Iz dnevnika učitelja Rogača Niso še utihnili zvonovi zmagoslavnih dni, ko je narod praznoval uresničenje stoletnih želj voditeljev naroda, in niso bila še sneta bandera in zastave, ki so vihrale na vseh koncih in krajih mile domovine, ko so že mili domovini zidali trdnejše in častitljivejše temelje v dvorcu resnice in pravice. Od prvega udarca nove zgodovine je zasedalo zastopstvo pohlevnega ljudstva in narod si je po njih sam sebi koval svetlejšo in milcjšo bodočnost. In besede, ki so jih goyprili požrtvpvalni vodniki, je pQ>;zel. ves.narod, da je bjla to resnična in samonikla njegova volja. Milo so doneli ^vp-ricjvi. in vihrale zastave in narod se je klanjal novi slavi in ^lesteči usodi mile domovine, ki je plavala v varnih ^okah njegovih varuhov. Besede njegovih voditeljev so pre;rodile vas in mesto, so se porodile v čistem viru očiglednih koristi, in oznanila moči in slave so drhtela iz kraja v kraj, od encga konca do movine do drugega, s hriba v dolino in v breg in. v polje, in naznanjala vsakomur, da je prisel čas pravice, ki se je spočela v vrstah hjegovih prvoborilcev. Sreča domovine pa je zahtevala pred vsem srečo narodne šole in njencga učitelja. Tema je bila posvečena največja skrb narodnega zastopstva, ker ie vrag v letih lakote obilo zasejal na rodovitno prosvetno in šolsko polje. , -,.!,. , Jernej Tolkač, narodni zastopnik in prckupčevalec na drobno in debelp, znaipeniti izvedenec za prosvetna vprašanja, vzgojna in učna načela, jc predložil visoki zbornici za- konski osnutek za sodobnejši pouk in demokratizacijo šolske uprave: § 1. Šola je ljudska ustanova, ki naj služi volji naroda, izraženi v njegovem zastopstvu. Zastopstvo ni dolžno nikomur odgovarjati za ukrepe pedagoške ali upravne narave. § 2. Ker je večina naroda oratarskega stanu, se bo šola preobrazila v pripravljalnico za poljska dela.Pouk naj bo praktičen, teorija naj se opušča. Goji naj se starinski duh pradedov in s posebnim uvaževanjem uporablja njihovo poljsko orodje. Modernizacija je škodljiva kmetskj miselnosti in napredku vasi. § 3. Učitelj je odgovoren krajevnemu šolskemu odboru, ki ga imenuje narodno zastopstvo. S tcm pride do ižraza demokratizacija našega šol^tva. Učitelje nastavlja, povišuje in odstavlja ali upokojuje krajevni šolski odbor. § 4. Uvaja se celibat. Učiteljice se uniformirajo, obleka iz črne raševine, tesno zapeta 1 cm pod brado. Dolžina krila do gležnjev. Prekrški se kaznujejo po zakonu o nemorali. § 5. V svrho višje demokratizacije in lepših vzgojnih uspehav, se uvaja nadzorstvo učencev nad učitelji. Siba se pa more uporabljati po mili volji, če ne ugovarjajo starši. § 6. Plača je v riaravi. Določil jo bo krajevni šolski odbor z ozirom na zanesljivost in pripadnost učitelja. V slabih letinah se more črtati in naj živi učitelj na svoje stroške. Zakonski osnutek, ki je bil plod vsestrariskih prerešetanj, je bil s smehom in ploskahjem soglasno sprejet. Tako se glasi uvod v dnevnik učitelja Rogača. 2al je zob časa razrušil mnogo dragocenih in koristnih spominov, pa je tudi močno razdejal dnevnik ubogega učitelja Rogača. Ohranilo se je samo še nekaj naslednjih li- stov, ki so bili edina zapuščina po njegovi prerani smrti. Mlad je končal svojo bogato življenjsko pot. Ponedeljek, dne 13. oktobra nekega leta. Danes se je oglasil v šoli kmet Matevž Sirota v zadevi sina Jurija, ki obiskuje 4. razred. Pozval sem ga namreč, naj opraviči sinove zamude, ker fanta 14 dni ni bilo v šolo. Oče Matevž se v smislu in pravem pomenu demokratizacije šole ni opravičeval, samo je naznanil, da je sina doma sam vzel v uk, ker je v šoli premalo uporabnega kmetijstva, kakor ga zahteva slavni § 2. slavne šolske zakonodaje. Starši da so napravili nepreklicen sklep, da bodo v času poljskih del sami izobraževali otroke, pozimi, pa naj v božjem imenu, hodijo v šolo. Torek dne 14. oktobra n. 1. Da mi ne bodo očitali pomanjkanja uporabnega kmetijskega pouka, sem danes obravnaval učno enoto »Spravljanje in shranjevanje gomoljev in korenstva«. Ta moj sklep je še posebno podžgal gospod župan z zahtevo, naj vendar enkrat na njegovem polju zadostim učnim načrtom. Tako sem peljal otroke na županovo njivo, kjer smo spravljali krompir na vozove. Pri tej priliki sem hotel omeniti o krompirjevih boleznih, pa je gospod župan zakričal, da je njegov krompir zdrav in da naj hitro pobiramo. Otroci pa so se tega posla kmalu naveličali in so polegli za mejo in brali šolske knjige, drugi so kamenjali vrane in zmerjali ljudi, pa jih nisem mogel posvariti, da ne bi zaostajal s krompirjem. Ker se gospod župan ni hotel zameriti staršem, jih ni priganjal k delu in sem končno pobiral sam. Sreda, dne 15. oktobra n. 1. Točno ob 8. uri je vstopila Čenčarjeva Uršika, kot predsednica društva »Dobrih žena«, v spremstvu tajnice Agate Korenove. Vložili sta uradno pritožbo proti učiteljici Marjeti Pokoren, ker se ji je pri pouku odpel zgornji gumb. Prijava je bila zaključena: Iz vsega navedenega je razvidno, da je učiteljica Marjeta Pokoren v nravstvenem oziru skrajno lahkomišljena in da šolsko vodstvo ne posveča dovolj pažnje moralni vzgoji otrok. Pričakujemo primernih ukrepov, da se zadosti užaljenemu moralnemu čutu. Četrtek, dne 16. oktobra n. 1. Uradna inspekcija. Zasliševanje učencev v zadevi učiteljice Marjete Pokoren in tuuradnega šolskega vodstva. Petek, dne 17. oktobra n. 1. Petek pomehi slab dan. Takšen nesrečen dan sem imel jaz danes. Vrag si ga vedi (pomotoma sem izustil to grdo kletvico), kako šem zašel od vseh strogo začrtanih predpisov in vsakodnevnih kmetskih uporabnosti na razgovor: Boj Jugoslovanov za osvoboditev in zedinjenje. Poslušali so z odprtimi usti. In potem, desetkrat sem moral povedati kaj je svoboda. Da razlikujemo narodno, versko, osebno svobodo, svobodo govora, dela v šoli. Ne vem ali so razumeli kaj je svoboda. Prvič so slišali to nevarno besedo. Bili so bolj mirni kot sicer, čeprav nisem demokratizacije šole prav nič oviral. Vendar se bojim ... Sobota, dne 18. oktobra n. 1. Danes je prišlo k pouku tudi kakgnih K) staršcv, kar jim dovoljuje zakon. Mirno so stali zadaj iti poslušali. Jaz sem govoril o Iepoti naše vasi, o dobri nravi našega kmeta, posebno vodstva, mogočno in zanosito sem poudarjal kmetski duh našega naroda. Stali so in čakali. Končno pristopi k qieni očanec Puntar in pravi: »Včeraj ste pripovedovali nckaj drugega. Fant je bil ves navdušen, pa smo še mi prišli.« Jaz sem zajecljal nekaj o predpisih, vzornih učnih načrtih in demokratizaciji šolstva. Globoko in presunjen me je pogledal in odšel. Tiho so odšli za njim, kakor da je pogreb. Nedelja, dne 19. oktobra n. 1. Potem smo imeli obravnavo žamiud. Kmet Sirota je prišel y zadevi sina Jurija, ki sem ga po 14dnevni odsotnosti klical v šolo. Bil je jezen, ker smo izvajali uporabno kmetijstvo na županovi njivi in ne na njegovi, zato me je krepko nahrulil. Ponižno sem se zagovarjal, da je bila moja dožnost otroka klicati v šolo. Odbor me je končno kaznoval z odvzemom plače za en mesec, ker ne vršim službe v kmetskem duhu in po demokratičnih uredbah. K sreči sem nekoliko bolan. Mislim, da bom kmalu umrl. Duje Budak.