Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, mihaela.koletnik@um.si; tinasabect@gmail.com
- SCN X/1 [2017], 40-60 -
V prispevku se osredinjamo na frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival, zbrane v notranjskem zagorskem govoru, ki ga slovenska dialektologija uvršča v primorsko narečno skupino. Zapisanih in analiziranih je bilo sedemdeset frazemov. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti v slovarskih virih primerjani s knjižnimi (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Kebrov Slovar slovenskih frazemov). Dvanajst narečnih frazemov v knjižnih virih ni evidentiranih. Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z naborom frazemov z istimi sestavinami v dolenjskem šentru-pertskem govoru. V obeh krajevnih govorih je najpogosteje zastopana živalska vrsta govedo, med posamičnimi živalmi pa je na prvem mestu pes, kar nazorno odraža pogostost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih se pojavljajo tudi lokalno specifični ter v primerjavi s knjižnim jezikom manjkajoči frazemi.
The article focuses on fieldwork data on phrasemes that contain the names of domestic animals used in the local dialect of Zagorje in the Notranjska region, which, according to Slovenian dialectology, belongs to the Primorska dialectal group. The analysis comprises seventy phrasemes organized in the form of dictionary entries. We then ascertained whether these phrasemes are listed in the Dictionary of Standard Slovene (SSKJ) or in the Phraseological Dictionary of Slovene (Keber 2011) as well. Twelve of the phrasemes did not occur in the above-mentioned literary sources. The occurrence of these phrasemes in the local dialect of Šentrupert in the Dolenjska region was examined, focusing on differences and similarities in their usage in both dialects. In both local dialectal regions, cattle is the most common animal species, while the dog is the most common animal. This fact illustrates the frequency of direct contact with these animals. In both local dialects, we found locally specific phrasemes that do not occur in literary language.
Ključne besede: živalska frazeologija, narečna frazeologija, domače živali v frazemih, notranjsko narečje, krajevni govor vasi Zagorje
Key words: animal phraseology, dialectal phraseology, domestic animals in phrasemes, Notranjska dialect, local speech of the Zagorje village
— 40 —
	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
0	Uvod
Slovenska dialektologija uvršča krajevni govor vasi Zagorje med pivške govore notranjskega narečja, katerih glasoslovje in oblikoslovje je opisal že Tine Logar (1959: 7-18). V prispevku se tako osredinjamo na frazeme, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za domačo žival. Narečna frazeologija1 namreč spada med pomanjkljivo dokumentirano narečno gradivo, čeprav je pomen frazeologi-je v narečjih za poznavanje jezika, kulture in miselnosti duha naroda nesporen in očiten - v frazeoloških enotah se namreč dinamično prepletata povezanost jezika in mišljenja, smisel za podrobnost in izvirnost; beseda vaškega prebivalstva, polna epike, slikovitosti in neponovljivih metafor, tvori bogastvo, ki ostaja najnaravnejši vir obogatitve kultivirane knjižne izreke (Poklač 2004: 138).
Narečni frazemi, zbrani v krajevnem govoru vasi Zagorje,2 so slovarsko urejeni in po pojavnosti v slovarskih virih primerjani s knjižnimi. Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z naborom frazemov z istimi sestavinami v dolenjskem šentrupertskem govoru.
1	Slovar narečnih frazemov s sestavinami za domačo žival 1.1 Zgradba geselskega članka
Kot zgled za oblikovanje geselskega članka nam je služil prispevek Vere Smole (2014: spletni vir) z naslovom Frazemi s poimenovanji za domače živali v slovenskem vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru.3 Na začetku geselskega članka je zaporedna številka frazema s posamezno sestavino. Sledi fonetično poknjižena oblika frazema v slovarski obliki v okrepljenem tisku, njegov del v poševnem tisku daje informacijo o rekciji; neknjižne besede so v pomenskem narekovaju navedene s knjižno ustreznico ali razlago. Za znakom • je podan fonetični zapis slovarske oblike frazema v poševnem tisku, za njim v pomenskih narekovajih pomen. V drugi vrstici je frazem v narečnem besedilnem (stavčnem) zgledu v poševnem tisku in za znakom minus (-) njegova fonetično poknjižena oblika. V naslednji vrstici znak © uvaja podatek o tem, ali se narečni frazem nahaja v pregledovanih slovarjih, tj. SSKJ in SSF. Če se narečni frazem pomensko in oblikovno ujema s tam zapisanim, je za okrajšavo SSKJ pridan znak +, medtem ko v tem primeru okrajšavi SSF sledi tudi zapis frazema in kvalifikator(ji), pomen pa le v primeru, ko se ta deloma ujema ali
1	Po Smoletovi (2014: 1) kot narečno pojmujemo vso frazeologijo, ki je v rabi v nekem krajevnem govoru.
2	Gradivo na terenu, dopolnjevano vse do zaključka prispevka, je leta 2015 pod mentorstvom Mihaele Koletnik zbrala Tina Šabec. Glavni informatorji, vsi rojeni in živeči v Zagorju, so bili Franc Kruh (roj. 1943), Zora Fatur (roj. 1933) in Jakob Šabec (roj. 1953).
3	Dostopno na http://www.animalisticki-frazemi.eu/images/frazemi/zbornik_radova/ Smole%20za%20WEB .pdf
— 41 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
se ne ujema z narečnim, v primeru ujemanja pa je zapisan kot narečni pomen. Kadar slovarski okrajšavi sledi znak ~, pomeni, (1) da se pomen narečnega in knjižnega frazema ujemata delno ali samo v enem od pomenov ter (2) da sta si frazema sestavinsko podobna, ne pa tudi enaka, pri čemer se pomena (vsaj delno) ujemata. Slovarski okrajšavi sledi lahko tudi znak -, če narečni frazem v slovarju ni naveden oz. obravnavan. Znotraj narečnih frazemov pomenita oklepaja naslednje: v okroglih oklepajih () so zamenljive sestavine, v lomljenih oklepajih <> so fakultativne sestavine; znaki v frazemih iz SSKJ in SSF so v skladu s tam rabljenimi (prav tam: 7-8).
1.2 Slovar
1	gledati ko bik (tele) v nova vrata • y'li:edat ku 'bsk u 'nuo:va u'ra:ta 'zelo neumno ali začudeno'
Ja, smo ' rie:kli, y'li:eda ku 'bsk al pa 'tie:le u 'nuo:va u'ra:ta. - Ja, smo rekli, gleda kot bik ali pa tele v nova vrata.
© SSKJ: +, SSF: (73) glédati kot bik v nova vráta /ekspr.; primera/; sop.: gledati kot zaboden bik; gledati kot tele v nova vrata
2	močan ko bik • moča:n ku 'bsk 'zelo močan'
Cs js 'a:n ja:ku moča:n, 'rie:čsmo, ds js moča:n ku 'bsk. - Če je en '(ne)kdo' jako 'zelo' močan, rečemo, da je močan kot bik.
© SSKJ: +, SSF: (73) močán kot bik /ekspr.; primera, v povedni rabi/; sop.: močan kot konj; močan kot medved; močan kot vol
3	riniti ko bik skozi zaprta vrata • 'Ri:nst ku 'bsk s'ku:zi zapsrta u'ra:ta 'hoteti, izsiliti, doseči nemogoče'
Ds 'ri:nsš ku 'bsk s 'ku:zi za psrta u 'ra:ta.'Vi:dsš, ds ya ns busš pre 'msknu. - Da rineš kot bik skozi zaprta vrata. Vidiš, da ga ne boš premaknil. © SSKJ: -, SSF: -
4	zgrabiti bika za roge • zy'ra:bst 'bska zs ro'yi:s 'odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela'
Js zy'ra:bu 'bska zs ro'yi:s. - Je zgrabil bika za roge. © SSKJ: +, SSF: (74) zgrábiti bíka za róge /ekspr.; pren./
jagnje o janjčko janjčko
1 žrtveno janjčko 'jagnje' • 'žsrtvenu 'ja:nčku 'kdor sam nosi posledice za skupno krivdo'
— 42 —

- Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru -
Js žsrtvenu ja:nčku, čs 'ne:i 'sa:m 'nsč k'ri:u. - Je žrtveno janjčko 'jagnje', če ni sam nič kriv. © SSKJ: ~ (jagnje), SSF: -
koklja
1 sedeti ko koklja na gnezdu • 'ssdst ku ku:skla ns y'ne:izdi '(namensko) nepremičen'
'Rie:čsmo, ds se'di: ku ku:skla ns y'ne:izdi, čs se ns pre'mika. - Rečemo, da sedi kot koklja na gnezdu, če se ne premika.
© SSKJ: ~ sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno, SSF: (351) ~ sedeti kakor koklja [na jajcih] /ekspr.; primera/
kokoš
1 neumen ko kokoš • ne'u:msn ku kaku:š 'zelo neumen' Js neU:mna ku kaku:š, 'rie:čsmo, čs js ksšna ja:ku ne'u:mna. - Je neumna kot kokoš, rečemo, če je kakšna 'katera' zelo neumna. © SSKJ: -, SSF: -
konj
1	biti na konju • 'bst ns kuo:nji '1. uspeti, doseči cilj; 2. priti iz težav (finančnih ...)'
Z'de:j si pa ns kuo:nji, ku si do'bi:la s'lu:žbo. Ja, 'ti: si pa ns kuo:nji, ku si p'la:čou kre'di:te. - Zdaj si pa na konju, ko si dobila službo. Ja, ti si pa na konju, ko si plačal kredite.
© SSKJ: ~ ekspr. = SSF: (361) biti na konju /ekspr.; pren./ uspeti, doseči cilj/
2	ena beseda ni en konj • 'a:na be'se:ida 'ne:i 'a:n kuo:n 'reči, prositi, vprašati še ni nič hudega'
'A:na be'se:ida 'ne:i 'a:n kuo:n. Čs 'a:nyap'ra:šsš, 'ne:i 'tu: še 'nsč 'ta:cya. - Ena beseda ni en konj. Če enega 'nekoga' vprašaš, ni to še nič takega. © SSKJ: ekspr. +, SSF: (65) beseda ni konj /ekspr.; primera, nikal., v povedni rabi/
3	garati ko konj • ya'ra:t ku kuo:n 'zelo veliko, naporno in vztrajno delati' Smo 'rie.kli, ds ya'ra: ku kuo:n, čs js 'a:n ja:ku p'ri:dsn, čs 'duo:sti 'de:ila. -Smo rekli, da gara kot konj, če je en '(ne)kdo' jako 'zelo' priden, če dosti dela. © SSKJ: +, SSF: (362) garati kot konj /ekspr.; primera/; sop.: delati kot konj; garati kot [črna] živina; garati kot vol
4	imeti zobe ko konj • jsmst zo'bi:s ku kuo:n 'imeti (zelo) velike zobe'
— 43 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
Čs jsma 'a:n ve'li:ke zo'bi:s, 'rie:čsmo, ds jsma zo'bi:s ku 'kuo:n. - Če ima en '(ne)kdo' velike zobe, rečemo, da ima zobe kot konj. © SSKJ: -, SSF: -
5	iti s konja na osla • jst s 'kuornja ns 'uo:sla 'iti iz dobrega v slabši položaj' Rie:čsmo, ds js šo:u s 'kuornja ns 'uo:sla, čs js šo:u z 'duo:breya ns s'la:bu. -Rečemo, da je šel s konja na osla, če je šel z dobrega na slabo.
© SSKJ: -, SSF: ?4
6	močan ko konj • mo'ča:n ku 'kuo:n 'zelo močen'
Smo 'rie:kli, ds js 'ksšsn mo'ča:n ku 'kuo:n. - Smo rekli, da je kakšen 'kdo' močan kot konj.
© SSKJ: +, SSF: (362) močan kot konj /ekspr.; primera, v povedni rabi/ sop.: močen kot bik; močen kot medved; močen kot vol
7	presedlati konja • presedlst 'kuornja 'brez truda doseči ali zamenjati dober položaj'
Čs 'a:n 'me:nja 'ke:j brss 'ma:rtra, 'rie:čsmo, ds js presed'lo:u 'kuo:nja. - Če en '(ne)kdo' menja kaj brez martra 'truda', rečemo, da je presedlal konja. © SSKJ: + zamenjati mu sedlo, SSF: -
konjski
imeti konjske zobe • jsmst 'kuo:nske zo'bi:s 'imeti (zelo) velike zobe' I:msš 'kuo:nske zo'bi:s, 'rie:čsmo, čs jsma 'a:n ja:ku ve'li:ke zo'bi:s. - Imaš konjske zobe, rečemo, če ima '(ne)kdo' jako 'zelo' velike zobe. © SSKJ: +, SSF: -^ imeti zobe ko konj
konjiček
1 imeti konjička • 'jsmst ko'ni:čka 'imeti svoje najljubše delo v prostem času' Ds 'i:msš ko'ni:čke, 'rie:čsmo zs' ti:stu, ku 'de:i!aš za Xu:obi. - Da imaš konjičke, rečemo za tisto, ko delaš za hobi. © SSKJ: +, SSF: -
4 SSF tega frazema pod besednimi iztočnicami konj, osel, priti ne beleži. Frazem priti s konja na osla 'priti iz dobrega v slabši položaj' je moč najti v razlagalnem delu slovarskega članka frazema biti na konju.
— 44 —

	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
koza
1	skakati ko koza • ska:kst ku kuo:za 'hitro ali poskočno hoditi'
Smo 'rie:kli, ds 'ksšsn skače ku kuo:za, čs js 'xi:tsr al pa poskuo:čsn. - Smo rekli, da kakšen 'kdo' skače kot koza, če je hiter ali pa poskočen. © SSKJ: +, SSF: -
2	<zdaj bo> koza cela in volk sit • <z'de:j bus> kuo:za 'ce:ila in 'vo:uk 's§t '(da) bo prav za obe strani'
'Sej z'de:j pa bus kuo:za 'ce:ila in 'vo:uk 's§t, bus p'ro:u zs wo'ba:. - Saj zdaj pa bo koza cela in volk sit, bo prav za oba.
© SSKJ: ekspr. +, SSF: (1051) [tako da] bo volk sit in koza cela /ekspr.; prih., pren., v povedni rabi in načinovno, tudi sed. in pret./
kozji
1	deti koga v kozji rog • 'dst 'kuo:ya u kuo:zji 'ru:x 'premagati koga, biti boljši od koga'
'Mi: 'rie:čsmo, ds ya js 'die:nu u kuo:zji 'ru:x, čs ya jspre'ma:gou. - Mi rečemo, da ga je del v kozji rog, če ga je premagal.
© SSKJ: ~ = SSF: (818) ~ ugnati koga v kozji rog /ekspr.; pren., tudi pognati, nedov. uganjati/
2	navaditi koga kozje molitvice • na'va:dst 'kuo:ya ko:uzje mo'li:tvice 's strogostjo, kaznimi naučiti koga prav ravnati'
Se js na'va:du ko:uzje mo'li:tvice. - Se je navadil 'naučil' kozje molitvice 'kozjih molitvic'.
© SSKJ: ~ šalj. = SSF: (545) ~ naučiti koga kozjih molitvic /šalj.; pren., nedov. učiti, tudi kot grožnja/
kozel
1	grešni kozel • y're:išni kuo:zu 'oseba, ki jo neupravičeno, po krivici obdolžimo za napake drugih'
'Wa:n js z'mi:srsm y're:išni kuo:zu, k'ri:u za 'ti:stu, ksr so nsr'di:li d'ru:yi. - On je zmeraj grešni kozel, kriv za tisto, kar so naredili drugi. © SSKJ: +, SSF: (386) grešni kozel /ekspr.; pren./
2	ustreliti kozla • us'tsrlst 'kuo:z!a 'narediti veliko napako, neumnost' Z'de:j si pa 'kuo:z!a us'tsrlu. - Zdaj si pa kozla ustrelil.
© SSKJ: pog., ekspr. +, SSF: (387, 388) ustreliti kozla, streljati kozle /pog., ekspr.; pren., mn., dov. ustreliti kozla/
— 45 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
krava
1	imeti jezik ko krava rep • jsmst 'ie:zsk ku k'ra:va 'ri:ep 'veliko govoriti, rad obrekovati'
Rie:čsmo, ds 'i:ma 'ie:zsk ku k'ra:va 'ri:ep, čs 'duo:sti yuvo'ri:. - Rečemo, da ima jezik kot krava rep, če dosti govori.
© SSKJ: +, SSF: (399) imeti [dolg, tak] jezik kot krava rep /ekspr.; primera, pren., tudi kravji rep/ biti zelo zgovoren, čvekav; imeti zelo dolg jezik
2	ne skup krave pasti • nie s'kgp k'ra:ve pa:st 'izraža nejevoljo, da kdo koga tika; izraža zanikanje enakosti s kom'
Ne:ismo s'kgp k'ra:ve pa:sla. Wob'na:šaj se, ku:ksr se 'ši:ka— Nisva skupaj krave pasla. Obnašaj se, kakor se šika 'spodobi'.
© SSKJ: ~ ekspr. nisva enaka, iste starosti, izobrazbe, SSF: (400) ~ [kot da] sva krave skupaj pasla /ekspr., iron.; kot vprašanje, tudi kot primera/ izraža zanikanje enakosti s kom
3	neumen ko krava • ne'u:msn ku k'ra:va 'zelo neumen'
Smo 'rie:kli, si ne 'umna ku k 'ra:va, čs js ksšna ja:ku ne 'umna. - Smo rekli, si neumna kot krava, če je kakšna 'katera' jako 'zelo' neumna. © SSKJ: -, SSF: -
4	pijan ko krava • pija:n ku k'ra:va 'zelo pijan'
Smo ' rie:kli, ds jspija:n ku k'ra:va, čs js ja:kupija:n. - Smo rekli, da je pijan kot krava, če je jako 'zelo' pijan.
© SSKJ: +, SSF: (401) pijan kot krava /pog., ekspr.; primera, v povedni rabi, tudi s kakor/; sop. pijan kot muha; pijan kot svinja
kura
1	iti s kurami spat • jat s 'ky:rami s pat 'zelo zgodaj hoditi spat'
Ca y 'ri:a kašan z'yu:da s pat, 'rie:čamo, da y 'ri:a s pat s ky:rami. 'Wa:n y 'ri:a z'mi:aram s ky:rami s pat. - Če gre kakšen 'kdo' zgodaj spat, rečemo, da gre spat s kurami. On gre zmeraj s kurami spat.
© SSKJ: ekspr. +, SSF: (438, 439) iti s kurami spat, hoditi s kurami spat/ ekspr.; pren., mn., dov. iti/
2	letati ko kura brez glave • 'le:itat ku ky:ra bras yla:ve 'brezciljno, brezglavo, zmedeno tekati sem in tja'
Leiita ku 'ky:ra bras y'laive. - Leta ko kura brez glave.
© SSKJ: -, SSF: ~ (439) kot kura brez glave /ekspr., primera/ brezglavo,
panično/
— 46 —
■-S^avt-a. (Centra
- Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru -
maček
1	imeti mačka • jsmst 'ma:čka 'slabo se počutiti, biti nerazpoložen po nezmernem uživanju alkohola'
I:msm 'mačka, ku smo u'či:sra po:uno 'pi:li. - Imam mačka, ker smo včeraj polno 'veliko' pili.
© SSKJ: -, SSF: (492) imeti mačka /ekspr.; ed., pren./
2	imeti moralnega mačka • jsmst mo'ra:lnsya 'ma:čka 'imeti občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo ali obljubo'
'I:msm mo'ra:lnsya 'ma:čka, ku mu 'ne:issm po'ma:gou. - Imam moralnega mačka, ker mu nisem pomagal.
© SSKJ: pog. +, SSF: (492) imeti moralnega mačka /ekspr.; pren./
3	kupiti mačka v žaklju • ku:pst 'ma:čka u ža:kli 'kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl'
'Ve:iš, ds si kupu 'ma:čka u 'ža:kli? Ne:isi 'nsč p're:j poy'li:sdu? - Veš, da si kupil mačka v žaklju? Nisi nič prej pogledal? © SSKJ: +, SSF: (493) kupiti mačka v žaklju /ekspr.; pren./
4	preganjati mačka • pre'ya:njst 'ma:čka 'prizadevati si odpraviti nerazpolože-nost, slabo počutje po nezmernem uživanju alkohola'
Pre'ya:njsm 'ma:čka, ku smo u'či:sra po:uno pi:li. - Preganjam mačka, ker smo včeraj polno 'veliko' pili.
© SSKJ: +, SSF: (494) preganjati mačka /ekspr.; ed., pren./
mačji
1 mačji kašelj • 'ma:čji ka:šsl 'preprosta stvar, ki skorajda ni vredna omembe' 'Tu:, ksr js na'ri:edu, 'ne:i 'ma:čji ka:šsl. - To, kar je naredil, ni mačji kašelj. © SSKJ: ekspr. +, SSF: (334) mačji kašelj /ekspr.; pren., v povedni rabi, navadno z nikalnico ni/
mačka
1	biti ko pes pa mačka • 'bst ku 'pas pa 'ma:čka 'ne razumeti se, sovražiti se' Čs ss d'va: na'ma:rssta, 'rie:čsmo, ds sta ku 'pss pa 'ma:čka. - Če se dva ne marata, rečemo, da sta kot pes pa mačka.
© SSKJ: +, SSF: (678) biti kot pes in mačka /ekspr.; primera/
2	hoditi okrog koga ko mačka okrog vrele kaše • 'xu:odst oku:li kuo:ya ku 'ma:čka oku:li u're:le kaše '1. ne upati se lotiti jedra problema; ne iti od rok; 2. iskati pravo priložnost, da bi kaj vprašal, prosil'
— 47 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
'Xu:odi o'ku:li 'nie:ya ku 'ma:čka o'ku:li u're:le 'ka:še. - Hodi okrog njega kot mačka okoli vrele kaše.
© SSKJ: +, SSF: (495) ~ hoditi kot mačka okrog vrele kaše /ekspr.; primera, tudi kot maček/ ne upati se lotiti jedra problema
3	igrati se s kom ko mačka z mišjo • iy'ra:t se s 'ksšnsm ku 'ma:čka z 'mi:šjo 'imeti koga popolnoma v oblasti, delati s kom, kar hočeš'
Se iy'ra:š z 'ni:m ku 'ma:čka z 'mi:šjo. - Se igraš z njim kot mačka z mišjo. © SSKJ: -, SSF: (496) igrati se s kom kot mačka z mišjo /ekspr.; primera/
4	nositi kaj ko mačka mlade • 'nu:ssst ke:j ku 'ma:čka m'la:de 'brez potrebe prenašati kaj'
Nu:sssš 'tu: ku 'ma:čka m'la:de. 'Pu:st žie 'ie:nkrst 'tu:psr 'mi:ri. - Nosiš to kot mačka mlade. Pusti že enkrat to pri miru.
© SSKJ: ~ = SSF: (496) ~ prenašati kaj kot mačka mlade /ekspr.; primera/
stalno, nenehno prenašati kaj
5	pisati ko mačka s taco • 'pi:sst ku 'ma:čka s 'ta:co 'grdo, nečitljivo pisati' 'Pi:šsš ku 'ma:čka s 'ta:co, smo 'rie:kli, čs js 'ksšsn 'ysrdu 'pi:sou. - Pišeš kot mačka s taco, smo rekli, če je kakšen 'kdo' grdo pisal.
© SSKJ: -, SSF: -
osel
1	osle kazati • 'uo:sle ka:zst 'napraviti posebno kretnjo (z razprtimi prsti pred nosom ob hkratnem kazanju jezika) v znak norčevanja'
'Ti: mi pa ns 'bu:sš 'uo:slu 'ka:zou. - Ti mi pa ne boš oslov kazal. © SSKJ: +, SSF: - "
2	trmast ko osel • 'tsrmast ku 'uo:su 'zelo trmast'
Js 'tsrmast ku 'uo:su. Ns pas'lu:ša no'bie:nya. - Je trmast kot osel. Ne posluša nobenega 'nikogar'.
© SSKJ: +, SSF: (648) trmast kot osel /ekspr.; primera, tudi prisl. trmasto/
oslovski
1	oslovska klop • os'lo:uska k'lu:op 'navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci'
Js 'ssdu u os'lo:uski k'lu:opi, čs 'ne:i u'bu:syou u'či:tslcs. - Je sedel v oslovski klopi, če ni ubogal učiteljice. © SSKJ: +, SSF: (344) oslovska klop /star.; pren./
2	oslovska ušesa • os'lo:uska 'u:xa 'zavihani, zmečkani ogli papirja'
— 48 —

	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
Js 'deiiiou os'io:uska 'u:xa ns zVe:iski. - Je delal oslovska ušesa na zvezku. © SSKJ: ekspr. +, SSF: (1007) oslôvska usésa /ekspr.; mn., pren./
ovca
1	biti ko ovce brez pastirja • 'bst ku 'wo:uce brss pas'ti:rja 'zbegan, zmeden' Smo b 'li: ku 'wo:uce brss pas'ti:rja. Ne:ismo Ve:idli kam jst. - Smo bili kot ovce brez pastirja. Nismo vedeli kam iti.
© SSKJ: knjiž. +, SSF: -
2	črna ovca • čsrna Wo:uca 'kdor je v primerjavi z drugimi drugačen, slab' U u'sa:ki dsrži:ni js 'ksšna čsrna Wo:uca. - V vsaki družini je kakšna črna ovca.
© SSKJ: +, SSF: (653) črna ôvca /ekspr.; pren., v povedni rabi/
3	krotak ko ovca • kro'ta:k ku Wo:uca 'miroljuben, dobrodušen' 'Wa:n js z'mi:srsm krota:k ku Wo:uca. - On je zmeraj krotak kot ovca. © SSKJ: +, SSF: (654) krotek kot ôvca /ekspr.; primera/
4	ločiti ovce od kozlov • 'lu:očst Wo:uce wst 'kuo:ziu 'ločiti dobro od slabega, koristno od škodljivega'
Js 'lu:oču Wo:uce wst 'kuo:ziu, ku je 'lu:oču 'duo:bru wst s 'la:bya. - Je ločil ovce od kozlov, ko je ločil dobro od slabega. © SSKJ: -, SSF: -
ovčji
1 biti ko volk v ovčji koži • bst ku Vo:uk u 'wo:učji 'ku:sži 'slab človek, ki se dela dobrega'
Js 'b%u ku Vo:uk u 'wo:učji 'ku:sži. - Je bil kot volk v ovčji koži. © SSKJ: ~ ekspr. +, SSF: (1051) ~ volk v ovčji koži /ekspr.; pren./
oven
1 zvit ko rog od ovna • z'vi:t ku 'ru:x wst 'o:una 'zelo zvit'
'Ta: č'lo:uk pa js z Vi:t ku 'ru:x wst 0:una. - Ta človek pa je zvit kot rog od ovna.
© SSKJ: -,5 SSF: -
5 SSKJ v enakem pomenu, kot je izpričan v narečju, beleži frazem zvit kot ovnov rog.
— 49 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
pes
1	biti na psu • 'bat ns pssi 'biti v (finančno, materialno) težkem položaju'
Js ns 'pssi, 'rie:čsmo, čs js ksšsn u 'tie:ški situ'a:ciji. - Je na psu, rečemo, če je kakšen '(ne)kdo' v težki situaciji 'položaju'. © SSKJ: ~ (priti na psa), SSF: (678) bfti na psu /ekspr.; pren./
2	čakati na kaj ko pes na kost • 'ča:kst ns ke:j ku pss na ku:st 'nestrpno pričakovati'
Js Ča:kou ns ju:žno ku pss na ku:st. - Je čakal na južino 'kosilo' kot pes na kost. © SSKJ: -, SSF: -
3	gledati ko pes • y'li:edst ku pss 'jezno, neprijazno'
Rie:čsmo, ds y'li:eda ku pss, čs y'li:sda jsznu. - Rečemo, da gleda kot pes, če gleda jezno. © SSKJ: -, SSF: -
4	gledati se ko pes pa mačka • y'li:edst se ku pss pa 'ma:čka 'ne razumeti se, sovražiti se'
Ds se y'li:edssta ku pss pa 'ma:čka, 'rie:čsmo, čs se ns zas'tu:spssta. - Da se gledata kot pes pa mačka rečemo, če se ne zastopita 'razumeta'. © SSKJ: + sovražiti se, SSF: (679) gledati se kot pes in mačka /ekspr.; primera, navadno 3. os. dv. gledata se, tudi mn./ sovražiti se
5	ne biti vreden, da koga pes povoha • nie 'bst v're:idsn, ds kuo:ya pss po 'vu:sxa 'biti popolnoma ničvreden'
Ne:i v're:idsn, ds ya pss po 'vu:sxa, za 'tu: ku je 'b%u ž 'lie:xt. - Ni vreden, da ga pes povoha, zato ker je bil žleht 'hudoben, zloben'. © SSKJ: ekspr. + slab, ničvreden, nekoristen, nesposoben, SSF: -
6	pretepsti koga ko psa • pre'tie:pst kuo:ya ku pssa '1. neusmiljeno, kruto pretepsti; 2. zelo, močno'
Pre'ti:spu ya js ku pssa. - Pretepel ga je kot psa. © SSKJ: +, SSF: (680, 681) pretepsti koga kot psa /slabš.; primera/
7	priti na psa • p'ri:dst ns pssa • '1. finančno, materialno propasti; 2. priti v težek, neprijeten položaj'
Ku so mu v 'zi:eli 'zie:mlo, js psršu ns pssa. - Ko so mu vzeli zemljo, je prišel na psa.
© SSKJ: +, SSF: (681) priti na psa /ekspr.; pren./ sop. za 1. pomen: pasti na psa
8	vedeti, kam pes taco moli • 've:idst, ksm pss 'ta:co mo'li: 'vedeti, kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja koga'
Ve:im, ksm pss 'ta:co mo 'li:, mi 'ne:i t 're:iba 'nsč raz 'la:yat. - Vem, kam pes taco moli, mi ni treba nič razlagati.
— 50 —
tS^A-ViA, Centra
	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
© SSKJ: ekspr. +, SSF: (682) vedeti, kam pes taco moli /ekspr.; pren./
9 zvest ko pes • z've:st ku 'pas 'zelo zvest' Js z've:st ku pas. - Je zvest ko pes.
© SSKJ: +, SSF: (682) zvest kot pes /ekspr.; primera, navadno v povedni rabi/ petelin
1	peti ko petelin • pe:it ku pe'tie:l%n 'zelo lepo peti'
'Puo:je ku pe'tie:l%n, 'rie:čsmo, čs 'a:n 'ja:ku lepu: puo:je. - Poje kot petelin, rečemo, če en 'nekdo' jako 'zelo' lepo poje. © SSKJ: -, SSF: -
2	vstajati ko petelin • us'ta:jst ku pe'tie:len 'zelo zgodaj vstajati'
Ku pe'tie:len us'ta:ja, 'rie:čsmo, čs 'a:n ja:ku z'yu:da us'ta:ja. - Kot petelin vstaja, rečemo, če en 'nekdo' jako 'zelo' zgodaj vstaja. © SSKJ: ~ ekspr. = SSF: (692) ~ vstajati s petelini /ekspr.; pren./
pišče
1 pečena piščeta letijo v usta komu • pe'čie:na pi:ščeta le'ti:jo u 'uo:jsta 'kuo:mi 'brez truda se komu zelo dobro godi'
'Tsm ti 'bu:sdo pe'čie:na pi:ščeta Sa:ma u 'uo:jsta le'te:ta. - Tam ti bodo pečena piščeta sama v usta letela.
© SSKJ: ekspr. +, SSF: (705) ~ pečene piške letajo [komu] v usta /ekspr.; pren./
raca
1 prijeti se koga ko voda race • p'ri:mat se 'kuo:ya ku 'uo:da 'ra:ce 'biti brez učinka'
Sam mu žie 'duo:skrat 'rie:kla, da na 'de:ila 'taya, pa se ya p'ri:me ku 'uo:da 'ra:ce. - Sem mu že dostikrat 'velikokrat' rekla, da (naj) ne dela tega, pa se ga prime kot voda race. © SSKJ: -, SSF: -
svinja
1 (prava) svinja • p'ra:va s'vi:na '1. umazan, nemaren; 2. kot zmerljivka človeku' Js p 'ra:va s 'vi:na, ku js ta 'ku: ne 'ma:rsn. - Je prava svinja, ko je tako nemaren. © SSKJ: nizko +, SSF: -
— 51 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
2	debel ko svinja • 'die:bu ku s'vi:na 'zelo debel' Js 'die:bu ku s 'vima. - Je zelo debel.
© SSKJ: ~ (prašič), SSF: -
3	delati s čim ko svinja z mehom • 'de:ilst s čsm ku s'vima z 'me:ixsm 'grdo, malomarno'
Js 'deiiiou s 'suo:jsm 'a:utsm ku s 'vima z 'me:ixsm. - Je delal s svojim avtom kot svinja z mehom.
© SSKJ: +, SSF: (938) délati s kom/čim kot svi'nja z méhom /slabš; primera/
tele
1	gledati ko tele (bik) v nova vrata • y'li:edst ku 'bsk u 'nuo:va u'ra:ta 'zelo neumno ali začudeno'
Ja, smo ' rie:kli, y'li:eda ku 'bsk al pa 'tie:le u 'nuo:va u'ra:ta. - Ja, smo rekli, gleda kot bik ali pa tele v nova vrata.
© SSKJ: pog. +, SSF: (964) gledati kot tele v nova vrata /ekspr.; primera/; sop.: gledati kot bik v nova vrata
2	neumen ko tele • ne'u:msn ku 'tie:le 'zelo neumen'
Si ne'u:msn ku 'tie:le, 'rie:čsmo, čs js 'a:n ja:ku ne'u:msn. - Si neumen kot tele, rečemo, če je en '(ne)kdo' zelo neumen. © SSKJ: +, SSF: -
1	bosti (riniti) se ko dva vola • 'buo:st (rimst) se ku d'va zaradi neumnosti'
Sta se 'buo:la ku d'va: 'uo:la. Sta se 'rimla ku d'va: 'uo:la dva vola. Sta se rinila 'suvala, prerivala' ko dva vola. © SSKJ: -, SSF: -
2	lačen, da bi (celega) vola pojedel • 'la:čsn, ds bi 'ce:uya 'uo:la puo:ju 'zelo lačen'
Js 'la:čsn, ds bi 'ce:uya 'uo:la puoju. Js ja:ku 'la:čsn. - Je lačen, da bi celega vola pojedel. Je jako 'zelo' lačen.
© SSKJ: ekspr. +, SSF: (1048) lačen, da bi vola pojedel /ekspr.; primera/ živina
1 delati ko črna živina • 'de:ilst ku 'čsrna ži 'vi:na 'zelo veliko delati'
: uo:la 'prepirati se . - Sta se bodla kot
— 52 —

	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
Smo ' rie:kli, ds 'de:i!a ku 'čsrna ži'vi:na, čs js 'a:n 'ja:ku p'ri:dsn, čs 'duo:sti 'de:iia. - Smo rekli, da dela kot črna živina, če je en 'nekdo' jako 'zelo' priden, če dosti dela.
© SSKJ: +, SSF (1143) delati kot [črna] živina, garati kot [črna] živina /ekspr.; primera, tudi kakor/
2 velika živina • ve'li:ka ži'vi:na 'kdor ima pomemben družbeni položaj'
Rie:čsmo, ds js veli:ka ži'vi:na, čs js 'a:n ja:ku 'va:žsn. - Rečemo, da je velika živina, če je en 'nekdo' jako 'zelo' važen.
© SSKJ: +, SSF (1144) [velika] živina /ekspr.; pren./; prim. velika riba
2 Primerjava med notranjskimi zagorskimi in vzhodnodolenjskimi
šentrupertskimi frazemi6
2.1	V Zagorju je zabeleženih 70, v Šentrupertu pa 99 frazemov (Smole 2014: 1-21), ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za domačo žival.7 Od teh je v notranjskem zagorskem govoru lokalno specifičnih in v primerjavi s knjižnim jezikom manjkajočih 12 frazemov, v vzhodnodolenjskem šentrupertskem govoru pa je takih frazemov 30 (prav tam: 1). V obeh krajevnih govorih je najpogosteje zastopana živalska vrsta govedo, najmanjkrat pa se v frazemih po -javljajo prašiči. Med posameznimi živalmi je na prvem mestu pes, pri čemer je frazemov s to sestavino v šentrupertskem govoru dvakrat več kot v zagorskem.
2.2	Od posamičnih živali so v obeh krajevnih govorih prisotni: bik, koklja, konj, koza, kozel, krava, kura, maček, mačka, osel, ovca, pes, petelin, pišče, raca, vol in svinja, katere osnovno poimenovanje v šentruperskem govoru je prasica.8 Frazemskih enot s temi živalmi je v Zagorju 55, v Šentrupertu pa 80. Primerjava nabora frazemov s sestavinami za te domače živali med obema krajevnima govoroma pokaže, da je v Zagorju in Šentrupertu zabeleženih 27 pomensko enakih frazemov.
Od teh jih je devet tudi sestavinsko enakih: biti na konju 'uspeti, doseči cilj; 2. priti iz težav (finančnih ...)', imeti jezik ko krava rep 'veliko govoriti, rad obrekovati', ne skup krave pasti9 'izraža nejevoljo, da kdo koga tika; izraža zanikanje enakosti s kom', imeti mačka 'slabo se počutiti, biti nerazpoložen
6	Gradivo za vzhodnodolenjske šentrupertske frazeme smo črpali iz prispevka Vere Smole (2014: 1-21).
7	Nabor zagorskih frazemov zajema tudi sedem frazemov s pridevniki kot sestavinami, izpeljanimi iz poimenovanja za domačo žival, medtem ko Smoletova tovrstne frazeme v svojem prispevku zaradi njegove preobsežnosti izpušča (prav tam: 2).
8	Od živali, ki v zagorskih frazemih ne nastopajo, so v šentrupertskem naboru frazemov prisotne cvergelj, čuha, junec, kobila, kravica, kuzla, mavra, turški petelin/petelinček, prase, purman, telek in žrebec, v šentrupertskih frazemih pa se ne pojavljajo janjčko, kokoš, konjiček, oven, tele in živina, znani v Zagorju.
9	V Šentrupertu z naslednjim besednim redom: ne pasti krave skup.
— 53 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
po nezmernem uživanju alkohola', kupiti mačka v žaklju 'kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl', osle kazati 'napraviti posebno kretnjo (z razprtimi prsti pred nosom ob hkratnem kazanju jezika) v znak norčevanja', črna ovca 'kdor je v primerjavi z drugimi drugačen, slab, nepriljubljen', biti na psu 'biti v (finančno, materialno) težkem položaju', vedeti, kam pes taco moli 'vedeti, kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja koga', šest primerov pa izkazuje zamenljive ali neobvezne sestavine. Tako se v frazemu gledati ko bik (tele) v nova vrata 'gledati zelo neumno ali začudeno' v Šentrupertu glagolska sestavina gledati zamenjuje z zijati,10 v frazemih garati ko konj 'zelo veliko, naporno in vztrajno delati' ter pijan ko krava 'zelo pijan' pa ima sestavina konj leksično varianto vol ali črna živina, sestavina krava pa se lahko zamenjuje z mavro, čuho in svinjo. V obeh krajevnih govorih prisoten frazem iti s kurami spat 'zelo zgodaj hoditi spat' ima v Šentrupertu neobvezni dodatek pa s petelini vstat, v frazemu <zdaj bo> koza cela in volk sit11 '(da) bo prav za obe strani' pa neobvezno sestavino zdaj v šentrupertskem govoru zamenjuje tako. Frazem lačen, da bi vola pojedel 'zelo lačen' se v Zagorju neobvezno širi v lačen, da bi (celega) vola pojedel.
Sestavinsko podobnih, a ne enakih je enajst frazemov. Trije zagorski frazemi: pečena piščeta letijo v usta komu 'brez truda se komu zelo dobro godi', hoditi okrog koga ko mačka okrog vrele kaše '1. ne upati se lotiti jedra problema; ne iti od rok; 2. iskati pravo priložnost, da bi kaj vprašal, prosil'12 in delati s čim ko svinja z mehom 'grdo, malomarno'13 se v Šentrupertu pojavljajo z leksičnimi variantami pečena piščeta letijo v rit komu, hoditi (tekati) okrog koga ko maček okrog vrele kaše, delati s čim ko prasica z mehom, v še treh frazemih pa se v Zagorju biku in konju pripisana moč (močan ko bik, močan ko konj 'zelo močan') v Šentrupertu pripisuje volu in juncu (močan ko vol, močan ko junec star. (vol) 'zelo močan'), trma zagorskega osla (trmast ko osel 'zelo trmast') pa šentrupertskemu biku (trmast ko bik 'zelo trmast'). V primerih vstajati ko petelin 'zelo zgodaj vstajati', nositi kaj ko mačka mlade 'brez potrebe prenašati kaj', ne biti vreden, da koga pes povoha 'biti popolnoma ničvreden', gledati se ko pes pa mačka/biti ko pes pa mačka 'ne razumeti se, sovražiti se' so v Šentrupertu rabljeni oblikoslovno-skladenjsko variantni frazemi s petelini vst(aj)a-ti, prenašati kaj ko mačka mlade, ni vreden, da bi ga pes poscal in imeti se rad (zastopiti se) ko pes pa mačka. Šentrupertski frazem ena beseda ni konj 'reči, prositi, vprašati še ni nič hudega' se v Zagorju sestavinsko razširi v ena beseda ni en konj.
10	V Šentrupertu se pomen 'zelo neumno ali začudeno gledati' izraža še s frazemom gledati ko zaboden vol (Smole 2014: 15).
11	V Šentrupertu z naslednjim besednim redom: <tako/zdaj bo> volk sit in koza cela.
12	Frazema se ujemata v 2. pomenu; frazem v 1. pomenu v Šentrupertu ni poznan.
13	Frazem ima v Šentrupertu še en pomen, in sicer 'biti potraten'. Ta pomen v Zagorju ni poznan.
— 54 —

	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
2.3 Primerjava lokalno specifičnih in v primerjavi s knjižnim jezikom manjkajočih frazemov med obema narečnima naboroma kaže, da so v obeh obravnavanih krajevnih govorih prisotni lokalno specifični frazemi s sestavinami bik, konj, krava, pes in raca.
Med slovarsko obdelanimi frazeološkimi enotami s sestavino bik so v obravnavanih krajevnih govorih tri lokalno specifične, ena - riniti ko bik skozi zaprta vrata 'hoteti, izsiliti, doseči nemogoče' - v zagorskem in dve - star bik tudi bik stari 'moški, ki leta za mladimi dekleti' tudi kot 'zmerljivka zanj' in trmast ko bik 'zelo trmast'- v šentrupertskem govoru. Pomensko ustreznico zagorskega frazema najdemo v SSF in SSKJ v frazemih riniti z glavo skozi zid, siliti z glavo skozi zid, v SSF še v frazemu iti z glavo skozi zid, v SSKJ pa v frazemu hoteti z glavo skozi zid. Šentrupertski frazem trmast ko bik ima v SSF in SSKJ ustreznico v frazemih trmast kot/kakor mula, trmast kot osel, v SSKJ pa je ta pomen mogoče razbrati še iz ponazarjalnega gradiva v primeru trmast kot vol. V naboru knjižnih frazemov s sestavino konj zagorskega frazema imeti zobe ko konj 'imeti (zelo) velike zobe' in šentrupertskega frazema imeti sto misli v eni minuti ko konj 'kar naprej se predomišljati' ni mogoče najti. Zagorski frazem presedlati konja 'brez truda doseči ali zamenjati dober položaj' SSKJ v pomenu 'zamenjati mu sedlo' sicer beleži, a mu pomena, izpričanega v narečju, ne pripisuje. V knjižnih virih nadalje ne najdemo štirih frazemskih enot oz. njihovih različic - neumen ko krava 'zelo neumen',14 gledati ko pes 'jezno, neprijazno',15 čakati na kaj ko pes na kost 'nestrpno pričakovati ,16 prijeti se koga ko voda race 'biti brez učinka' -, znanih v zagorskem govoru, in desetih frazemov oz. različic - krava pijana 'zmerljivka za pijanega človeka',17 je kaj, ko bi kravi iz riti potegnil 'je kaj (posamezni deli obleke) zelo zmečkano', ni vreden, da bi ga pes poscal 'je popolnoma ničvreden',18 tresti se ko pes na kuzli 'zelo se tresti, drgetati (od mraza, vznemirjenost ipd.)',19 ubog (revež) ko pes na ketni 'zelo reven in v težkem, brezizhodnem položaju', delati s kom <še slabše> ko s psom 'zelo grdo ravnati s kom', je tako, ko bi dal psu (mački) klobaso 'posojeno
14	Pomensko ustreznico neumen kakor konj najdemo v SSF, neumen kot tele v SSKJ, neumen kot noč pa v obeh naborih knjižnih frazemov.
15	Pomensko ustreznico gledati kot čuk, gledati kakor čuk z visokega kolca, gledati kot čuk na palici in gledati kakor sova najdemo v SSF, gledati kakor čuk in gledati kot sova pa v SSKJ. Pomensko blizu mu je še v obeh naborih knjižnih frazemov zabeleženi frazem gledati kakor ris 'jezno, srepo gledati' ter v SSF zabeleženi frazem gledati kakor huda ura 'grdo, jezno gledati'.
16	V SSF kot pes na kost 'hlastno, hitro, popadljivo'.
17	Tako v SSF kot v SSKJ je zabeležena psovka svinja pijana; v prvem slovarju v jo je moč najti v razlagalnem delu slovarskega članka pijan kot svinja, v drugem pa v pona-zarjalnem gradivu iztočnice svinja.
18	V SSKJ: ekspr. nisi vreden, da te pes povoha 'slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si'.
19	Pomenski ustreznici tega frazema tresti se kot .šiba [na vodi] in tresti se kot trepetlika najdemo v obeh naborih knjižnih frazemov, v SSF z razlago, da se prva primera večinoma nanaša na strah, pogosto tudi na mraz.
— 55 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
ne bo vrnjeno', iti ko pes po ledu 'hitro in prihuljeno', pes (maček) pri klobasi ni še nikoli dolgo spal 'izkoristiti priložnost oz. naravnega nagona ni mogoče zatreti', ko bi race skubil 'zamudno delo' -, znanih v šentrupertskem govoru. Med posamičnimi živalmi, v frazemih prisotnimi v obeh krajevnih govorih, se mačka, ovca, petelin in vol kot sestavine lokalno specifičnih frazemov pojavljajo samo v Zagorju, kozel, kura, maček in prasica pa samo v Šentrupertu. Novi frazemi oz. različice glede na dosedanji nabor v knjižnih virih so: pisati ko mačka s taco 'grdo, nečitljivo pisati', ločiti ovce od kozlov 'ločiti dobro od slabega, koristno od škodljivega', peti ko petelin 'zelo lepo peti', bosti (riniti) se ko dva vola 'prepirati se zaradi neumnosti'; navaditi se na kaj ko kozel na sol 'zelo se navaditi na kaf, biti tak, ko podgramasta kura, kokoš 'biti potrt, klavrno se držati', drži se, ko bi mu kure ves kruh pozobale 'držati se kislo, žalostno', ko izgubljena kura 'zmedeno, brez cilja', biti <tak> ko zapečni maček 'biti len, držati se samo doma', imeti oči ko maček 'imeti svetle oči', komu ni drugega za posoditi ko starega mačka, <ki sam nazaj pride> 'izposojenega se ne vrača', ko bi prasici gatrožo v rit vtaknil 'neprimerno, neustrezno (se obleči oziroma okrasiti)'. Nekateri od teh frazemov imajo v knjižnem naboru pomenske ustreznice, npr.: pisati kot kura (SSF), ločiti pleve od zrna, ločiti plevel od zrnja, ločiti zrnje od plev, ločiti zrnje od plevela (SSF), ločiti ljuljko od pšenice (SSKJ), ločiti pleve od zrnja, ločiti zrno od plev, ločiti zrno od plevela (SSF, SSKJ), peti kot slavček (SSKJ), nekateri narečni frazemi so knjižnim frazemom pomensko blizu, a ne enaki, npr. drži se kot kup nesreče 'obupano, žalostno' (SSKJ), držati se kot Pust v pratiki 'držati se kislo, čemerno', biti kot dež v pratiki, držati se kot dež v pratiki 'isto', držati se kot vrisk 'kislo se držati', (SSF), držati se kot dež/pust v pratiki 'čemerno' (SSKJ), hoditi kakor mesečen, tavati kot mesečen 'zmedeno, brez cilja, namena', bloditi kot mesečnik, hoditi kot mesečnik, tavati kot mesečnik 'isto' (SSF), nekateri pa živijo samo v narečju in v knjižnih virih niso navedeni
V šentrupertskem naboru narečnih, v knjižnih virih neevidentiranih fra-zemov je opaziti še osem takšnih, katerih sestavina je poimenovanje za vrsto živali, ki v zagorskem naboru frazemov ne nastopa; tako poznajo v vzhodni dolenjščini dva frazema s sestavino cvergelj: biti še en cvergelj 'biti še majhen, nedorasel za kaj', cvergelj mali 'majhen, nebogljen človek, otrok', dva s sestavino turški petelin/petelinček: biti ko dva turška petelinčka 'biti prepirljiv, kar naprej se tepsti', držati se ko turški petelin 'delati se pomembnega, držati se grobo (čeprav neupravičeno)', po enega s sestavino kuzla in telek: kuzla liže koga 'zebe koga', letati ko telek brez glave 'brezciljno, zmedeno tekati sem in tja', dva pa imata zamenljive sestavine: pijan ko čuha (krava, mavra) 'zelo pijan', močan ko junec (vol) 'zelo močan'. Od teh živali v Zagorju teleka ob ohranitvi pomena zamenja kura (letati ko kura brez glave 'brezciljno, brezglavo, zmedeno tekati sem in tja'), zbeganost, zmedenost Zagorci pripisujejo tudi ovci (biti ko ovce brez pastirja 'zbegan, zmeden'), junca pa nadomeščata bik in konj (močan ko bik, močan ko konj 'zelo močan'). V naboru zagorskih frazemov se z živaljo, odsotno v šentrupertskih frazemih, pojavljata dva frazema, neumen ko kokoš 'zelo neumen' in zvit ko rog od ovna 'zelo zvit'. V Šentrupertu so po
- 56 --Slavia Centralis 1/2017
	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
neumnosti, ki se v Zagorju pripisuje še kravi in teletu, prepoznani bik, vol in osel: bik neumni 'zmerljivka za človeka, ki neumno, nespametno, neustrezno ravna', gledati ko zaboden vol 'gledati zelo neumno ali začudeno', osel kronani 'zelo neumen, nespameten človek, ponavadi kot zmerljivka'.
3 Sklep
Z obravnavo narečnih frazemov s poimenovanji za domače živali, s primerjavo z naborom frazemov z istimi sestavinami v dolenjskem šentrupertskem govoru ter s frazemi, obravnavanimi v Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov (2011) in Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ugotavljamo, da (1) je v obeh krajevnih govorih najpogosteje zastopana živalska vrsta govedo, med posamičnimi živalmi pa je tako v notranjščini kot vzhodni dolenjščini na prvem mestu pes, kar nazorno odraža pogostost neposrednega stika s temi živalmi; (2) je med živalmi, ki so po Kebru (1996: 6) s svojimi ustaljenimi, resničnimi, domnevnimi ali namišljenimi lastnostmi na sploh zelo primerne za slikovito označevanje ljudi in njihovih značajev, sedemnajst takšnih, ki se kot sestavina frazemov pojavljajo v obeh narečnih naborih; dvanajst se jih kot sestavina frazemov pojavlja samo v vzhodni dolenjščini, šest pa je znanih samo v notranjščini; (3) sta od sedemindvajsetih, v obeh narečnih naborih pomensko enakih frazemov dve tretjini teh tudi sestavinsko enaki (mestoma z zamenljivimi ali neobveznimi sestavinami v šentrupertskem govoru); (4) se tako v notranjščini kot vzhodni dolenjščini pojavljajo lokalno specifični ter v primerjavi s knjižnim jezikom manjkajoči frazemi; Smoletova ugotavlja (2014: 6), da je za nekatere od teh odsotnost v knjižnem jeziku razumljiva,20 medtem ko za druge ne vidi razlogov, da z določenimi prilagoditvami ne bi mogli biti del knjižnega sistema, četudi samo kot različice že obstoječim frazemom (prav tam: 7);21 (5) je pomensko prekrivanje v lokalno specifičnih frazemih v zagorskem in šentrupertskem krajevnem govoru dokaj redko; če je prisotno, se pomen izraža z različnimi živalskimi sestavinami.
Z načrtnim zbiranjem narečnih frazemov in primerjavo nabora frazemov med posameznimi izrazijskimi sestavi v slovenskem narečnem prostoru, na kar opozarja že Smoletova (2013: 289) bo mogoče ugotavljati narečne variante določenega frazema, izrisati areale posameznih frazemov in njihovega pomenskega obsega ter sklepati na živost frazema v slovenščini. To lahko pomembno pripomore k zamisli o slovenskih narečnih frazeoloških slovarjih.
20	Kot vzrok za to navaja sestavino s poimenovanjem za vrsto živali, ki je knjižni jezik nima, ali je ta v knjižni jezik nesprejeta prevzeta beseda, vulgarizem ali groba zmerljivka (Smole 2014: 6).
21	Kot takšne Smoletova navaja 18 šentrupertskih frazemov (prav tam: 7), tem pa lahko pridružimo tudi vseh dvanajst zagorskih.
— 57 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
VIRI IN LITERATURA
Anton BAJEC idr. (ur.), 1995: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU.
Janez KEBER, 1996: Živali v prispodobah 1. Celje: Mohorjeva družba.
—, 1998: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih. Jezikoslovni zapiski 4, 99-112.
—, 1998a: Živali v prispodobah 2. Celje: Mohorjeva družba.
—, 2006: Raziskovanje slovenske frazeologije - sedanje stanje in zasnova frazeološkega slovarja. Jezikoslovni zapiski 6, 81-116.
—, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: ZRC SAZU.
Erika KRŽIŠNIK, 1998: Socialna zvrstnost in frazeologija. Dežele in mesta v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (34. SSJLK). Ur. Erika Kržišnik. Ljubljana: ULJ, Filozofska fakulteta, Oddelke za slovanske jezike in književnosti. 53-69.
—, 1999: Metafore, v katerih živimo tukaj in zdaj. Slovenski jezik, literatura in kultura tukaj in zdaj (35. SSJLK). Ur. Erika Kržišnik. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 61-80.
--, 2005: Frazeologija v luči kulture. Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in
kulturi (41. SSJLK). Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 67-80.
—, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slovstvo 53/1, 33-47.
—, 2013: Moderna frazeološka veda v slovenistiki. Frazeološka simfonija: Sodobni pogledi na frazeologijo. Ur. Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin. Ljubljana: Založba ZRC. 15-26.
Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda Jež. Ljubljana: ZRC SAZU. 180-187.
Karin MERC BRATINA, 2009: Zasnova narečnega frazeološkega slovarja. Infrastruktura slovenščine in slovenistike. Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. (Obdobja 28). 233-238.
Saša POKLAČ, 2004: Nekaj teoretičnih izhodišč o narečni frazeologiji in narečnih frazemih. Jezikoslovni zapiski 10/2, 137-145.
Vera SMOLE, 2008: Geolingvistična predstavitev izbranih frazemov s sestavino roka v slovenskih narečjih. Slavistična revija 56/2 (Zbornik referatov za 14. mednarodni slavistični kongres, Ohrid, 10-17. 9. 2008), 49-73.
—, 2013: Frazemi s sestavinama srce in duša v vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru. Jezikoslovni zapiski 19/2, 275-290.
- -, 2014: Frazemi s poimenovanji za domače živali v slovenskem vzhodnodolenjskem šentruperskem govoru. Dostopno 30. 6. 2016 na: http://www.animalisticki-frazemi.eu/ images/frazemi/zbornik_radova/Smole%20za%20WEB.pdf.
— 58 —
t-Sé^O-ViA. Centt-A-
	 Frazemi s poimenovanji za domače živali v notranjskem zagorskem govoru 	
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2007: Samostalniški germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od a do h. Besedje slovenskega jezika. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Slavistično društvo. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 50).
—, 2007a: Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrst. Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Ur. Irena Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. (Obdobja 24). 537-546.
—, 2013: Medmeti kot sestavine frazemov. Frazeološka simfonija: sodobni pogledi na frazeologijo. Ur. Nataša Jakop idr. Ljubljana: Založba ZRC. 125-133.
Tina ŠABEC, 2015: Živali v prispodobah v govoru Zagorja. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Jože TOPORIŠIČ, 1973/74: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo XIX/8, 273-279.
Zinka ZORKO, 2012: Nosniki tudi danes. Živalski frazemi v koroškem mežiškem narečju. Mohorjev koledar 2013. Ur. Andrej Arko. Celje: Mohorjeva družba. 168-173.
Zinka ZORKO, Anja BENKO, 2015: Živalski frazemi v štajerskem južnopohorskem narečju. Slavia Centralis VIII/1, 147-164.
PHRASEMES CONTAINING NAMES OF DOMESTIC ANIMALS IN THE LOCAL DIALECT OF ZAGORJE IN THE NOTRANJSKA REGION
We recorded and analysed seventy phrasemes containing the names of domestic animals used in the local dialect of the Zagorje village (part of the Notranjska region), which, according to Slovene dialectology, belongs to the Primorska dialectal group. First, we organized the phrasemes as dictionary entries, and followed up by verifying whether these phrasemes also appear in the Dictionary of Standard Slovene (SSKJ) or in the Phraseological Dictionary of Slovene (Keber 2011). Structurally, the majority of phrasemes are comparative. Twelve dialectal phrasemes do not appear in any of the two dictionaries consulted. With some modifications, these phrasemes could probably become part of the Standard Slovenian literary system, if only as variants of existing phrasemes. Using the same method, the occurrence of these phrasemes was also examined in the local dialect of Šentrupert in the Dolenjska region.
The comparison shows that (1) in both local dialects, the most frequently represented species of animal is cattle, while in both Zagorje and Šentrupert, the most common animal is the dog, which clearly illustrates the frequency of direct contact with these animals; (2) there are seventeen animal names that occur as components of phrasemes in both local dialects; twelve of them appear as a component only in the Eastern Dolenjska dialect and six are known only in the Notranjski dialect; (3) in both local dialects, out of seventeen semantically equal phrasemes, two thirds are structurally equal; (4) both in the Notranjski and Eastern Dolenjski dialects, locally specific phrasemes appear that are absent from dictionaries of the Slovene literary language; (5) the semantic overlap in locally specific phrasemes in the local dialects of Zagorje and Šentrupert is quite rare; if this overlap is present, the meaning is expressed by different components of animal names.
— 59 —
Mihaela Koletnik, Tina Šabec
The article emphasizes the differences and similarities in their usage in the two dialects. The systematic collection of dialectal phrasemes and their comparison in terms of their use in various Slovene dialects will enable us to determine dialectal variants of individual phrasemes and their semantic scope. It will also allow us to establish dialect areas in which individual phrasemes are used, thus evaluating the vitality of these phrasemes in Slovene. We believe that this could contribute significantly to the importance of creating dialectal phraseological dictionaries of Slovene.
— 60 —