In upravi?!§tvo 2 Maribor .JBeroifca ulioa S. r= Telefon fit. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ® 2	“ mof* '“vor!“
vsak dan od 11.—12. ure đopolđ.
Preti velikimi dogoditi na severnem
bojišču.
Zmagovito prodiranje Avstrijcev v Karpatih. — Boj ? na gai iški ska zagozda v rusko levo krilo. — Nemška armada ujela v Ruska ofenziva v Izhodni Prusiji. — Francoski general Pau stann. — Nemški podmorski čoln potopil več trgovskih ladij. —
princ Jurij odpotuje v Švico. — Važne politične
strani Karpatov. — Avstrij-treh dneh 4000 Rusov. — v ruskem glavnem vojnem Kaj dela Italija ? — Srbski
spremembe.
Imenovanja no vik namestnikov«
Dunaj, 4. februarja.
Vse je pričakovalo, da se bo najprej izvršila sprememba v skupnem finančnem ministrstvu in tar koj na to in v zavezi s tem bodo sledile spremembe na namestniških mestih. Toda ravno narobe se je zgodilo. Kot kandidat za skupno finančno ministrstvo stopa vedno bolj pl. Koerber v ospredje.
Spremembe na namestniških mestih pa leže že pred nami kot dovršena dejstva. Predsednik naj višjega računskega dvora baron Hanenschild je šel v pokoj in na njegovo mesto pride tržaški namestnik, Konrad princ Hohenlohe. Primorski Slovani in avstrijsko misleči Italijani bodo Žalovali za njim, kajti bil je pravičen ter tudi v praksi avstrijski uradnik, ki ni hotel imeti nobene skupnosti s katerosibodi iredento. Vsled tega se je sicer ruvalo proti njemu, delali so mu težave, toda ker so njegovi nameni bili čisti in pošteni, ni se mu moglo do živega. Stal je trd-
LISTER.
Božični prazniki na bojišču.
Napisal učitelj Josip Gosak, sedaj desetnik 87. pešpolka, 2. stot-• nije, v Galiciji.
I.
Sv. večer v strelskih jarkih.
Dan je bil mrzloten, blaten in mrkel. Po bližnjih hribih neprodirna, siva, megla; ničesar, kar bi spominjalo na prihod Gospodov,.
V običajni daljavi enakomerno gromenje naših in sovražnih topov; nad nami so tuintam šrapneli in pretresujoči treski granat, sikanje puškinih krogel, povsod strah in grozota, stokanje ranjencev, rezka povelja častnikov in jaz čepim tn v mokrem jarku, sključen, prevlažen in blaten.
Doma že delajo jaslice, kitijo sv. razpelo in podobe v kotu, tuintam tudi bleščeče božično drevo. Toda ljuti sovrag ne pusti razmišljati o dragi domovini, o ljubem 'domačem krogu, salva granat za salvo šrar pnelov in vmes prasketanje pušk, kakor bi se sipalo kamenje z gore. Ti veliki Spasitelj sveta, katerega prihod v borno betlehemsko kočo pred 1914 leti obliar jamo danes, bodi mi milostljiv ter mi prizanesi nocoj v svoji neizmerni dobrotljivosti, meni svojemu revnemu, ki Te občudujem in molim v: svoji neznatnosti.
Strel sledi strelu, danes menda niti tovorni konji z menažo ne bodo mogli do nas. Po brotsaku (na-potniku) iščem košček prepečenca,, je dober kot boži-čnik v rojstni hiši. Noč zagrinja svoja temna krila nad bojiščem, grom topov ponehava, mi menjamo stališča, nič miru, nič pokoja, v kratkem odmoru nas. dobite tovorni konji z mrzlo menažo, kruhom in kon-
no in neomajljivo. Pokojni prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand ga je visoko Čislal.
Na Hohenlohejvo mesto pride dosedanji koroški deželni predsednik baron Fries-Skene. Mož je plebejskega pokoljenja, a baron Skene, posestnik bogatih tabačnih plantaž v Ameriki in tovarnar na 'Moravskem, ga je posinovil, ko je vzel njegovo hčer za ženo-Rodbina Skene je semitskega izvora. Koroški Slovenci, osobito duhovniki, so imeli priložnost, spoznati Frie-sa lansko leto zh| časa aretacij. .Znana izjava nemških koroških duhovnikov se je izvršila na njegovo prigovarjanje, slična izjava kn.-šK. ordinariata krškega je izostala, ker je Kapiteljski vikar ni dopustil. Tudi novi škof dr, Hefter je energično odklonil baron Frieso-vo informacijo o slovenski duhovščini na Koroškem. Baron Fries je že od nekdaj veljal kot kandidat za tržaško namestniško mesto ter se je vedno kazal kakor velik občudovalec italijanske kulture in ljubitelj italijanskega jezika, katerega izborno obvladuje. Hrvatski ali slovenski ne zna.
Dr. Karl grof Lodron, novoimenovani koroški deželni predsednik, je v javnem političnem življenju closedaj nepopisan list. Za to nimamo nobenega vzroka dvomiti, da bo obema narodnostima na Koroškem enako pravičen, ker obe narodnosti enako odrajtujeta državi svoj krvni in denarni davek. In k er so enake dolžnosti, tam naj bodo tudi enake pravice!
*
* *
Baron Fries-Skene je sedaj v 45. letu. V politično službo je stopil leta 1892. Deloval je kot poli-
^ iTiiiNmiiiihiii	i ii<y^ijjiea3H5awaMM»fl«Mia i m»1— r
zervami. Pošte nič, božična darila razdelijo ob ugodnejši priliki, naprej, naprej . . . Tiho, potrti, z nado v srcu, se pomikamo v nove pozicije, na obeh straneh nekoliko odmora.
Nagiblje se polnoč, prihod božjegaj Deteta. Kako milo vabijo v domovini zvonovi k polnočnicam; in doma se praznično napravljajo, v kotu pri jaslicah že brlijo svečke in mati hodijo z zelenikovo vejico in blagoslovljeno vodo po sobah, kuhinjah in hlevih, tudi domačine pokropijo, zdi se mi, kot da bi čutil te rosne kapljice na obrazu.
„V, vsaki četi prvi šivarm „Bereitschaft“ in na. stražo ter zvezo s sosednjo stotnijo, drugo moštvo odmor in počitek, toda vedno pripravljeni na boj ! “ je povelje našega stotnika, nagnemo se nazaj v zasip, naslonim na telečnjak, jermen puške okoli lakta in že me je obvladal spanec . . .
Kako veličastno donijo orgle, kako v srce segajoča je pesem: „iSveta noč, . . in v svitu nebroj-nih sveč ter v zelenju bršljana in smrečk stoji tam ? red altarjem svečenik Gospoda in kliče vernikom: „Gloria in excelsis Deo“ in tam v bornem hlevčku med betlehemskimi pastirčki se je On včlovečil in je prišel med nas bedne in zapuščene ... In v viša-vah se razlega rajsko petje nebeških krilatcev: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Tam za hribom na mrzlem severu snivajo vojaki z blaženim nasmehom . . .
II.
Pri našem trenu.
Nadejali smo se sigurno, da obhajamo božične praznike v Ja slu, elegantnem _ in Še ne preveč požido-vljenem mestu zahodne Galicije. Nakupovali smo še v mestu, kar so Še Rusi pustili: orehov, zlata, srebra, lametov in drugih reči za nakit.
tični uradnik na Koroškem in Primorskem, pozneje v? naučnem ministrstvu, ministrskem predsedstvu in notranjem ministrstvu. Leta 1905 je bil dodeljen v osre^ dnjo pisarno ministrstva za trgovino. Za koroškega deželnega predsednika je bil imenovan leta 1912.
*
* *
Grof Lodron je star 49 let in je že od 1. 1887 v državni službi. Grof Lodron je potomec stare rodbine, Ki ima na Koroškem večja posestva. Njegov oče je bil delj časa deželni predsedniki na Koroškem. Tisti čas je mladi grof Lodron, sedanji novi dež. predsednik, mnogo bival na. Koroškem. Od 1907 do 1918 je grof Lodron bil deželni poslanec tirolskega veleposestva. Poročen je od leta 1896 z grofico 'Marijo Lodron, hčerko koroške veje grofov Lodronov. Iz tega zakona sta se rodila 1 sin in 2 hčerki.
Razpad v 9Poljskem klubu*«
Pretečeno soboto sta se izvršila (dva dogodka* ki sta za presojo 'razmer v poljskem taboru velevaž-na: Cesar je odobril predlog ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, da se imenuje sekcijskega načelnika dr. viteza Moravskija za gališkega ministra-krajana, nadalje, kar ni bil le zgolj slučaj, je istočasno odložil dr. Julij Leo svoje mesto kot načelnik „Poljskega kluba.“ Brezdvomno sta si oba dogodka v tesni zvezi. Dunajska „Information“ piše o tem:
Sicer je dr. Leo navedel v svojem naznanilu na podpredsednika „Poljskega kluba“ dr. Germana kot vzrok odstopa, da mu je nemogoče, voditi posle kluba na Dunaju v času, ko je njegova 'nepretrgana navzočnost v Krakovu, čegar predsednik in upravitelj je, neobhodno potrebna. Toda dr. Leo je vodil do sedaj skozi pet mesecev popolnoma lahko posle krakiovske-
Vojna usoda je odločila po svoje; ravno božični teden smo se jeli pomikati in prišli v priprosto ru-sinsko vas ob severnem vznožju Karpatov. Blato in sneg, dež, megla, vse neprijetnosti zime so se naku-pičile, vendar navzlic temu smo nameravali obhajati naš Božič, kolikor mogoče veličastno.
Fantje so nam poiskali prav čedno smrečko in ves podčastniški zbor se je trudil ria* „sv. Biljo“, ves dan, da okiti božično drevo kar najlepše. Spraznili še smo vse pošiljatve, ki so nam zadnje dni došle iz doma, prebrskali vozove za „skritimi zakladi“ in nave-sili drevesce, da bi ga niti doma ne trebalo biti sram. Vßselili smo se ga, kakor otroci, in vsako malenkost posebej hvalili in občudovali. Pocedili smo sobo, okitili kot z zelenjem in cesarskimi zastavicami in v ta umetni gaj postavili naše drevesce. Pod drevesce pa smo naložili skromna darila: cigare, cigarete, Čokolado in drugo, prižgali sveče; ves tren se je zbral in stotnik je otvoril božičnico z nagovorom na presvitle-ga cesarja, na našo domovino, naše drage na daljnem jugu, ki se nas sigurno spominjajo in nas pozove, da tudi mi posvetimo nekaj trenutkov svojcem, in starišem, rodbinam in prijateljem.
Toda ni še stotnik končal zadnjega stavka, ^ že je potrkal ordonanČni podčastnik na okno in zaklical „Marschbereit!“ Takoj smo se razpršili, v naglici še pobrali darila, pogasili svečke in natvorili drevesce na voz. Ni minulo 10 minut in že smo drdrali v temno noč, kam? nikdo od nas ni vedel. Med potom nas jo srečavalo vojaštvo, občudovalo naše drevesce in klicalo: „Vesele svatke!“ Zaspani in utrujeni smo o-krog polnoči dospeli v popolnoma pogorelo vas, ostali spo vsi na planem v blatu in iskali med razvalinami zavetja pred pršečim dežjem in vetrom. Ker pa
ga IfBstnègfaì mp&viMjtéin vrliu tega; še indi • posle „Poljskega kluba“ državnih poslancev na Dunaju, — • tako da je neumljivo, zaijaj je odložil tak» naenkrat svoje mesto kot načelnik „Poljskega kluba“ brez vsakega zunanjega povoda.
Pravi vzroki, ki so dali povod njegovemu odstopu, pia tißijo čisto nekje drugod. Ce se pa trdi, da se čuti vsled imenovanja pl. 'Morawskija za gališkega ministra-krajana v svoji lastnosti kot načelnik „Poljskega kluba“ užaljenega, ker se ga je „preskočilo“, je to le polovica resnice. Muover j etno je tudi tolmačenje, češ, da je hotel dr. Leo s svojim odstopom protestirati zoper kršenje načela, da bi smel za gališke-ga ministra-krajana priti v poštev le tisti kandidat, ki ga določi „Poljski klub.“ Nobeno teh tolmačenj ne odgovarja resnici, pač pa se zdi, da je dr. Leo izvajal posledice iz onih obžalovanja vrednih razmer, ki jih morda ni on zakrivil, ki so se pa vrinile v „Poljski klub“ za časa, ko mu je on predsedoval. V, tem klubu se je namreč začelo močno krhati, klub nima nobene trdne večine in je že pred zaključenjem državnozborskega zasedanja izgubil veliko rta svojem uplivu. Dr. Leo sam tudi ni umel si pridobiti prijateljev, on prav za prav ni nikoli imel večine kluba za seboj. Nasprotje med strankami v klubu se je tako hudo poostrilo, da je izstopilo iz njega več poslancev. Dr, Leo je bil v klubu in Še celo v predsedstvu brez prijateljev in brez opore. Kakor njemu samemu, se je godilo tudi poljski demokratični stranki, iz katere je izšel. Stranka je sedaj vsled svoje mehkosti in notranje razdrapanosti brez jasnih in smotrenih načrtov, Ddstop dr. Leona je v prvi vrsti dokaz, da mož ni bil na svojem mestu, je pa nadalje tudi posledica razpada poljske demokratične stranke.________
Papežev odposlanec za Galicijo.
Krakov, 3. februarja.
Krakovski poljski listi poročajo, da je papež i-menoval za Galicijo posebnega papeževega odposlanca, ker se mu je poročalo iz Galicije, da silijo Rusi v* krajih, katere so zasedli, katoliško prebivalstvo, naj prestopi v pravoslavno cerkev. Za katoliške Rusine, ki šo zbežali iz Galicije in se sedaj nahajajo v raznih drugih avstrijskih 'kron o vin ah, je papež imenoval posebnega papeževega vikarja, ki ima škofovsko oblast_________________________________________
Sv. Oče in nepristanost Italije.
Zvišeno stališče vrhovnega poglavarja katoliške cerkve v tej svetovni vojski in njegov spretni poseg v usodo narodov najde v sedanjem času priznanje še celo na takih mestih, ki sicer kaj radi odrekajo papežu vsak upliv na življenje in usodo narodov. Tako n. pr. piše berolinski list „Berliner Zeitung“ : Mogočna ovira bojevitim italijanskim načrtom je, da sedi na prestolu sv. Petra mož, v katerega zrejo z največjim občudovanjem ne le vsi katoličani celega sveta, ampak še posebno katoličani Italije, z občudovanjem, ki ga čutijo tudi nekatoličani. V kratkem času, odkar
smo v prejšnjem kraju tako nenadoma prekinili našo božičnico, smo Še tu par minut pred 12. uro obnovili, kar je bilo mogoče. Zažgali smo štiri ognje, postavili v sredo pripeljano drevesce, stotnik je zapovedal, da naj pripeljejo dva sodčka piva in ostala darila. Pivo smo vozili že teden dni seboj iz J...a. V domovini so ravno zvonovi klicali k polnočnicami, mi pa smo otožno stali okrog ognja in se razgovarjali o domovini: Pisali smo Še polnočne karte našincem, nato iskali ležišča na vozeh, pod vozmi, večinoma pa smo sedeli okrog ognja. Bil je žalosten božični večer in nič — manj drugi dan. Sv. dan. Nobenega sledu o velikih dneh, nobenegja zvonenja, nobepe cerkve, nobenega praznično oblečenega civilnega domačina. So pač še tudi tu v stranskih vaseh cerkvice, toda rusinske in ti imajo, kakor znano, 13 dni pozneje svetke.
Prazniki so prešli za nas brez sledu, 'kajti tudi vojna pošta ni tiste dni funkcionirala in nam došlo iz domovine nikakih pošilj'atev, niti pisem. Se le par dni pred novim letom smo dobili skupna darilca — »Liebesgaben“ — ki so vsebovala v škatljicah: milo, užigalnik, dopisnice, čokolado, cigarete, Škofljico s čajem in tuintam kak srečnejši — tudi jaz sem bil tu med njimi — stekleničico slivovke, ki je tu posebno v čislih. Kajti v teh krajih je običajni alkohol, zanikrni rum „vodka“, oziroma „palenta“; pri nas ima prelepo ime „jeruš.“ Vse je nesramno drago in še tega ni včasih dobiti po cele mesece. Prvo vino in pivo pa smo pili na Silvestrov večer. Takrat smo došli med obljudenejše in še od vojske neopustošene kraje. Pričela je poslovati vojna pošta, tuintam pridemo v doth ko „sklepu“ z židovskimi trgovinami in komur denarnica ne hira na jetiki, si lahko tudi kupi kako malenkost. Seveda traja to le po par dni, včasih samo par ur in ko bodo prišle te vrstice med vas, bomo že zopet bogve kje, globoko v Galiciji, kjer niti za zlat ne dobiš kruha, tobaka, vina ali sploh kaj užitnega, iz-vzemši „kartofli“ ali „bramburki“, kakior tukaj imenujejo krompir.
Življenje pri trenu ni kaj prijetno, dasi manj o-pasno:	dosti opravil s konji, vozovi, nakladanjem,
je zasedel stolico sv. Petra papež i’ened èt mu je posrečilo povspeti se do največje mörsliöne velesile. Ta velesila pa tudi politično upliva, ker se je izrekla proti vsakemu novemu pomnoženju krvopre-litja. Papež Benedikt je knezi miru in kot tak želi o-hranit?, italijanskemu narodu mir, Želi, da se izreče italijanski1 narod za strogo nepristranost, ne kot politik, marveč kot kristjan. Toda ta, krščanska želja ima politične posledice. Katolicizem v Italiji je velika sila, ki pa je bila sicer dosedaj brezdelna, če bi pa stopila na pozorišče, bi pokazala svojo velikansko moč. To ve prav dobro italijanska vlada in vsi italijanski hujskači za vojsko. Papež Benedikt hoče biti za vse katoličane celega sveta nepristranski dobri pastir, kar se zlasti zrcali iz njegovega nagovora na kardinalski zbor, v katerem je naglašal, da sicer globoko pomiluje belgijske katoličane, a jim mora vendar zapoveda-ti, da se uklonijo svojim sedanjim gospodarjem.____
Kaj dela Italija ?
Giolitti o nevtralnosti Italije.
Rim, 3. februarja.
Uradna „Tribuna objavlja pismo bivšega min. predsednika Giolittija, adresirano na poslanca Peana. Giolitti element ni dve legendi, ki nastajajo o njem: prva o njegovih odnošajih napram nemškemu veleposlaniku knezu Bülowu, druga, ki prip Buje G.olitLju stališče, da, mora Italija absolutno in v vsakem slučaju ostati nevtralna, Giolitti izjavlja, daj se je z veleposlanikom knezom, Bülöwom le enkrat sestal. Raz-govarjal se je ž njim o velikim dogodkih, toda popolnoma akademično in me da bi se dotaknil stališča, ki ga naj zavzema Italija. Pa tudi knez Bülow ni tega ternata omenil, ker je mož, ibi nikdar ne pozabi, kaj se spodobi.
Z ozirom na legendo, 'da je zagovornik absolutne nevtralnosti, pa izjavlja, Giolitti1: Gotovo ne smatram, da ja vojna sreča, temveč menim, da, je nesreča, kateri se moramo izpostaviti le tedaj, če gre za čast ali pa za velike interese države. Ne verjamem pa, da bi bilo dovoljeno gnati državo v; vojno radi kakega čustva, 'Svojemu življenju se lahko vsakdo odpove, ne pa življenju, države. Ce pa bi bila potrebno, potem, bi se tudi jaz ne obotavljal se izpostaviti vojni, kakor sem to že dokazal. Meglo bi h"ti in zdi se, da ni neverjetno, da bi se v sedanjih okolnostih dalo nekaj doseči tudi brez vojne. Toda, da bi si mogel o tej možnosti ustvariti popolnoma točno sodbo, zato ne-dostaja onemu, ki ni v vladi, podlage.
Končno demontira Giolitti, vse vesti, ki govore, da hoče priti na krmilo. Narobe je res, da je podpiral sedanjo vlado in da jo tudi sedaj še podpira.
Izredne vojaške vaje v Italiji.
Kakor listi poročajo, odrejuje posebni dekret i-
talijanskega kralja za letos, izredne vojaške poklice. Na podlagi tega dekreta je sedaj italijanski vojni minister določil, da odrinejo dne 15. februarja pod orožje: rezervni letniki 1888. vseh artilerijskih regimentov pri alpincih pa rezervni letnik 1891 ter rezervisti 3. razreda letnikov 1891. do 1894. Vpoklicani so tudi rezervni častniki teh polkov.
stikanjem za mrvo itd. Seveda se tu moštvo vedno izmenjuje; zdravi in čvrsti modano v bojno črto, mesto njih pridejo lahko bolni, ko si opomorejo, idejo zopet k divizijskemu trenu in tako je tu vrvež dan za dnevom.
Ako Bog da, Vam utegnem tuintam še kaj poročati.
Moji doživljaji v vojski.
Iz dnevnikai četovodja Franca Strmšek iz Konjic (iz severnega
bojišča).
(Dalje.)
Pridno smo eksercirali in se vadili v orožju, da celo vaje v salutiranju niso izostale. Prišel je 18. avgust — cesarjev rojstni dan. Obhajali smo ga lepo in mirno. Na polju smo napravili altar iz zelenja, kjer je vojaški duhovnik daroval sv. mašo za našega pre-svitlega cesarja in za zmago. Konečno je imel nav-duševalen nagovor in nam podelil vesoljno odvezo. Da niso sledile nobene salve, kakjor je sicer pri takih slovesnostih običajno, je samoobsebi umevno.
Dne 21. avgusta,’ smo se Šli, nič hudega sluteč, na zeleni travnik malo vadit z rezervisti. Nenadoma (ob 10. uri dopoldne) zavpije podpolkovnik Schöbin-ger: „Alarm!“ V naglici tečemo v svoja stanovanja, poberemo vsak svoje reči in v par trenutkih smo bili vsi že za odhod pripravljeni, ali kakor pravimo po vojaško: '„maršbereit.“ Z divizijonarjem fml. Kraliče-kom na čelu odmaršira naša cela divizija iz vasi. 3 dni smo hodili v grozni vročini.
Dne 25. avgusta zjutraj je bila gosta megla. — Napravimo: „Vergatterung!“ Dobimo povelje, se razvrstiti. Stotnik Wolf, poveljnik naše stotnije, da rezko povelje: „Laden!“ in kmalu nato: „Bajonett auf!“ — Postalo mi je malo tesno pri srcu, ker (vedel sem, sedaj se začne pa resno, a ob enem mi Šine tudi pogum v srce. Začnemo marširati. Brez strahu sem tudi jaz marširal z drugimi ter jim delal kratek čas. Rad bi že bil videl kozake, o katerih sem že toliko slišal in bral. A ta dan jih še nisem imel Čast videti.
Za nevtralnost in proti njej.
IRima poročajo, ’da je prišlo v Italiji v
mnogih mestih zopet do živahnih javnih konfliktov med iLtervenoijonisti (pristaši posredovalne politike) in zagovorniki nevtralnosti. V Rimu so razgnali inter-veneijoursti neki shod, sklican v prilog nevtralnosti ter pretepli predsednika komiteja za „nevtralno propagando“ poslanca di Belmonte.
Pretep med pristaši vojne in socijalisti.
Berol.nski „Lokalanzeiger“ poroča dne 2, februarja iz Milana: Pristaši struje, ki zahteva, naj Italija z oboroženo silo poseže v sedanjo svetovno borbo, so priredili na. Svečnico predavanje, na katerem je poslanec Battisti govoril o, posredovalni pol.tiki I-talije. Med povabljenim občinstvom je prišlo med predavanjem do divjih spopadov. Socijalist) so s silo vici rii v dvorano in so motli predavanje s klici : „Proč z vojsko!“ Nastal je velik nemir, ki se je končal s pretepom v zborovalni dvorani. Mnogo oseb je bilo težko ranjenih, pohištvo v dvorani pa je bilo močno poškodovano. Konečno so v pretepu zmagali pristaši posredovalne polit ke in so socialistične razgrajače vrgli iz dvorane.
Italija je izgnala avstrijskega državljana.
Iz Rima poročajo, da je italijanska vlada izgna- • la avstrijskega državljana Oskarja Sclmeiokhardta, ravnatelja neke nemške tvrdke v Neaplju. Schweick-hardlt je bil tudi dopisnik nekaterih ber oli >•,.škili in dunajskih listov ter se je kot tak silno vneto zavzemal za nevtralno politiko Italijje. Italijanske oblasti, so izvršile pri Schiweiekhardtu hišno preiskavo, nakar je moral brez odloga zapustiti Neapelj in Italijo. Za svoje postopanje ne navaja italijanska vlada, nikake-ga vzroka. Za časa tripolitanske ekspedicije so izgnale italijanske oblasti tudi Schweickhardtovega brata, pri katerem so našle baje kompromitujoče papirje.
Ženski strelski zbori.
Cim se je začela sedanja vojna, je med ženskim svetom na Laškem zavladala močna želja, izvežbati se v streljanju. Zlasti se je to opažalo v gornji Italiji. V Milanu in Turinu so bila ustanovljena ženska, strelska društva, ki imajo že jako mnogo članic. Dame se vežbajo v streljanju in so jako pridne, ddkajz tega je, »la je v Milanu en dan kakih sto dam postrelilo 8000 patron. Pri strelskih društvih) so večinoma} študentke, učiteljice, telovadkinje in tipkarice. Vzlic temu, da je streljanje vendarle moško opravilo, niso laške dame pri teh vajah nič trpele na svojem ženskem značaju, dokaz tega je, da pri sprejemu v strelska društva ne mara skoro nobena povedati, koliko je stara.
Skrb za aprovizacijo v Italiji.
Italijanska vlada je s 1. februarjem odpravila za dobo 5i mesecev carino na žito i,n druga živila ter na moko ter znižala železniške tarife za transport živil na 50%. Tudi je izrekla pripustnost splošnega popisa se v državi nahajajočih zalog živil ter podrobnih predpisov za izdelovanje kruha in prodaje moke' ter žita.
Italija pridela na leto 4 do 6 milijonov ton žita, kar pa ne zadostuje, tako da ga je treba še vsako leto 1 do 2 milijona ton uvesti. Pred kratkim se je poročalo, da ima Italija v zalogi še več kakor 1 milijon
Videl pa sem kozaškega konja in tudi puško. Prinesli so jo dragonci 15, polka. Kako radovedno smo si ogledali vse to, a ni nam zameriti, bilo je prvič.
isti dan smo bili (naš bataljon) prideljeni četrti konjeniški diviziji kot desno varstvo. Kako lepo je videti par tisoč lepo opravljenih jezdecev!. Krasno je bilo gledati, ko so prijezdili mimo nas dragonci, hu-zarji in ulanci! Tako slabega sem se čutil v primeri z njimi v prahu stoječ, a tega še nisem preskusil, da lahko jaz, če sem dobro zavarovan, napravim več kot on. Odšli smo na neko višino. Bila je lepa njiva. O-ves na, njej je bil požet in zložen v stave. Začeli smo kopati rove ali zajkope. ZVeČer smo si nanosili v nje ovsene slame, seveda kar ocl njive, še neomlačene. Bilo je toplo. Odmolil sem večerno molitev, se vlegel, in premišljeval to in ono. Iskal sem svojo zvezdo, kakor sem že doma večkrat slišal, da iiga vsak človek svojo zvezdo, ki vodi njegovo: usodo . . . Kakšna li bode moja usoda . . . Kaj me čaka! . . . Konečno le zaspim . . .
Zjutraj dne 26. avgusta smo odšli nazaj v neko vas, Tam smo dobili vsak eno Štruco lepega komisa-Potem smo odšli po prašni cesti proti mestu ... Tu postavimo piramide ter odložimo telečnjake. Bili smo precej utrujeni. Komaj se začne deliti menaža, pa že pride po telefonu povelje „iTakoj naprej!“ Jaz k sreči dobim svoj del, ali vrelo juho sem prenaglo popil in opekel sem se. A kaj to. Čakali so me Še hujši utisi. Marširali smo do četrte ure popoldne brez počitka. Že od daleč smo opazili visoko v zraku eksplodirati Šrapnele in smo slišali strašni grom topov. Ob četrti uri dospemo Čisto za bojno Črto.
Mi
smo stali kot rezerva v neki grabi zaidaj. Ranjene so trumoma vozili mimo nas noter do trde teme. Parkrat me je pretreslo kar do kosti, ko sem videl ranjence, katerim so šrapneli odbili roko ali nogo ali pa oboje. Moj Bog, videl sem že grozote vojske! Vležem se na travo; pišem dve Kartici, eno domu, eno gospodu kaplanu. — O mraku dobimo tudi mi povelje prodirati.
(Dalje prih.)
ton žita, lanske letine. Uvoz da se je po izbruhu vojne posebno forsiral in iz Rusije ter iz Romunije so prihajali veliki transporti. iTa optimistična perač la se ne zdi„o točna; dejstvo je namreč, da je neha 2 tu in kruhu tudi y Italiji neizmerno pokorila, lako da je prišlo v raznih južnih italijanskih mestih celo do z-gredov.
Žitni monopol v Italiji?
Inizili italijanski gospodarski strokovnjaki zagovarjajo idejo, da uvede tudi Italija s o nemškem v-zoru žitni monopol. Zlasti se ogreva za ti insti znani italijanski naci onalni ekonom, j osla ec berry.
Razlastitev premoženja-
Rimski; uradni lisi „Gazetta Uiizzialef objavlja kraljev dekret, v katerem se določa,, da ima vlada v-sak čas in na vsakem kraju pravico progast razlastitev nepremične posesti italijanskih držat la ov. Ta razlastitev ,;e utemeljena z ozirom na hrambo- domovine.
Italija kupuje konje.
Amerikanski list „Germania Herold“ poroča iz Ca st-St. Louis v Ameriki, da je došlo te več italijanskih častnikov, ki naj nakupijo na aoner'ka snih sejmih 10.000 konj za italijansko armado.
Rusija .proti Rumuniji?
Sofijski list „Utro“ poroča iz diplomatičnega vi-ra, da so se v Petrogradu radi novejšega prijaznega, zadržanja Rumunije napram Avstriji in Nemčiji zelo razburili. Ruivja že delj časa zahteva od Rumunije, da ji dovoli prehod in prevoz ruskih čet čez njeno o-zeinlje, Rumunskai vlada je to rusko zahtevo odločno zavrnila. V političnih krogih se sedaj z vso resnostjo trdi, da Rusija sploh ne upa več na ugoden odgovor Rumunije in da hoče odslej odločneje govoriti z Rumunijo. Vzdržujejo se resne govorice, da bo Rusija v kratkem poslala Rumuniji odločno noto. V Rumuniji so najdi tega nemalo ozlovoljeni, ker so mnenja, da bi radi nasilnega postopanja ruske vlade lahko postala Rumunija pozorišce nove vojske.
Vest5 o miru.
Milanski listi poročajo iz 'Petrograda po „Novo Vremenu“ :
Ruski narod in ruska vlada sta prišla vsled velikanskih dogodkov do izredne edinosti ter jih ne bo mogoče niti z obljubami niti z grožnjami spraviti od cilja. Nemški agenti ne smejo misliti na posebni mir z Rusijo, Francosko ali Anglijo. Poseben mir je mogoč k večjemu z- Avstro-Ogrsiko, pa tudi s to le, če se podviza, da, ga najde, Avstro-Ogrska tudi ne more skleniti miru samo z Rusijo ali Srbijo, marveč le z vsemi državami trojnega sporazuma, ki bodo ostale neomajno zvezane do konca vojne.
Iz Curiha poročajo, da je tam'izšel spis v prilog posebnemu miru med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Rusijo. Pisatelj je baje neki ruski aristokrat, grof Korvin Milovski, ki se mudi v; iCurihu. Grof 'Milovski pravi, da se ob postelji carja, ki je bolan, odigravajo ljuti boji med nacionalistično vojno stranko in med pravimi monarhisti, ki so za mir in uvidevajo, da Rusija ne bo jmela od te vojske nobenega haska. Ti so za to, da sklene Rusija mir, ne da bi kaj pridobila, dočim zahtevajo nacionalisti, da nadaljuje Rusija vojno vedno bolj neusmiljeno, ter na ta način, prepreči vsak sporazum z nasprotniki.
Grof Tisza o Hrvatih.
Slava junaštvu Hrvatov!
Na neki slovesnosti v Budimpešti dne ^0. januarja se je izrazil ogrski ministrski predsednik grof ,Tisz,a o Hrvatih sledeče : Ali ni nekaj vzvišenega, če vidimo isto hrabrost, požrtvovalnost 'in zvesti boj za skupno stvar tudi pri hrvaškem narodu? Pred očmi se nam odpira velika doba preteklosti, slavepolni vzgled hrvaškega junaka Zrinskega, katerega slavita» ogrski in hrvaški narod kot svojega sina. Slavni čini junaštva hrvaških čet tudi v teh bojih morajo biti v srcu slehernega Ogra vir ljubezni, spoštovanja in zaupanja. Bili so pa tudi časi, 'k’o je povzročila okrepitev narodnih idej nasprotstva in Še celo bratske boje. Ko je prišlo nato do miru, je bil sprejet z veliko nezaupnostjo in z velikim dvomom. Pred nekaj leti je miru med obema bratskima narodoma pretila resna kriza. Komaj leto dni je preteklo, ko smo zopet mogli z uspehom in obojestranskim razumevanjem zastopati misel miru in ljubezni. To medsebojno razumevanje, ta spravljivost in ljubezen, to zaupanje so se sedaj v veliki dobi preskušnje ukoreninile v srcu obeh narodov. Iz naukov, M nam jih podaja ta vojska* Ialino vsi napravimo zaključek, da se hrvaška narodna misel nahaja na krivem potu, če jo nosijo valovi dvomljive vrednosti in da morja tam iskati in najti resnico in veljavo, kjer so jo iskali naši očetje, namreč v naročju tisočerega ogrskega naroda.
Ban Skerlecz in Tisza.
Hrvaški ban baron Skerlecz je nato odposlal brzojavko grofu Tiszi, v kateri mu izraža v imenu
Hrvatske prisrčno zahvalo za izraze priznanja o junaštvu Hrvatov v tej vojski ter izreka nado, cL’a bo za skupno stvar v tej vojski prelita kri še tesneje v bratski slogi spojila hrvaški in ogrski narod.
Grof Tisza se je brzojavno zahvalil banu Sker-leczu ter povdarjal, da je v sedanji vojski najveličastnejši pojav tovariška edinost, katero je potrdila v tej vojski ramo ob rami prelita kri obeh narodov. V resnični bratski ljubezni in v zaupanju združeni moremo gledati v lepšo in srečnejšo bodočnost.
♦
* *
Skoraj istočasno, ko je grof Tisza v Budimpešti hvalil junaštvo Hrvatov in sta grof Tisza in ban Skerlecz izmenjavala brzojavki, se je v Zagrebu u-stanovila, nova mažarska gimnazija.
IMijslMsiio bojišče.
Maribor, 4. februarja.
Glavno torišče bojev med Rusi in Avstrijci je za sedaj prenešeno na g al i ško stran K a r -tov. To se da sklepati iz poročil, ki so te dni prišla z bojišča. Avstrijci so zasedli po hudih bojih vse karpatske prelaze in so potisnili Ruse na celi fronti iz Ogrskega v Galicijo. Uspehi, ki jih je dosegla naša armada zadnji teden, so velike važnosti. Tako se naše čete, vkljub vsemu ustavljanju Rusov, ki so v izhodnih Beskidih uprizorili več napadov, celo tudi po noči, vedno bližje pomikfajo proti Przemyslu. Poleg tega se je našemu armadnemu vodstvu posrečilo bojno črtoi v Galiciji z usoešno ofenzivo tako spremeniti, da je sedaj podobna pravokotu, ki ima svojo konico pri Gorlicah. In naposled smo zabili pri prelazu Vyskov kakih 10 km dolgo zagozdo v rusko levo krilo.
Tudi v izhodni Bukovini se Rusi sedaj u m i k a j o.
,V zahodni Galiciji so Rusi, kakor smo zgoraj omenili, poskušali z velikimi silami udreti v Besldde, a bili so s krvavimi glavami odbiti. Ob Nidi in Dunajcu se vršijo isrditi boji med avstrijsko in • rusko artilerijo. Tako je mnogo ruske vojne moči vezane, ker mora ostati v teh krajih in ne more na pomoč ruski karpatski armadi. »
Pred Varšavo ni posebnih sprememb. Oba sovražnika se trdovratno držita že zasedenih postojank. Nemci so na poljskem bojišču ujeli od 1. do 3. ebruarja 4 0 0 0 Rusov.
Zelo živahno gibanje pa se opazuje v Izhodni Prusiji in severno od Varšave. Pri M lavi so hoteli Rusi casti v bok nemškemu predvaršavske-mu levemu krilu, Nemci so pa pri Vloclavku preko-•ačili Vislo in so priredili občuten protisunek ruski fronti pri Sieprcu. Pri Mazurskih jezerih so Rusi že prodrli 30 do 50 km daleč v nemško ozemlje. Mazurskih jezer se sedaj skušajo Rusi izogniti in prodirajo na severu pri Darkhenenu in na južni strani pri Janovu v Izhodno Prusijo..
Položaj na severnem bojišču je sedaj ta:	Na
jugu prodirajo Avstrijci, v sredini se bojna Črta ni mnogo spremenila, na severu pa Rusi korakoma prodirajo v Izhodno Prusijo.
Rusi zapustili karpatske gozdove.
Dunaj, 1. februarja.
Iz avstrijskega časnikarskega stana se poroča: Vsled zmagonosnih bitk avstrijskih čet v Karpatih so vsi karpatski gozdovi zopet v naši oblasti. Le na nekaterih mestih se še vršijo manjši boji. Krepko prodiranje Avstrijcev je prisililo Ruse, da so morali zapušiti svoje močno utrjene postojanke. Novi položaj je za nas zelo ugoden. Sunki avstrijskih čet imajo sijajne uspehe. Kljub neugodnemu vremenu je v vseh boj;h prevevalo avstrijske önie najboljše razpoloženje.
Pred velikimi dogodki v Karpatih.
Milan, 1. februarja.
Milanskemu listu „Corriere della Sera“ se poroča iz Londona: Gibanje avstrijskih čet v Karpatih bo, kakor se zdi, spremenilo vi najkrajšem Času ves vojaški položaj. Na črti Dukla—Wyszkow, dolgi krog 160 km, se vrše živahna gibanja. Po brzojavnih poročilih iz Petrograda se bo vršila bržčas v Najkrajšem času na severni strani Karpat velika bitka, ki bo spremenila ves sedanji vojaški položaj v Galiciji.
Prodiranje naše karpatske armade.
Vojni poročevalec berolinskega lista „B. Z. am Mittag“ brzojavlja svojemu listu:
Prodiranje avstrijske karpatske armade je bojno črto tako spremenilo, da je ista zdaj v Galiciji podobna pravokotu. Vsled tega so se vsi ruski poskusi, da bi avstrijske in nemške zmage na Poljskem v decembra z močnejšo ofenzivo proti Karpatom spravili ob veljavo, izjalovili, če tudi so Rusi skoro vse raz-
položljive čete pritegnili iz Galicije in od oblegovalne armade pred Przemyslom. Napad na Karpate se je Rusom popolnoma ponesrečil. Rusi so bili v bojih na gorovju poraženi. Ruska ofenziva je bila tudi vsled nastopa avstrijske težke artilerije ob Dunajcu in Nidi zelo otežkočena.. Že od srede januarja je postala avstrijska artilerija Rusom zelo neljuba; po kratkem presledku je začela zopet z vso silo delovati proti ruskim postojankam. Čeravno so Rusi zadnji čas zbrali zelo veliko vojaštva, vendar niso mogli odpraviti nevarnosti obkolitve. Tudi neoptimisti morajo priznati, da je pričakovati, da se bo bojna črta v Galiciji vi kratkem izrazito spremenila.
Naši zasedli Vyskov In Ludvikovko.
„frankfurter Zeitung“ poroča iz Budimpešte: Naše čete so po neprestanem preganjanju in zasledovanju Rusov ob prelazu Toronya zasedle gališko vas Vyskov, ki leži kakih 10 km od ogrske meje. Naši so se polastili tudi mesteca Ludvikovka v Galiciji. Rusi so se v divjem begu umaknili. Sovražnikovo umikanje je bilo radi meter visokega snega) izredno otežko-čeno. Pri Vyskovu sq naši ujeli večje število Rusov,, ter uplenili dva topova. Avstrijski uradniki se vračajo na svoja mesta v Galiciji. (Ludvikovka leži ob reki linica, kakih 10 km na severni strani marmaroškega komitata.)
Avstrijska zagozda v rusko levo krilo.
Budimpešta, 3. februarja,
List „'Magyar Orszag“ poroča iz bojišča v Kaj> patih: Avstrijska ofenziva iz dolin Ung, Latorea in Nagy-Ag neprestano napreduje. Na prostorih, koder sovražnik uprizori protinapade, mu naši navadno še prizadenejo težke izgube. S pomočjo zavezniških čet smo v središče levega ruskega krila v Galiciji zabili močno zagozdo.
Avstrijski uspehi ob reki Nida.
Kodanj, 3. februarja.
Ruski list „Nowoie Wremja“ piše, da so dosegle avstrijske čete pri mestu Andrejev dozdevno velik u-speh. Posrečilo se jim je kljub srditemu odporu ruskih čet zajesti razne višine na severni strani mesta, višine, ki obvladujejo celo dolino reke Nide. Avstrijci so spravili semkaj več baterij topov naj večjega kalib--a in obstreljujejo železnico proti 'Kieloam, k.i je za Ruse v vojaškem oziru velike važnosti. Samoumevno, da iristavlja omenjeni list, da ogenj avstrijskih tooov ni povzročil do sedaj Rusom mnogo škode.
Rusi udrli v Izhodno Prusijo.
Dne 30. januarja so udrle ruske čete v Izhodno Prusijo v smeri Gumbinnen—Kraljevec, napadle nemške postojanke pri mestu Darkebmen ter obstreljevale nemške utrdbe jugo-izhodno od jezera Löwtentm. Toda ruski napadi, čeprav Izvršeni z veliko žilavostjo, niso bili uspešni in so bili povsod odbiti, Darkehmien je mestece v Izhodni Prusiji, jugo-izhodno od pruske trdnjave Kraljevec (Königsberg), ob železniški progi Kraljevec—Insterburg—Lyck.
Ruska ofenziva v Izhodni Prusiji.
Kodanj, 2. febuarja.
Tukajšni listi poročajo iz Petrograda: Nova o-fenziva Rusov v Izhodni Prusiji se zelo naglo razvija, Riusi hočejo obiti nemško levo krilo, radi tega se vrši v Izhodni Prusiji velik manever ruske armade, ki ima namen z obširno obkolitvijo prisilili nemško levo krilo k umikanju. Ker so nemške postojanke pri Mazurijskih jezerih zelo močno utrjene, je ruska o-enziva obrnila svojo glavno ost proti mestu Tilsit, ki leži južno od Mazurijskih jezer. Istočasno pa ojačuje-jo Rhsi tudi svoje čete v okolici Insterburga ter ograjujejo levo nemško krilo na črti Pilkallen (severoiz-hodno od Mazurijskih jezer).
Naloga generala Pau-a.
„National-Zeitung“ poroča iz Stockholma:	Vo-
jaški strokovnjaki so mnenja, da hoče francoski general Pau zanesti v rusko vojskino vodstvo več podvzetnosti. Ža Ruse je navzočnost francoskega generala Pau-a velike važnosti, ker je znano, da je general Pau izvrsten vojskovodja.
Izgube sovražnikov.
„Kölnische Volkszeitung“ piše, da so nemške Čete v šestih mesecih vojske ujele okroglo 700.000 sovražnikov, avstrijske čete pa okoli 380.Ò00, skupaj tedaj nad en milijon. Pred nekaj dnevi je list „Times“ objavil poročilo iz Petrograda, da je Rusija izgubila okoli 1,300.000 mrtvih in ranjenih ter 700.000 ujetnikov. Ruska armada ima tedaj izgub približno 2 milijona. Francoske izgube se'cenijo na 1,500.000 mož, angleške pa nad četrt milijona. Skupno število izgub naših sovražnikov znaša tedaj približno 3,750.000 mož.
Angleški general Payet potuje v Rusijo.
„frankfurter Zeitung“ poroča dne 3- februarja iz Aten: Angleški general Payet je na križarki „Hu-zar“ došel v Pireneje. Odpotoval bo čez Solun, Srbijo in Bolgarijo v Petrograd, General Payet bo izročil ruskemu carju, posebno pismo.
Hystpijsko-srbsho bojišče.
Maribor^ 4. februarja.
O	dogodkih na s r b s k e m bojišču naše ar-inhjdno vodstvo že delj casa, ni izdalo porobila! o premikanju naše armade. Poročila, M prihajajo o položaju na našem južnem bojišču, so neuradna. Iz teh vesti je posneti, da Rusija in njene zaveznice vedno še in sicer izdatno pošiljajo Srbiji pomoč. Anglija i-ma baje okrog 80.000 Indijcev pripravljenih za Srbi-
jo.	Rusi pa so pripeljali po Donavi v Srbijo več ladij težko obloženih z živili in vojnim gradivom. Naši zrakoplovci krožijo pogosto nad. Bel g radom In Cetinjem in mečejo na srbske postojanke bombe.
Nov glas iz Srbije.
Srbski list ,„Radnicke Novine“ piše:	Cenzura
nam sicer ne dovoljuje, da bi vse svoje misli glasno izrazili, vendar si pa dovoljujemo staviti vladi sledeča kratka vprašanja:
1.	Ali se še bo dolgo nadaljevala ta naš obstanek ogrožajoča igra z ljudsko močjo?
2.	Ali še ni dovolj žrtev, ki smo jih dozdaj doprinesli za podporo ruske vojne politike?
Princ Jurij na potovanju.
Iz Aten poročajo, da je srbski princ Jurij pii-šel v Atene, od koder odpotuje v Rim. „Corriere della Sera“ pa poroča, da princ sicer res potuje preko Italije v Švico, kjer se misli zdraviti. List — Srbiji naklonjen — izjavlja, da je popolnoma izključeno, da bi bil princ v imenu vojskujoče se države sprejet v posebnem političnem posredovanju v korist 'Srbije pri nepristranski Italiju__________________________
faie-fmcoÉo beile.
Maribor, 4, februarja.
Na francoskih bojiščih se je vršilo v zadnjih dneh na celi bojni črti živahno gibanje. Vršili so se hudi artilerijski boji pri La Bassee v Flandriji, Kamor so spravili Nemci velikansko število najtežjih topov, nadalje za trdnjavo Soissons in srditi infante-rijski boji v, Argonih. Pri mestu Menehould izhodno od Reimsa so Nemci predrli francosko bojno; črto, so zavzeli tri črte strelskih jarkov ter ujeli čez 600 francoskih vojakov. Tudi v Vogezih severno od Verduna je prišlo do hudih spopajdiov medi nemškimi in francoskimi četami. Po nemških poročilih so dosegli Nemci v vseli teh bojih zadovoljive delne udpehe. Angleška in francoska poročila pravijo, da ima Nemčija sedaj na francoskem bojišču zbranih 91 divizij, torej okrog 2% milijona vojaštva, in bržkone nič manj Francozi in Angleži. Poslednji so izkrcali v enem samem tednu v Havru čez 160.000 mož, povprečno pa izkrcavajo vsak dan na francosko morsko obal 4000 do 5000 mož. V vojaških strokovnih krogih se sodi, 'da utegne priti v najkjrajšem času do velikanske bitke med Arrasom in Soissonsom, ki bo odločilnega pomena za ves nadaljni potek gigantske borbe na zapadu.
Rezerve Francije izčrpane.
Berolin, 1. februarja.
Iz Stockholma se poroča: Listi so priobčili vsebino pogovora francoskega vojnega ministra Miseranda z merodajnimi osebami angleške vlade ter pogovor z angleškim kraljem Jurijem. MÜllerand se je baje izjavil, da je poslala Francija svoje zadnje rezerve na bojno črto, ima le še nekaj rezervnih čet \ Maroku. Alžiru in Tunisu, ki jih pa z ozirom na razmere, ki vladajo v teh deželah, ne more odposlati na francosko bojišče.
Angleži o moči nemških armad.
Frankobrod, 1. februarja.
Vojaški sotrudnik londonskega lista „Times“ piše, da je pozornost celega sveta obrnjena na Nemčijo, ki bo v kratkem času napravila silen bi krepek poskus, da bi predrla bojno črto Angležev in Franeozo, na francoskem bojišču, z namenom, prodreti do Pariza. Po njegovi sodbi imajo Nemci na francoskem bojišču 2,500.000 mož, to je 94 divizij, na izhodnem bojišču proti Rusom pa 21% armadnih zborov, to je 43 divizij.
Angleži izgubili 3423 častnikov.
Berolin, L februarja.
Berolinski list „Deutsche Tageszeitung“ piše: Iz seznama angleških izgub se razvidi, da so Angleži izgubili do 15. decembra lanskega leta zavsem 3423 častnikov in sicer mrtvih: 8 generalov, 20 polkovnikov, 103 podpolkovnikov in majorjevi 356 stotnikov in 637 poročnikov. Ranjenih je pa bilo: 7 generalov, 66 polkovnikov, 183 podpolkovnikov, 619i stotnikov in 1350 nižj h častnikov. Ujetih je bilio: 13 polkovnikov, 36 podpolkovnikov in majorjev ter 316 niž-jdi častnikov,_________________________________
Nemški podmorski čolni v boju proti Angležem.
Angleži pošiljajo dan za dnem veliko število svo. .jih čet na francosko bojišče, v enem samem tednu so
izkrcali v pristanišču Havre 160.000 mož. Povprečno odpošljejo vsak dan 4000 mož na francosko'bojišče ter vel kansko množino živil, topov in drugih vojaških potrebščin, Nemci so sprevideli, da bi mogli angleš-ko-francoski armadi prizadjatii le na ta način smrt n udarec, če bi s svojimi podmorskimi čolni ovirali ali celo ustavili redih dovoz živil; in izkrcanje rovih an-glešk h čet na francoskem bojišču. Zato so odposlal svoje podmorske čolne, da zastražijo francosko in angleško morsko obal. Kakor se da posneti iz naslednih poročil, so že dosegli nekatere uspehe.
Dosedaj so se prikazali nemški podmorski čolni navadno le ob izhodni in južni morski obali Anglije. Da so se pa že tudi pojavili v Irskem morju, torej tako rekoč v srcu Anglije, navdaja Angleže z velikim strahom; zakaj računati morajo odslej z nevarnost o podmorskih čolnov v vseh angleških vodah, kar pomeni nevarnost za angleško svetovno pomorsko trgovino. Nemški podmorski čolni so se oddaljili od nemških pristanišč čez 1000 m'J j brez spremljevalnih večjih vojnih ladij, kar ni ndiče pričakoval. Vozili so zelo hitro, pojavili se zdaj tu, zdaj tam in po bLsko\o zopet izginili. Vsled pojava nemških podmorskih čolnov na zahodni strani Anglije- ji preti nevarnost, da. se ji, če ne odreže, pa vsaj zelo otežkoči zunanja trgovina; na južni in izhodni strani pa ti čolni ogrožajo dovozi živil za Anglijo samo ter za njeno in francosko armado na ifrancoskem bojišču. Iz strahu pred nemškimi podmorskimi čolni je izdala angleška admiral itela tajno povelje, da ne sme nobena angleška trgovska ladja, plut! pod angleško zastavo, ampak pod zastavo kake nepristranske države. Ali bo prinesla ta tajna odredba angleški pomorski trgovini kaj več varnosti, je seveda drugo vprašanje. Vrtite g a je- ad-miraliiteta poslala 12 torpednih rUšilcev v Irsko morje na lov za nemškimi podmorskimi čolni.
Nemški podmorski čoln strah Angležev.
Nemški podmorski čoln „U 21“ je dne 30. januarja potopil v Irskem morju (med Anglijo in Irsko) tri angleške parnike in sicer „Ben Gruachen“, „Linda Blanche“ in parnik, čegar ime pa še- ni dognano. Neki drugi nemški podmorski čoln je isti dan potopil v morski ožini med Anglijo in Francijo angleška parnika „Tafcumaru“ in „Ikiaria“. Prvi je vozil 95.000 ton svežega mesa za angleško-francosko armado na francoskem bojišču, parnik „Ikaria“ je pa vozil razne druge vojaške potrebščine za Francijo, Istega dr.e je potopil nemški podmorski čoln severno-zahodno od Liverpoola, torej v Irskem morju, velik angleški parnik „Kelcoan Gaston“, kmalu nato je pa v morski o-žini med Anglijo in Francijo s torpednim strelom močno poškodoval francoski poštni parnik „Admiral Gan-taume“, kateremu pa se je posrečilo uteči v francosko pristanišče. Istotako je zbežal v pristanišče tudi angleški poštni parnik „Graphic“, ki ga je zasledv; 1 nemški podmorski čoln.
Kako se je potopil parnik „Linda Bianche“?
Milan, 2. februarja.
Listu „Corriere della Sera“ se poroča iz Londona: Parnik „Linda Blanche“, ki je prevažal razna, živila med Belfastom in Liverpoolom, je okrog 1. ure j opoldne ustavil nemški podmorski čoln „U 21.“ Kapitan parnika „Linda Blanche“ se je moral podati z listinami parnika na podmorski, čoln. Ko jih je pregledal poveljnik nemškega podmorskega čolna, se mu je reklo, da ima posadka 10 minut Časa, da se reši v čolne. Ker se je kapitan nekoliko obotavljal, se mu je reklo, da nima nobenega povoda obupati, ker je zadela, istega dne 12 drugih angleških parnikov ista usoda, kakor sedaj njega. Nato so se podali pomorščaki nemškega, podmorskega čolna na parnik „Linda Blanche“ in so položili pod sprednjim delom parnika, mine, nakar so odšli, Cez pet minut se je slišal grozen pok, parnik je raznesla in kosci parnika' so se takoj potopili. Moštvo potopljenega parnika je spravil angleški parnik „Niblick“ v Fleetwood, kjer je povedal kapitan parnika „Niblick“, da je videl se potopiti velik angleški parnik pet milj zahodno od Reahed-porta. Videl je nadalje več ostankov potopljenega velikega parnika, ki so plavali na morju, toda posadke ni bilo nikjer videti. Ime potopljenega parnikai Še ni znano. Ko je nemški podmorski čoln, j„U 21“ potopil parnik „Linda Blanche“, je zasledoval angleški poštni parnik „Graphic“, ki -je plul med Belfastom in Liverpoolom, toda posrečilo se mu je uteči.
Bojazljivi ànglezi.
Berolin, 3. februarja.
Iz zanesljivega vira se Je zvedelo sledeče tajno povelje angleške admiralitete: „Vsled pojava nemških podmorskih čolnov v Irskem morju in v morski ožini med Anglijo in Francijo morajo od sedaj naprej pinti vse angleške trgovske ladje pod!zastavami nepristranskih držav, zakriti morajo vsa znamenja, kot ime. ladje, kraj in ime ladjedelnice, kjer je bila dotična ladja zgrajena itd. To povelje mora ostati tajno.“____
Tsingtau — druga japonska vojna luka.
Kodanj, 2. februarja.
Petrograjski list „Wremja“ poroča, da je določ 1 japonski cesar Nemcem odvzeti Tsingtau za drugo japonsko vojno luko japonskega vojnega bradovja.
Turčija -Busija-Anglija-Francija.
Maribor, 4. februarja.
Med Rusi in T, u r k i se Vrši zanimiv dvoboj. Na bojni črti ob Črnem morju potiskajo Rusi Turke korak za korakom proti jugu. Cilj te ruske armade je skoro gotovo obmorsko mesto TrapecuncL Nasprotno pa bodo Turki že skoro zadnjega Rusa; zapodili iz zahodne Perzije. Turki sedaj prodirajo proti mestu,Clioi ob' k^vkaško-perzijski meji.
S beškega prekopa Angleži niso zaprli. Promet se vrši samo čez dan. Iz- Kahire prihaja poročilo, da so Turki zasedli ves izhodni breg Sueškega prekopa.
Pri mestu Korna v M e z o p o t a m i j i je 100 Turkov presenetilo /dva angleška bataljona in ju popolnoma razpršilo.
.Raznoterosti.
Hrvatsko-slovenski klub. Včeraj dne 4. februarja je v Ljubljani pod predsedstvom načelnika dr. Korošca zborovala parlamentarna komisija Hrvatsko-slo. venskega kluba. Posvetovalo in sklepala se je o političnem položaju ter o vprašanjih apr ovi zaci j e in vojaških dajatev. Obširneje poročilo priobčimo v prihodnji1 številki.
Podpora Halozam. Ker je drž, poslanec M. Brenčič pri vojakih, obrnila sta se posl. dr, Korošec- in dr. Verstovšek na vlado, naj se kakör najbolj mogoče pospeši podporna akcija za Halozje, kjer je pomanjkanju že zelo občutljivo. Finančni minister baron Engel je pretekli teden poslancema sporočil, da je takoj ugodil izraženi želji, c. kr. namestnik grof Clary pa je včeraj dne 4. f-ebr, brzojavno naznanifdr. Korošcu: Na. podlagi semkaj d o šle g a odloka, s k a-t e r i m se dovoli 100.0Q0 K, so bo p r e s k r -b a llaloz z živili nemudoma ziačel a“.
Proti obrekovanju. Ptujski „Stajerc“ je v svoji lanski :23. številki objavil več neresničnih notic o poslancih S. L. S, dr. Jankoviču in, dr, Benkoviču. Poslanca sta tožila odgovornega urednika Linharta in povzročitelja notic,. Antona Kovačiča iz Kozjega, Pred sodnijsko razpravo, ki se je vršila dne 30, januarja v Mariboru, se je pa poskočilo predsedniku izjemnega sodišča, višjemu deželno-sodnemu svetniku dr, Fray-dlu, da se je z ozirom na kritičen čas sklenila poravnava. Oba obtoženca sta se obvezala, da objavita v „Štajercu“ na istem mestu in z i Štirni, črkami izjavo,.
v	kateri obžalujeta, ker so bili objavljeni neutemeljeni očitki in sta se obvezala, nadalje, da prosita odpuščanja in da dovolita, da oba zasebna tožnika na stroške obtožencev objavita to izjavo v „-Slovenskem Gospodarju“. Sodišču se je prepustila odmera stroškov s pristavkom, naj se izdatki založe v treh dneh, ko po: stane poravnava pravomočna.
Vojna pobožnost v mariborski stolnici. Na, -Svečnico je bilo v stolni cerkvi Najsvetejše celi dan izpostavljeno, da hi verniki opravljali svoje molitve zaradi bridke božje šibe vojskinega časa. Popoldne ob štirih pa se je pričela že sedma slovesna vojna pobožnost. G. stolni župnik je molil pred Rešnji,m Telesom litanije in podelil blagoslov z Najsvetejšim. Potem pa so eč, gg. bogoslovci na koru zapeli cesarsko himno. Nato je imel prevzvišenl najdp&štir zelo tolažiilien i v spodbudljiv govor. S posebnim ozirom na dnevni e~ vangelij je živo opisal krasne čednosti evangeljskih oseb Simeona in Ane- ter vernikom priporočal, da jih posnemajo y pokorščini, v spokornosti in radi sprejemajo tudi smrt po volji božji. Vsaka starostna doba je prejela svoje lepe nauke, Tiudi otroci so dobili opomin, naj varčno ravnajo s kruhom, da ne bodo imeli pomanjkanja ne bojevniki na bojišču, ne ostali doma. Opravile so se tudi molitve za vse- rajne vojake, kakor tudi za ranjene in druge, ki Še sedaj hrabro branijo domovino. Udeležba je h la izvenredno obilna, Višjepastirski blagoslov je- -sklenil vojno pobožnost, katere se je udeležilo tudi mnogo vojakov.
Voditelj v bogoslovnih vedah. Izšla je 1. letošnja številka tega uglednega bogoslovnega glasila. V njem se nahajata razven drugih tudi dve velezanimi-
vi	razpravi: dr. Holm j ec, V-ojska, Nauka sv. Avguština. in sv. Tomaža Akvinca, ter prof. Stefan: Doneski k zgodovini lavantinskih škofov. Voditelj izide, štirikrat na 1-eto in stane 5 kron.
„Ljubitelj krščanske umetnosti“, Štev. 3 in 4,
1.	1914, bo izšel okoli Velike noči in se bo tedaj po listih naznanil.
Za, Slovensko Stražo. Posojilnica v Zgornji Radgoni je darovala 10 K za Slovensko Stražo mesto-venca na grob g. Antona Divjak. — Tajnik g. Ro-binšek daruje zfy Slovensko Stražo S K. Živeli posnemovalci !
General Appel umrl. Včeraj, dne 4. februarja, je na Dunaju umrl general Mihael pl. Appel, poveljnik 15. armadnega zbora in poveljujoči general *v Sarajevu. Rajni, ki je dosegel 59. leto svoje starosti, je v tej vojni na južnem bojišču s'a/m vodil svoj armadni zbor. Kaj je vzrok njegove nenadne smrti, se ne poroča.
Najstarejši ogrski poslanec umrl. Dne 1. februarja je umrl najstarejši poslanec avstro-ogrske
monarhije, Jožef Mad'arasz, star 100 let. Leta 1848 je bil izvoljen za ogrskega državnega poslanca in od tistega časa do Sjvoje smrti, torej celih 60 let, je brez presledka zastopal v ogrskem državnem zboru volilni okraj Sarkaresztur. Bil je tudi večkrat starostni predsednik ogrske državne zbornice. Bil je član neodvisne stranke.
Na llrvatskem. K zadnjim izjavam grofa Tisze nap ram Hrvatom se nam sporoča, da je vlada med vojsko ustanovila |v Zagrebu novo madžarsko gimnazijo ter okoli Zagreba štiri nove madžarske šole.
Kako je v Trstu. Dne 20.. decembra je bil sprejem novincev v dijaško kongregacijo na državni re. L ki v (Trstu. Škof Karlin je sprejel lepo število realen,■ v to družbo ter jim imel krasen nagovor. Nato je sledila slavnostna akademija, med katero je podal izre -no goreči voditelj dr. Mioni poročilo, iz katerega e posneti, da je od 430 realcev 300 Marijinih si ov. \ o ditelj je poskrbel kongregaciji' aprobacijo. od pokoji o-ga prestolonaslednika.
Obsojen poslanec. V Trstu je bil ,socijaldemokratski državni poslanec Pittoni obsojen na Šest tednov zapora, ker je v javni občinski seji razžalil policijskega predsednika dr. Manussija. Poslanec Pittoni bo z ozirom na velike zasluge, ki si jih je pridobila osobito laška socijaldemokracija v Trstu v sedanjem času za vso državo, predlagan za pomiloŠČenje.
, j Slawenblut und Kaisertreue.“ Z n api opisovalec Pohorja Arthur Achleitner ja začel v dunajski „Familien- und Modezeitung“ priobčevati pripovest o žalostnih aretacijah začetkom mobilizacije v mariborskem okraju. Slika župnika s fanatičnimi očmi, 1 i nese pod pazduho „panslavistično“ zastavo — po ličenj aku Aehleitnerju je ta „blauweißrot“ — jo pritiska na svoje prsi ter jo razobesi na zvoniku. Župnik je po Aehleitnerju zblaznel. Vidi se, det je Achleitner še premalo, hodil po spodnještajerskih farovžih, ker izrablja tajkšne neresnične dogodke za predmet svojih pripovesti. Sam čuti, da ne stoji na trdnih tleh, za to mu mora priti na pomoč — zblaznelost. Storili so so koraki, da tujci — Achleitner je Bavarec — ne bodo tako pisali o naši duhovščini v domačih (avstrijskih listih.
. „ Kadeča knjiga“ avstro- ogrske monarhije je z uradnimi listinami opremljena ravnokar izšla. Obsega podatke o vzrokih in začetku sedanje vojske, ki dokazujejo, kako je bila sedanja vojska naši državi u-siljena. Podatki o sporu s Srbijo, o umešavanju Rusije, o častnih besedah ruskih državnikov, ki so taj U mobilizacijo, kakor o odklonitvi vseh posredovalnih predlogov, diplomatičkih pogajanj do splošne- mobilizacije in'o lažnjivih pretvezah,, s katerimi so naši sovražniki utemeljevali napoved vojske. t/,šla je tudi ljudska izdaja „Riudeče knjige“ v raznih jezikih. V uvodu se v; velikih potezah pojasnjuje, kako je n a st i-la splošna vojska in opisuje posebno spopad z Rusijo.
Kolajno Rndečega križa je podelil nadvojvoda Leopold Salvator okrajnemu tajniku OMartinu Zelenko v Pulju, Zelenko je naši štajerski rojak.
Odlikovan je bil s srebrno kolajno za hrabrost II, razreda Alojzij Zelenko iz Veržeja. Zelenko služi pri poljski havbični bateriji 11-13., Poveljnik baterije ja ofdlikovancu na bojišču vpričo vsega moštva pripel zasluženo kolajno.
*	Ljudevit Fluher, doma od Sv. Petra nižje Maribora, sedaj korporal pri 47, pešpolku na severnem bojišču, piše dne 25. januarja našemu uredniku: Sedaj sem že precej blizu Rusov. (Odšel pred 14 dnevi na bojišče.) Tukaj, kjer smo sedaj, so Rusi že enkrat bili. Vreme je na bojišču megleno, sneg in mraz skoro ni' hujši kot v Mariboru. Višje v Karpatih je tudi mraz večji in tudi več snega. Piši kaj! Bog daj in Marija, da se še Deda j zdravi snidemo! Pozdrav vsem !
Slovenski mladeniči so tudi v tujini veseli.
Topničar Franc Kuster, doma pri Poljčanah, pridel-jen avstrijski-trdnjavski artileriji, 8. bataljon, 8. mo-žnarska baterija, poštna direkcija, št. 4, nam je poslal z fraucoskio-nemškega bojišča pesem, ki obsega 72 kitic, Kuster opisuje v tej pesmi žalostne, resne in vesele dogodke izza bojev naših slovenskih junakov s Francozi. Žal, da pesmi vsled pomanjkanja prosto; ra. ne moremo objaviti. Iz pesmice se vidi, da naši fantje tudi v vojskinih težavah ne izgubijo svoje vesele nravi. Kuster piše nadalje:	Pesmica Vam naj
služi kot kratek popis najšega življenja v tujini. Mi se splošno dobro imamo. Zima je (topla. Dežuje pa že dan za dnevom, teden za tednom. Imamo veliko blata, vse ceste so že slabe, a mi hvala Bogu vedno dobro napredujemo. Sovražnika pa obstreljujemo (bombardiramo), da se kar zemlja tresa, Kaj je za nas veselejšega, kakor celi dan dobro bombardirati, zvečer pa novice prebirati. Srčen pozdrav na vse Slovence.
F.	K.	•	.p 1 1	, - I ' i
*	Vera daje vojakom pogum. Vojak A. M aipin , doma iz Bosnia© v ptujskem okraju piše pred odhodom na bojišče svojim st arišem : Z vp-seljem in navdušenjem arem na vojsko. Vera v Boga me krepča, da se prav nič ne bojim smrtonosnih krogeL Dragi stariši, bodite ponosni in ne žalujte, če boste slišali, da je Vaš sin dal svojo kri za cesarja in domovino. Z Bogom dragi moji stariši, z Bogom vsi sorodnik5, znanci in prijatelji, z Bogom draga mladina, ki si doma rajala v moji družbi, z Bogom ti moj dragi in mili rojstni dom. Molite za me, da me bo sreča spremljala na bojišču.
*	Crnovojniki, 42 let stari. Domobranski minister je odločil, da oni črnovojniki, ki so bili pred do-
polnjenim 42. letom vpoklicani pod orožje, ostanejo še pod orožjem, tudi če so sedaj že dopolnili in prekoračili 42. leto, dokler se črni voj ne razpusti. Vse prošnje za oprostitev iz tega razloga ostanejo torej brezuspešne.	, i ,	; i ; ! ,
Podpore svojcem v vojake poklicanih. V zadnjem času so se opetovano pripetili slučaji, da so izložili svojci v vojake poklicanih pritožbe glede premajhne odmere podpore, ali odbite prošnje za podporo, naravnost na osrednje oblasti, Ker so po postavnih določilih glede podpor svojcev \ vojake poklicanih merodajne odločbe pristojnih komisij, more ministrstvo za deželno brambo glede takih pritožb le v zelo redkih slučajih kaj drugega ukreniti. Komisije za dovoljenje podpor so dobile že kar V pričetku vojne navodila, da same presojajo pritožbe strank. Priporoča se torej, da se reševanje tozadevnih prošenj ali pritožb ne zavleče, da stranke 'takih prošenj ne vložijo na osrednje oblasti, ampak na pristojno komisijo, ki določa podpore svojcem v vojake poklicanih.
Nabori črnovojnikov. Namestništvo je določ lo. da se bodo vršili nabori 'črnovojnikov rojenih v letih 1894, 189-5 in 1896 v dveh skupinah. Prva skupina vsebuje nabornike letnikov 1891 in 1895, druga skupina pa letnik 1896. Nabori se bodo vršili in s.cer: Domobranski dopolnilni okraj Maribor. Skupila I: za- o-kraj Nemški Lonč v Nemškem Lonču dne 16. do 18. februarja; za Upniški okraj v Lipnici' od 19. do 21. februarja; za radgonski okraj v Radgoni dne 23. in
24.	februarja; za Maribor, mesto, v Mariboru dne
25.	in 26, februarja; za Maribor, okolico, v Mariboru od 27, februarja do 3. marca.. Skupina lil : za o-kraj Nemški Lonč v Nemškem Loncu dne 10.An 11. marca; za Upniški okraj v Lipnici od 12. do 14, marca; za radgonski okraj v Radgoni dne 15. marca: za Maribor, mesto, v Mariboru dne 16. in 17. marea : za Maribor, okolico, v Mariboru dne 20. do 22.^ marca. Domobranski dopolnilni okraj Celje. Naborna komisija št. 1. Skupina I: za cjeljsko okolico v Celju o 1
10.	do 13, februarja; za Celje, mesto, v Celju dne 14. februarja; za 'šmarski okraj v Celju 14. in 15. februarja; za laški okraj Laško (kolikor ne prideta, v poštev naborna okraja Hrastnik in Trbovlje) v Celju 16. in 17. februarja; za vranski okraj v Celju dne 18. i,-,
19.	februarja; za gornjegrajski okraj v Celju <20. in'
21.	februarja; za brežiški okraj v Brežicah od 23. do
26.	februarja. Skupina II: z,a okraj Brežice v Brežicah dne 27. in 28. jebruarja. iSkupina I in II: za laški, okraj ijv kolikor ne prideta v poštev naborna kraja mesto Celie in Trbovljje), v Hrastniku, dne 2. marca; za okraj Laško (kolikor ne prideta v poštev Hrastnik in mesto Celje kot naborna kraja), v Trbovljah dne 4. marca. 'Skupina II: za mesto Celje v Celju dne 6, marca; za celjsko okolico v Celju od 6. du
8.	marca; za okraj Šmarje v Celju dne 8. in 9. marca; za okraj Laško (kolikor ne prideta v poštev Hrastnik in Trbovlje kot naborna kraja) v Celju dne 10. marca; za vranski okraj v Celju dne 11. marca in za gornjegrajski okraj v Celju dne 12. marca.. Naborna komisija št. 2. Skupina I: za marenberški okraj v Slovenjgradcu dne 11. februarja; za slovenjgraški okraj v Slovenjgradcu dne- ,12. februarja; za šoštarijski okraj (kolikor ne pride v poštev Velenje kot naborni kraj), v Slovenjgradcu dne 13. februarja; za konjiški okraj v Konjicah dne 15. in 16. februarja : za mesto Ptuj v Ptuju dne 18. februarja; za vso ptujsko okolico v Ptuju od 18. do 23, februarja; za ljutomerski okraj v Ljutomeru dne 25. in 26. februarja. Skupina II: za ljutomerski okraj v Ljutomeru dne 27. februarja; za mesto Ptuj v Ptuju dne 1. marca; za ptujsko okolico v Ptuju od 1. do 4. marca; za, konjiš’ ki okraj v Konjicah dne 6. maroa. Skupina I in II : za Šoštanjsk-i okraj (v kolikor ne pride v poštev Slo-, venjgradec kot naborni kraj) v Velenju dne 8. marca. Skupina II: za marenberški okraj v Slovenjgradcu dne 10. marca; za slovenjgraški okraj v Slovenjgradcu dne 10, in 11. marca; za šoštanjski okraj (kolik r ne pride v poštev Velenje kot naborni! kraj) v Slove-r-gradcu dne 11. marca.
* Sokrivci umora prestolonaslednika — obešeni. V Sarajevu so bili v sredo, dne 8. februarja, 3 sokrivci umora prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge obešeni. Izvršitev smrtne obsodbe je zadela sokrivce: Veljko Cabrinoviča, Miško Jovanoviča in Danilo Iliča. Na smrt obsojena sokrivca Janko Milovič in Njedok Kerovič sta bila od cesarja pomiloščena in obsojena prvi na dosmrtno, a drugi na 201etno težko ječo.
Najsrditejši sovražnik obeh vojskujočih se sovražnih stratnk na Poljskem in na Srbskem so brez-dvomno — uši. Zaradi uši ne marajo vojaki tople kožuhovine proti mrazu, ker se v, nji preveč rede uši. Vojaki so razpraskani in v krastah, ki vsled praskanja, nastanejo po životu, se še bolje vgnezdijo uši. Kamor se vojak vleže, povsod se ga primejo nove uši, ki so jih tam pustili pred njimi bivajoči vojaki. Ono malo krvi, kar jo vojak dobi iz pičle hrane, mora deliti z- ušimi, ki so se že silno odebelile v petih mesecih vojske. V rusko-japonski vojski so iz debelosti vrši ruski vojaki sklepali, da mora v kratkem nastati mir, sicer jih snedo uši, ki so temne barve z rude-čim, hrbtom in repkom, in ki se obrede do debelosti pšeničnega zrna. Ubraniti se jih vojaku v vojski nikakor ni mogoče; celo višji Častniki jih imajo. Tako n. pr. je pred kratkim hčerka neke saške princezinje gospej od Rudečega križa na vprašanje, kje je njen oče, odgovorila, da-je oče (knez) v vojski, kjer strelja Ruse in ima uši.
Vojni ujetniki za kmetijska dela. Tekom teh dui izide razglas vlade, v katerem bo povedano, pod katerimi pogoji boi dobiti .vojne ujetnike za uporabljanje kmetijskih del. Dobilo se bo samo 200 mož skupaj in bo torej ujetnike mogoče porabljati samo na naj-večjih posestvih. Mogoče je pa, tudi, d!a< se še odloči vlada, oddajati občinam, kjer so le mali posestniki, vojne ujetnike za skupno izvrševanje raznih kmetijskih del.
Novi davki. Dunajski' list „Reichspost“ poroča, da namerava vlada naredbenim potom zvišati davek za dedščino in davek za pristojbine, Nalož ti namerava davek na vžigalice, zvišati davek na železniške tarife. Govori se tudi, da namerava naložit enkrat i davek na premoženje, takozvani1 vojni davek, toda zdi se, da se poslednji davek trenotno ne nahaja v davčnih načrtih vlade.
Vojni davek na Ogrskem. Budimpeštanski uradni list jo prinesel dne 30. januarja odredbo finančnega ministra glede vojnega davka, ki naj se naloži na letne dohodke nad 20.000 K. Odredba našteva vse slučaje prostosti davka, pri čemer se zlasti ozira na davka proste državne papirje. Del donosa tega davka je namenjen za deželno vojno skrb.
Nova naredba za sestavljanje moke za peko. Uradna „Wiener Zeitung“ priobčuje ministrsko naredbo, s katero se izdajajo novi predpisi o izdelovanju in prodajanju kruha in peciva, Nova naredba prepoveduje v polnem obsegu uporabo fine pšenične moke za pecivo in pšenične moke za kuhanje pri izdelovanju kruha. V bodoče sme v moki za izdelovanje kruli a biti samo 50 odstotkov pšenične kruhove moke, pšenične enovrstne moke ali ržene moke,,, ali pa poljubne mešanice teh mok; drugo polovico morajo tvoriti nadomestila in sicer: ječmenova, koruzna, ovsena, riževa, krompirjeva valjčna moka in krompirjeva skrobo-vina in zmečkan krompir. Dovoljeno je tudi primešati sladkorja in sicer do 5 oclstoljkov teže zamešane moke. Naredba omejuje nadalje izdelovanje drobnega peciva ter se za isto sme rabiti fine pšenične moke za pecivo samo do 50 odstotkov, pšenične moke za kuho pa do 70 odstotkov celotne teže moke; ostali deli skupne teže moke, ki se ima zamesiti,, mo n* obstajati iz gori navedenih nadomestil. Izdelovanje, vsake druge vrste peciva se prepoveduje. Ti predpisi1 ne veljajo samo za obrtno peko, marveč tudi za, domače gospodarstvo. Pri obrtnem izdelovanju šarteljev, pogač (kolačev) itd., ki se omejuje na dva dni v tednu, se sme fina pšenična moka za pecivo rabiti tudi- samo do 50 odstotkov. Ta naredba ima na misli nemoteno vzdrževanje m - "oskrbo prebivalstva s pšenično in rženo moko do prihodnje žetve, da se izjalovi namera naših sovražnikov, klii nas hočejo izstradati. Naredba, stopi v veljavo dne 6. februarja 1915. Istodobno se določa n ai višja cena za meterski stot krompirjevega, škroba 50 kron.
Žitni monopol z rekvizicijsko pravico. Vlada
se še ni odločila, kako preskrbi za preživljenje tako potrebno žito in moko. Nemški listi pledirajo za to, da naj se uvelja/vi žitni monopol s pravico rekvirira-nja, pa ne samo za našo državno polovico, ampak za celo monarhijo. Vladni načrt, ustanoviti nakupovalno zadrugo, je menda, že v vodo padel. Nasvet, naj se upelje žitni monopol za celo državo, je prav lep, vprašanje je le, če bodo Maidžari v to privolili. Sodeč po izjavah ogrskih listov, niso Madžari prav nič pri volji, se udati tej zahtevi. Sicer pa se nam le zdi, cla vlada sploh nima. organov, ki bi jih zamogla porabiti za, tako delo.
Dobava čevljev za armaclo. Kakor poroča „Tagespost“, so na Ogrskem za našo armado dobavili čevlje, za katere se je uporabila tudi drevesna skorja in preparirani lep. Posrečilo se je najti krivce, ki bodo strogo kaznovani.
Skrbite za poučna predavanja na občnih zborih! V začetku vojnega časa se niso mogla prirejati razna poučna predavanja. Pouka o gospodarskih stvareh pa je treba osobito letos, ko živimo v novih razmerah in gremo nasproti resnim, težkim nalogam. Treba je storiti vse, da bomo na nje kolikor mogoče pripravljeni, Občni zbori društev in zadrug nudijo u-godno priliko, da se med ljudstvom razširijo primerni nasveti o raznih gospodarskih panogah, n. pr. o gnojenju in obdelovanju zemlje, o oskrbi pašnikov, o krmljenju živine, o uporabi raznih strojev v kmetijskem obratu, o važnosti raznih zgodnjih poljskih in vrtnarskih pridelkov itd. Skrbimo tudi, da ljudstvo kar najbolj spozna vrednost društvenega in zadružnega dela! Cim bolj bo ljudstvo poučeno, tem bolj se bo, oklepalo' naših organizacij. Na ta način bodo postali občni zbri zanimivi. Udeleževali se jih bodo v večjem številu člani, pa tudi drugi ljudje, S primerno agitacijo naj se skuša doseči, ria, bo udeležba na občnih zborili kol kor mogoče veTka.
Pomanjkanje živinske soli. K pomanjkanju raznih živinskih krmil kot žita, moke itd. se je Še pri-i družilo veliko pomanjkanje živinske soli, vsled Česar jo živinoreja hudo prizadeta. Razna poljedelska društva so že zaprosila poljedelsko ministrstvo, da ukrene potrebno, da dobe poljedelska društva primerno množino živinske soli,
* Cena prašičem. Ako premorivamo tržno poročilo velikih mest, vidimo, da je zadnji čas se najbolj dvignila cena prašičem, kar ni prav nič čudno. Iz Galicije, ki je poprej dala na Dunaj v enem tednu 7000 živali, češke dežele pa najbrž še več, se sedaj nič več ne more pošiljati. Januarja so se navadno tudi vsuli prašiči iz Srbije v našo državo. Zdaj vse to odpade. Nasproti porabi zelo veliko prašičev vojaška
uprava za vojake. Kupuje jih na Ogrskem. Svinjska pečenka, reberca in gnjati, vse je dobro od prašiča. Kljub vsem opominom so do Božiča rinili prašiče iz naših dežel naprej. Vsak dan jih je šlo na tisoče iz dežele. Sedaj jih je začelo zmanjkovati, cene gredo bliskovo k v iško. Na Dunaju so plačevali že decembra debele po 1 K 712 vin., sedaj pa so že po 1 K 80 vin. do dve kroni 1 kg žive teže. Dokler je bilo toliko mladičev na prodaj, so imeli plemeni navadno ceno. Ko jih je začelo zmanjkovati, so se plačevali' ravno tako, kakor debeli. — Pri nas se je cena zlasti po novem letu dvignila. Lepe živali so plačevali po 1 K 60 vin. do 1 K 80 vih. doma. Kakor se kaže, bo cena šla še vedno naprej Zabela mora biti. Tudi vojaščina veliko pokupi. Dvignile so se prav zelo tudi cene kož, ker vojaki veliko usnja porabijo.
Hotel „Trabesinger“ v Celovcu. Večletni najemnik hotela „Južni kolodvor“ v Ljubljani, Avgust Stelzer, zapusti Ljubljano ter, se preseli v Celovec, kjer je prevzel znano narodno gostilno „Hotel Trabesinger“. Želimo g. Stelzerju na njegovem novem mestu najboljše uspehe ter ga Celovčanom najtopleje priporočamo. G. Stelzer je brat gostilničarja in mesarja g. Josipa Stelzer v Celju.
*	Gradec. Ker je popolnoma zmanjkalo moke in je tudi ni nikjer dobiti, so dne 31. januarja in dne 1. februarja zaprli vsi trgovci svoje prodajalne za moko; istotako je že mnogo polkov ustavilo obrat in zar prlo prodajalne za kruh.
V Mariboru umrli vojaki. Dne 1. febr. je u-mrl polkovni zdravnik 26, domobranskega* pešpolka, dr. Anton Mitterhammer. Dne 3. februarja so ga prepeljali iz mariborske splošne bolnišnice po železnici v Mitterdorf na Gornjem Štajerskem. — Dne 4. febr. popoldne je umrl kadet-aspirant 'Otokar Geissler od deželnobirambnega pešpolka štev. 3. Umrl je vsled nasledkov ran, dobljenih na bojišču. Doma je bil iz Mo-> ravske Belecerkve. Pogreb bo v soboto, dne 6. februarja popoldne.
Maribor. Dne 1. februarja je izvršila 181etna hčerka polkovnika Olga pl. Debički-Naviga samou-mor. Ustrelila si je kroglo iz samokresa naravnost v srce ter bila takoj mrtva. Kot vzrok se navaja obupanost, ker je njen ženin padel na bojišču.
Maribor. Svinjski sejmi v Mariboru so začasno ustavljeni. 'Mestni svet v Mariboru je radi razmer, ki so nastale vsled pomanjkanja živil, začasno ustavil tedenske svinjske sejme.
Maribor. Ravnatelj 'deške ljudske šole v Mariboru (Stolni trg), Kapi Schmidi, nadporočnik v evidenci pri deželni hrambi, je imenovan za stotnika.
Maribor. V gostilni „ISandwirt“ (Kirbiš) v Vik-tringhofovi ulici je v sredo zvečer med 5. in 7. uro nek neznan uzmovič vlomil v natakarčino sobo in odnesel iz zaprtega kovčega denarja okrog BOO K, nekaj obleke in drugih vrednostnih reči. Policija dose-daj tata še ni zasledila.
Fram. Dne 23. januarja je umrla po enodnevni bolezni nenavadno pridna žena, zlata mati dobro iz-rejenih otrok ter kakor čebelica skrbna in marljiva gospodinja, šele 46 let stara kmetica Lucija Kotnik iz Frama. Srčno pomilujemo dobrega moža in pa pridne otroke!
*	Ljutomer. Spoštovana rodbina Babičeva na Krapju pri Ljutomeru ima pet' sinov v vojski, med katerimi je eden odlikovan z zlatim križcem. Trije so ujeti na Ruskem, dva se še borita za cesarja in 'domovino. — Junaške smrti je padel na francoskem bojišču topničar Rudolf Redek, doma na Kamenščaku pri Ljutomeru.
Ljutomer in Veržej. Trgovec g. Alojzij Vršič v Ljutomeru proda vsak teden 350 iztisov našega „Slovenskega Gospodarja“. V Veržeju pa se dobiva „Slovenski1 Gospodar“ in „Straža“ v podrobni razprodaji pri trgovki g. Kotroša, Kdor ni naročen na naše lisne, si iste lahko spreti kupuje v omenjenih trgovinah.
*	Mestinje-Sv. Peter na Medvedovem selu. — Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medved-selu obhaja v nedeljo, dne 7. februarja, ob 143. uri popoldne, pri g. A. Smehu na Mestinju svoj občni zbor z navadnim sporedom. Pri tej priliki se izroči slovesno udu podružnice, Tomažu Smeh, od kmetijske družbe priznana bronasta medalja za zasluge na polju sadjarstva in vinarstva. Poučen govor je prevzel ravnatelj g. Bele. .Udje, pridite tokrat polnoštevilno !
Sevnica ob Savi. Umrl je na Svečnico g. Mijo Starki, vpokojeni vodja zemljiške knjige. Pokojnik je bil v sevniškem okraju dolgo vrsto let načelnih vseh najuglednejših korporacij: bil je župan sevniški, načelnik okrajnega zastopa, načelnik okrajnega šolskega sveta, rač. pregledovalec Južnoštajerske hranilnice v Celju. Velike njegove zasluge, katere si je pridobil v sevniškem okraju 'dolgo vrsto let načelnik vseh nili služb, so našle priznanje tudi pri Najvišjem mestu: pokojnik je bil imejitelj zlatega zaslužnega križca, Odločne svoje narodne zavesti ni skrival. Zapustil je več sinov, od katerih je eden trgovec v Sevnici. N. n. v m. !
* „Slovenski Sadjar.“ Izšla je 1. številka III. letnika lista „Slovenski Sadjar“, ki ga izdaja deželni sadjarski učitelj M. Humek. Mnogovrstna, izključno sadjarska vsebina je velevažna za vsakega sadjarja, ki hoče napredovati v tej stroki. Ako upoštevamo še krasno barvano prilogo, ki je pridejana vsaki drugi številki in pa dovršeno zunanjo opremo, moraur.o list prav toplo priporočati vsem sadjarskim interesentom. Izhaja 15. vsakega meseca in stane celoletno 3 K. Naroča se pri upravništvu „Slovenskega Sadjarja“ v Ljubljani, Linhartova ulica štev. 12. — List našim slovenskim štajerskim sadjarjem toplo priporočamo!
*	„Svetovna vojska.“ Sedmi sešitek jo ravnokar Izšel in nadaljuje s popisom bojev med avstrijskimi in ruskimi četami. V njem so objavljena zelo zanimiva, ponajveč izvirna poročila naših slovensMh vojakov. Pisma Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev so zanimivo zbrana, tako, da nudi seši-tek jasno sliko o trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Prihodnji sešitek pa bo prinesel životopise padlih slovenskih junakov. Kmalu na to bo prinesla „Svetovna vojska“ tudi že obljubljeni zemljevid evropejskih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid bo nudil še mnogo več, kakor se je prvotno poročalo in se bo zato zaračunal naročnikom „Svetovne vojske“ posebej z 1 K in se ne bo štel v sešitke. Sam za-se kupljen bode pa veljal zemljevid 3 K. — Naročnike „Svetovne vojske“ se pa opozarja, da je s šestim sešitkom, ki smo ga razposlali že sredi meseca januarja, potekla naročnina za prvo četrtletje in se jih prosi, da takoj pošljejo naročnino 3 K. — „Svetovna vojska“ se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
*	Podpornemu društvu za slovenske visokošolce ua Dunaju so v novem, s 1. oktobrom 1914 pričetim poslovnem letu do danes darovali: 50 K: mestno županstvo v Kranju; 30 K: o-krajni odbor v Šmarju pri Jelšah; 25 K: dr. Josip Stare, fin. prok. adj. w pokoju v Ljubljani; po 20 K: Oton Ploj, notar v Črnomlju^ okrajni zastop v Laškem trgu in' Fr. Dukič, dvorni svetnik na Dunaju; po 10 K: Vid Janžekovič, župnik v Sveči na Koroškem, dr. Karol Savnik, višji finančni svetnik, dr. Aleksander Fatur. ■ železnični komisar, Ivan Ile, viÈjji pol. svetnik, vsi trije na Dunaju, Ignacij Supan, učitelj v Brežicah, Maks Pleteršuik. profesor v pokoju m Ljubljani in profesorski zbor v Kranju; po 6 K: dr. Floric Gregorčič, minister j alni koncipist v Kado Posega, svetniški tajnik, oba na Dunaju;1 po 5 K: dr. J. Kolšek, odvetnik v Laškem trgu, in Ivan Dolenc, gimnazijski suplent v Ljubljani. Skupaj 257 K. — Društveni odbor se v i-»r.3nu podpiranih visokošolcev vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Te dni razpošilja letno poročilo za preteklo poslovno leto in toplo prosi slovensko občinstvo, da uporabi priložene položnice. Po nakaznici naj se društvu namenjeni darovi naslovijo na gospoda: dr. Stanko Bapajnej odvetnika, na Dunaju, L, Bräu-nerstrasse 10.
*	Sv. Jurij ob Ščavnici. Krajni šolski1 svet Sv. Jurij ob Ščavnici se najiskreneje zahvaljuje preč. gl Josipu Lončariču, poprej provizorju pri Sv. Juriju, sedaj kaplanu pri Kapeli, za velikodušen dar v znesku 20 K, katerega je poklonil ob priliki svojega odhoda v prid uboge tukajšnje šolske mladine. V 1. 1914 is še tukajšnji krajni šolski svet v isH namen sprejel na volilih od umrlega Blaža Šijanca v Blagušu 18 K in od Marije Suko-vnjak v Dragotincih 57 K, s čimer sta si blagopokojnika postavila pač najlepši spomenik v srcih šolske mladine. Slava njunemu spominu!
*	Ormož. Članom izobraževalnega društva se naznanja, da se je prenesla društvena knjižnica zopet v prostore ormoške posojilnice, kjer se dobijo knjige in časopisi po nedeljah in praznikih od 8. do MO. ure dopoldne. Med tednom se dobijo knjige in časopisi pri posojilniškem tajniku.
*	Ljubno v Savinjski dolini. Ženski odbor, sestavljen v svrho nabiranja daril za ranjence, je nabral ter odposlal že na pristojno mesto 2400 kg svežega in suhega sadja. Pri tej priložnosti je bilo nabrana 53 kg volne, .katero so tukajšnje predice spredle in iz katere so napletle deloma šolske deklice, deloma trške žene in dekleta 120 parov rokavic in 12 parov nogavic. V denarju se je zbralo v trgu Ljubno 97.18 K, v kraju Podplanina 40.16 K, Ter 52.60 K, Savina 71.02 K, Sv. Primož 70.30 K, torej skupaj 331.26 K. Krajni šslski svet na Ljubnem je nakupil volne in parhenta, iz katerega materijala so napravile učenke tukajšnje šole 11 parov zapestnih rskavcev, 9 parov, ovitkov na kolena in 23 parov ovitkov za noge. Čast in hvala vsem darovalcem !.
Zadnja perniila, d»šle v petek, 5. febr.
Nova ofenziva proti Srbiji.
„Augsburger .Postzeitung“ in „'Münchener N. Nachrichten“ priobčujeta,:! Kodanjska „Politiken“ poroča iz Petrograda: Napovedana avstro-ogrska, ofenziva proti Srbiji se, kajkpr se zdi, uresničuje. Kakor poroča „Rječ“, so se uvedli siloviti boji med krajema Milanova*? in Gradište. Zi dbnavtekega brega močno sestreljujejo Avstrijci in Srbi strelske jarke. Avstrijci so utrdili gore pri Jopanifcu in začeli obstreljevanje Tekije.
*
* *
Milanovac in Gradište sta dve manjši srbski mesti ob Donavi, izhodno od izlivaj reke Morave v Donavo, to je v kotu blizu srhsko-r umu n ško-bol parske meje.
Boji v Karpatih trajajo dalje.
Dunaj, 4. februarja.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Na Poljskem, in v Zalhodni Galiciji nobenih posebnih dogodkov.
Boji v Karpatih trajajo z nezmanjšano silo še
dalje.
Na zahodnem delu bojne Črte so bili sovražni napadi odbiti. Našim četam, ki so prodirale v srednjem gozdnatem gorovju, se je posrečilo tudi včeraj v novič pridobiti nekaj ozemlja ter ujeti nekaj sto Rusov.
Nemški uspehi pred Varšavo.
Gradec, 5. februarja.
Vojaški poročevalec JTagespošte“ poroča:
Nemci so dosegli zadnje dni’ ob Ravi in Bzuri (pred Varšavo) zadovoljive uspehe. Že več mesecev so se tam vršili’boji, ne da bi se vojna sreca bila odločilno nagnila na to ali na 'drugo stran.. Sedaj se je vojna usoda odločila in sicer ugodno za nemško armado. Domnevaj se, da so avstrijski uspehi v Karpatih uplivali na razvoj borbe pred Varšavo.
Uradno nemško poročilo.
Izhodno bojišče.
Berolin, 4. februarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
V	Izhodni Prusiji, južno od reke Memel (se izlivaj severno od nemške trdnjave Kraljevce v Izhodno morje) so bili manjši napadi Rusov dose-daj odbiti.
Na Poljskem severno od reke Visle so se vršile praske manjših mešanih čet.
Ob reki Bzuri južno od Sochaczeva je ogenj nemških Čet odbil ruski ponočni napad, pri čemur je imel sovražnik težke izgube.
Napad nemških čet izhodno od Bolirnova napreduje vkljub srditim protisunfcom Rusov. Število ujetnikov se množi.
Zahodno bojišče.
Berolin, 4. februarja.
Na bojni črti med Severnim morjem in Reimsom so se vršili le artilerijski boji.
Ponovni francoski napadi pri mestu Perthes so bili odbiti, pri čemur je imel sovražnik izgube. Severno in severno-zahodno od kraja Massiges (severr no-zahodno od Sdint Menehoulda) so napravile nemške čete včeraj napad, predrle z naskokom tri zaporedno ležeče sovražne črte strelskih jarkov in so se utrdile v francoski glavni postojanki v širokosti 2 km.
Vsi francoski protinapadi, ki so se nadaljeval! tudi po noči, so bili odbiti. Nemci so' ujeli 7 častnikov, in 601 moža, zaplenili 9 strojnih pušk, 9 manjših topov in mnogo gradiva.
Tudi je omeniti, da je bila v srednjih Vogezih prva bitka med nemšaimi vo|aki-smuči in francoskimi lovci za Nemce ugodna.
Pomorska blokada Anglije.
Berolin, 4. februarja.
Nemčija je izdala sledeči uraidni razglas:
1.	Vodovje okrog Velike Britanije in Irske, kakor tudi vodovje celega Angleškega kanala se s tem proglaša za vojno torišče. Od 18. februarja naprej s© bo vsaka sovražna trgovska ladfaj, ki se bo nahajala v tem vodovju, uničita, ne da bi bilo vselej mogočeT odvrniti posadki in pasažirjem pretečo nevarnost.
2.	Tudi nepristranske ladje so v označenem o-kolišu ;v nevarnosti, da bodo napadene, ker je angleška Vlada izdala dne 31. januarja povelje, da se zlorabijo nepristranske zastave in ker se slučajnostim v vojski ne more vsikdar izogniti.
3.	Plovba severno od Shettlandskih otokov, v izhodnem delu Severnegfa/ morja in ob nizozemski morski obali v širokosti najmanj 30 morskih milj n» ogrožena.
Rešeno moštvo ladje „Emden“
Berolin, 4, februarja.
Došlo je poročilo, da je poveljnik potopljene ladje „Emden“, kapitan Mücke, došel z rešenim moštvom v bližino mesta Hodeida na južno-zahbdni obali Arabije. Turške čete so Nemce z velikim veseljem sprejele. Rešena, posadka je neopaženo došla po nek! ladji mimo angleških in francoskih straž. Nemci so se nemoteno izkrcali v bližini neke francoske oklopne križarke.
Nepristranost Italije.
V	Rimu prevladuje mnenje, da pride kmalu do ministrske krize.. Salandra bo moral odstopiti, ako se javno in jasno ne izreče za nevtraliteto, Giollitti velja kot njegov naslednik.
Bolgarija na naši strani.
„Corriere deda Sera“ poroča o možnosti, da se Bolgarija na naši strani udeleži vojske.
umrlem gosp. Peter M e j a ö - u kroj aču :
se prodajo narejene obleke po jako ugodnih cenah.
Posameznim kupcem se nudi priliksi za celokupno prevzetje.
Priporoča se MARIJA MEJAČ Maribor, Stolna ul. 4.
Razglas!"
rgovina s špecerijo m z deželnimi pridelki :
¥ v« liki izbiri in po nizkih ceftth.
r~'s\	Srebrne ure z-. fante o<f 7 K
Celle, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim sub e gobe, vinski kamin in deželne pridelke po najvišjih dnevnih eenah Vedno sveže špece-tijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Srebrne ure damske od * K
¥sein sorodnik m, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je >aš dobri soprog, oče, stari oče itd., gospod
Srebrne verižice od K * 40 Sreb veriž re damske K 3-tiO Zla e damske ure od 2ti K
mijo Starki
imejiteij zlatega zaslužnega križca s krono, častni župan trga Sevnica, načelnik okr. zastopa, ravnatelj posojilnice, član okr. šolskega sveta in mnogo drugih korporacij itd.,
danes, dne 2. svečana 1915, ob 12. uri opoldne, previden s svetotajstvi za umirajoče, po kratki bolezni, v 73 letu s»o e starosti, končal stoje delapolao življenje.
Pogreb nepozabnega rajnika je bil v četrtek, dne 4. svečana 1915 ob 4. uri popoldne.
Sveta maka zadušnica se je služila v četrtek, dne 4. svečana 1915, ob 8. uri zjutraj, v župni cerkvi sv. Nikolaja v Sevnici.
V Sevnici, dne 2. svečana 1915.
Za vsako uro
Precisijske ure, Schafhansen, Zenith, Onega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
fmm Bure!
tirar, zlatomei* in očalar,
Tegetthofova casta 39. Prvi urar od glav. kolodvor?.
Znano Se» da se kupi
Jožefa Starki
žena
Neta Starki, roj. pl. Rukovina Anka Starki, roj. Kacjan
sinabi
Vnuki in vnukinje.
Ernest, Kristijan Rudolf
** raspollila na vsa atrai a ijpfslSsŠCWO trgovin» s pohiitvtu
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trs 6
sinovi
>ri Döiroznam diiurači ziaesliv. trgovin; as sano pa seni
mpaJg lađi prs v äobso
Sukneno bUg* »štofi za moške in dečku )
NivemodnS voin-i za ženske in dekleta,
K jncv* jše perilno blags za oblekr in bluze,
Platno beto In pisano za srajce in spodnje hlače,
8 ago z# postelje (n rjuhe, brez šiv« in ro&trace,
Sra[ e izgot v jene vseh velikosti za moške in ženske,
Pri dpasn-Rev veiìka Izbir, za prasi m iz črnega atlasa,
Zmiraj Rt-vostl robcev iz svile in sa prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo. s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih ',enah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre Jnostih. zatorej pošljem n» zahtevanje
Döbras kuharic*
ki »ažurne tudi vsa druga gospo-darsitacela, išče Blužbe na Spod->njem Štajerskem. Naslov: Štor, Urbanigasse 28, Maribor.
’ 'Bükuv las
se knpi kakor krclje, bukove go-rzde za posekati, ki dajo les za ržago, pa tudi za lastno uporabo, blizu železniške postale in blizu sage. — Ponudbe pod A. G. na upiavništvo.
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago,
K. Worsche Maribor
Gasposka ul. D.	(Herre&g. Dl
Organist
-oženjen, čigar bua je šivilja, želi takoj, ali v teku sp»mladi sprem» n ti službo. Vajen je voditi cecili-jansko pet e ter je izvrsten baritonist. Najraje bi nastop 1 kje, da bi imel kaj zemljišča. Naslov pri upravništvu Slov. Gospodarja pod „Organist“ 73 “
Dekla
pridna poštena, vajena vsakega dela se sprejme takoj pri gosp. Lešniku, umetni mlin F;am. 76
VsIikB zaloga üf, dfagm-nosfi, srebrnine in optičnih mi po üsoM osni.
Tudi na ciirolte. - Slustr. cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niklasta remont.-ura K S'50 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K	24’—
Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka niklasta	K	S' —
Poročni prstani	K	2'—
Srebrne verižice	K	2’—
Večletno jamstvo.
zajamčeno pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsied priporočite knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
N. Šoštarič Maribor,
GöS&ÖSka ulica S, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo mtonj.
Masi Bleilnger
Tlieod. Fehrenbach
Za žgan arno (podrobna lazpro-daja) se sprejme
blagajničarka
ki razume oba deželna jezika in zna zanesljivo računati. Vstop 15. februarja ali tudi poprej. Take, ki znajo postoj ati z regisrirnimi blagajnami, imajo prednost. Ponudbe je poslati na Simon Hutter sin, Ptuj.	70
Kmetijsko društvo v Višavi
Kupujem zlatnino in srebro.
« muffili	dnevni po skušnji
"S	>y^l«w	se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet
"	zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se
M (m ftfEr	lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah.
O	Prednosti teh ur: Prava železničarska Roskopf-
-ä Jf jy . »7K ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične C	if J/	*n štrapacne službe z novo konstrukcijo zbolijo § v	šala, dobila precizijski tek, posebej močne
”	ri °si> kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče
/ ‘J gji	7» 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi
1 11ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je za-I Jj'»{ ' ” War	varovana proti preveliki napetosti peresa, ob-
IIHHk^ t-l ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano še i miB|l 1 Jp Sjj z enim plaščem za varstvo zoper prah ter l|fišgty, p k a| se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. nBüffjyl. f 'Ss® Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke Mi L itSI cene in vendar dobrega teka uradno upeljale II W P:'i armadi in različnih železnicah. Prosim \	Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi
39	.	^	sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. —
•.	Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako
škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi ši. 4,
največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnine, razpošilja v vse dežele. — Specialist za boljše ure.
Viničar
s 4 delavskimi močmi se sprejme. Vpraša se pri J. Posch, trgovec, Maribor, Koroška cesta 20.	61
Stsnovtnie
z inventarjem vred se odia Cena 60 golginarjev. Več pove upravn.
in drugo enako blago priporoča čč. duhovnikom in cerkvenim predslojuištvpm ter i2 samostanom kakor tudi dragemu občinstvu staruzHana domača krščanska tvrdka
Franj«» Diichek,
lp@pr®i leDufiSk) s velur in meditar
I CSr@§ka litica ite. 21»	*
vj Priporočam vedno svežo in žgano kavo, jj ■* kakor tudi fino čokolado in kakao.
S
T-i Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga % in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna postrežba
Priden in zdrav učenec.
dobrih starišev in s primerno izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom Maksa Robiča v Središču.	81
JAts božično in novoletno sezono
Hupanjem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pridelke nsfviijih cenah
Auta Birkmaier
Maribor, Meljska ctsta29 (Meiimgerstr.)
Išče se v najem posestvo
z 6—8 oralov zemlje v bližini Maribora. Naslov- Haložan Urš., Lichting, St. Nikolaus in Sausai bei Leibnitz.	67
priporočamo trgovcem v nakup:
Raznih okraskov, svilnatega papirja	Cvetje za rože, žica, zlata pena, ja-
V vseh barvah, L rvam papir na eno	slice izgotovljene, podobice za jaslice,
stran v vseh barvah, kreppapir v vseh ,|gv	— rutke. —
barvah, barvani papir na dve strani	Božene in no-oleina dopisnice kakor
v vseh barvah, zlati in srebrni papir	tudi druge vrste po izredna nizkih
— sveče za drevo, čarobne svečice. —	^	--------cenah.--------: 
Cterlčar & Leskovšek Celle
Graški", ul. 7 Na debelo in drobno Rotovška ul. 2
Kolje za vinograd
kostanjeva (ciplje .o) iz močnega lesa, 2 m in 2 in pol m dodgo imam na prodaj 30.000 komadov. Vpraša se pri A. Marincu, Gomii-sko pri Celju.	72
Maribor
Odhod Maribor—Celovec
Brzovlaki j j Osebni vlaki
80 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 41 a°/0, proti trimesečni odpovedi po 43/«%- Obresti se pripisnjejo h kapitalu tW	1. januarja in 1. julija vsakega lota. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da" bi se njih obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
il 21 CS£>	(T® St 12?f	članom 'n sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 5'/f7o, na vknjižbo sploh po S1/,0,,, na vknjižbo in poroštvo po
Ä	J<S|'iJ 5s/«°/o in na osebni kredit po S%. Radaije izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema
in izplačuje denar.
Uradni ure
Pojasnila B2 dafajo
in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,p o influenci.
Kdo n&j jemlje Sirolin ?
1. Vsak, ki trpi na trajnem kašlju.	3. Vadušljivi .kaferim Sirolin znafno
Lažje je obvarovali se boiezni,nego jo zdraviti.	oiehča naduho.
X Osebe s kroničnim katarom bronhijev, 4. Skrofuzni otroci,pri katerih učinkujeSirolin ki s Sirolinom ozdrave.	t ugodnim vspehom na splošni pocufek.
—irRaBfi i
+ BASEL, j
torrefai Mipf.ni.nrt Mittr« Of trt fi***iu*j*n
Ktorsposis
##• J-* Thertj/r.
Vozni red na progah iužne železnice za Maribor.
Veljaven 1, Innussrla 191S do preklica*
Odhod Maribor				-I	bina j	
Brzovlaki		nr	Osebni vlaki			
2-501*	3-16j| 2-44	1 j 5-231	9-47	1*02	4-14	80? j
Dohod y Gradec						
3-50| 4'24| 3 51		1 1 7-09 1	11*31	2 49	5-54 Ilo — 1 *	
Dohod na Dunaj						
8.25	9-10 J8" 15| j 1 1-55		706|	j —	1 -	5-36 il
Odhod Duna			j -Maribor			
8‘2o| j 9-8-1 j 8"45| 1 110 80|;			—	—	|9-	1-20
Dohod v Gradec						
12 32|| 1-441 1 1-04		1 15-221	7-27	j 8-67	j 415 1 8 00	
Dohod v Maribor						
1-351| 2-53J 2 20		j j 7-39 j	9-56	12 30	1 7 06|| 11-091	
Odhod Maribor—Tr
Brzovlaki |~| Osebni vlaki
	S*03| 1 2-28 j j 5 "40j 8'13	7'S0j| 12*0|	
Dohod v C		lelje	
	4-l9|j 3 50 j j 7-35 |l0‘14	|l0-14| 2 lig	
Dohod v Ljubljano			
|5-55| 5 46 J fio-11112 45		|l2-55g 4 43 |j	
Ljubljana— Mariboi			
	1211 |j 11 • 261 Jl2"18|| 4 34	j 3-11 ! 621,1	
Dohod v Celje			
	1-681 j 1'14 j j 3 035 7 08	[ 5'40 ! 8-45||	
Dohod v Maribor			
	3 071 j 2 36 1 j 4"59| j 9"09j	j 7-41| jl0-38§!	
3-08! j I j 4
Dohod y Celovec
1 4-24J1 j j 6 26	1-51 ji 1-191
Celovec—	-Maribor
j 1-1-21J j J UK>5	2-40 7-55J
Dohod v Sp	. Dravograd
j i 35J 1 [jll-55	j 4-46 J 9-4811
Dohod v	Maribor
1 2-421 j 1 j 1-28	6-21j|ll-18||
—Budimpešta
Brzovlaki
I
Osebni vlaki
Dohod na Pragersko
j 3-19J j ji - 1 8-43		— J 8 30	
Dohod v 1		’tuj	
	o 5911 II 8'41 j 9 53	2-80 9 01J	
Ptuj -Maribor			
	11*56|| j jó 41| j 7 35	11 07 1 5-34 j	
Dohod na Pragersko			
	12-15|| j 1 6 12 1 8-02	— , 6 Olj	
Dohod v Maribor
1-20! I
6-57 9-09 [12-10 ! 7*41| |
* Številke, pri katerih je črta, pomenijo nočni čas.
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Maribora
r. z. z n, z.
m
ica Si. 6 fined Glavnim trgom In stolno eerkvif o),

Se debi v
vseh lekarnah
è k. il.

Denorni mmi spodnještaj. trgovstva in cbrtništua
r il o
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
frpisie-oipfü bredi tna zadruga v Celju
otvarja tekoče račune, eskompinje menice in knjižne ierjatve, prevzema zaveze, oskrbuje Inkas© in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.StermeckivCetjuiLSOO
=: Pišite po cenik. =
Edina	steklarska narodna irg*
Ma debel©;	Ma drobno!
© © a @ © ®
CELIE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanast® posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Majsolidncfia in točna postrežba.
POZOR
Kadi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni d«
$ Ustanovljeno 1880, prodaja se vse pod ìastno ceno. uSmiiQ7lj8ÜO 1800
Izdajatelj in založnik: Konsorcii „Straža."
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
iTisk tiskarne sv, Cirila v Maribora.