IzhaJ*
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se fraakujej® Ib po-čSjajo uredništvu Usta »Min v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. de 4. uro popoldne.
Rokopisi naj se sarm po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom Je treba za odgovor pri-todSa peStaa ranrnVv
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXIII.
Celovec, 1. avgusta 1914,
Cesarjev manifest avstrijskim narodom.
Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostiveje blagoizvolilo izdati sledeči Najvišji rokopis in manifest:
LJUBI GROF STURG&HI
Odločil sem se naročiti ministru za Svojo hišo in za zunanje stvari, naj kraljevi srbski vladi noiificira, da je med monarhijo in Srbijo nastopilo vojno stanje. V tej usodepolni uri čutim potrebo, obrniti se na Svoje ljubljene narode. Naročam Vam torej, da obče objavite priloženi manifest.
V kopališču Ischi, dne 28. julija 1914.
FRANC JOŽEF s. r.
STÙRGKH s. r.
Mojim narodom!
Bila je Moja najiskrenejša želja, da hi leta, ki so Mi še usojena po milosti Božji, posvetil delom miru in da bi Svoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen vojne.
Toda Božja previdnost je odločila drugače.
Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo po dolgih letih miru zagrabiti za meč, da varujem čast Svoje monarhije, da branim njen ugled in njeno stališče kot sile, da varujem njeno posestno stanje.
Z nehvaležnostjo, ki hitro pozabi, je kraljevina Srbija, ki smo jo od prvih počet-kov njene državne samostojnosti do najnc-vejšega časa Moji predniki in Jaz podpirali in pospeševali, je že pred leti nastopila pot odkrite sovražnosti zoper Avstro-Ogrsko.
Ko sem po treh desetletjih blagoslovljenega dela miru v Bosni in Hercegovini razširil Svoje vladarske pravice na ti deželi, je
la Moja odredba v kraljevini Srbiji, koje pravice se nikakor niso kršile, vzbudila izbruhe nebrzdane strasti in najsrditejšega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe predpravice močnejšega in je v najskrajnejši prizanesljivosti in dobrotljivosti zahtevala od Srbije samo znižanje njene vojske na mirovni stalež in obljubo, da bo v bodoče hodila pot miru in prijateljstva.
Isti duh zmernosti je vodil Mojo vlado, da se je omejila na varovanje najvažnejših življenjskih pogojev monarhije, ko se je Srbija pred dvema letoma bojevala s turško državo. Temu vedenju se je v prvi vrsti zahvaliti za dosego vojnega namena.
Nada, da bode srbska kraljevina cenila potrpežljivost in ljubezen Moje vlade do miru in da bo izpolnila svojo besedo, se ni uresničila.
Vedno višje plameni sovraštvo zoper Mene in Mojo rodovino, vedno bolj neprikrito se pojavlja stremljenje s silo odtrgati neločljiva ozemlja avstrijsko-ogrska.
Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhodu monarhije izpodkopala temelje državnega reda, da bi narod, kateremu na-klanjam v očetovski ljubezni Svojo polno skrb, omajala v njegovi zvestobi do vladarske rodovine in domovine, ki bi doraščajo-čo mladino premotila in jo naščuvala k hu-dodelnim dejanjem blodnosti in veleizdaje. Cela vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, ki se je strašno posrečila in v srce zadela Mene in Moje narode, je daleč vidni krvavi sled ii-slih tajnih spletk, ki so se zapečete in vodile iz Srbije.
Ta neznosna gonja se mora ustaviti, neprestanim izzivanjem Srbije se mora narediti konec, ako se naj ohrani čast in dostojanstvo Moje monarhije neomadeževano in ako se naj ne pretresa neprenehoma njen državni, gospodarski in vojaški razvoj.
Zaman je naredila Moja vlada še zadnji poskus, doseči ta cilj z mirnimi sredstvi,
Veli*
za. celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točne pod napisota;
Upravniitvu list* »Mir" v Cslovou,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za lossrate se plačuje p« 29 via ®«8 r..vts.ssiiž-vvst£ vsakokrat
St. 30.
Srbijo pripraviti z resnim opominom, da krene na drugo pot.
Srbija je zavrnila zmerne in pravične zahteve Moje vlade in je odklonila izpolniti tiste dolžnosti, kojih izpolnjevanje je v življenju narodov in držav naravna in potrebna podlaga miru.
In tako se moram odločiti s silo orožja ustvariti neobhodno potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim državam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj.
V tej resni uri se popolnoma zavedam cele dalekosežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsemogočnim.
Preskusil in uvaževal sem vse.
Z mirno vestjo nastopam pot, ki mi jo kaže dolžnost.
Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve.
Jaz zaupam hrabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvovalnega navdušenja.
In jaz zaupam Vsemogočnemu, da podeli zmago Mojemu orožju.
FRANC JOŽEF s r.
STtiRGKH s. r.
Za dom med bojni grom!
Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo, pojo lepo, pojo glasnó, pri srcu pa jim je hudo.
Kaj bi ne bilo jim hudo, kaj bi ne bilo jim bridko; od doma se poslavljajo, na vojsko se odpravljajo.
S. Gregorčič.
Skoro po celi naši avstrijski domovini so se te dni vršili taki prizori! Na klobukih in prsih šopke, v rokah kovčke ali pa z na-
Podlistek.
Poglavje Iz neaatisfifene povesti.
Spisal Ignotus.
(Konec.)
Vedno večja poparjenost se polašča ljud-stv£i. Semtertja kletvine in izbruhi nevolje. Drugod prošnje proti nebu. Gostilne in hiše prenapolnjene. Vonj po premočenem usnju in po premočeni prašni obleki. Vonj po potni polti, po namazanih laseh, po vinu in pivu, po čebuli in plesnivosti. In zraven zaprta okna in zaprta vrata.
Toda že je švignil po vzduhu rahel svetel trak. In v drugem hipu se je dvignilo kakor bi se hkratu privzdignile strehe, in plulo je počasi više in više. Ploha je prenehala, grom se je izgubljal za Nanosom. Visoko na nebu se je pokazala še nekoliko motna in bleda solnčna plošča. Toda od severa hladen dih, in izčiščeno in oprano je stalo solnce na vedrem oboku.
Vrata in okna so se odpirala, ljudstvo je vrelo na prosto in se oddihalo. Prestano je bilo za danes. In takoj vse pozabljeno. Misli napete drugam.
Oddaleč se zasliši godba, prve zastave se prikažejo na ovinku pred trgom. Bliža se zadnji in naj večji izprevod današnjega dne,
združeni gorenji Vipavci, Kraševci, okoličani in Tržačani. Sešli so se bili na razpotju državne in skladne ceste na Trst ter se hrupno pozdravili. S Sokoli stopajo v najlepšem redu proti trgu. Neštevilna in pestra množica. Osiveli starci, v narodnem boju utrjeni možje najlepših let, žilavi mladeniči, šoli komaj odrastli dečki. Njim na strani brhke žene in stasite mladenke, mleko in kri. Večina okoličank je v starih narodnih nošah, v solncu blestečih.^
Vse, kar je v trgu živega, domačega in tujega, hiti na cesto, njim nasproti. Viharno pozdravljanje, mahamje z robci in klobuki, z malimi trobojnica-mi. Iz oken se vsipljejo cvetice, posamezne in v šopkih. Love jih iztegnjene roke. Vse se pomeša, nastane nered, ogromna množica se vali kakor narasla reka. proti trgu pred Čitalnico. Z Grebena grme možnarji, pozdravi pričakujočih odbornikov čitalničnih se ne razločujejo, se to-pé in izginjajo. Niti najbližji jih ne slišijo. Tedaj se pa silna množica obrne kakor na povelje, dvignila se je bila nad glavami dolga in močna roka ter pokazala v smeri proti mostu. In valovi navzdol po trgu, mimo cerkve, čez most na prostor, kjer se bo taborilo. Glava pri glavi, rama ob rami na vsem prostranem travniku in dalje po cesti in potih. Strnili so se bili vsi potoki od vseh štirih vetrov v živo, zibajoče se jezero.
Posamezno in s komolci so si morali trebiti pot do odra zakasneli člani pevskega zbora, med njimi Mirko Podlipnik. Bolj niz-
kega stasa in nekoliko šibak, kakršen je bil, se je komaj preril do stopnic. Tu se je oddahnil in si obrisal pot, ki mu je curkoma lil raz čelo. Za njim dohajajoči člani so ga potegnili s sabo navzgor.
Na odru so bili že zbrani vsi odborniki in govorniki današnjega dne. Nekateri so se resno menili med seboj, drugi so sloneli na ograji in opazovali vrvečo množico.
»Šmencajte, kdo bi si bil mislil, da jih bo toliko. Koliko jih je približno, gospod doktor?«
»Kdo bi jih štel, gospod dekan? Na dan sv. Petra in Pavla določeni tabor jih je prišlo nad dvanajst tisoč. Ali jih ne bo toliko tudi danes? Le poglejte samo, šteti vam ni treba.«
Pomel si je koščene roke dekan Grabrijan in zadovoljno vzravnal svoj že nekoliko vpognjeni tilnik.
»Da, prav imate, gospod doktor. To je veselo znamenje. Makar da so prišli iz gole radovednosti.«
Njegovo oko se je za hipec sanjavo zazrlo tja nad nizke zelene griče na jugu. In obrnil se je zopet k dr. Razlagu, rekoč skoro mehko :
»Kaj bi rekel sedaj moj pokojni sošolec Prešeren, ako bi jih videl?«
»Vremena Krancem bodo se zjasnile,« je odgovoril dr. Razlag in pogledal ponosno po valoveči množici.
»Začeti bo treba, gospod dekan,« se je oglasil širokopleč kmetiški mož, župan Ze-
hrbtniki, vriskajoč in prepevajoč, pri mnogih pa vendar žalost v očeh! Tako so korakale trume braniteljev domovine na kolodvore. Povsod po mestu je videti jokajoče ženske, matere, žene in neveste, ki spremljajo svoje drage. Kdo te dni ni videl takih prizorov? In vendar nihče ne more trditi, da prebivalstvo ne bi bilo navdušeno sprejelo vesti, da gre naša slavna armada proti Srbiji, zato da maščuje umor preljubega prestolonaslednika, da uniči gnezdo zarotnikov in morilcev, ki ogražajo s svojimi organizacijami naše južne dežele, zlasti Bosno, in da poreže Srbom greben ošabnosti in napuha, ki so ga začeli dvigati proti naši državi in jo vznemirjali. Ne, to ni žalost nad vojsko, to je le žalost poslavljajočih se ljubečih src! Vsi narodi v naši državi so prepričani, da so postale razmere s Srbijo naravnost neznosne! Ali — ali! je šel klic po državi!
Naša vlada je zahtevala od srbske zadoščenje za umor in da se krivce umora in zarotnike, ki izpodkopavajo naši državi tla, kaznuje in njihove organizacije razpusti. Ne samo pravična je bila ta zahteva naše vlade, ampak naravnost potrebna! Če naša država ni hotela izgubiti vsega ugleda, ki si ga je še ohranila od zadnjih balkanskih vojsk, in uničiti samo sebe, je morala od Srbijo zahtevati, da nemudoma, brez zahrbtnega zavijanja in škodljivega zavlačevanja ali takoj sprejme od Avstrije stavljene pogoje ali pa — vojsko.
Ves svet priznava, da ima naša država v tem oziru prav. To pa potrjujejo tudi vsi avstrijski narodi, ki so brez izjeme na sijajen način dokazali svojo zvestobo do države in vladarja.
Srbija ni hotela dati naši državi zadoščenja in izpolniti stavljenih zahtev v polni meri, zato bo odločila armada. Katera armada da bo odločila, ve pač vsakdo, ki pozna moč in slavo naše armade, ki se ji majhna Srbija pač ne bo mogla ustavljati, če si morda v zadnjem trenotku ne premisli raje in se uda, predno se začne odločilna bitka.
len iz Senožeč, »sicer ne dovršimo sporeda danes. Ura je pol petih.«
»Šmencajte, že toliko? Res, začeti bo treba. Jaz torej otvorim tabor. Predsednik bo dr. Costa, nato govori župan Zelen o »zedinjenju Slovenije«, za njim naš slavec gospod Noli »o vpeljavi slovenskega jezika v šole in uradnije«. Prav? Lepo, šmencajte, kdo še govori?«
»Dr. Razlag o »Vipavski železnici«,« je pristavil Zelen.
»Pa le zmerno, gospod doktor,« se je zasmejal dekan. »Sicer boste imeli opraviti z Goričani in Tolminci, ako jih je kaj tukaj. Saj vesete, da se jim gre za Predelsko železnico.«
»O. o, nikar naj ne varči z jezikom, ta naš iezični dohtar. Škoda, da bi se odvadil. Saj je vseeno. Železnice ne boste imeli ne Vipavci, ne Tolminci « se je zasmejal župan Zelen.
Vsi so se spogledali.
»In kdo še govori potem?« je pomislil dekan. »Ah da, Rihard Dolenc. O čem že? O čem neki, ako ne o Vipavski vinoreji in sad-jereji.« Tako bi torej bilo to v redu.«
In stopil je dekan v ospredje in povzdignil glas. Kakor bi trenil, je tam doli polegel šum, dvignilo se je kvišku na tisoče glav, nastala je tišina kakor v gozdu pred nevihto. Vsaka beseda je prijela kakor klešče. Ko je nehal, je zasvirala skupna godba »Naprej«, osemindvajset zastav se je dvignilo kvišku in se nagnilo v pozdrav, na tisoče glasov je pelo za godbo »Naprej zastave Sla-
Še nikdar v mirnem času avstrijski narodi niso pokazali takega edinstva in složnega naziranja kakor sedaj, ko kliče domovina njihove najboljše sinove! V takih slučajih se vsakokrat na sijajen način pokaže moč naše države — velesile, ki jo sicer zavoljo njene miroljubnosti drugi radi podcenjujejo. Kadar potegne Avstrija svoj proslavljeni meč, tedaj utihnejo vsi njeni sovražniki in trepečejo, ko vidijo, da so vsi narodi v Avstriji v hrambi domovine složni in da nezadovoljnost manjših narodov v državi, ki se pojavlja v mirnih časih, ni morda pomanjkanje pravega, srčnega patriotizma, ampak le borba za narodno enakopravnost v preljubi avstrijski domovini, skupni materi avstrijskih narodov!
»Oj, Avstrija, ti dom si moj!«
Zveze med Avstrijo in Srbijo olicielno pretrgane.
Dunaj, 25. julija (ob 8. zveč.). Ob 7. uri 30 minut zvečer je izdalo avstrijsko zunanje ministrstvo sledeči oficijelni komunike: Danes ob pol 3. uri popoldne se je vršil pod predsedstvom kralja Petra v konaku kronski svet. Po seji so kralj Peter, prestolonaslednik, vsi ministri, vsa belgrajska posadka in vsi uradniki zapustili Belgrad in se umaknili v notranjost dežele. Iz Bel-grada so odpeljali tudi vse tresorje bank. Ob 3. uri popoldne je izdal kralj Peter mo-bilizačni ukaz. Ob 6. uri zvečer je izročila vlada srbski odgovor v roko poslanika Giessla. Ker je odgovor nezadovoljiv, je ob 6. uri 30 minut zvečer poslanik Giessl zapustil Belgrad z vsem poslaniškim persona-lom in odšel v Zemun. Srbski poslanik Jovanovič na Dunaju odide najbrže še danes z Dunaja.
Manifest na avstrijske narode.
Išl, 25. julija (ob 8. uri zveč.). Ob pol 6. uri zvečer je prišel zunanji minister grof Berchtold v cesarjevo vilo in se dal javiti cesarju. Cesar je zunanjega ministra takoj sprejel v posebni avdijenci. JJerchtold mu je poročal o nezadovoljivem wodgovoru Srbije na avstrijski ultimatum. Kmalu nato se je po nalogu cesarjevem sestal kronski svet, ki so se ga udeležili: zunanji minister grof Berchtold, vojni minister Krobatin, skupni finančni minister Bilinski, notranji minister Heinold v zastopstvu grofa Stiirg-kha in minister a latere Burian v zastopstvu grofa Tisze. Po seji kronskega sveta, ki ni trajala dolgo, je cesar podpisal manifest »Na moj narod« in pa mobilizacijski dekret, ki se še isto noč proklamira in nabije.
Mobilizacija.
ve, na boj junaška kri.« Nepopisen trenotek, nezaben.	J.
Mirko Podlipnik je zadrgetal kakor šiba na vodi, mravlje so mu lezle po hrbtu. Doživel je bil pravkar odločilen trenotek za vse svoje poznejše življenje . . .
Govor o zedinjenju Slovenije je podnetil to, o čemur je večina poslušalcev že davno sanjala. Neprestani »Živio« in »Dobro!« so doneli govorniku nasproti. A bilo jih je vmes tudi mnogo, ki so zmajevali z glavami in si šepetali na ušesa o utopijah. Neverni Tomaži. Sicer pa pametni ljudje.
Ko je govornik vzkliknil:	»Cilj vsega
našega stremljenja naj bo in ostane zedinjena Slovenija,« tedaj se je dogodilo nekaj posebnega. Iz vrst taborjanov se je zaslišal naenkrat mogočen glas: »Ne samo zedinjena Slovenija, ne, še mnogo več, zedinjenje vseh Jugoslovanov!« Nekoliko časa obča osuplost, toda skoro nato izbruh vseh sil slovanske duše. In iztegnile so se žilave mladeniške roke in dvignile so kvišku moža, starca z globokimi zamišljenimi očmi. Njegovi dolgi lasje so se zasvetili, kakor srebro, njegovo visoko čelo je jasno zableščalo v žarkih popoldanskega solnca. Prorok. Dalekoviden kažipot v obljubljeno deželo. Tisoči oči so se obrnili vanj, pozdravljala so ga vzhičena srca. In dvignile so se zopet zastave ter zaplapolale. Udarila je vmes godba, navdušenje je prikipelo o vrhunca.
Na odru so čestitali govorniku.
»Ako je tam doli vmes kaj mlačnežev, tedaj ste jih gotovo s svojim govorom izpre-
Natančnejše določbe so razvidne iz tozadevnih mobilizacijskih razglasov in kogar veže vojaška dolžnost, ve, kaj mu je storiti.
Pasič pri Giesslu.
Belgrad, 25. julija. Ob 5. uri 36 minut popoldne se je podal Pasič k avstrijskemu poslaniku baronu Giesslu in mu izročil srbski odgovor na avstrijsko noto. Ob 5. uri 45 minut se je Pasic jako koncili j antno poslovil. Ker je baron Giessl v smislu instruk-cij smatral odgovor za nezadovoljiv, je naznanil prekinjenje diplomatičnih odnoša-jev in ob 6. uri 30 minut zvečer odpotoval iz Belgrada. Na kolodvoru se je poslovil od njega ves diplomatični zbor in slišati je bilo klice: »Na skorajšnje svidenje!« Avstrijski interesi šo izročeni varstvu nemškega poslanika.
Vojaška sila Srbije.
Dunaj, 25. julija. »Militarische Rundschau« poroča: Srbija je imela pred balkansko vojno 5 divizij prvega in 5 divizij drugega poziva, skupno 200.000 mož. V novem ozemlju ima tudi 5 divizij. Skupna vojaška sila Srbije znaša 400.000 mož. List pa poudarja, da je srbska armada moderno organizirana in da se bo naša armada torej merila s sovražnikom, ki stoji kvalifikativno na visoki stopnji.
Vojvoda Putnik ujet in izpuščen.
Šef srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik se je s svojo hčerko mudil v Glei-chenbergu na Štajerskem, kjer se je zdravil. Ko se je dne 25. t. m. vračal v Srbijo, so ga med vožnjo ustavili v Gradcu. Zato je zamudil zvezo. Ko se je vozil naprej, je že potekel čas za srbski odgovor, ki je bil že znan kot nepovoljen. Zato so Putnika v Ke-lenfeldu na Ogrskem v vlaku aretirali. Pri aretaciji se je Putnik postavil v bran in potegnil revolver. Videti je bilo, da hoče sebe ustreliti, kar so pa zabranili. Pozneje so pa Putnika izpustili in mu dali celo posebni vlak in salonski voz na razpolago, čeravno se po obstoječih vojaških predpisih smatra vsakega častnika kake tuje države v trenotku, ko je izbruhnila med njo in Avstrijo vojska, kot ogleduha. To je dokaz, kako viteško ravna naša država s sovražnikom, ki tega ni zaslužil.
Izjemno stanje v Avstriji.
Za Avstro-Ogrsko so se razglasila v oči-gled vojske izjemna določila.
1.	Politična uprava za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo preide na najvišjo vojaško oblast.
| obrnili, gospod župan,« je dejal Razlag in stisnil Zelenu roko.
»In ako se je izpreobrnil danes samo eden, ni bil ta dan izgubljen,« je pripomnil Grabrijan.
Mirko Podlipnik je slišal ta razgovor in se zamislil. Ali ni morda tudi on eden izmed tistih, ki so potrebovali tega dne, da se utrdijo v veri? Zazrl se je tja doli na množico. »Ako je bil ta dan tudi meni potreben, tedaj naj ga postanem vreden,« si je dejal naposled ter odločno dvignil glavo . . .
Tabor se je končal veličastno kakor je bil začel. S pokanjem možnarjev, z godbo in petjem, med splošno navdušenostjo.
Večina gostov, zlasti oddaljenih, je bila že odšla proti večeru. Topla poletna noč je legla nad Vipavo, lahne megle so se^razpredle nad vodo in z neštevilnimi gostimi zvez-daimi, drobnimi kakor pike, je bil posut visoki nebesni svod. Po trgu pa je še vse živelo in mrgolelo, iz vsake hiše so svetile luči, iz vsake gostilne je šumelo in vrvelo, po vzdu-hu od grajskega dvorišča je plula godba, se je čulo ukanje in vzklikanje. Šele proti ju-tiru so se zapirala vrata, in še to samo privatna. Gostilniška so že zopet sprejemala nove goste, romarje k Devici Mariji v Log, zakaj bil je Veliki Šmaren, ki ga je vsa Vipava praznovala slovesno že od pamtiveka.
Tistega dne je pisal Podlipnik svojemu prijatelju Josipu Korenu pismo, ki se je kon-čavalo s temi besedami;
»Kakor veš, nisem bil nikdar posebno vnet Slovenec. Nemške šole, ki sem jih po-
2.	Občine in javni uradi morajo sodelovati pri vsem, kar je za obrambo države potrebno.
3.	Začasno preidejo sodnijske zadeve na vojaško oblast.
Državni zbor in deželni zbori dalmatinski, kranjski, goriški, moravski, gornjeav-strijski, šlezijski in štajerski so zaključeni.
Tudi za Ogrsko so izdana enaka določila.
Avstrija napovedala vojsko Srbiji.
Dne 28. t. m. je priobčila uradna »Wiener Zeitung« vojno napoved kraljevini Srbiji. Vojnomapoved je podpisal Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef, ki je primoran nasproti vednim sovražnostim braniti našo državo z vojaško siloi. Od danes naprej, od tega trenotka, smo s Srbijo v vojni.
Naši vojskovodje.
Po naši ustavi ima cesar neomejeno oblast v vseh vojaških zadevah. Pridržana mu je vsa pravica čez vojaštvo in noben drug človek se ne sme vmešati v vojaške reči. Vojni minister ima sicer nekatere pravice, a tudi te so mu podeljene od cesarja. Storiti mora vse to, kar mu cesar ukaže. Cesar ima tudi pravico, napovedati vojsko ali pa skleniti mir, sklepati zveze z drugimi vladarji in voditi sploh vse zunanje zadeve. Najvišji vojskovodja je torej cesar. Kajpada lahko izroči cesar vrhovno povelje tudi svojim izkušenim generalom. Taki generali, ki so odločeni za vojskovodje, opravljajo v naši armadi sedaj službe armadnih nadzornikov. Imenujemo jih po službeni starosti:
Nadvojvoda Friderik, katerega je cesar po umoru Franca Ferdinanda določil za svojega pooblaščenca in zaupnika v vseh vojaških rečeh; uradno se to izraža, da je na razpolago naj višjemu vrhovnemu poveljstvu. Nadvojvoda Friderik je bil do tega imenovanja nadzornik za vso avstrijsko deželno brambo. P.adi svoje prijaznosti in ponižnosti je v vojaških krogih zelo priljubljen.
Šef generalnega štaba, kateri ima z najboljšimi izbranimi častniki v resnici usodo cele vojske v rokah, je baron Konrad-H e c e n d o r f. Generalni štab izdeluje načrte in vojskovodje jih v sporazumu ž njim le izpeljujejo. Znano je, da velja baron Konrad ne samo pri nas, ampak tudi v vojaških krogih drugih držav, kot nenavadno bistroumen, nadarjen in hitro misleč človek. Naša armada je, odkar je Konrad šef generalnega štaba, izmed najboljše organiziranih armad na svetu. Preskrbljena je z vsem do zadnjega gumba. Častniki so z novodobnimi manevri, ki niso več samo za parado, ampak se naslanjajo kolikor mogoče na istini-te razmere v vojski. Takih izbornih manev-
sečal v svoji mladosti, so bile tudi nad menoj izvršile svojo žalostno dolžnost. Skoro ni ostalo drugega slovenskega na meni kot moje ime. Še to so mi hoteli v šoli spajke-drati, a ni prav šlo, ker je vendarle nekoliko preslovensko. In tako se je bilo moje srce pomlačilo, da nisem bil ne krop ne voda. Nisem se mogel nikdar več pozneje prav ogreti, preveč je zašlo v moje ude prekletstvo krive vzgoje. Tako sem taval v nekakš-ni poltemi, brezbrižen, brez idealov, brez najmanjše narodne zavesti. Edino, kar je bilo v meni dobrega, je bil neki prirojeni, meni skoro nezavedni čut poštenosti, ki mi je vedno branil, da nisem prestopil v sovražni tabor, kamor me je vabila moja mladost in me je klicalo na stotine sirenskih glasov. Ko sem prišel pred dvema letoma v Vipavo, se je ta čut v meni v toliko poostril, da sem se začel zavedati in narahlo simpatizirati s Slovenci. Zlasti odkar sem pristopil k pevskemu društvu. Toda ta simpatija ni nikoli prešla v navdušenost, kaj šele v pravo spoznanje. Stoprav včerajšnji dan, prijatelj, je bil odločen v to, da mi donese veliko luč, da me izpreobrne in prerodi. Ko me je obšlo spoznanje, je vztrepetala sleherna žilica v meni, zazeblo me je po vseh udih, dasi se je potilo moje čelo, in milijon mravelj se je razpasel po moji polti. Tako je bilo v samem hipu dovršeno to, česar niso mogla prej dovršiti dolga, brezplodna leta. Prijatelj, čestitaj mi, Slovenec sem in ponosem na svoj rod!«
rov nima nobena druga država. Častniki in moštvo obožujejo Konrada. Njegovo ime elektrizira našo armado. To je dobro, kajti pravi vojskovodja mora imeti neomejeno zaupanje pri celi armadi.
Za vso upravo v vojski bo moral skrbeti vojni minister Krobatin. Mož je slovenskega pokoljenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem. Že dolgo časa služi v vojnem ministrstvu, kojemu sedaj načeljuje, ter velja za izbornega upravitelja. Vrhu tega še velja Krobatin kot strokovnjak pri artiljeriji ter je ravno to važno panogo naše armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral.
Na morju je določen za našega vojskovodjo admiral Anton Haus. Tudi slovenskega rodu, doma iz Tolminskega na Goriškem! V delegaciji s slovenskimi in hrvat-skimi delegati govori vedno slovenski ali hrvatski. Haus živi le za našo mornarico, za drugo se ne briga. Mož je izredno učen, moško odločen in v občevanju zelo Ijubez-njiv. Ne samo častniki, ampak pred vsem ga ljubi moštvo, kajti Haus zna občevati z vsakim mornarjem kakor s svojim tovarišem. Ali bi v slučaju vojske nastopila tudi naša mornarica? Skoraj gotovo, ako bi se Črnagora in Grčija pridružili Srbiji.
Najboljši poznavatelj Bosne in Hercegovine v vsakem oziru je sedanji predsednik bosanske deželne vlade, feldcajgmajster Oskar Potiorek. O njem se pravi, da je zelo nadarjen, pogumen in nagle, a trezne odločitve. To vse je v vojski dobro.
Nadalje so še armadni nadzorniki: poprejšnji vojni minister infanterijski general Morie vitez Aufenberg, kavalerijski general Rudolf vitez Bruderman in infanterijski general Liborij vitez Frank.
Mobilizacija v Srbiji in Črnigori.
»Militarische Rundschau« z dne 27. t. m; poroča: Mobilizacija srbske armade se vrši hitro in gladko. Srbske bojne čete v osrednjih delih dežele bojo v nekaj dneh zbrane. Na meji ob Donavi stojijo maloštevilne opazovalne straže, za katerimi so nekaj kilometrov vzadi pripravljeni v podporo močni oddelki. V srbskem delu bivšega Sandžaka se premikajo čete. V Novembazarju nanovo formirana divizija je proti Pribo ju ob bosenski meji pomaknila močne oddelke.
Tudi v Črnigori je mobilizacija v polnem tiru. Od vasi do vasi hodijo seli in vpo-klicujejo vojake. Črnogorske čete se zbirajo ob zahodni meji Črnegore v več oddelkih. Okoli Nikšiča so koncentrirani močni oddelki. Pri Plevlju v črnogorskem delu Sandžaka stoji oddelek z artilerijo. Pri Grahovu in Njegušu zapadno od Cetinja se je menda zbrala ena ali dve brigadi. Na črnogorskih utrdbah na gori Lovčen čudovito hitro delajo pri utrdbah. Iz municijskih skladnic spravljajo municijo na zapadno mejo. Kralj Nikolaj in vlada sta se menda preselila v Podgorico. Črnogorske čete pri Plevlju so v zvezi s srbskimi oddelki pri Priboju.
Srbska špionaža?
»Grazer Volksblatt« poroča, da so na kolodvoru v Brucku ob^ Muri aretirali dva srbska oficirja in vojaškega zdravnika, ki so bili civilno oblečeni. V Celju se je pri drugem železniškem mostu čez Savinjo ponoči priplazil nek neznanec blizu vojaške straže. Na klic vojaške straže je neznanec oddal na vojaka strel iz revolverja, pa ga ni zadel. Tudi vojak je streljal, pa ni zadel. Neznanec je izginil v temo.
Srbi razdrli most.
Dunajska Sonn- und Montagszeitung poroča iz Zemuna, da so Srbi razstrelili železniški most med Zemunom in Belgradom.
Prvi spopadi.
N. Wr. Tagblatt poroča z dne 27. t. m.: Pri Temes-Kubinu so se vršili prvi večji spopadi med našimi in srbskimi četami. Srbi so streljali na ladje na Donavi, na kar so naši odgovorli. Menda so na obeh straneh izgube. Nasproti Temes-Kubinu so štiri srbski pešpolki s tremi baterijami in dva eskadrona konjenice, ki imajo za opirališče Se-mendrijo. Tem četam poveljuje Štefan Stepanovič.
Kaj pravijo druge države?
Angleško časopisje je odločno na avstrijski strani in pravi, da se naj druge države ne mešajo v avstrijsko-srbski spor.
Tudi francosko časopisje je proti vmešavanju, povdarja pa, da bo Francoska solidarna z Rusijo, če poseže ta vmes z oboroženo silo. Italija je oficielno naznanila naši vladi, da bo njeno zadržanje primerno njenemu zveznemu razmerju do Avstrije. Rusija je v veliki zagati. Sklepi ministrske konference pod predsedstvom carja so tajni. Menda se je vojni minister izrazil, da je Rusija pripravljena. Nemčija stoji trdno in zanesljivo na avstrijski strani in če bi Rusija posegla vmes, ima opraviti tudi z nemško armado. Nemški cesar je menda poslal ruskemu carju depešo. Grčija je obvestila našo vlado, da ostane v avstrijsko-srbskem sporu neutralna, ker ima s Srbijo dogovor le za slučaj, če bi hotel kdo izpreminjati na bu-kareštnih mirovnih sklepih. Bolgarija in Turčija hrepenita po maščevanju nad Srbijo. Zato je upanje, da ne izbruhne svetovna vojna, čimdalje večje. Iz Rima se poroča, da se je ruski zunanji minister obrnil do Italije, da bi Italija posredovala v prilog miru v imenu velesil pri avstro-ogr-ski vladi. Avstriji bi se dalo jamstvo, da se bo Srbija brez vojske udala vsem avstrijskim zahtevam.
Nagsad na železniški most na Koroškem.
Ponoči 27. julija ob poltreh sta se na progi Ljubljana—Trbiž približala dva sumljiva človeka železniškemu mostu črez Belo. Kljub klicu vojaka, ki je stražil most, se nista ustavila, ampak sta se plazila naprej. Vojak je na sumljiva človeka oddal dva strela. Patrulja ju je zasledovala, pa sta ji v temi žal utekla v bližni gozd. Orožniki ju iščejo.
Korošci in — »Sveta vojska".
V	sedanji dobi »taborov« smo se Korošci odzvali tudi klicu osrednje (ljubljanske) »Svete vojske«, ki je klicala za nedeljo, dne 19. julija 1914 vse Slovence in Hrvate na B r e z j e, da se ob stoletnici tamoš-nji milostni Materi poklonimo ter prisostvujemo — jugoslovanskemu abstinenčnemu taboru.
Ob 3. uri popoldne se je pričel abstinenčni tabor s zelo primerno pridigo v cerkvi, katero je govoril slovenski svetovojni apostol preč. g. duh. svetnik Janez Kala n, ki je že dopoldne ob pol 12. uri opravil za došle romarje-abstinente sv. mašo. Sledile so litanije z blagoslovom. Med cerkvenim opravilom je bila tako prostorna romarska cerkev nabito polna.
Takoj po končani božji službi se je množica vsula na zborovalni prostor pred cerkvijo, kjer je »Orlovska« godba zaigrala ter so pevci zapeli novo abstinenčno himno, nakar otvori tabor v navzočnosti več ti-sočglavega občinstva duh. svetnik in predsednik »Svete vojske«, preč g. Janez Kalan. — Ob plohi odobravanja govori zatem ces. svetnik, gosp. P i r c o škodi, katero povzroča alkohol. — Dr. Ude, koroški rojak iz Podjune, sedaj vseučiliščni profesor v Gradcu, pozdravi tabor v imenu štajerske kajtciliške organizacije. ■— Zelo prikupljiv, na, jedru bogat govor slovenskemu ženstvu v boju zoper — hudiča alkohol je podala gdč. učiteljica Š t u p c a iz Maribora. — Govorila sta še nek mariborski gimnazijec ter gdč. Kat. Kirn.
V	imenu izven Kranjske — najboljše zastopanih Korošcev (!) je pozdravil tabor vlč. g. vojni kurat, msgr. Rafkoi Kozak, sprejet z velikanskim odobravanjem. — Hrvatske bratske pozdrave je prinesel kapucin fra G r g a iz Reke.
Najlepši prizor je pač bil zvečer v mraku, ko so udeleženci napravili po Brezjah manifestacijski obhod z godbo, petjem, umetnim ognjem in streljanjem. Kaj takega pa še tudi tujcev vajene Brezje niso gledale!
Jutro drugega dne, v ponedeljek dne 20. julija 1914 je bilo odločeno najprej za, cerkvena in romarska opravila. Med drugim se je ob pol 6. uri zjutraj darovala za t prestolonaslednika in njegovo blago gospo soprogo slovesna maša-zadušnicat Po mašah in pridigi se je tabor nadaljeval z občnim zborom »Svete vojske«, na katerem so podale poročila vse deželne podzveze, nakar so bila še ločena zborovanja.
Za to priliko je sklicala tudi »Sveta vojska za Koroško v Celovcu« svoj prvi redni občni zbor na Brezje, ki ga je vodil g. dr. Val. Božič. Zbralo se je na vrtu »pri Gabrijelčiču« do 50 zastopnikov iz Koroške in sicer so prihajali zastopniki iz vseh dolin, iz Podjune, Roža, in od Žile; zlasti dobro zastopana je bila Globasnica in Brdo-Melvi-če. Čast!
Kmalu po 1. uri popoldne je otvoril predsednik g. dr. Val. Rožič občni zbor s toplim pozdravom na navzoče Korošce in goste iz Kranjske. — Dr. Rožič je še splošno poročal o »Sveti vojski« za Koroško, katere se je jelo naše nasprotništvo vseh baž bati, dobro vedoč, da je nasprotnikom slovenske in krščanske misli — abstinenca Slovencev naj hujši sovražnik.
Gospoda Peregrina V u n č e k tajnikovo poročilo je vsebovalo sledeče:
Misel zdržnosti ni povsem nova na Koroškem, kajti zgodovinar Valva,zor omenja, da je že v 16. stoletju grof Krištof Dietrich-stein na Humberškem gradu (blizu Žih-polj) ustanovil ■— bratovščino sv. Krištofa zoper pijančevanje in k 1 e t e v«. Člani te bratovščine so se silno množili zlasti po Rožu in po Podjuni; kot vidni znak so nosili na verežici okrog vratu svetinjice. Kot preostanek bratovščine se še danes vidijo po Koroškem na zunanjih stenah cerkvic naslikane orjaški podobe sv. Krištofa. — Namesto svetinjic pa nam je tudi osrednja »Sveta vojska« oskrbela moderne znake.
Naš koroški pododbor v Celovcu obhaja ravno danes enoletnico svojega poroda. A kratkohlači deček (»Sveta vojska za Ko-roškoi«) si je že pridobil precej naklon j en-cev. V Celovcu samem imamo več skupin. Osrednja zveza kot društvo celovških slovenskih meščanov šteje 48 udov (5 prve, 43 druge stopnje); krožek slovenskih bogoslovcev ima izmed 27 gospodov — 9 pojpolnih zdržnikov; med vojaki, kjer je duša abstinence vojni kurat, msgr. Rafko Kozak je pri 17. in 7. pešpolku vkup 487 zdržnikov, od teh okrog 150 popolnih (!!!). Župnija Ka-zaze šteje 13 odraslih-j-42 otrok = 55 popolnih in 15 + 57 = 72 zmernih abstinentov. Najmlajše samostojno društvo »Sveta vojska« v Globasnici šteje v I. stopnji: 4 + 11 = 15, v II. stopnji: 51 udov. — Prav razveseljivo je, da se tudi v Marijinih družbah oklepajo abstinenčne misli, tako v Št. Rupertu pri Velikovcu, kjer štejejo v I. stopnji 11 deklet, v II. stopnji pa 25 deklet. Sosednje Tinje izkazujejo 7 + 5 = 12 vi. stopnji in 10 -j- 4 — 14 udov v II. stopnji. Vkup živih slovenskih abstinentov na Koroškem: I. stopnje (zdržnikov vseh opojnih pijač) je: 256, II. stopnje (zdržnikov vsakega žganja, ki pa druge alkoholne pijače pijejo le izredno malo): 542, vkup 798 glav. Izven teh še obstoji društvo v Svečah, abstinenčni odseki izobraževalnih društev v Št. Janžu v Rožu, v Vogrčah, Pliberku, Melvičah, ki pa nam žal niso poslali Statističnih podatkov. Istotako se širi abstinenčna misel med di-jaštvom.
Prva in glavna zasluga gre našemu preč. gosp. duhovnemu voditelju, kazaške-mu župniku Tomažu Ulbigu, ki je zlasti po Podjuni prebredel v ta nattnen skoro vse važnejše postojanke. Osrednji tajnik gosp. Lavoslav Puhar je z ponovnimi temeljitimi predavanji in lučnimi slikami storil za stvar skoro največ. Predsednik dr. Rožič je večkrat ubral to struno na raznih krajih. Poleg drugih so o tem govorili še tudi: gg. Hornbok, bogoslovec Božič, Vunček, Haf-
Hudoben gost.
Gost, ki vedno pride nepozvan in ki ga nikjer ne marajo videti, to je revmatizem. Večkrat pride popolnoma nepričakovano in naenkrat in se ga je težko znebiti, ko se je vgnezdil. To se pa ne more zgoditi, ako revmatične bolečine, nevralgije, trganje po udih itd. vslej takoj odstranimo s Fellerje-vim bolečine tolažečim rastlinskim esenč-nim fluidom z zn. »Elzafluid«. Tudi pri prehudem naporu, izpahnenju, izvinenju, oteklinah, opečeninah, ozeblinah, tresenju tele-
ner, dr. Rožman itd. — O gibanju se je pisalo v »Miru«, in po možnosti tudi zasebno delovalo. Birmance smo letos obdarili s sodelovanjem gg. bogoslovcev z opominjevalnimi tiskanicami, naj se varujejo strupa alkohola, kajti mnogokdo bi pozneje ne bil postal pijanec, ako bi se ga birmski dan ne bilo upijanilo. — Založili smo tudi napisne tablice »Tukaj se dobiva brezalkoholna pijača«. — V hotelu Trabesinger v Celovcu je združena brezalkoholna gostilna, ki ima na razpolago raznovrstne nadomestne pijače in so gostje-abstinentje z gosti-pivci povsem enakovredni. V Svečah se je osnovala tudi posebna brezalkoholna gostilna.
Končno je občni zbor izrazil nujno željo in prošnjo, da »Mir« odloči kotiček našemu narodnemu gibanju. Kaj pa gospodje še hočejo! Kateri politični list pa šteje razmero m a za to toliko prostora? Op. ured.)
Odbor se je enoglasno sestavil za prihodnje društveno leto naslednje: Predsednik in blagajnik: dr. Valentin Rožič; tajnik; Peregrin Vunček. Odborniki: Msgr. Rafko Kozak, novomašnik Anton Mlinar in učitelj Janko Kuhar (Globasnica). — Nadalje se bo iz vsakega kraja, kjer obstoji društvo ali odsek »Sveta vojska«, še pritegnil po en zaupnik kot član i širšega odbora.
V vseh v naš delokrog spadajočih okoliščinah se obračajte zaupljivo na našo pisarno pod napisom: »Sveta vojska« z a Koroško v Geiovcus »M o h o r j e v d o m«.
Slovenskim abltnnentoml
Zapuščate srednjo šolo z njenim disciplinarnim redom. Za vami je mladostna doba, ko ste potrebovali krepko roko, da vas je vodila. Z maturitetnim izpričevalom ste dobili vstop na akademična tla. Hrepeneči po svobodi, ki jo je Stvarnik zapisal umnemu bitju v srce, se boste odločili za svoj poklic in življensko misijo.
Veliko mesto vas bo objelo in vabilo s svojim materialističnim svetovnim nazorom; poklone vam bodo delali nasprotniki krščanstva, ter vam skušali nadomestiti mladostne ideale s psevdoideali, dobro vedoč, da mlad človek brez upa v prihodnost nima veselja do dela sedanjosti. Taki psevdoideali so kakor sejanje žita na katnen: Pusta vsakdanjost jih razblini, in mladi možje v najboljšem cvetju postanejo starci-dbupanci.
Pri nas je drugače! Mlade ideale gojiti, jim dati novega življenja, da se izpopolnijo in udejstvijo, je naše stremljenje. Z Bogom hočemo delovati za slovenski rod, z Bogom vršiti vse svoje delo, zato se zavedamo, da
Nezmagana mi četa smo,
Brez strahu in trepeta smo.
Katoliška inteligenca) se šele ustvarja na Slovenskem; naloga naših akademičnih društev je, da jo pokrepijo in ji dovajajo novih moči. Kdor je z duhom in srcem naš, k nam! V družbi je moč in vzgoja značajev. Vsi, ki ste v srednji šoli svoje versko prepričanje ohranili, pridite, da ga v velikomestnem vihairju utrdite! Hinavstva ni med nami; praktično krščanstvo zahteva samo-zatajevanja in žrtev, zato nima obstanka v naših društvih, kdor tega ni zmožen.
Akademična leta so najlepša baš radi tega, ker tvorijo inteligentu prag v življenje. Katoliških, samostojnih in svobodnih
inteligentov nam je pa danes v domovini bolj treba kakor kdaj poprej.
Zato vas kličemo, katoliški abiturienti, da se naši armadi pridružite in nam prinesete novega ognja. Več luči, več življenja!
Za »Slovensko dijaško zvezo«:
Ivan Prijatelj, phil., t. č. predsednik.
Ivan Stanovnik, iur., t. č. tajnik.
Za »Danico«:
Ivan Žgur, med. vet., t. č. predsednik.
Vekoslav Rigler, med. vet., t. č. tajnik.
Za »Zarjo«:
Ivan Drobnič, med., t. č. predsednik.
Nace Sirca, iur., t. č. tajnik.
Za »Dan«:
Joško Čopič, phil., t. č. predsednik.
Heri Hirschman, iur., t. č. tajnik.
Sfedseuplerd-
iiipEHiifgoiaffs milu
slej to prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod.
Biefiie mvkd m dopisi.
Veliki skupščini na Strmcu in pri Sv. Križu dne 2. avgusta z ozirom na vojskin čas izostaneta.
Nova telefonična zveza Dunaj — Celovec. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo napravo druge interurbanske telefonične zveze od Dunaja do Celovca na delni progi Bruck ob Muri do Celovca.
Vlagateljem posojilnic. Ko se je raznesla vest o vojski z Srbijo, so se začeli vznemirjati tudi lastniki vlog pri posojilnicah. Naj bodo ljudje mirni in brez strahu. V vojsko gre vojak! V vojsko pa ne gredo posojila in ne vloge. Denar, ki je naložen v posojilnicah, je varno izposojen kmetom, kmetje so zanj porok s svojimi posestvi, zemljišča pa nam nikdo ne more jemati. Posestniki, ki gredo za domovino v boj, smejo upati, da ravno zdaj ne zahtevamo od njih vračila in da čakamo na obresti. Toliko domoljubja in ljubezni do bližnjega bode vse naše ljudstvo imelo in ne bo po nepotrebnem vznemirjalo posojilnic.
»Slovenski Straži« (celovški podružnici) je daroval g. Albin Novak, trgovec v Sinčivasi, 5 K, ker se, povabljen k novi sv. maši č. g. Ivana Kuhlink v Dobrlivasi dne 26. julija 1914, je ni mogel udeležiti. Nadalje je daroval neimenovan Celovčan podružnici 10 K.
»Slovenski Straži« je darovala: Podružnica »Slov. Straže« v Celovcu 61 K 66 h.
Straža ob železnicah. Uradno se1 nam poroča: Na posameznih progah v monarhiji so nastavljene vojaške straže. Da se ne godi kaka nesreča, se občinstvo opozarja, da straže rabijo orožje zoper vsakega, ki ne obstoji na prvi klic.
Št lij ob Bravi. (Nova sv. maša.) Po dolgih letih smo doživeli v naši fari zopet prelepo slavnost. Novomašnik Matej W or ni g, naše fare sin, je stopil prvič pred oltar in daroval Gospodu prvo sv. mašo. Od blizu in daleč se je zbralo slovensko ljudstvo pri prvi daritvi, da se zahvali Bogu, ki se je v težavnih dneh ozrl iz nebes in mu poslal novega dušnega pastirja, voditelja, učitelja in priprošnjika pri Bogu in da počasti tudi novomašnika, ki je po dolgih letih dospel do cilja. Slavnost-
sa in živčni slabosti zanesljivo pomaga s svojimi poživljajočimi, jačečimi, bolečine tolažečimi lastnostmi.
Evo nekaj zanimivih sporočil:
»Dalj časa zaradi protina nisem mogel hoditi, poskusil sem mnogo zdravil, izdal mnogo denarja, pa nič ni pomagalo. »Elzafluid« mi je pa bolečine tako ublažil, da zopet lahko opravljam najtežja dela. Tisočkratna hvala.« Leop. Melak, s. r., Deutsch-Landsberg št. 43, Štajersko.
»Prosim, pošljite mi zopet svoj izborni »Elzafluid«. Imela sem protin v obeh nogah, da nisem mogla hoditi, pa je to trpljenje, sedaj, odkar rabim »Elzafluid«, popolnoma izginilo. Tudi pri glavobolu, zobobolu, bodenju in bolečinah v vratu se je iz-
kazal kot takoj bolečine tolažeče sredstvo.« Marija Parlitsch, s. r., posestnica, Stissen-berg, pošta Weitersfeld.
»Rad bi priobčil, da mi je Vaš izvrstni »Elzafluid« pri odstranitvi kroničnega želodčnega katara prav dobro služil. Tako se je tudi pri drugih osebah v mnogih slučajih obnašal prav dobro, tako n. pr. pri glavobolu, bolečinah v spodnjem delu telesa.« Franc Volgger, s. r., železniški uradnik, Gries am Brenner, Tirolsko.
Naj si naši bralci ta poročila obrnejo v korist in naroče Fellerjev fluid z zn. »Elzafluid« od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 67 (Hrvatsko). 12 steklenic stane 5 kron, majhna izdaja, ki donaša velik dobiček.	. . . ekrir.
nemu sprevodu, ki se je pomikal od župnišča proti podružnici sv. Marije Device na Humcu, je sledila ogromna množica ljudstva. Mnogi so bili ginjeni do solz, ko sta pred župniščem nastopile dve družici in v lepih besedah govorile novomašniku v slovo. Skrbne družice in fantje iz vasi so okrasili pot z lepimi slavoloki, vsa čast pa gre družicam za lepo ozalj-šavo cerkve in oltarja. Slavnostni govor je imel preč. gosp. Val. Mòrti, župnik na Strmcu. Govoril je vsem do srca. Pri slavnostni asistenci smo opazili tudi premil, g. dr. Josipa Grudna, kanonika iz Ljubljane. Po maši so se zbrali gostje v domači gostilni. Pri gostiji je domači pevski zbor zapel mnogo lepih pesmic. Zbrali smo tudi precejšnjo svoto za »Slov. Stražo«. Vsem župljanom in neštetim vernikom, ki so od blizu in daleč prihiteli, bo ostal dan nove sv. maše v hvaležnem spominu. Preč. g. novomašniku pa želimo iz srca, da bi z novomašniškim veseljem v srcu pogumno stopal po težavni poti, ki si jo je izbral. Z Gospodom za častne svetinje našega naroda prav mnogo, mnogo let!
Čebelarska podružnica za Št. Peter pri Vašinjah. Kakor je že marsikomu znano, smo ustanovili na binkoštni ponedeljek čebelarsko podružnico, katere namen je združevati čebelarje, kateri uživajo potem te velike ugodnosti za svoje čebelarstvo. V edinosti je moč! To geslo naj velja tudi za nas čebelarje. Bolj kot pri vseh drugih kmetijskih panogah je potreba edinosti pri čebelarjih velika. Marsikateri si bo mislil: Že zopet agitira. Res sicer agitiram, toda, dragi čebelarji, ne imejte mi za zlo, ako vam dobro želim. Udje (udnina 3 K letno) dobivajo list »Slovenski Čebelar« zastonj. Že sam »Slov. Čebelar« stane sicer tri krone, in je toliko tudi vreden. Gotovo vas bode dejstvo, da imamo Slovenci tako lep in poljudno spisan list, kakršnega še Nemci nimajo, razveselilo. Članom je na razpolago tudi neob-dačen sladkor za pitanje čebel v slabih letinah. Podružnica si nabavi s časom tudi najpotrebnejše čebelarsko orodje za skupno rabo. Vse te ugodnosti uživajo le naši udje. Torej sosedni čebelarji, četudi do dve uri od nas, oklenite se nas, ne oziraje se na »farbe« ali kaj podobnega. Vsak kmetovalec naj si omisli čebele, naj pridno čita čebelarske knjige in »Čebelaria«. Obiskal nas bo tudi večkrat kak gospod čebelar iz Kranjskega. kakršnega smo dobili na binkoštni ponedeljek, g. Roiina. urednika našega »Čebelarja«. da naš pouči v vsem potrebnem. — Bogato čebelarsko letino želi vsem »muhar-jem«	načelnik podružnice.
Jezersko. (Visoki gostje). Med tujimi gosti prebiva sedaj na Jezerskem v vili »Virnig« kontreadmiral grof pl. L a n j u s s svojo soprogo in svojo hčerko grofico pl. La-hjus, ki je pri osodepolnem dogodku v Sarajevu z občudovanja vredno mirnostjo in požrtvovalnostjo storila, kar je mogla, posebno za rajno kneginjo Zofijo Hohenberg. Že po prvem atentatu, obvezala je močno »ranjenega podpolkovnika Merizzi, kterega je zadel kos bombe nad tilnikom. Njeno poročilo o strašnem dogodku se sicer vjema z vsem, kar so prinesli časopisi. Novo morebiti je, kako plemenita se je skazala rajna kneginja Zofija proti raznim, dobrodelnim zavodom. Hčere božje ljubezni dobile so za svoj zavod 500 K, sirotišnica nadškofa Stadlerja tudi okoli 500 K — in zavod za mla-denče p. Puntigama 1000 K. Zanimiv je tudi brzojav, ki ga je poslal duhovni vzgojitelj prestolonaslednikovih otrok dr. Stanovsky, v kterem pravi, da se princ Maks pridno uči za skušnjo. Ta telegram sta brala visoka dostojanstvenika nekoliko časa pred smrtjo. Spremstvo je mislilo, da je kneginja v nezavesti, šele ko so jo vzdignili iz voza, spoznali so, da je mrtva. Pozneje je izdihnil tudi prestolonaslednik.
Grebiniški Klošter. V mojem v štev. 29. «Mira« objavljenem dopisu se je po moji Ušli vrinila tiskovna pomota. Namreč namesto 72 K je bilo tiskano 42 K kot stroški za bolniško postrežbo kmetice M. S. v deželni bolnišnici. V pojasnilo naj služi sledeče: ivr č Pr*on ie Pvišel s svojo bolno ženo ‘ k- v deželno bolnišnico in je tam moral e d plačati 84 (štiriinosemdeset) kron,
,ie hotel tam ženo kakšnih štirinajst dni
pustiti (en dan 6 K; 14X6 — 84 K). Po petdnevnem bivanju je bolnica bolnišnico zapustila, domov v resnici prinesla le 12 K zavezanih v ruto, in zato je bila ona in tudi njen mož mnenja, da je bolnici pri njenem odhodu iz bolnišnice pri bolnišnični blagajni bilo zaračunano 72 K (dvainsedemdeset). Ker se je zraven pridejani račun njenemu možu prevelik zdel, ga je koj poslal oženjeni hčeri M. N. v Hiittenbergu, da bi ona kot popolnoma vešča nemškega jezika daljnje korake storila. Radi popolne jasnosti in da bi vedoma nobenemu krivice ne delal, sem jaz ta račun od dotične ženske nazaj na ogled zahteval. Namesto računa pa sem dobil sledeči nemški odgovor: »Leider kann ich die Rechnung nicht mehr senden, da ich sie mit anderen Papieren vernichtet habe, es wàre ja so nichts mehr zuruck zu bekom-men, man bàtte nur Wege und Schreibe-reien«. (Žalibog ne morem več računa poslati, ker sem ga z drugimi papirji uničila, itaik bi ne bilo mogoče več kaj nazaj dobiti, jaz bi imela le pota in pisarije.) S tem dopisom se pripoznava, da se tudi tej hčeri bolnice ni zdel račun v redu in da se je več ra-čunilo, kakor bi imelo biti, saj po mnenju te hčere. Jaz pa nimam več k temu kaj pristaviti. — Klošter, 25. julija 1914. — Jakob Kindlman, župnik.
Kazaze. (Neusmiljena smrt) nam je pobrala občeljubljenega Prima Gražer. Poln lepih lastnostij, delaven, miroljuben, potrpežljiv in postrežljiv je moral v sredi svojih dni j, star 50 let, zapustiti ta svet. Mnogo dobrega je storil našim gospodarjem stem, da jim je napravljal oziroma poravnaval razna poljedelska orodja, zlasti pa s tem, da nam je izkopal mnogo studencev in nas preskrbel na ta način s pitno vodo. Pa ravno pri tem delu ga je zadela nesreča. Sto- in stokrat je zlezel v vodnjake in nikoli se mu ni kaj zgodilo. Dne 8. t. m. pa se mu je odločila posoda za vzdigovanje peska od klina na verigi in padla napolnjena s peskom iz višine kakih 6 metrov nanj, tako da ga je smrtnonevarno poškodovala na hrbtenici. Nezavesten je obležal na dnu studenca, kjer je delal in kjer je upal ta dan že dobiti vodo. Ko pride k zavesti poželi duhovnika. ga gre domači dušni pastir previ-det v vodnjak, ki je bil betoniran, 12 m globok in v premeru približno 90 cm širok. Ponesrečenec se je namreč bal, da bi, ako bi ga prej spravili iz vodnjaka, med potjo umrl. Ko je bil previden, so ga trije možje in sicer p. d. Kos, Pečovnik in Čapemik spravili varno iz studenca. Drugi dan na to so ga po železnici prepeljali v deželno bolnico v Celovec, kjer pa je dne 18. t. m. umrl. Sorodniki ter mnogo znancev in prijateljev mu je skazalo zadnjo čast s tem, da so šli molit k njegovemu mrtvaškemu odru. Delal in molil ie doma. počival pa bo v tujini, na pokopališču v Trniivasi. Prim, obžalovan od vseh faranov, počivaj sladko! Vedi pa, da spomin na Te ostane med nami! R. i. p.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
Hodiše,
Tukajšnje pevsko društvo »Zvezda« je imelo 12. t. m. v Bachelwirtovih prostorih javen društven shod; domači kaplan je govoril o umeščenju koroških vojvod in sploh o zgodovini in zavednosti Slovencev. Kako žalostno je izzvenelo predavanje, ko je govornik ob splošni ginjenosti obilnega ljudstva omenjal, da ga ni več med živimi onega', ki je zatiranim Slovencem rodil toliko opravičenega upanja. Po govoru sta se uprizorili veseloigri: »Skriven zaklad« in »Kmet in avtomat«, ki sta med poslušalci povzročili mnogo zabave in veselja. — Naši spretni in vneti igralci so izvrstno rešili svoje vloge in igrali tako živahno in naravno, da so želi vsestransko odobravanje. Otvorila in zaključila sta to prireditev domač mešan in moški zbor. Udeležba je bila tako ogromna, da je bil veliki »salon« napolnjen do zadnjega kotička.
Prevalje.
Slovensko katoliško izobraževalno društvo je imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 12. julija, na katerem se je zbralo ogromno ljudi, da so bili društveni prostori pri Šteklju vse premahni. — Bila pa je na sporedu nai’odna igra »Junaške Blejke«, ki je
ljudi naravnost očarala. Dekleta so tako spretno igrala, da bi delala čast tudi na boljšem odru, posebno mati županja, Maruša in Francka Jezerčeva. Tokrat je prvikrat skupno nastopil mešani in moški zbor pod spretnim vodstvom novega organista Kronovška, ki je delal med odmori občinstvu kratek čas. — Na sporedu je bil tudi govor o ustoličenju koroških vojvod. Domači kaplan je govoril o tem starodavnem slovenskem obredu, pokazal slavno preteklost slovenskega naroda, omenil pa tudi žalostne razmere, v katerih se zdaj nahaja. Dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke je, da ohrani svojo narodnost in ljubezen do materinskega jezika. Ob koncu se je vršila volitev novega odbora. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen organist Alojzij Kronovšek. S pesmijo »Eno salmo tiho rožo« je končala slavnost. — Slovenci in Slovenke, zbirajte se radi v izobraževalnem društvu, kajti ono vam nudi veliko poduka in zabave. Proč pa z nočnim popivanjem, pri katerih se je zgodila že tolikokrat huda nesreča.
Železna Kapla.
Predpreteklo nedeljo je priredila podružnica »Slovenske Straže« svoj redni občni zbor v Šent Lenartu. Kljub temu, da nam vreme ni šlo na roko in da se prireditev vsled žalovanja po prestolonasledniku tudi ni vršila v takem obsegu, ki bi ljudi bolj mikal, je bilo udeležencev še vendar precej. G. kaplan Miha Kunsterle je govoril o našem narodno-obrambnem delu, pojasnil njegal vzroke in cilje in položil društvo, ki v tej smeri dela, »Slovensko Stražo«, ljudem na srce, G. dr. Rožman je vzbujali spomine iz naše slavne zgodovine, in sicer o vmeščeva-nju korotanskih knezov. Omenil je tragično smrt Nadvojvode Ferdinanda in orisal njegov pomen, ki bi ga imel za Avstrijo, Jugoslovane v isti in katoliško Cerkev. Nato se je vršil občni zbor. Poročilu o delovanju prejšnjega leta je sledila volitev novega odbora, ki je dobil vase nekaj svežih moči. Vsa stvar se je razvijala še precej živahno. Iskrena želja, da se »Slovenska Straža« v tako eks-ponirani Kalpli in Molici pošteno razmahne, naj bi se kmalu izpolnila. Slovenci, vaša stvar!
Cerkvene vesti.
Duhovne vaje za gospode s srednješolsko ali akademično izobrazbo se prirede letos v dneh od 31. avgusta do 3. septembra. Prijaviti se je pismeno ali ustmeno do 25. avgusta t. 1. pri hišnem upravitelju knezo-škofijskih zavodov sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
‘Romanje v Lurd.
Za romanje v Lurd dne 19. avgusta t. 1. se je do-sedaj priglasilo nad 70 udeležencev iz vseh krogov. Odbor za romanje naznanja s tem vsakomur, da se priglasitve sprejemajo do dne 5. avgusta, vendar pa je v interesu vsakega v svrho reserviranja v hotelih itd., da se priglasi kakor hitro mogoče, kar bi priprave zelo olajšalo. Kakor je že znano, vodi potovanje preko Italije, Južne Francije, povratek v dveh delih in sicer vožnja Anaravnost skozi Švico in vožnjah preko Pariza.
Cene za udeležnike za vožnjo À: I. razred 540 K, II. razred 390 K, III. razred 250 K. Za vožnjo B: I. razred 570 K, II. razred 430 K, III. razred 2S0 K.
Pripominja se, da je za vožnjo tja kakor tudi za vožnjo nazaj določena le ena ponočna vožnja. Romarji bodo počivali v sledečih mestih: v Padovi, Milanu, Nizzi, Marseillu, povsod pol dneva, v Lurdu 3 dni, v Lyonu, Einsiedeln, Curihu in Inomostu po pol dneva. Vozni red, natančna pojasnila se dobivajo, kjer se sprejemajo tudi priglasitve, pri gosp. Antonu Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih, in pri gospodu Lamb. Mally, Medija-Izlake pri Zagorju.
nanca
D □ □ n a a
Ljubljana 228 (J
Prešernova ulica 1
pošlje brezplačno vsakemu svoj
Najstarejša ekspertna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine
F. CIM
□□□P
□□□□
VELIKI CEfllK.
Lastna tovarna ur v Švici.
Letno se razpošlje več tisoč ur na vse strani sveta.
nauaa^3nnnr~g-ir-*»r-inr-ir-ir-imn
£a,«g&iS&.
	
	

Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.

Zapravljanje življenske moči je to, ako ne storimo ničesar proti revmatičnim, protinskim in drugim telesnim bolečinam, namesto da bi take bolečine s Fellerjevim preizkušenim rastlinskim esenčnim flui-dom z znamko „Elza-fluid“ takoj odpravili. Mnogo zdravnikov rabi in priporoča to sredstvo in sami smo se prepričali o njegovem dobrodejnem, bolečine lajšajočem vplivu. 12 steklenic „Elza-fluid“ pošlje franko za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 67 (Hrvaško). Tudi Fellerjeve rabarbarske kroglice z znamko „Elza-kroglice“, to gotovo delujoče odvajalno sredstvo, se lahko naroči 6 škatljic za 4 krone franko.
Sposobne zastopnike, dobro vpeljane, za obisk zasebnikov, sprejme proti visoki proviziji svetovno-znana tvornica sukna. Ponudbe na naslov: Mnih. Hradište, Češko, poštni predal št. 11.
Kajža z inventarjem vred, v vernberški občini, je na prodaj za 6000 kron zaradi družinskih razmer. 1000 kron lahko ostane vknjiženih. Več pove Jos. Lesjak, obč. tajnik v Vernbergu, p. Podravlje, Koroško.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani.
a (Slovenski Golline).
Q Priredil msgr. Valentin Podgorc.
[] Mehko vez. K 4-—, za družnike K 3-—, Q po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. n K 5-40, za družnike K 4'—, po pošti pj	40 vinarjev več.
□craaacan
D □ D D D D D □ D □ □ D
a
□
!□
klobučar v Celovcu Wienergasse št. 4
priporoča svojo veliko izbiro
ih ili
v vseh kakovostih In barvah po nizkih cenah. Dobra, reelna postrežba.
: fc0&kt2&t
\
%
i
li JJIESMlEIl!
Ìj_L]~Ì	lončar v Celovcu	|
5_
r
ft1

lončar v Celovcu Živinski trg štev. 9
priporoča peči, štedilnike, stenske ^ obklade, kuhinjske posode. "
Točna izvršitev vsakovrstne poprave.
I
I
I

I
I
Lepa kmetija
tik farne cerkve in trirazredne šole s približno 30 orali zemljišča in dvema lepima sadnima vrtoma, vse v ravni legi, se z živim in mrtvim pohištvom pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. — Pojasnila daje Jernej Pihler v Skočidolu, pošta Podravlje (Foderlach), Kor.
ORGLE
še prav dobre za kako podružno cerkev, se takoj po ceni prodajo. Več pove cerkveno predstojništvo v Skočidolu, pošta Podravlje (Foderlach), Koroško.
Hj Thymol-mazilo s sidrom
Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah Skati j a K —-80.
LIN1MENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40 in 2-—.
■as
MSI SII III —	i
Železna albuminat tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K l-40.
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2-30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Dobiva se skoro v vseh lekaroah ali naravnost v	^
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu'
Praga I, Elizabetina cesta 5.
BBEsmrassossai
□caciai
a a a
D
n
D D
n
D
a a
D D D D
a a a
□c
icacac
:cacai
M
«
je nanovo izšla knjiga:
ma
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6-—, za družnike K 4’40, po pošti franko K l’— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9’20, za družnike K 6-80, po pošti franko K P— več.
icacacaszacat
scalca ca caca cacai
aa
D
D
□
D
D
D
D
D
D
□
D
D
D
D
D
U
G
D
!□
Edino slouensbo narodno f rgousho-obrtno podjetje
Hotel Trabesinger
II CsiHIIMlp Uelikooška cesta št. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Gostom-abstinentom se postreza z raznimi brezalkoholnimi pijačami. Na razpolago j e tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, slovenski romarji, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. — Za mnogobrojen obisk se priporoča
uodsfiio hotela Trabesinger.
podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—.
1L G
D2H0Ì1 violo no hnjižics so osre-
4
od dneva vloge do dneva vzdiga.
*9 f fl Rentni davek L / U plača banka sama.
Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje In vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi.
Vlnkuluje In devinkuluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podrnžnioe v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celjn.
Denarne viene v tekočem računu obrestujejo se:
po dogovoru od ^ Vz ^/o naPrel*
Lastnik in izdajatelj: Grejjor Einspieler, proif v (Tinjah, — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl. *—* (Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.
/