti, da si izboljšate svoj ekonomski položaj! Zavedati pa se moramo, da je tudi za to proizvodnjo meja, zato ne smemo čakati, da nas pridelovalci v drugih krajih naše domovine prehite.
Anton Venek
IMENOVANJAIN RAZREŠITVE
Skupščina občine je imenovala občinski štab civilne zaščite.
Razrešila je člane dosedanje komisije za statut občine v sestavi:
1.	Jože DEBERŠEK, Gornji grad, predsednik
2.	Hinko ČOP, Mozirje, član
3.	Franc TRATNIK, Mozirje, član
4.	Drago ŠINKAR, Nazarje, član
5.	Stanko PRODNIK, Mozirje, član
6.	Franc ŠARB, Gornji grad, član
7.	Rudi ZAGER, Mozirje, član
Imenovala je novo komisijo za statut občine v sestavi:
1.	Jože DEBERŠEK, Gornji grad, predsednik
2.	Hubert HERČEK, Mozirje, član
3.	Hinko ČOP, Mozirje, član
4.	Stane KRANJC, Mozirje, član
5.	Jože RAKUN, Mozirje, član
6.	Vlado KOŠIR, Mozirje, član
7.	Jože MEJAČ, Mozirje, član
8.	Franc MIKLAVC, Bočna, član
9.	Ivica HRIBERNIK, Luče, član
10.	Maks VESTER, Mozirje, član
11.	Rudi KUHAR, Rečica/Sav., član
12.	Alojz PLAZNIK, Mozirje, član
13.	Bojan KARČE, Mozirje, član
14.	Stanko PRODNIK, Mozirje, član
15.	Rudi ZAGER, Mozirje, član
TURISTIČNE NOVICE
V turističnem pogledu se je leto 1972 začelo dokaj ugodno, kajti obisk je bil do konca marca izredno velik. Nato pa je epidemija črnih koz tudi pri nas zavrla ta razvoj. Glavna sezona se je sicer dobro pričela, a jo je žal prezgodaj zaključilo deževje. Kljub temu pa bomo letos zabeležili porast turističnih nočitev.
OCENA TURISTIČNE SEZONE
Do konca meseca oktobra smo dosegli 49.170 nočitev, medtem ko jih je bilo lani v istem času samo 39.700. Ta porast pa je nastal predvsem zaradi močno povečanega prometa na Golteh, ki so bile tudi poleti dobro zasedene.
Na splošno so bili gosti s postrežbo zadovoljni, čeprav so gostincem cene mešale štrene. Najbolj so pogrešali zabavne prireditve, orientacijske table in karto Gornje Savinjske doline. Pritoževali pa so se za-
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI ZDRAVNIK:
Od 18. 12. 1972 od 7. ure do 25. 12.
1972	do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 25. 12. 1972 od 7. ure do 3. 1.
1973	do 7. ure — Dr. Franc URLEP, Gornji grad.
Od 3. 1. 1973 od 7. ure do 8. 1. 1973 do 7. ure — Dr. Franc ŠIRKO, Mozirje.
Od 8. 1. 1973 od 7. ure do 15. L 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 15. 1. 1973 od 7. ure do 22. 1. 1973 do 7. ure — Dr. Franc URLEP, Gornji grad.
ŽIVINOZDRAVNIK:
24.	12. 1972 — Drago LUKAN, dipl. veterinar — Gornji grad.
31.	12. 1972 — Tone RESNIK, dipl. veterinar — Mozirje.
1.	1. 1973 — Tone RESNIK, dipl. veterinar — Mozirje.
7.	1. 1973 — Jože MERMAL, dipl. veterinar — Ljubno ob Savinji.
14.	1. 1973 — Drago LUKAN, dipl. veterinar — Gornji grad.
21.	1. 1973 — Tone RESNIK, dipl. veterinar — Mozirje.
28.	1. 1973 — Jože MERMAL, dipl. veterinar — Ljubno ob Savinji.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-2/72 z dne 24. 11. 1:972).
radi neurejenih kopališč, sprehajalnih poti in polomljenih klopi. Poseben problem pa gostom povzročajo nepriklenjeni psi.
REZULTATI TEKMOVANJA ZA NAJBOLJ TURISTIČNI KRAJ
Kot običajno je tudi v sezoni 1972 posebna komisija Celjske turistične zveze ocenila najlepše urejene turistične kraje. Med mesti prednjači Velenje, med ostalimi kraji pa so vsa tri prva mesta zasedli naši kraji: Mozirje, Ljubno, Luče, sledijo pa še Šentjur, Šempeter, Rimske Toplice itd. Ocene so naslednje: Mozirje 92 točk —• povsod cvetje na oknih, balkonih in vrtovih, tudi nasadi so urejeni, le nekaj dvorišč bi bilo treba očistiti navlake in popraviti nekatere plotove. Vzoren je vrt pri šoli in pri občini,
Ljubno 81 točk — veliko cvetja na oknih in balkonih. Prijaznemu kraju le nekaj neurejenih hiš kvari videz.
Luče 77 točk — cvetje na oknih in balkonih, manj urejenih vrtov, tudi dvorišča bi bilo treba bolj očistiti in popraviti nekaj plotov.
Prihodnje leto bomo lahko še bolj uspešni, saj zdaj vemo, kaj je pri nas narobe. Pri tem pa je treba u-poštevati načelo: ne sprašuj se, kaj naj drugi napravijo za ureditev kra-
Kako se v praksi uveljavlja prva faza ustavnih dopolnil in kako smo napredovali v ustanavljanju TOZD v naši občini je bila glavna tema posveta.
Iz zaključkov lahko razberemo, da smo še vedno v zaostanku pri uveljavljanju delegatskega sistema, ki bo temelj našega nadaljnjega družbenega in političnega sistema. V krajevnih organizacijah socialistične zveze, krajevnih skupnostih, kakor tudi v delovnih organizacijah smo odločno premalo storili na področju evidentiranja možnih kandidatov, ki bodo sestavljali delegacije iz posameznih področij dela.
Velik uspeh v svojem delu so dosegli sveti krajevnih skupnosti, ki dobivajo čedalje pomembnejšo vlogo v novem družbenem sistemu.
Pospešiti bo treba ustanavljanje TOZD tam, kjer so za to ustrezni pogoji. V ostalih delovnih organiza-
ja, temveč kaj lahko vsak kot celota napravi za lepši videz naselja.
V Mozirju čaka prehodni pokal na nove rezultate ocenjevanja krajev.
TURISTIČNO IZOBRAŽEVANJE
Tudi v letošnji zimski sezoni bo občinska turistična zveza skupaj s kmetijsko zadrugo in GLIN organizirala turistično izobraževanje prebivalstva. Izobraževanje bo vsebovalo predavanja in kuharsko-gospo-dinjske tečaje s poudarkom na prehrano kmečkega delavca in gosta-turista ter ureditev kmečkega doma.
Tečaji bodo v večjih krajih, in sicer dva nadaljevalna v Mozirju in Podvolovljeku ter trije začetni tečaji.
Interes vseh zainteresiranih za razvoj turizma je, da se čim bolje izobrazi sleherni občan, ki se srečuje s turizmom.
PISMO VOJAKA
Za SAVINJSKE NOVICE, ki sem jih pred kratkim prejel in za katere upam, da jih bom prejemal tudi v prihodnje, se vam najlepše zahvaljujem. Še bolj kot novic iz Slovenije sem vesel vesti iz domačega kraja in bližnje okolice, tj. občine, zato sem jih prebral z mnogo večjim veseljem kot kdajkoli prej doma.
Danes mi teče 100. dan v vojski, do konca »obuke« pa je še mesec dni. Tovariško vas pozdravlja vojak
JANEZ MAVRIČ
cijah je potrebno sedanjo samoupravno organiziranost prilagoditi ustavnim spremembam in dati večji poudarek vlogi delavcu-samo-upravljalcu.
Socialistična zveza bo glavni nosilec uveljavljanja novega družbenega sistema. Svojo organizacijo in delo bo morala urediti tako, da bo delovnim ljudem in občanom omogočila uresničevanja družbenega položaja, ki izhaja iz načel in določb ustave. Da bo SZDL sposobna izvrševati vse dane naloge, bo potrebno kadrovsko okrepiti vsa vodstva krajevnih organizacij in jih tudi strokovno, preko seminarjev in predavanj usposobiti.
Predsednik Republiške konference SZDL Slovenije je izkoristil obisk tudi za ogled treh delovnih organizacij in dveh kmetij, ki so se preusmerile izključno v blagovno proizvodnjo.
JANEZ VIPOTNIK V MOZIRJE
V okviru posvetovanj, ki jih je organizirala Republiška konferenca SZDL Slovenije, se je posvetovanja v Mozirju udeležil predsednik, tovariš Janez Vipotnik.