Leto XXVII	Ljubljana, september 1985
' ~
fcUata* ptečaag v gele'
9 URADNI LIST
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENU3 Letnik 1/1L l	v Llubljant dn« 13. oktobra 19*5	| Številka 4-3.
VSEBINA:
300. UroUb* o ustanovitvi Gradbeno direkcij# Slovenijo (GRADIS).
3t>t. Uredb« o ustanovitvi driamog* gozda egi ln lesnega lndu-»triJakega podjetja >LKS<.
Uredbe, odredbe in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije
300.
Uredba
» ustanovitvi Gradbene direkcije Slovenije (GRADIS) Člen 1.
Za načrtno Uvajanje gradbenih dol v Sloveniji ter “jih tehnično ln komercialno nadzorstvo so ustanavlja i‘ri ministrstvu za gradnje Gradbena direkcija Slovenije (GRADIS) o oedelem v Ljubljani
Delovno območje GRADIS-a je vse ozemlje federalne Slovenije. Na povabilo druge federalne vlade lahko prevzame OKADIŠ tudi naročiU zunaj Slovenije, če je lo v akladu z občimi državnimi Interesi
Člen 2.
Namen ORADlS-a je dvigati gradbeno gospodarstvo ^ovenijo glede gradbene ekonomije, kakovosti Izvrženih rlel, organizacije gradbenih- del ter skrbeti za pravilno ravuanje z delavstvom in za “*“***Klt*"u »Uokov-°ega kadra.
Člen 3.
V pristojnost GRADIS-a spada:
a)	upravljanje podržavljenih gradbenih podjetij;
b)	ustanavljanje tpložnlh ln specialnih gradbenih Podjetij, podružnic in gradbenih vodstev ter delavnic Gradbenih (n sorodnih strok, kolikor ao potrebne za po-Polno izvajanje gradbenih det;
c)	jeli nično In komercialno nadzorstvo, usmerjanje koordiniranje dela posameznih gradbenih podjetij,
Podružnic;
. č) načrtno organiziranje ln Izvajanje velikih javnih del v Sloveniji;
d)	.načrtno razmeščanje materialnih ln živih sredstev Za izvajanj« Javnih gradbenih del.
Člen 4,
. Kot podjetnik nastopa GRADlfrfrot samoetojna pbav-h® oseb«, ki posluje po občih trgojaklft načelih. Določila ^kous o državnem računovodstvu zaoi am valiaiiz
. Xf *»#
302.	Odločba o materialnih ln proccsualuih rokih v poslovanje aodičč.
303,	Izvolitev sodnikov la prieednikovi oktajnih sodišč v Ljub. liani la v Mariboru.
804. začasni Imenovanja v pravosodni sluibL
Člen 5.
Osnovna glavnica GRADIS-a jo:
a)	10,000.000 dinarjev, ki jih potoži Narodna vlad« Slovenije;
b)	vrednost celotnega inventarja GRADIS-a.
Člen 0.
GRADIS vodita direktor in upravni svet, ki ju imenuje minister za gradnje. Direktorju se dodelila tehnični in komercialni pomočnik, postavi Ju minister za gradnje na predlog direktorja. Upravni svet sestavljajo polog direktorja in obeh pomočnikov upravniki posamezml gradbenih podjetij, ki Jih poslavlja minister za gradnji na predlog direktorja, zastopnik ESZDNJ in člani, ki jih posebej imenuje minister za gradnje, vendar števili članov upravnega sveta no smo presegali števila 10 Upravni svet določa smernico udejstvovanja GRADIS-a
Člen 7.
V Imenu ORADIS-n se pravnoveljavno zavezujeta i kolektivnim podpisom direktor in eden izmed njeeovil pomočnikov ali posebej za to pooblaščeni nameščenci
GRADIS*.
Člen 8.
GRADIS ima svoje posebno računovodstvo in revi. zijski oddelek. Ureditev računovodske službe,, notranji ustroj GRADIS-a ln poslovanje predpiše o pravilnikom minister za gradnje na predlog upravnega sveta
Člen 9.
GRADIS je pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva za gradnje. S čistim dobičkom GRADISa razpolaga Narodna vlada Slovenije.
Člen 10.
Ta uredba velja od dne objave.
Ljubljana dne 4. oktobra 1045.
Predsednik
Minister za gradnje:	Narodno vlade Slovenije;
Dr. Miha Kajuti* % l	Boris Kidrič s. r.
štev. 328
Gradis ob 40 jubileju
Gradis je svojo 40-letnico pričakal kot zdrava in trdna asociacija delavcev, prežetih z najboljšimi tradicijami slovenskega gradbeništva, osveščenih glede bistvenih ciljev in poti nadaljnjega razvoja in globoko prepričan v temeljne vrednote, na katerih smo Zgradili osebnost podjetja.
Ta trdnost, ki se dokazuje tudi z rezultati tekočega poslovanja, zaupanjem investitorjev pri izvajanju trenutno največjih projektov doma, naši prisotnosti v tujini, je dokaz o t pravilnosti naših opredelitev v preteklosti in plod trdnega dela tistih tisočev delavcev, ki so najboljša leta svoje ustvarjalnosti neločljivo povezali z Gradisom.
Nam, ki t>b jubileju s ponosom govorimo o rezultatih teh '40 let, temelječih na bogati dediščini in lastnem delu, ostaja zavest in dolg, da predvsem z opiranjem na lastne moči, trdim delom in pravilnimi odgovori na izzive današnjega in jutrišnjega dne, ohranimo to trdnost in ta ugled.
Slovensko in jugoslovansko gradbeništvo in z njimi Gradis, je zadnjih nekaj let doživljal krizo tudi kot posledico širših ekonomskih in družbenih razmer, v katerih živimo. Ta okoliščina in spoznanje nekaterih lastnih napak in slabosti na prehojeni poti sta nam spodbuda, da z nadaljnjim delom naše mesto in sloves potrdimo in utrdimo.
Franc Kositer, predsednik PO G1P Gradis
K.________________________/
2 — GRADISOV VESTNIK		
Komisija za podelitev Gradisovih nagrad je odločila					—N
Med tozdi najboljša Gradbena operativa Ljubljana, sledita GE Celje in LIO Škofja Loka ________________
Dvanajst nagrad posameznikom — Več o nagrajencih v naslednji številki
Komisija za podelitev Gradisovih nagrad in diplom je končala svoje delo in pripravila predloge dobitnikov. V primerjavi z lanskim letom, je letos bilo s strani tozdov posredovanih nekoliko več predlogov, vendar se kljub temu nekateri tozdi še vedno mačehovsko obnašajo do Gradisovih nagrad in ne posredujejo niti predlogov, drugi pa zamujajo s predlogi, kljub temu da je razpis bil objavljen že aprila meseca in s tem otežkočajo delo komisije.
Gradisove nagrade in diplome se podeljujejo za izredne dosežke, uspehe oziroma rezultate pri delu posameznih delavcev, skupin delavcev, tozdov ali delovnih skupnosti, če je njihovo delo odločilno vplivalo na izboljšanje poslovanja delovne organizacije, na njeno boljšo organiziranostma poglabljanje samoupravnih odnosov, na uspešno vključevanje delovne organizacije v integracijske'procese v gradbeništvu, na dvig delovnih in'življenjskih pogojev in na vse ostalo, kar je vplivalo na boljši ekonomski položaj in afirmacijo delovne organizacije Gradis.
Gradisove diplome najboljšim tozdom se podeljujejo po naslednjih kriterijih:
—	uspešnost poslovanja merjenih s P ER L A kazalniki, kar pomeni — produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in akumulativnost,
—. rast in razvoj tozda — upošteva se rast dohodka v preteklem letu in prvem polletju tekočega leta, kakor tudi odklon v primerjavi z grupacijo po kazalniku — dohodek na pogojno uro. Tako izračunana rast se primerja s predvidevanji glede srednjeročnega plana in upoštevajo odstopanja,
—	uspešnost pri inventivni dejavnosti — upošteva se število koristnih predlogov, racionalizacij, število prijavljenih inovacij, samoupravna organiziranost inventivne dejavnosti v tozdu, samostojnost inventivne komisije v tozdu, priznanje za prijavljene patente, pomembnost racionalizacije za tozd,
—	uspešnost na področju varstva pri delu — upošteva se primerjava števila ur izostankov zaradi nesreč pri delu ter ugotovitve inšpekcijskih organov s področja varstva pri delu,
—	družbenopolitična dejavnost, prizadevanje na področju kulturnega in športnega delovanja, poglabljanje samoupravnih odnosov in usklajenost samoupravnih aktov,
—	uspešnost na področju izobraževanja — upošteva se število kandidatov, ki so obiskovali razne izobraževalne tečaje in druge tečaje za izpopolnjevanje sposobnosti za delo,
—	uspešnost na področju družbenega standarda — upošteva se organizacija prehrane in nastanitve, zdravstvena in socialna varnost itd.
Letos Gradisove diplome prejmejo:
I.	diploma tozd Gradbena operativa Ljubljana, ki ima po oceni kriterijev 1016 točk
II.	diploma tozd GE Celje, ki ima 996 točk
III.	diploma tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka, ki ima 951 točk.
Ostali tozdi so se razvrstili takole:
4.	GE Maribor 895 točk
5.	GE Koper 836 točk
6.	GE Nizke gradnje Maribor 829 točk
7.	Kovinski obrati Maribor 780 točk
8.	Strojno prometni obrat Ljubljana 767 točk
9.	Obrat gradbenih polizdelkov 747 točk
10.	GE Ravne na Koroškem 725 točk
11.	Biro’za projektiranje Maribor 702 točk
12.	Kovinski obrati Ljubljana 646 točk
13.	GE Jesenice 632 točk
14.	GE Gradnje Ptuj 611 točk
15.	Biro za projektiranje Ljubljana 527 točk
16.	Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana 491 točk
17.	Inženiring 352 točk
18.	Interna banka 233 točk
19.	Uprava delavskih domov Ljubljana 212 točk
Med predlogi za Gradisove nagrade se je komisija, na osnovi kriterijev iz pravilnika, odločila za naslednje naše delavce:
1.	Andreja ČERNIVEC, gradbeni tehnik — GE Nizke gradnje Maribor
2.	Slavko BERLIČ, delovodja — GE Nizke gradnje Maribor
3.	Ela ZDOVC, finančni knjigovodja — GE Celje
4.	Anton RAJK, strojni tehnik — GE Maribor
5.	Marjan ŠAFARIČ, gradbeni tehnik — GE Maribor
6.	Marjan GOLC, delovodja — GE Jesenice
7.	Ludvik RUDOLF, delovodja — GE Ravne na Koroškem
8.	Ivan RAMOVŽ, voznik — Strojno prometni obrat Ljubljana
9.	Anton LESJAK, strojnik — Strojno prometni obrat Ljubljana
10.	Slavko MAJCENOVIČ, strojnik in kopirant — Biro za projektiranje Maribor
11.	Ivo KOMAR, elektro tehnik — Delovna skupnost skupnih služb Ljubljana
12.	Janez ČOH, delovodja — DE-Frankfurt am Main —ZR Nemčija
Nagrade in diplome bodo podeljene na 9. redni seji delavskega sveta Gradisa, ki bo I. oktobra letos. Nagrajence bomo predstavili v naslednji številki Gradisovega vestnika.
Dobitnikom nagrad in diplom čestitamo!
Anita Kotnik
_____J
Tozdove proslave bodo zaključene do 29. novembra
Po osrednji proslavi jubileja, 40-letnice Gradisa, ki bo 5. oktobra v Kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani, bodo sledile proslave po tozdih, razen proslav tozda GE Maribor, ki je bila že 27: septembra in OGP, ki je bila 4. oktobra.
Do zaključka redakcije in oddaje materialov v tiskarno, niso bili še znani datumi proslav v vseh tozdih. Objavljamo tiste, za katere smo uspeli zvedeti datum proslave:
10.	oktober — Delovna skupnost skupnih služb
11.	oktober — Lesno industrijski obrat Škofja Loka
11.	oktober — Kovinski obrati Maribor
12.	oktober — skupna proslava mariborskih tozdov za zunanje goste
15. oktober — Celje
18. oktober — Koper
18. oktober — Strojno prometni obrat
22.	oktober — Celje za zunanje goste
23.	oktober — skupna proslava za upokojence Gradisa v Ljubljani
24.	oktober — Inženiring za zunanje goste
25.	oktober —- Gradnje Ptuj
25. oktober — Kovinski obrati Ljubljana
JI. november — Celje	,
14.	november — Ravne na Korošcem
15.	november — Jesenice	C. P.
^ težavnih razmerah in v času pred kongresom imajo družbenopolitične organizacije odgovorne naloge.. • Z leve proti desni: Dušan Gačnik, Janez V o-dopivec in Alojz Hraščanec
Sposveta DPO v Ankaranu
Smo na dobri poti
Trud se obrestuje Samokritično pretresli tudi slabosti
V vsakoletni načrt dela družbenopolitičnih organizacij in Izobraževalnega ^entra Gradisa je zadnja leta kot nekakšna stalnica vključen dvodnevni izo-braževalno-posvetovalni seminar. Udeleženci so vselej sekretarji osnovnih °rganizacij SK, predsedniki osnovnih organizacij sindikata in ZSMS, predsednika akcijskih konferenc OOZK in ZSMS ter predsednik konference sindikata, predsedniki delavskih svetov iz tozdov, delovnih skupnosti in predsedniki delavskih svetov iz tozdov, delovnih skupnosti in predsednik delavnega sveta DO, nekateri strokovni, vodstveni in vodilni delavci, v izobražencem delu pa kot gostje zunanji sodelavci, med katerimi najdemo imena <lveljavljenih družbenopolitičnih delavcev v občini in republiki.
Letošnji tak posvet je bil 13. in 14. 5cPtembra v Gradisovem počitniškem domu v Ankaranu. Kot gostje s° letos poleg sekretarja republiškega odbora sindikata gradbenih klavcev Slovenije Štefana Praznika s°delovali še glavni urednik in di-j^ktor Delavske enotnosti Dušan Pačnik ter strokovna delavca RS j~SS Jože Sintič in Brane Mišič. Njihova izvajanja so bila nekak uvod v razpravo na teme Naloge DPO v Predkongresnem obdobju, Uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije v državi, republiki in naši delovni organizaciji |ar Nadaljnje izgrajevanje in uveljavljanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela.
»Domač«, zelo delaven del pojeta je bil namenjen pregledu potovanja delovne organizacije kot celote v domovini in tujini, pregledu P°slovanja po posameznih'tozdih er vzrokih oziroma vplivih na boljše °ziroma slabše gospodarjenje kot *udi zavesti o nujni poživitvi družbenopolitičnega dela na vseh ravneh *n°traj Gradisa in tudi zunaj de-°vne organizacije.
Posebej je treba omeniti misli
predsednika kolegijskega poslovodnega odbora Gradisa inž. Franca Kositra. Spregovoril je o nalogah in usmeritvah politike, ki je v naši delovni organizaciji že dolga leta stalna praksa — o politiki opiranja na lastne moči. Poudaril je, da je edino pravo merilo našega danes in jutri naša poslovna uspešnost! Jasno je razmejil, kaj so družbena prizadevanja, paketi ukrepov in pogoji gospodarjenja na eni strani in kaj naše dolžnosti ter kje učinki naših lastnih prizadevanj.
Ko je govoril o ciljih, ki smo si jih skupaj zastavili/ ni prezrl niti uspehov niti slabosti, prav slednje oziroma odpravljanje le-teh pa naj bi pomenile glavna torišča dela tako aktivistov družbenopolitičnih, organizacij kot delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Zapisali bomo še skupno opredelitev iz tistega dela razprave, kjer je bilo govora o (ne)delu, brezbrižnosti nekaterih oziroma o takoimenovani lažni solidarnosti. Obveljalo je: Dajmo ljudem možnost, da opravljajo tisto delo ki jih veseli, in tudi možnost, da se izkažejo. Če se ne želijo ali nočejo, jih odslovimo!
G. B.
Zmaga ekipe Gradisa na republiškem tekmovanju gradbenikov
Letošnje 11. republiško proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije je bilo 22. junija v Ljubljani, v organizaciji Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev. Tekmovanje je tako kot vsa leta potekalo v petih panogah v katerih so nastopili: zidarji, tesarji, odrarji, železokrivci in ierjavovodje.
Ker je bil Gradis lansko leto organizator zveznega tekmovanja gradbenih delavcev Jugoslavije, se je letošnja ekipa dobro pripravila tudi za republiško tekmovanje. Uspeh ni izostal, saj smo osvojili prvo mesto pred SCT, Stavbarjem, Konstruktorjem itd. Zelezokrivski par je osvojil prvo mesto, tesarja sta bila druga, zidarja in odrarja tretja, žerjavovodja in signalist pa sedma.
Železokrivca sta se z zmago uvrstila v slovensko ekipo, ki je 21. septembra nastopila na 17. zveznem tekmovanju gradbenih delavcev v Kragujevcu in prepričljivo osvojila prvo mesto. Skupnem uspehu sta veliko pripomogla tudi gradisova železokrivca, ki sta zasedla tretje mesto.	a	C. P.
-	v
Gradisu je bila podeljena listina ZS Jugoslavije
V letu ko Gradis slavi 40-letnico obstoja je za nami tudi 35 let samoupravljanja, saj je bil ravno na gradisovem gradbišču v Kidričevem ustanovljen prvi delavski svet v jugoslovanskem gradbeništvu. Bilo je to 17. januarja 1950 leta. Prvi delavski svet podjetja pa je bil ustanovljen nekaj mesecev kasneje, točneje 21. oktobra 1950 leta.
Poletu 1950smo25-krat volili delavski svet, kar pomeni, da je preko 20.000 delavcev šlo skozi šolo samoupravljanja. Osnova samouprave pa je aktivno delo družbenopolitičnih organizacij in v prvi vrsti sindikata in ravno sindikat Gradisa je v jubilejnem letu prejel visoko priznanje listino s plaketo ZSJ, ki mu ga je podelila ZS Jugoslavije. Bilo je to 8. maja letos v Beogradu.	.	C. P.
GRADISOVI TOZDI V JUBILEJNEM LETU
Združeni v tozdu Gradbena operativa Ljubljana
Kar dolgo smo v Gradisu pripravljali združitev treh tozdov v enega in sicer GE Ljubljane, GE Ljubljane okolice in Železokrivnice v tozd Gradbena operativa Ljubljana. Šele potem ko so ekonomske kategorije nedvoumno pokazale, da bo v novem združenem tozdu večja ekonomičnost in večja produktivnost ter večja konkurenčnost na trgu, boljša organiziranost, in ne nazadnje večja socialna varnost zaposlenih, je stekla akcija za združitev.
Referendum o združitvi je bil uspešno opravljen 14. decembra lani, tako da smo v letošnje leto stopili z nekoliko spremenjeno organizacijo. Učinki združitve so vsekakor pozitivni. Enotno je urejena politika nagrajevanja — od osnovnih OD in prejemkov —terenski dodatek, ločeno življenje, znižane dnevnice itd., do enotno urejene prehrane in bivanja v samskih domovih.
Da je združitev bila upravičena kažejo tudi ekonomski kriteriji, ki se uporabljajo za podeljevanje Gradisovih priznanj najboljšim tozdom, po katerih je ravno tozd Gradbena operativa Ljubljana zbral največ točk in s tem zasedel prvo mesto med gradisovimi tozdi.	q p
Galerija — največji objekt na avtocesti Naklo—Ljubljana
Gradnja sodobnih prometnic sodi v prioritetne naloge našega razvoja, vendar je tempo gradnje v največji meri odvisen od posojil tujih bank, teh pa je zadnjih nekaj let bore malo, zato se pri nas tudi ne moremo pohvaliti z večjim številom sodobnih štiripasovnic.
Zadnja, ki smo jo zgradili je del bodoče transjugoslovanske cestne povezave —bolj poznane pod imenom Avtocesta bratstva in enotnosti -in sicer odsek med Naklim in Ljubljano. S večana otvoritev je bila 21. junija, ko je trak prerezal predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner m čestital vsem načrtovalcem in graditeljem.
Med graditelji je bil tudi Gradis, ki je zgradil najzahtevnejši objekt na vsej trasi avtoceste —galerijo ali pokriti vkop v Šentvidu pri Ljubljani z vsemi ostalimi spremljajočimi objekti.
Drugi gradisov objekt na avtocesti pa je most čez Kokro pri Kranju. Značilno zanj je, da so pri njegovi gradnji bili uporabljeni dosedaj največji prostoležeči prednapeti armirano betonski nosilci v dolžini 52 metrov. Daljših nosilcev v Jugoslaviji doslej ni montiral nihče.
C. P.
Kaj nam je prinesla prevedba delokrogov
Tudi v Gradisu so bili OD ob polletju realno višji
V drugi polovici avgusta so bili že znani podatki, ki jih je zbrala Služba družbenega knjigovodstva, o osebnih dohodkih, ki smo jih v prvem policij11 izplačali v Sloveniji. Čisti osebni dohodki, ki smo jih v SR Sloveniji zaslužili v prvem polletju, so bili realno za 4,2 odstotka višji kot tisti iz lanskega prvega
polletja.
Slorenski statistični zavod pa je objav* da je povprečni čisti OD, ki so ga zaslužili v Sloveniji junija letos in izplačali julija znašal 49.690 dinarjev in je bil za 91,2 odstotka višji od onega v lanskem juliju. Najvišji povprečni OD so izplačali v družbenih organizacijah in skupnostih in sicer'64.724 dinarjev, v izobraževanju in kulturi je znašal 62.193 dinarjev, v financah 58.491, v gozdarstvu 57.795, v prometu in zvezah 51.487, v zdravstvu in socialnem varstvu 50.504, v družbeni obrti 49.681, v trgovini 48.075, v vodnem gospodarstvu 47.086, v družbenem kmetijstvu 45.637, v gradbeništvu 43.578 in v gostinstvu in turizmu 43.024 dinarjev.
Povprečni osebni dohodek izplačan v Gradisu julija letos je znašal 43.415 in je bil malenkost pod pov--prečjem gradbeništva.
Osebni dohodki so se realno najbolj povečali v vodnem gospodarstvu in sicer za 8,8 odstotka, v stanovanjski in komunalni dejavnosti za 8,4, v zdravstvu in socialnem varstvu za 7,6, v izobraževanju in kulturi za
6.8,	v gostinstvu in turizmu za 6,7, v gozdarstvu za 5,6, v družbenih organizacijah in skupnostih 'za 3,5, v gradbeništvu za 3,2, v industriji za
2.8.	Le v družbenem kmetijstvu so se v tem obdobju realno osebni dohodki znižali za 0,2 odstotka.
Julija smo v Gradisu le storili korak naprej na področju nagrajevanja, korak, ki je bil predviden naj-
prej za marec, potem pa za maj. Ker smo v Gradisu v zadnjih letih navajeni na manjše in drobnejše korake, je tako bilo tudi z nagrajevanjem’ Prevedba delokrogov oz. sistem dam-daj je bil potrjen na referen- j dumih julija. S prevedbo so posa-, mezni delokrogi pridobili od 21 do i 28 odstotkov točk več. Ob dvigu, akontacijske vrednosti točke z 90 para na 1 dinar in ob nekoliko večjem številu ur julija meseca, so znašali povprečno izplačani OD avgusta v Gradisu 58.873 dinarjev, kar je za 35,6 odstotka več kot julija. Takšno povečanje so omogočili dobri poslovni rezultati v prvem polletju, kakor tudi obeti glede angažiranosti do konca leta. Podatek o OD skupaj s prejemki (terenski dodatek, ločeno življenje, znižane dnevnice, nadurno delo itd.) pa je še obetav-nejši, saj so bili izplačani v povprečju v višini 64.364 dinarjev.
Z omenjeno prevedbo smo v Gradisu uspeli ustaviti nekajletno padanje realnega osebnega dohodka in kar je bilo bolj zaskrbljujoče, odpraviti zaostajanje naših osebnih dohodkov za dohodki v gradbeništvu, ki pa so bili že itak nekaj let na repu osebnih dohodkov v Sloveniji.
Podrobnejše analize o tem, kaj nam je prinesla prevedba delokrogov bodo narejene v strokovnih službah, prva informacija in ocena pa je vsekakor pozitivna.
Gradis na TV oktobra in novembra
Sponsorstvo vremena bodo zamenjale dvominutne
reportaže	_
V programu reklamno-propagadnih akcij ob praznovanju 40-letnice Gradisa je bilo najmočnejše opredeljeno naše sodelovanje s televizijo. Dva meseca se je na TV zaslonih pred dnevnikom pojavljal znak Gradis 40, septembra smo sponzorji vremenske napovedi, oktobra in novembra bodo na sporedu dvominutne reportaže, imamo pa predvidena tudi dva Zrna.
Dvominutne reportaže bodo na sporedu vsak petek pred filmov, to jc okrog 21. ure. Reportaže si bodo sledile v naslednjem zaporedju:
4. oktobra — splošna predstavitev Gradisa,
11. oktobra — energetika,
18. oktobra — gradnja industrijskih objektov 25. oktobra — premostitveni objekti,
1. november — splošna predstavitev Gradisa,
8. november — predstavitev dejavnosti naših obratov,
15. november — premostitveni objekti,
22. november — energetika,
29. november — ponovitev prve reportaže — splošno o Gradisu. C. P*
S 7. in 8. seje Odbora za načrtovanja
Rebalans plana za tozda Inženiring in Gradnje Ptuj
Težave tudi v obeh kovinskih obratih. Zaloge danes veliko stanejo _________________________________
Osrednja točka obeh zadnjh sej Odbora za načrtovanje in delitev dohodka 7. seja je bila 3. septembra, 8. seja pa 24. septembra—je bilo polletno potočilo tozda Inženiring in DSSS ter predlog rebalansa plana za tozd Inženi-titig. Slednji je zašel v težave iz več razlogov, katere sedaj ugotavlja komisija odpravljanje motenj v poslovanju. Dva poglavitna razloga ležita v nezdru-tevanju sredstev s strani nekaterih tozdov, za katera smo se dogovorili v letošnjem gospodarskem načrtu in v neplačevanju faktur. Tozdi največkrat zavlačujejo s plačevanjem preko dogovorjenega roka, številne fakture pa so ostale sporne in zato seveda neplačane. To je v Inženiringu povzročilo pre-ccjšen izpad dohodka najemanje dragih posojil z visokimi obresti in potrebo Po rebalansu plana. Na izgubo je vplivalo tudi večje število oddanih ponudb doma in v tujini, saj je tudi konkurenca vse večja.
Delegati tozdov so pokazali preboj razumevanja za reševanje nastalih problemov v Inženiringu, vendar s° nekateri kljub vsemu bili mnenja, da rebalans ni potreben, in da je do težav prišlo zaradi tozdove neorganiziranosti, notranjih težav, visoke •luktuacije, nepravilno postavljena razmerja med storitvami in de-' Javnostjo itd.
. Po dokaj burnih in dolgih diskusijah na obeh sejah, je bil sprejet sklep, da se potrdi rebalans plana za l°zd Inženiring.
Rebalansu bo pristopil tudi tozd pE Gradnje Ptuj, ki v prvi polovici ‘eta ni dosegal zastavljenih planov, Pa tudi perspektive do konca leta [hso bile najbolj rožnate, saj je znašala angažiranost le 65 odstotkov.
Aleš Komljenovič iz tozda Gradbena operativa Ljubljana je sprožil tudi vprašanje, kako v Gradisu go-
spodarimo s sredstvi, saj vemo, da ima že vsaki tozd neke svoje zaloge, poleg Centralnega skladišča seveda in ravno te zaloge zmanjšujejo naš dohodek. Nihče se v Gradisu ni polotil vprašanja optimalnosti zalog in nihče tudi ne ve koliko nas zaloge stanejo, takšno ravnanje pa je negospodarno. Zato je na odboru še enkrat bila izrečena misel, da bi Odbor za načrtovanje in delitev dohodka moral biti resnični gospodar Gradisa in da je v današnjem času denar in ravnanje z njim bolj pomembno kot delo s krampom in lopato na gradbišču.
Podana je bila tudi informacija o aktivnostih pri nalogah na snovanju srednjeročnega plana do leta 1990 in dolgoročnega plana do leta 2000. kot tudi nova interna merila delitve glede na prevedbo delokrogov.
C. P.
Delovna akcija
Jasna končana v roku
Gostišče je bilo zgrajeno v štirih mesecih #
Gradisov tozd GE Jesenice je letos poleti za investitorja. Kompasov tozd Roteli iz Kranjske gore, v Kranjski gori gradil novo gostišče Jasno. Pričetek J® bil 24. aprila, investitor pa je vztrajal na zelo kratkem roku: objekt, vreden l*rek 60 milijonov dinarjev je moral biti gotov 24. avgusta.
Za gostišče s stopetdesetimi se-rsP je bilo skupaj z gradnjo in grad-“enoobrtniškimi deli, časa samo štiri teesece!
y tem času delavci na gradbišču ■hso poznali prostih sobot, nedelj in Praznikov. Proti koncu smo za zu-fianjo ureditev organizirali delovno aRcijo tozda, medse pa povabili tudi *režijce« z uprave.
Delovna akcija je bila v soboto, I • avgusta. Udeležilo se je je 55 de-avcev iz uprave, skupaj z operativci Pa smo izvajali dela kot humusira-nJe, ureditev gramoznih pešpoti, P°PoInjevanje odkapnih muld s
kroglami, čistili objekt in postorili vse drugo, kar je bilo še potrebno za predajo.
Učinek akcije je bil prav tako kot udeležba na akciji, presenetljiv. Opravili smo vsa predvidena in še manjkajoča dela!
Po končanem delu smo organizirali piknik, ki je minil v razpoloženju in zadovoljstvu vseh — dosegli smo novo delovno zmago, saj je bil tudi ta objekt kljub izredno kratkemu roku pravočasno dokončan in pripravljen, da ga investitor prevzame in opremi.
Drago Brane
Najzahtevnejša gradnja Ploščadi Borisa Kraigherja
Čas ni ravno naklonjen gradnjam poslovnih objektov in javnih zgradb. Gradis jih je v svoji 40-letni zgodovini zgradil veliko in jih bo tudi v prihodnje. Tako kof so postali nekakšni simboli Ljubljane Konzorcij, Kozolec in drugi objekti, tako zdaj raste v središču mesta objekt s 43 tisoč kvadratnimi metri uporabnega prostora. Zgradba s štirimi kletmi in 11 nadstropji med Metalko in Hotelom Holliday Inn je prav gotovo ena najtežjih in najzahtevnejših gradenj v povojnem času.
G. B.

Zgradili smo vse energetske objekte v Sloveniji
Gradis si je v obdobju od leta 1945 do danes nabral bogate izkušnje pri gradnji energetskih objektov, postal je skoraj edini izvajalec teh det v naši republiki. Od H E Dravograd, katere prvo turbino smo uspeli zavrteti že v pozni jeseni 1945. leta, smo zgradili 12 hidroelektrarn z 29 turbinami, vse štiri faze TE Šoštanj, TE Brestanica, TE Ljubljana, sodelovali pa pri gradnji TE Trbovlje in HE Plomin.
Zgradili smo tudi edino našo nuklearno elektrarno v Krškem. Trenutno gradimo hidroelektrarno Mavčiče na Savi, ki naj bi bila nekakšen vzorčni model za bodočo verigo hidroelektrarn na Savi. Gradbena '' dela so na H E Mavčiče skoraj že končana, tako da je predvideno prvo vrtenje turbine za februar mesec prihodnje leto. Elektrarna ima moč 38 M W, delala bo popolnoma avtomatsko in bo daljinsko vodena iz centra v Beričevem, stala pa bo čez 6,5 milijarde dinarjev.	r p
Letos nekoliko slabša angažiranost Ptujčanov
Omejevanje investicijske porabe je v prvi vrsti prizadel gradbenike, saj je najprej zanje zmanjkalo dela. Investicij je še toliko manj, če gre za ne preveč bogato občino ali regijo. Ravno v takšni sredini dela tudi naš tozd GE Gradnje Ptuj, kjer poleg Gradenj deluje še.ena občinska gradbena delovna organizacija — Drava, pojavljajo pa se tudi gradbeniki iz drugih območij. Za vse seveda ni dovolj dela. Tako tudi naš tozd GE Gradnje za letos še ni preskrbljen z dovolj deta, zato je tudi osemmesečni rezultat slabši od pričakovanega.
Potem, ko so zgradili valilnico v Markovcih in nov energetski objekt za Perutnino Ptuj, je od večjih gradbišč ostalo le gradbišče v Rabeljčji vasi, kjer gradijo novo stanovanjsko sosesko, ostala gradbišča pa so precej manjša.
Na Ptuju veliko pričakujejo od začetka del v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, saj vemo, da se ta objekt skorajda ne bi mogel graditi brez Gradisa, ki je v preteklosti zgradil TGA skoraj v celoti.
Celjani gradijo klasirnico in drobilnico za RLV
Največja naložba, ki jo trenutno ima v gradnji Rudnik lignita iz Titovega Velenja, je nova klasirnico in drobilnica premoga, ki je obenem ena največjih republiških naložb. Z novogradnjo. bodo nadomestili stare obrate, ki stojijo v okolici jame Preloge, ki se vse bolj pogreza v zemljo. Nov obrat bo stal v Pesju pri T. Velenju.
Klasirnico in drobilnico gradi naš tozd GE Celje ob pomoči velenjskega Vegrada, tako da sta si delo razdelHa na pol. Drobilnica bo delala predvsem za oskrbo TE Šoštanj, njena letna zmogljivost pa je nekaj več kot 5 milijonov ton premoga.
Rok za dokončanje klasirnice in drobilnice je izredno kratek, kar pomeni, da naj bi obrat šel v poizkusen zagon septembra prihodnje leto.
C. P.
S sejma strojne opreme
Blago za blago ali kolikor kupiš, toliko prodaš
Izvoz otežkoča uravnotežena menjava
Gradisova prizadevanja, da bi prodali kar največ lastnih izdelkov v tujmoj so nas tudi letos vodila v ČSSR na sejem strojne opreme, ki je bil v Brnu od 11. do 19. septembra 1985.
Glede na lanske izkušnje smo letos na tem sejmu razstavljali le del izdelkov iz bogatega proizvodnega programa naših Kovinskih obratov in to leštin manjše eksponate. Izkazalo se je, da smo s tem prihranili precej siceršnjih stroškov za transport in najem sejemskega prostora.
Zanimanja za naše izdelke je bilo tudi letos veliko, predvsem za beto-' narne večjih zmogljivosti ter za fini-šer K-6. Žal so nam potencialni kupci tudi letos predvsem dokazovali in potrjevali njihov interes za nakup naših izdelkov, hkrati pa nas prosili, da jim najdemo možnost za nakup v okviru takoimenovane vezane trgovine — vrednostno enakovredne menjave blaga za izdelke njihovih izdelovalcev gradbene opreme.
Letos smo na sejmu sodelovali skupaj z beograjsko organizacijo Rudnap, ki ima te možnosti — namreč nakupa blaga iz ČSSR ter potem plasman teh izdelkov v Jugoslaviji. Uspeli smo Se dogovoriti za odkup sejemskih eksponatov. Dogovarjali smo se tudi o možnosti
prodaje ene betonarne in finišerja v okvirni vrednosti okrog 270 tisoč obračunskih dolarjev, seveda pa ic to vezano na plasman enega ah veC izdelkov v taki vrednosti v Jugosla; viji, predvideni aranžman pa še h* zaključen.
Ob koncu omenimo še neka); Letos se nam v Brnu ni uspelo kaj več pogovarjati s predstavniki naih bliže znanega gradbenega podjetja Bytostav iz Ostrave, čeprav smo jih ob srečanju na sejmu povabili na razgovor. Ni jih bilo k našemu razstavnemu prostoru. Škoda! Bila Jc priložnost, da 20-letno sodelovanje pri izmenjavi rekreacijskih ozirorna dopustniških skupin razširimo tudi na področje tehnično-tehnološkeg3
znanja in izpopolnitve opreme.
Iljko Molek
...
I,
Premiera filma bo 5. oktobra v Cankaijevem domu
Tako je nastal film »Gradis 40 let«

Premiera filma 5. oktobra v Cankarjevem domu
Navada je^ in prav je tako, da se vsakih pet let posname na filmski trak* letos prvič pa presname tudi na video, skoraj vse, kar so pomembnejšega v tem času zgradile pridne roke delavcev Gradisa.
Tudi letos ob 40-letnici Gradisa je tako. Snemalna ekipa, na sliki: režiser Jože Kloboves, snemalec Boris Čučnik in koordinator snemanja Matija Krnc so na osnovi vnaprejšnjega scenarija izbrali kadre v krajih, kjer je gradil Gradis.
Veliko je bilo naporov, da je nastal film, ki sl ga bomo prvič ogledali 5. oktobra, na osrednji proslavi v Cankarjevem domu, potem pa bo prikazan še na vseh proslavah tozdov, ki si bodo sledile do konca novembra.	.
unHUiouv vcoimrv — i
Novost iz Razvojne službe
Uporabnost statičnih penetracijskih raziskav za globoko temeljenje
V zadnjih letih je GIP GRADIS zelo napredoval na področju izvajanja del globokega temeljenja. Razvita je bila celotna tehnologiji! prednapetega armirano betonskega votlega kola. Vse faze tehnologije od izdelave, spajanje segmentov, transporta, vgradnje in kontrole nosilnosti nam zagotavljajo konkurenčnost v primerjavi z ostalimi tipi globokega temeljenja.
Velike probleme, s tem pa tudi stroške nam predstavlja napovedovanje dolžine oz. nosilnosti kolov.
.Želja gradbenikov pri izvajanju globokega temeljenja je, da s čim manj predhodnimi raziskavami pridobimo čim več uporabnih rezultatov za določanje potrebne globine temeljenja in kriterijev zabijanja za določen tip pilotov pri določeni obtežbi. Osnovni motiv je torej čim ce-neje in kvalitetno določiti ustrezne karakteristike temeljnih tal, ki nam Zagotavljajo ob izbrani metodi določanje nosilnosti čim manjšo napako.
Statičen penetrometer je naprava, ki s pomočjo hidravličnih silindrov z maksimalno silo 200 kN poriva v Zemljino, ki jo raziskujemo, jeklene Palice dolžine lm. Palice se med sebtij vijačno spajajo. Na konici je Pritrjen konus s katerim merimo konusno odpornost, lokalno trenje m pome tlake. Poleg tega pa lahko merimo tudi celoten odpor po plašču. Vse te vrednosti se beležijo v odvisnosti od tipa statičnega penetro-mctra na vsakih 5cm do 25cm globine vtiskovanja ročno v pripravljene tabele ali avtomatsko preko Plotterja na papir. Standardna hitrost sondiranja oz. vtiskovanja je 2 cm/s.
V	raziskovalni nalogi, ki jo je Raziskovalna enota GIP GRADIS 'zvedla smo iskali ustrezne aplikacije uporabe podatkov pridobljenih s statično penetracijo, ki predstavlja eno izmed redkih geomehanskih raziskav, ki daje podatke že na terenu.
V	ta namen je bilo na projektu In-tegral-barje izvedeno več statičnih
penetracij. V neposredni bližini so bili zabiti in testirani koli PAB 70 in določeno število sondožnih vrtin.
Tako smo imeli na razpolago dovolj podatkov, da smo lahko izbirali ustrezno metodo interpretacije podatkov statične penetracije. Izmed večih preizkušenih metod smo izbrali kot najboljšo metodo po TANGu, ki je dajala nosilnosti kolov, ki so v povprečju manj kot 15 odstotkov odstopale od dejanskih nosilnosti. To pa je za geomehaniko že kar neverjetna točnost. Poleg tega nam uporaba delno popravljenih diagramov'Schermana (1969) dala zadovoljiv vpogled v klasifikacijo oziroma sestav zemljine.
Za navedene aplikacije uporabe rezultatov statične penetracije je bil v Razvojni službi izdelan ustrezen program na računalniku IBM PC s katerim lahko hitro obdelujemo pridobljene podatke.
Glede na pridobljene rezultate, lahko Sklepamo, da je mogoče s statično penetracijsko metodo pridobiti podatke, ki nam v primerjavi z drugimi metodami dajejo visoko točnost. Poleg tega te podatke dobimo hitro in ceneno.
Zaradi pomanjkanja izkušenj v praksi se ta metoda uporablja še vfedno v kombinaciji s klasičnim sandažnim vrtanjem. Kljub obetavnim rezultatom, bi bilo nesmiselno trditi, da bo statična penetracija čez noč zamenjala ostale vrste raziskav, vendar je iz strokovnega in ekonomskega vidika nedvoumno, da je zrela za veliko bolj pogosto uporabo kot doslej.	Gorazd Strniša
Statičen penetrometer z maksimalno silo 200 kN poriva v zemljo jeklene pa' Kce, dolžine 1 m
V ZR Nemčiji uspešni že več kot 20 let
Gradis se je že zelo zgodaj opredelil za nastop na zunanjih tržiščih, tako da se je že leta 1964 pojavil v ZR Nemčiji. Sodelovanje je bilo začeto z največjo zahodnonemško gradbeno firmo Phillip Hollzmann in ta čvrsta vez se je ohranila vse do danes. Prav sodelovanju z Hollzma-nom se moramo zahvaliti tudi za prenos najsodobnejše tehnologije k nam.
Gradis je edina jugoslovanska gradbena delovna organizacija, ki dela v ZR Nemčiji kontinuirano in ima, v primerjavi z ostalimi gradbeniki največje število svojih delavcev na gradbiščih v ZRN.
Trenutno gradimo poleg nekaterih manjših objektov stanovanjsko naselje v Griesheimu, naš največji objekt pa je upravna zgradba Lurgi v Frankfurtu. Vsi investitorji so s kvaliteto našega dela zadovoljni, organizacija dela na gradbišču in moti viranost delavcev za delo pa je na višji stopnji kor v domovini.	p
Qurna se zaključuje, Kuwait s polno paro
Počasi se bliža konec del na drugem gradisovem civilnem objektu v Iraku. Gre za sistem mostov v sotočju Evfrata in Tigrisa z osrednjim mostom v Qurni in z vsemi priključki na avtocesto Basra—Bagdad. Že več kot pol leta je ves projekt z vsemi objekti predan svojemu namenu — živahnemu javnemu prometu.
Za razliko od našega prvega projekta v Amari, je za Qučno značilno, da se je Gradis polotil tudi kompletne izvedbe obsežnega asfaltiranja, ob katerem je zrasel nov kader tehnologov, ki bodo v bodoče bdeli nad kontrolo kvalitete asfalterskih del. Prvič pa bodo gradisovi strokovnjaki na tako velikem projektu v celoti izvedli tudi vso javno razsvetljavo.
Gradbišče v Qurni se razteza v dolžini 25 kilometrov. Poleg že omenjenih del se vrši zaščita nasipov okoli obrežnih opornikov, talna cestna signalizacija, posebno ekipo, ki je pred kratkim prišla v Qurno pa čaka demontaža jeklenega mostu in njegov transport po reki 25 kilometrov daleč od gradbišča, do iraške luke Basre na Shat et Arabu.
Dela na našem drugem projektu v Kuwaitu, pa so v polnem teku.
C~P.


OGP za druge in tudi za LIO
V	tozdu OGP — Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani,-izdelujejo najrazličnejše cementne izdelke ter betonske prefabrikate za potrebe stanovanjske gradnje, za industrijo, javne objekte in kmetijstvo.
V	zadnjih letih se je zelo uveljavila Gradisova polnomontažna armiranobetonska industrijska hala po sistemu Gradis—Velo. Konstrukcijo sestavljajo stebri, primarni in sekundarni nosilci, distančne plošče, maske in fasadni elementi ter medetažne konstrukcije.
Tozd OGP nudi v svojih ponudbah izdelavo, dobavo in montažo konstrukcije v celoti.
V	Ljubljani je bila pred kratkim otvoritev novega tovornega terminala na Rudniku, jedro tega terminala pa so mehanične delavnice s štirinajst tisoč kvadratnimi metri površine. Priprava platoja na močvirnatem svetu in postavitev hale je bilo Gradisovo delo.
S postavljanjem montažnih elementov za industrijske hale se je OGP proslavil tudi zunaj republiških meja. Letos je na primer v 71 dneh po
podpisu pogodbe v Ivanjici v Srbiji investitorju predal objekt velikosti sedem tisoč kvadratnih metrov. Še bolj ilustrativen je podatek, da je bilo za transport elementov potrebnih kar 120 vagonov! Ko so bili vsi elementi na gradbišču, je montažna skupina svoje delo opravila v IS dneh oziroma 22 dni pred dogovorjenim rokom za celoten objekt — vsega štiri mesece!
V	letošnjem letu je bila prvič sestavljena tudi hala z razponom prek trideset metrov. V OGP jo je naročil naš tozd Lesno industrijski obrat iz Škofje Loke, od koder je tudi posnetek. Hala je bila postavljena v mesecu marcu, pod njo pa je medtem že začela obratovati nova sušilna linija za vse vrste lesa z vložno zmogljivostjo 198 kubičnih metrov lesa.
V	tozdu LIO so z novo investicijo, ocenjeno na okrog 100 milijonov dinarjev, odpravili ozko grlo v proizvodnji in si zagotovili enakomerno osušen les, ki omogoča uvajanje izdelkov najzahtevnejše stopnje predelave v njihov proizvodni program.
G. B.
Dragoslav Markovič, član predsedstva CK ZKJ med slavnostnim govorom v Kragujevcu
V imenu pokrovitelja, delovne organizacije Kazimir Veljko vic, je spregovoril direktor Milovan Maksimovič
Tagra 85 — Kragujevac PfVO ITI©
Sedemnajsto srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije, ki je bilo tokrat 20. in 21. septembra v legendarnem Kragujevcu pod pokroviteljstvom gradbene delovne organizacije »Kazimir Veljkovič« je v celoti uspelo. Ponovno so gradbeniki dokazali sebi in drugim visoko kvalitetno raven svojih izdelkov, ki so iz leta v leto kvalitetnejši. Posamezne republiške in pokrajinske ekipe so sestavljali najboljši delavci v svoji panogi, ki so si pridobile pravico tekmovanja na zveznem tekmovanju na predhodnih republiških izbirnih tekmovanjih.
Dan pred tekmovanjem je bila za goste in tekmovalce organizirana svečana akademija, na kateri je govoril član Predsedstva CK ZKJ Svetozar Markovič. Spregovoril je o aktualnih društveno političnih dogodkih pri nas in v tujini ter o položaju gradbeništva in med drugim dejal: »Tako kot pretekla leta bo tudi to proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev doprineslo k okrepitvi delovnega entuzijazma in dvigu produktivnosti in kvalitete njihovega dela, kar je pravzaprav glavni namen teh srečanj. Posebna vrednost takih manifestacij je v tem, da neposredno doprinesejo k spoznavanju delavcev iz različnih republik in pokrajin med seboj ter tako krepijo na najneposrednejši način bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Ko govorimo o položaju gradbeništva v naši državi se moramo zavedati, da je ta dejavnost v velikih težavah, a hkrati z velikim ponosom občudujemo dela, ki so jih dali naši skupnosti.«
Svetozar Markovič je nadalje menil, da imamo znatno večje gradbeniške zmogljivosti, kot pa so trenutne naše realne investicijske možnosti in zaključil' »Reševanje aktualnih problemov v gradbeništvu in drugod v gospodarstvu moramo iskati predvsem v dvigu ekonomičnosti in kvaliteti dela. Vse to je mogoče doseči s krepitvijo integracijskih procesov v samem’ gradbeništvu.«
Dan pred tekmovanjem je bila v Kragujevcu tudi tematska razprava
na temo »Stimulacija inventivne dejavnosti in drugih vrst delovnega ustvarjanja v cilju krepitve produktivnosti dela«. Pripravljeno je bilo okoli 60 referatov na to temo, od katerih je bilo velika večina ustvarjenih v praksi.
Zanimiva je bila ugotovitev, da s pomanjkanjem strategije tehnološkega razvoja v gradbeništvu in odsotnosti planske usmeritve razvoja, naša država na področju inventivne dejavnosti močno zaostaja v primerjavi z drugimi državami. Pri tem pa je že davno jasno, da se z uporabo nove tehnologije edino lahko dosega visoko produktivnost.
Upajmo samo, da bo vsaj nekaj teh referatov naletelo na plodna tla in ne bodo ostala samo razmišljanja posameznih avtorjev na temo inovacije.
S posebnim zanimanjem so prisotni poslušali referat Miroslave Pascolo iz Gradisa, katere referat je po mnenju večine bil med najboljšimi. Uvodoma je povedala, da problemi inventivne dejavnosti, ki jih imamo v Gradisu, niso značilni samo za Gradis, temveč za celotno jugo-e slovansko gradbeništvo in sc. odraz našega odnosa, ki smo ga vrsto let nazaj imeli do inventivne dejavnosti, kot ljubiteljske in postranske aktivnosti redkih in zagnanih posameznikov. Naštela je nekatere probleme, za katere v Gradisu menimo, da so največja ovira razvoju inventivne dejavnosti, tako da je kot posledica takšnega stanja prišlo do inovacijske krize, kar nas pelje do zmanjšane možnosti lastne repro-
osvojila Slovenija
_____I___S______;_______J
ukcije in usodnega zaostajanja za [Ovitim svetom.
Dalj časa se je zadržala tudi pri J°jasnjevanju samoupravne urejeni inventivne dejavnosti v Gra-,1$u in nekaterih uspehih v obdobju ^ leta 1979 do danes.
' Predstavila je nov način zbiranja J^dlogov in delovanje inventivnih Mpin oziroma krožkov v tozdih, Jer se bodo iskale rešitve za znane Neme. Novost je tudi v tem, da ^inventivna dejavnost neposredno Nrejena vodstvenim in vodilnim rjavcem in da je poleg posebnih pnanj delavgem-inovatorjem fedena še pavšalna nagrada ob pri-"v> vsakega inventivnega predloga.
N
soboto, na dan tekmovanja, je
tekmovalci že navsezgodaj vla-pravo tekmovalno vzdušje pa ’ ja nekaj treme je bilo vmes. Ni kar zastopati svojo republiko na 1*0 velikem in pomerpbnem tek-f°vanju kot je zvezno tekmovanje. !°da naloge, ki so jih dobili v roke jjjkaj dni pred tekmovanjem, so vsi tj. Prvega do zadnjega dobro prou-J’ tako da so se med tekmovanjem po osredotočili predvsem na kva-,eto. Predvsem to, kvaliteta na-|!eČ je bila odločilna pri dodelitvi ?ega mesta delavcem iz Slovenije. J Kragujevcu so se tudi dogovorili3 bo prihodnje, to je 18. zvezno po vanje gradbenih delavcev, v rPju. Pokrovitelj in organizator j.“o delovna organizacija Pelago-j5 Pa si poglejmo posamezne re-*ate tekmovanja:
^'darji; I. Srbija, 2. Hrvatska, 3. rv°, 4. Makedonija, 5. Črna 6. Slovenija, 7. Vojvodina, 8. j,na in Hercegovina.
I, fcsarji: l. Vojvodina, 2. Srbija, 3. pska, 4. Slovenija, 5. BiH, 6. jpvo, 7. Makedonija, 8. Črna
) 1 l^lezokrivci: 1. Vojvodina, 2. Sr-I ’ 3. Slovenija, 4. Makedonija, 5.
BiH, 6. Črna gora, 7. Hrvatska, 8. Kosovo.
Žerjavisti: I. Hrvatska, 2. Črna gora, 3. Vojvodina, 4. Slovenija, 5. Kosovo, 6. BiH, 7. Makedonija, 8. Srbija.
Odrarjh 1. Makedonija, 2. Slovenija, 3. Hrvatska, 4. Vojvodina, 5. BiH, 6. Srbija, 7. Kosovo.
Keramičarji: 1. Slovenija, 2. Hrvatska, 3. Vojvodina, 4. Črna gora, 5. BiH, 6. Srbija, 7. Makedonija, 8. Kosovo.
Sliko pleskarji: 1. Srbija, 2. Slovenija, 3. Vojvodina, 4. Črna gora,
5.	Hrvatska, 6. Kosovo, 7. BiH, 8. Makedonija.
Monterji toplovodnih naprav: 1.
Hrvatska, 2. Slovenija, 3. Vojvodina, 4. Črna gora, 5. Srbija, 6. Makedonija, 7. BiH.
Monterji vodovodnih inštalacij: 1. Srbija, 2. Slovenija, 3. Črna gora, 4. Hrvatska, 5. BiH, 6. Makedonija.
Monterji elektroinstalacij: 1. Slovenija, 2. BiH, 3. Hrvatska, 4. Srbija, 5. Makedonija, 6. Črna gora.
In še rezultati s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
SLO: 1. Črna gora, 2. BiH, 3. Makedonija, 4. Srbija, 5. Slovenija,
6.	Hrvatska, 7. Kosovo ter 8. Vojvodina.
Družbena samozaščita: 1. Vojvodina, 2. Slovenija, 3. Makedonija. 4. BiH, 5. Hrvatska. 6. Kosovo, 7. Srbija, 8. Črna gora.
Končni vrstni red republik in pokrajin na 17. zveznem tekmovanju gradbenih delavcev v Kragujevcu:
1.	Slovenija
2.	Hrvatska
3.	Srbija
4.	Vojvodina
5.	Črna gora
6.	Makedonija
7.	BiH
8.	Kosovo
118 točk 102 točk 96 točk 88 točk 67 točk 63 točk -	61 to,čk
29 točk Franjo Štromajer
V obeh kovinskih obratih ne gre brez težav
Upadanje naložb pri nas ni pustilo svojih posledic samo na gradbene tozde, temveč tudi na obrate, kis svojimi izdelki oskrbujejo gradbenike. Pri tem sta najbolj prizadeta naša kovinska obrata, tako mariborski kot ljubljanski. Slednji je v še nekoliko težjem položaju, saj je načrtoval gradnjo nove tovarne gradbenih strojev in opreme takrat, ko se znamenja krize še niso kazala, tako da je prišlo do povečanja zmogljivosti ravno v času, k,o se je povpraševanje po izdelkih betonskega in asfaltnega programa zmanjšalo tudi za 40 odstotkov. Manj dela za gradbenike, je pomenilo tudi manjši interes po betonarnah, asfaltnih bazah, fini-šerjili itd.
Nujno j c bilo del proizvodnje prestrukturirati, del obstoječega proizvodnega programa pa plasirati na zunanje trge. Kljub močni konkurenci je uspelo Kovinskim obratom Ljubljana izvoziti že 16 betonarn, od katerih je bila zadnja prodana v Gabon.
Kovinski obrati Maribor tudi ne zaostajajo, saj z uspehom pošiljajo svoje finišerje v ZR Nemčijo, skušajo pa se prebiti tudi v SZ, ČSSR in dežele v razvoju.	C. P.
Danes Gradis razpolaga z moderno mehanizacijo
Po končani vojni se je Gradis znašel pred velikimi nalogami, a bil je skoraj brez strojne opreme, tista pa, ki je bila, je bila skoraj povsem izrabljena. Kljub velikemu pomanjkanju strojev in druge mehanizacije in opreme smo zgradili gigante našega gospodarstva.
Tisto malo strojev kar je bilo, so strokovnjaki Gradisa redno popravljali, velikokrat tudi brez rezervnih delov in tako znova in znova dokazovali, da so sposobni narediti, če je treba tudi nemogoče. Iz vse večje potrebe po obnovljenem in usposobljenem strojnem parku, so bile zgrajene strojne delavnice v Mariboru in Ljubljani.
Tako smo se počasi, korak za korakom opremljali s sodobno mehanizacijo, zato Gradis danes razpolaga s 30 buldožerji, 12 avtodvigali, 40 bagri, 60 velikimi stolpnimi žerjavi, 40 nakladači, 90 vozili, 30 vlačilci, ima 50 avtomešalcev, 6 avtočrpalk, 20 valjarjev, 6 centralnih betonarn in separacij itd. Zato ne preseneča rek, da je Strojno prometni , obrat srce Gradisa.	c. P.
Fužinski dom, najvišji standard samskega bivanja
Že sam podatek, da ima Gradis 22 samskih^ domov v katerih je 3604 ležišč, pove, kako veliko skrb posvečamo družbenemu standardu delavcev. Zadnji samski dom, ki smo ga zgradili v ljubljanski soseski Fužine pa predstavlja dom z najvišjim standardom samskega bivanja. Gre za objekt s skupno površino 5150 kvadratnih metrov uporabnih površin, pd katerih je namenjeno za stanovanja 2442, ostala površina pa odpade na prostore za skupno porabo.
V	domu so 104 stanovanjske enote — Garsonjere s skupno 288 ležišči. Vse garsonjere so troposteljne, razen v pritličju, kjer je 12 enoposteljnih garsonjer.
V	kleti doma so garderobe za delovno obleko, in čevlje, pralnica, sušilnice, strelišče, prostor za namizni tenis, zaklonišča, toplotna in klima postaja ter delavnica za drobna vzdrževalna dela.
V	pritličju je kolesarnica, recepcija z vratarnico, pisarna upravnika, delil niča hrane ž jedilnico z nad 100 sedeži, skupne sanitarije, posebna sprejemna soba, ambulantni prostori z dvema stacionarijema, stanovanje hi mika in prostori za čistilko.
!z sakem nadstropju je poleg bivalnih enot še klubska soba, TV soba Z	’im sprejemnikom in soba za snažilko.
C. P.
Vše več delavcev pošiljamo na preventivne oddihe
Zdrav delavec lahko dela tako kot od njega pričakujemo. To dejstvo je vodilo Gradis v vseh 40. letih, da je posvečal posebno pozornost zdravstvenem varstvu in socialnem skrbstvu. Večina tozdov ima svoje ambulante in zdravnike, ki stalno skrbijo za zdravje naših delavcev.
V zadnjih desetih letih pa dajemo večji poudarek preventivnem ukrepanju tako da pošiljamo delavce na preventivno-rekreativne odmore v Zeleno laguno pri Poreču in v Čatežke toplice, manjše število pa tudi v zdravilišča. Spremljanje in analize učinkov preventivno-rekreativnih oddihov so pozitivne v vseh pogledih, tako da se jih bomo posluževali tudi v bodoče. Ravno zato, bo že ta mesec odšlo v Catežke toplice čez 50 delavcev Gradisa.	'	C. P.
Vse manj interesa za gradbene poklice
25 let obstoja Centra za izobraževanje
Iz gradisovega Centra za izobraževanje v jubilejnem štiridesetm letu obstoja in uspešnega poslovanja GIP Gradisa želimo, posredovati informacijo, da se s tem jubilejem povezuje še en jubilej, to je 25 let obstoja našega centra za izobraževanje. Natanko 7.10.1960 leta je z odlokom Centralnega delavskega sveta Gradisa bil ustanovljen Izobraževalni center. On vse do danes uspešno skrbi za izobraževanje na nivoju celotne delovne organizacije.
Sedaj, ko smo že peto leto v novem šolskem sistemu usmerjenega izobraževanja lahko trdimo, da nam izobraževalcem, organizatorjem izobraževanja in vzgojiteljem ni nič lažje kot prej, učenci pa so prestrašeni, zmedeni im manj usmerjeni kot kdaj koli prej.
Pri prehodu na usmerjeno izobraževanje pa so najbolj prizadeti prav tisti proizvodni poklici, ki vršijo družbeno koristna dela pod najtežjimi pogoji, to so: rudarji, gradbinci, lesarji, črna metalurgija in kovinarji. Vse delovne organizacije, ki delajo na teh področjih imajo velike težave pri pridobivanju štipendistov, saj se je bilo prej lažje odločiti za poklic zidarja, tesarja ali železokrivca kot danes za gradbinca II. Saj kandidatom kljub pojasnilom usmerjevalcev o osnovnih šolah in na zavodih za zaposlovanje ter šolnikorp pred vpi-som na informativnih dneh ne uspe ustvariti predstave kaj bodo delali. Poleg tega smo danes v eno usmeritev vključili in združili po več starih poklicev in specialnosti.
V našem Centru za izobraževanje smo v zadnjih petih letih spoznali le to, da iz leta v leto vse težje pridobivamo kandidate za delo v gradbeništvu, da so se stroški na kandidata povečali v zadnjih petih letih desetkrat, saj se je znižal občutek navezanosti na DO in čut pripadnosti kolektivu je vse manjši. Želeli bi, da bi bralci Gradisovega vestnika in vsi naii delavci sodelovali z več lastne angažiranosti pri izobraževanju in vzgoji naših mladih kadrov. Mladi rabijo največ pomoči pri uvajanju v delo tef v privajanju na delovne pogoje in vraščanju v kolektiv. Vse Gradisovce prosimo, da v svod1’ osebnih kontaktih mladini pripovedujejo o svojih preklicih in jih snubijo, da postanejo naši štipendisti.
S primerjalno tabelo o številu štipendistov v letih 1979 in 1984 bi nazorno pokazali, da se je v nekatero1 osnovnih poklicih —smereh zmanjšalo število štipendistov za potovieo ponekod pa za dve tretjini, za pokU betonerja pa sploh ni kandidatov.
Primerjava števila učencev v letu 1980 in ^984
Poklic	Stanje na dan 1980	31. 12. 1984
Zidar	208	145
Tesar	*	258	68
Ključavničar	32	9
Strojni ključavničar	45	43
Strojnik	47	35
Železokrivec	94	24
Elcktro mehanik	20	16
Žagar	9	2
Mizar	&	12
Lesni delavec	3	38
Kuharica	1 ,	3
Klepar	1	4
Betoner	, 28	—
Strugar	1	10
Avtoelektrikar	1	5
Avtomehanik	2	10
Avtoličar	—	3
Elektronik	—	3
SKUPAJ:	758	430
izafj1'
Nekoliko več mladih kaže interes za poklic lesarskega delavca in miZ"
.- nnhllnA Ul rrnnztcllliato aKo V/"lizine V o nKrotO in	VPnHflf .
ter za poklice, ki jih zaposlujeta oba kovinska obrata in SPO, vendar Jc le premajhen odstotek v primerjavi z vsemi ostalimi učenci. Tesarjev- ^
nam jih že sedaj najbolj primanjkuje, bo torej še bolj primanjkovalo v P1 hodnje.
Proizvodno delo in delovno prakso opravljajo vsi učenci v usmerjenj;
izobraževanju različno po letnikih od 80 ur do 540 ur na leto. Oglejn1l\ tabelo za leto 1984/85. Na proizvodno delo in delovno prakso so n pošiljali učence največ z:
1.	SGŠ Ivan Kavčič—Ljubljana
2.	SGŠ Celje
3.	GŠ Maribor
4.	,CSŠ Domžale
5.	SEŠ Ljubljana Moste-Polje
6.	EŠ Ljubljana Šentvid
7.	SEUŠ Ljubljana
8.	SŠR Ljubljana Vič-Rudnik
9.	SLŠ Škofja Loka
10.	SC TAM Maribor
11.	PA Ljublja«a________________
SKUPAJ:
Za to armado učencev je skrbelo 32 naših izučenih inštruktorjev in 108 mentorjev, ki so bili usmerjani, svetovani in nadzorovani iz Centra za izobraževanje. Proizvodno delo so izvajali po programih in na visokem strokovnem nivoju. Kandidati so bili razporejeni po vseh naših tozdih in v delovnih skupnostih.
skupaj	naši	tuji
283	272	11
42	4	38
183	81	102
34	28	6
6	4	2
2	2	—
18	15	3
24	8	16
798	62	736
175	42	133
2	—	2
1.567	522	1.049
Iz tabele se jasno vidi, da vsi naši štipendisti obiskujejo eksterne šole, s katerimi izredno trdo sodelujemo in sproti rešujemo učno-vzgojne probleme.
2 17 naših štidpendistov je nameščenih v naših gradjsovih domovih, ostalih J 22 pa živi doma. '
Ramiz Džafič
Prijavite se
Skupna proslava za upokojence bo
23. oktobra
Društvo upokojencev Gradisa se je tudi vključilo v praznovanje jubileja naše delovne organizacije. Sklenilo jč organizirati skupno proslavo 40-lctnice Gra-
disa za vse svoje člane, ki bo 23. oktobra v Ljubljani. Zato koristijo Gradisov vestnik, ki pride do vsakega delavca in upokojenca, in potom njega vabijo vse svoje člane na proslavo.
Prijavite se lahko svojem pododboru v tozdu ali pa direktno na Društvo upokojencev Gradisa, Šmartinska 134 a Ljubljana. Dodatne informacije pa bomo dajali tudi v uredništvu Gradisovega vestnika po telefonu (061) 441-422.
Pridite, da se boste poveselili in srečali s svojimi nekdanjimi sodelavci.
Društvo upokojencev Gradisa
Vaja NNNP
Zaščita 85 je namenjena protipožarni zaščiti
. Kot vsako leto je tudi letos na območju Ljubljane v teku vaja NNNP z nagoni »ZAŠČITA —85«. Osnovni cilj letošnje vaje je, da se preveri in izpopolni organiziranost in usposobljendkt vseh nosilcev varstva in zaščite prebi-volstva, materialnih in drugih dobrin ob morebitnem večjem požaru in ob ogroženosti okolja pred nevarnimi snovmi.
. V skladu z osnovnim ciljem vaje le Potrebno uresničiti zlasti nasledijo:
v '— usposabljanje delavcev in oh-c»nov za osebno in vzajemno zaščito '1 reševanje v primeru požarov in Ogroženosti pred nevarnimi snovmi.
■ ~~ osnovno in dopolnilno uspp-l"]janje pripadnikov enot civilne •iščite za izvajanje reševalnih nalog, ~~ dopolniti reševalno in zaščitno 0Premo ter preveriti usposobnost, — izboljšati mobilizacijsko pri-Pravljenost in sposobnost štabov in 'lot civilne zaščite za izvajanje zaš-itnih in reševalnih ukrepov,
T* preveriti in izboljšati protipožarno ravnanje delavcev v po? oynih prostorih,
—	usposobiti delavce za pravilno uporabo aparatov pri gašenju požarov,
—	izdelati in dograditi načrte za delovanje v primeru požara,
—	preveriti realnost in usklajenost načrtov civilne zaščite in učinkovitost delovanja zvez in obveščanja pri vodenju in izvajanju zaščitnih in reševalnih akcij,
—	preveriti organiziranost in usposobljenost narodne zaščite.
Aktivnosti na temo »Zaščita in reševanje v primeru večjih požarov« potekajo že celo leto s poudarkom na preventivnih dejavnostih, samo vaja pa bo v mesecu septembru in oktobru.
Stane Kovačec
Gradis in I. inženirska brigada tesno povezana
V	avli Gradisove poslovne stavbe na Šmartinski si lahko te dni ogledamo zanimivo razstavo. Na panojih je v sliki in besedi predstavljeno delo in življenje naših slavnih predhodnikov — tesarjev, zidarjev, mehanikov, tehnikov in inženirjev v zadnjih mesecih NO V in prve mesece po osvoboditvi.
I. inženirska brigada Vil. korpusa NOV, ki so jo sestavljali inženir-ci, borci partizanskih odredov Jugoslavije, je omogočala hitrejše premike enotam JA v operacijah za osvoboditev, po osvoboditvi pa vzpostavljala prekinjene prometne zveze —'popravljala in gradila ceste, mostove, železniške proge itd.
Po demobilizaciji so trinogi poiskali in našli takšno zaposlitev, da so kar največ pripomogli k čimhitrejši obnovi razrušene domovine. Precej nekdanjih borcev in članov formacije nekdanje 1. inženirske brigade se je zaposlilo v Gradisu; med njimi tudi prvi Gradisov direktor inž. Ciril Mravlja-Mižek ter dr. Srečko Cerar, ki je s priložnostnim govorom odprl razstavo in poskrbel tudi za ustrezno razlago.
V	jugoslovanski armadi nadaljuje tradicijo I. inženirske brigade inženirska enota v Celju, v civilnem sektorju pa Gradis. Gradis je tudi prevzel pokroviteljstvo nad brigado.
Jubilejnih 40 let brigade so nekdanji člani že proslavili v Ptuju (o tem smo pisali tudi v Gradisovem vestniku)'. Zdajso nas zaprosili, da kolektivu prenesemo še njihovo čestitko ob našem jubileju. Takole se glasi:
Vsem Gradisovcem čestitamo bivši borci I. inženirske brigade našo in obenem tudi vašo 40-letnico ter vam želimo še naprej mnogo uspehov pri nadaljnjem razvoju!	G. B.
iliBlESiiiilillsii
Tudi Gradis sodi zraven
Delo kvaliteta, inovacije in samoupravljanje — to ni bilo le geslo delovnega tekmovanja, v okviru katerega je bil Gradis letos pokrovitelj tekmovanja strugarjev. To je zahteva vsakdanjega življenja. Najboljši delavci Kovinskih obratov naj bi prihodnje leto enakovredno sodelovali na tekmovanju najboljših kovinarjev Ljubljane.
Foto: G. B.
- *
I*!

V Gradisu od leta 1945
Projekti za obnovo Fužinskega gradu zastonj
Fužinski grad, ki sloji v ljubljanski občini Moste-Polje je v zelo slabem stanju, saj ga je močno načel zob časa, ker pa je bil pred nekaj več kotletu dni razglašen za kulturni spomenik in naravno znamenitost, mu se sedaj obetajo boljši časi. Odbor za obnovo fužinskega gradu je sprejel ponudbo ljubljanskega Biroja za projektiranje, ki je pripravljen projekte izdelati zastonj.
V biroju so se odločili za tak korak, da bi dali svoj prispevek k ureditvi kompleksa Fužine ter za ohranitev in oživitev celotnega grajskega dela, povezan pa je tudi s praznovanjem 40-letnice.
Fužinski grad naj bi se po prenovi spremenil v gostinsko-trgovsko središče. Celoten vzhodni del z vsemi tremi etažami je predviden za gostinsko dejavnost, posamezni prostori v arkadah pa naj bi bili namenjeni butikom.	s- p
20 let sodelovanja z Bytostavbm — ČSSR
V dvajsetih letih, kolikor trajajo naše prijateljske vezi z gradbenim podjetjem Bytostav iz Ostrave, je bilo na oddihu v ČSSR že veliko število naših delavcev, nekateri celo po večkrat. V letošnjem letu smo se dogovorili za izmenjavo v mesecu avgustu.
Naša skupina je bila ob vrnitvi v domovino zelo zadovoljna. Vsaka stran se je s posebno pogodbo obvezala, da bo razen za oddih poskrbela tudi za organiziran ogled znamenitosti ter omogočila ogled kakega zanimivega gradbišča v državi gostiteljici.
Izmed objektov, ki jih je gradila naša delovna organizacija smo gostom iz Ostrave pokazali Luko Koper, Bernardin in spotoma še vrsto drugih. Nepozabno doživetje je bil zanje izlet z ribiško barko ob obali mimo turističnih naselij od Poreča do Rovinja. Ogledali so si tudi Postojnsko jamo, slika ža spomin pafe nastala na Ljubljanskem gradu.
G. B.
štiri leta je na gradbišču stanovanj' ske soseske, ki jo gradi gradben3 operativa Ljubljana. »Tu bom lZ' polnil še drugi pogoj za upokojite^ to je dočakal še potrebna starostn3 leta — delovna že imam. Je ze tako/ pravi, »starejši se počasi umikamo111 dajemo mesto mlajšim. Že ob petin' tridesetletnici Gradisa nas je biln malo takih, da smo se lahko še aktivni spominjali prvih začet' kov...«	.
Že kot mlad fant se je zapis® gradbenikom. Ob začetku vojne le bil vajenec, učil se je za zidarja. vojni se je takoj po ustanovitvi Gr3' disa pozanimal, če bi bilo tudi zan) kaj dela. Še isti mesec je šel na grad' bišče v Kranj, nato pa od takrat ve
Albert Špindler
Albert Špindler se lahko pohvali, da ima skoraj dva meseca več delovnega staža kot Gradis. Komaj osemanjst let je imel, ko se je kot delovodja zaposlil avgusta 1945, pri takratni Obnovi, ki se je dva meseca pozneje,-oktobra 1945, združila v Gradbeno direkcijo Slovenije ali kratko GRADIS.
Zdi se, da je sedaj ob 40. obletnici Gradisa kar pravšni trenutek za predstavitev Alberta Špindlerja iz Maribora, saj je bil med prvimi delavci, ki so si oktobra 1945 pripeli na delovne obleke znak Gradisa. Od takrat pa do danes je Albert ostal zvest Gradisu.
Delovodsko šolo je končal med vojno na Dunaju. Takrat mu je bilo komaj 18 let, bil je poln idej, ki jih je hotel uresničiti. Toda po vojni so bili tudi za gradbenike težki časi. Bilo je treba začeti jz nič. In ravno tu se je izkazal Albert. Veliko drobnih idej, ki jih je nosil v glavi, je uresničil ravno v tem času. In ravno to je tisto, zaradi česar ga cenijo in spoštujejo njegovi Sodelavci.
Že pred leti je nek novinar, ki je v Delu predstavil Alberta Špindlerja zapisal: »Najraje se Albert Špindler pogovarja o svojem delu, gradbeništvu. Med tem, ko govori, položi roki na mizo in med seboj preplete prste močnih rok, ki znata še vedno spretno sukati vsako gradbeniško orodje. Na vprašanja odgovarja sicer nekoliko počasi a preudarno. Samo za hip pomisli.
potem pa odgovori jasno, preprosto, brez obotavljanja. To ni govorenje učenjaka, ali politika, ki mu iz ust lahkotno žuborijo brzice misli in fraz, to ni blagozvočno zvončkljanje z besedami. Špindlerjeva govorica je enostavna, neizumetničena beseda s prirojeno inteligenco delavca, ki ima za seboj veliko fbt delovnih izkušenj. In delavca, ki je šel skozi življenje z odprtimi očmi.«
To so besede, napisane že pred leti, veljajo pa zanj še dandanes. Iz Maribora ga je vodila pot v Kidričevo, kjer je pomagal pri gradnji tovarne glinice in aluminija, pa v Velenje, Šoštanj ter leta 1964 v Nemčijo. Ponosen je na to, da je bil izbran med prvimi, ki so orali ledino na Gradisovih gradbiščih v Nemčiji. Veliko izkušenj je prenesel iz tamkajšnjih gradbišč, čeprav kot sam pravi, bi jih lahko še več. Na nekaj pa je bil že takrat ponosen. Na delavce, s katerimi je delal. Prav ti delavci Gradisa so takrat vxtujini dokazali, da znajo delati. Ob neki priliki so celo ugnali računalnik, ki je že vnaprej »izračunal zamudo pri gradnji«.-Delali so kot za stavo in tako ugnali računalnik.
V mariborskem Gradisu pa tudi v drugih tozdih še s pridom uporabljajo preko -«12 inovacij, katerih avtor ali soustvarjalec je Albert Špindler. Sedaj, ko je zaposlen na obratih betonskih izdelkov, nenehno tuhta nove stvaritve, da bi tako prihranil čas in denar firmi, delavcem pa olajšal delo.
Njegovo ime je zapisano tudi med prvimi v takratnem upravnem odboru ter centralnem delavskem svetu. Osem let dela v komisiji za gospodarjenje, v komisiji za inovacije pa že od vsega začetka. Te »funkcije« samo še dopolnjujejo podobo Alberta Špindlerja, človeka, ki mu Gradis pomeni VELIKO. Toda tudi GRADISU pomenijo taki ljudje •veliko.
Franjo Štromajer
Franc Kimovec
»Fužine bodo moje zadnje delovišče!«, je pribil Franc Kimovec, ki se je rodil 1926. leta v Bukovici pri Vodicah, v Gradis pa je prišel kot delavec že septembra 1945. leta. Že
V Gradisu od leta 1945
Ivan Božič
Ivan Božič je edini izmed trojice, kateremu se ob gradisovem jubileju napolni tudi 40 let delovne dobe pri Gradisu, saj vmes nima nobene prekinitve, niti zaradi služenja v JLA. V tem času se je prav gotovo nabralo mnogo trajnih, "neizbrisnih spominov, saj je bila pot, ki jo je z ostalimi starejšimi Gradisovci prehodil Ivan Božič, včasih ravna, včasih strma, vendar zmeraj prehodna.
40rletno prehojeno pot deli v štiri desetletja, od katerih je vsako prineslo nekaj novega. Prvo povojno obdobje je bilo najtežje, vendar najlepše. To je bilo obdobje udarniškega in brigadirskega dela, ko. je v obnovi Porušene domovine sodeloval vsakdo po svojih močeh. Med ljudmi so vladali iskrenost, prija-‘ teljstvo, spoštovanje in razumevanje. Prav zaradi takšnega duha so bili uspehi pri delu veliki.
Veliko dela je bilo opravljenega s fizično močjo, ker strojev ni bilo, če pa so bili kakšni stroji že na voljo, jih zaradi slabe strokovne usposobljenosti ni bilo nioč uporabljati. Mlajši ne morejo razumeti, da je bilo kljub vsemu to obdobje meni najlepše. S koncem vojne smo se borili za boljše življenje. V vsakem posamezniku je bila prisotna zavest, da mora čim več prispevati k razvoju te družbe. Takrat nismo spraševali ali se dela osem ali petnajst ur. Vsi smo delali toliko časa, da je delo bilo opravljeno.
V
V	drugem obdobju se je precej materialnih stvari spremenilo na boljše, s tem pa so počasi izginjale tiste lastnosti ljudi, ki so bile značilne za prvo obdobje. Delovna vnema je padala, vsakdo je bolj mislil na svoje osebne zadeve, kot na širše družbene, sestankovati smo začeli med delovnim časom itd.
V	Gradisu smo takrat skladiščno službo postavili na dokaj trdne temelje, vendar smo za delo v skladiščih imeli premalo strojev, tako da so delavci večino poslaopravili ročno. Dnevno je v skladišče prišlo do 20 ton cementa, ki ga je bilo treba ročno razložiti.
Tretje obdobje je čas največje gospodarske ekspanzije v naši državi. To je čas od leta 1965 do 1975, ko je bilo tudi gradbeništvo in z njim tudi Gradis na vrhuncu svojih moči,- Investicijskega denarja ni nikoli primanjkovalo, tako da se je tudi Gradis razvijal dokaj ekstenzivno. Po drugi strani je za to obdobje značilna izredna gonja za osebnim standardom, za čim večjo plačo in materialne dobrine.
Zadnje je obdobje po letu 1975, ki ga doživljamo še danes. Sredi sedemdesetih let se je tudi pri nas kriza že močno kazala in je prizadela najprej gradbenike, ker je zmanjkalo investicijskih sredstev.' Preusmerili so še na tuja tržišča, vendar smo tudi tam kaj hitro ugotovili, da je konkurenca izredno močna in da se vsak posel prevzame pod izredno težkimi pogoji. ' .
Tovarišu Božiču bo na proslavi 40-letnice Gradisa dodeljena posebna plaketa, kot edinemu še aktivnemu Gradisovcu za katerega velja geslo: 40 let Gradisa — 40 let delovne dobe pri Gradisu.
Čestitkam se pridružujemo tudi mi in mu želimo tudi v bodoče veliko zdravja.
postal zvest Gradisu in svojemu
I jžpit za zidarja je opravil 1946. v a v Kamniku. Za izpit je potrebo-potrdilo in priporočilo, ki mu ga t! *°t se spominja, napisal njegov < kratni šef gradbišča v Kranju, zdaj je P0*10!11' 'nž- Mandelc. Potem se kot 0t z’^ar’ se*ilz objekta na objekt v, 50 se pač odpirala in zaključeni a eradbišča. Bil je tudi med tisti-Uj* ** s° 1947. leta urejali rezidenco
WCSet mesecev Je b*l z Gradisom N| 'na .delovišču v Zvezni republiki 6ih .ji" sem še kar srečo,« je k enil> »da sem skoraj ves čas služ-jjj^nja delal na gradbiščih, ki sem °d doma vsak dan dosegel s ko-
lesom. To pa je pomenilo iz Bukovice in kasneje iz Vira vshk dan v obe smeri, v Kranj, v Ljubljano, v Kamnik in drugam. »Kasneje sem se motoriziral,« se je posmejal. »Kupil sem si moped, zdaj pa me prevaža fičko.«
Spominja se obdobij dobrih in slabih časov za gradbeništvo. »Čeprav danes govorimo o slabih časih, pa so pogoji dela danes povsem nekaj drugega kot včasih.«
Franc Kimovec, tudi na svojem zadnjem delovišču še vedno zida. »Še nekaj mesecev,« pravi, »potem pa — da bi mi le zdravje služilo.«
Enako želimo tudi mi — vsem Gradisovcem!
G. B.
Tudi upokojenci Gradisa so vse aktivnejši
Po uspešnem konstituiranju je lansko leto Društvo upokojencev Gradisa začelo delati s polno paro. Ustanovili so komisije za informiranje, za socialno problematiko in družbeni standard, za rekreacijo in letovanje, za strokovno pomoč in za organizacijo prdšlav, družabnih prireditev in tovariških srečanj, oblikovali pa so tudi svoje programe dela:
Društvo upokojencev Gradisa deluje na ravni delovne organizacije, v tozdih pa imajo pododbore,- ki imajo preko predsednika stik z društvom.
Društvo ima svoje prostore v baraki poleg OGP na Industrijski cesti 2 v Ljubljani. Člani lahko dobijo informacije vsak prvi in tretji ponedeljek, ali po telefonu 443-722.
Tudi pododobri v tozdih so aktivni, vendar je ta aktivnost dostikrat odvisna tudi od interesa kadrovskih služb za delo pododborov upokojencev.
Č. P.
Prejeli smo priznanje Zveze društev invalidov SR Slovenije
Koordinacijski odbor aktivov invalidov Gradisa je bil prijetno presenečen, ko je dobil obvestilo, da mu je Zveza društev invalidov SR Slovenije podelila priznanje za prizadevno in uspešno delo pri uresničevanju in izvajanju pravic invalidov ter razvoju in krepitvi medsebojnih humanih odnosov v samoupravni socialistični skupnosti.
Kljub visokemu priznanju se v Gradisu zavedamo, da se z aktivi invalidov in njihovim delovanjem še nismo uspeli uveljaviti v vseh tozdih
ter da nas čaka še veliko dela. 4. redna seja Koordinacijskega odbora aktiva invalidov Gradisa je bila 2t oktobra. O zaključkih in sklepih bomo poročali v prihodnji številki.	C? P.
Sodelovali smo na 7. kulturnem srečanju* gradbenikov
Da ima kultura v Gradisu pomembno mesto ni treba posebejpovdar-jati. Zato se naši delavci — kulturni ustvarjalci redno udeležujejo vseh srečanj ustvarjalcev ljubiteljske kulture, kjer so njihovi nastopi deležni precejšnje pozornosti. Skupina 11 Gradisovcev je sodelovala tudi na 7. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije, ki je bilo od 13. do 17. maja v Novi Gorici.	C. P.
Mladina se je zbrala na srečanju BVGP v Sarajevu
Tudi letošnje leto so mladi iz bivših vojno gradbenih podjetij (BVGP) Jugoslavije nadaljevali s tradicionalnimi srečanji. V Sarajevu so se sestali od 17. do 19. maja. 17. srečanj mladih BVGP so se udeležili mladinci iz beograjskih podjetij Ratko Mitrovič, Napred in Centropro-jekt, Tempo in Monter iz Zagreba, Ivan Lučič Lavčevič iz Splita, Primorje iz Rijeke, Vranice in Unioninvesta iz Sarajeva in seveda mladi iz Gradisa.
Pomerili so se v malem nogometu, šahu, streljanju in namiznem tenisu ter v kvizu znanja. Rezultati niso nikoli bili v prvem planu. Bolj pomembno je bilo prijateljstvo, bratstvo in enotnost. ■
Dovolj je bilo časa tudi za ogled olimpijskega Sarajeva ter kulturnozgodovinskih znamenitosti.	q p
Pred vlečenjem vrvi je pomemben tudi dogovor
Sindikat skrbi tudi za družabnost
Piknik in športna srečanja Celjanov
Na pobudo sindikata tozda GE Celje je bil I4. septembra organiziran piknik na Gričku, v prijetnem zelenem ambientu nedaleč iz centra Celje. Tako se je že dopoldne začela lepa tradicija športnih srečanj delavcev v nogometu, košarki in odbojki.
Največ športne sreče so imele ekipe mladih,'ki so zmagale v vseh srečanjih. Veliko zanimanje pa je bilo tudi za igre spretnosti, saj so nudile veliko zabave in veselja. Največ smeha je bilo ob vlečenju vrvi, kjer so možje razdajali svoje moči za čim boljšo uvrstitev in ob vožnji samokolnic med ovirami. Ob slednji so na
račun prišle tudi predstavnice nežnejšega spola saj so po ogorčenem boju premagale najboljšo ekipo moških in s tem poskrbele za resnično dobro voljo med navijači.
Po spretnostnih igrah, ki so obsegale še vlečenje palice, skoke ovire in hojo po spolzki tleski se je začel družabni del piknika s podelitvijo nagrad za športna srečanja.
Piknik, ki je trajal pozno v noč ob dobri kapljici in jedači se je zaključi z mislijo, da se srečamo drugo leto se bolj številčno, saj tako prijetnih srečanj dandanes ni tako veliko.
Zoran Debelak
Dobro urejena prehrana
Na gradbišču HE Mavčiče ni pritožb nad hrano
V gradbeništvu je že tako, daje največkrat treba hrano organizirati na v* kem gradbišču posebej. Tako je tudi na gradbišču tozda GE Nizke gradu) Maribor, ki v Mavčičah gradi hidroelektrarno. Ker se je vedelo, da bo gradbišče imelo stacionaren značaj daljši čas, je v eni izmed barak posta Ijena dokaj sodobna kuhinja in poleg nje menza.
Osebje, ki v kuhinji dela pod vodstvom kuharice Marije Marinšek se P~ svojih močeh potrudi, da pripravi dobro hrano, ki ustreza večini delavec ' ravno zato tudi ni veliko pripomb. Ker se v naši menzi hranijo tudi drug* ®, lavci, ki na gradbišču delajo, je včasih trpba skuhati preko 300 kosil in n*a/ Trud se izplača, saj so tako zadovoljni in delavci v kuhinji in oni na gradb ču.	C* *'
»Pretni
se tudi na spolzki deski dobro znajdejo
Pečen? Bo, bo! Pa se pivo sc prileže
Ob 40 letnici na Triglavu
Ob jubileju tudi športni rezultati niso izostali
Gradbeniki se precej ukvarjamo tudi s športom in to velja tudi za Gradis. Zimske igre so letos bile na Rogli, zmagali so Ravenčani. Gradis je letos bi! organizator zimskih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije in zasedel drugo mesto.
Poletne gradisove igre so bile v Ljubljani, zmagal pa je organizator —SPO. Letne športne igre gradbenikov Slovenije so bile v Celju. Gradis je zasedel tretje mesto.	1
Lep uspeh so dosegli tudi kegljači K K Gradis, ki so osvojili republiško prvenstvo in nastopili na zveznem finalu, kjer so se pomerila najboljša jugoslovanska kegljaška moštva. Pred Gradisom je bil uvrščen samo zagrebški Medveščak. Naši kegljači bodo kot viceprvaki nastopili na tekmovanju za Donavski pokal v Regensburgu (ZRN).
Z uspehi se lahko pohvalijo tudi šahisti šahovskega kluba Gradis, člani planinskega društva Gradis in ostali športniki.
C. P.
lupina članov Planinskega druš-‘j Gradis se je 8. septembra povz-{:• a na našo najvišjo goro. Triglav. I Jc simbol, Slovenstvq, vendar je tos imela v mislih obletnico naše eiovne organizacije in je zato ob r ‘Jaževem stolpu na vrhu Triglava ,'Zv>la zastavo Gradisa z oznako 'letnice.
^ ^reme je bilo pohodnikom nasajeno. Iz Aljaževega doma v smo se povzpeli do Staničeve fin*! 'n nato do naše najvišje ležeče 0|Jske postojanke na Kredarici. Po sPčilu in počitku nas je pot po-
Nala
!la VI"h Triglava. Občudovali *a|° na*e PrclePe gore, ki so se ka-e v vsej svoji lepoti in mogočno-(j ’ Ja>>no vreme pa nam je omogo-L° prelepe panoramske poglede, ki smSe8ali daleč naokoli. S Triglava sm spustili v dom Planiko, kjer 0 tudi prenočili.
Zjutraj smo pot nadaljevali v dveh skupinah. Prva skupina je krenila proti Sedmerifn triglavskim jezerom, druga pa k Vodnikovi koči in Uskovnici. Zvečer sta se obe skupini Srečali na avtobusni postaji v Bohinju. Od poti smo bili utrujeni, vendar srečni in zadovoljni, predvsem tisti, ki smo se prvič povzpeli na ponosni Triglav in bili po vseh veljavnih planinskih zakonih tudi krščeni.
Žal se planinskih izletov, ki jih organizira PD Gradis, iz leta v leto, udeležuje vse manj mladih, ki ne čutijo potrebe po tovrstnem udejstvovanju, razvedrilu in bivanju na svežem in dišečem planinskem zraku.
Skoraj ista skupina planincev Gradisa, ki je bila na TrgPavu, se je 21..septembra odpravila na Jalovec in ga osvojila, Tudi na Jalovcu smo se spomnili 40-letnice Gradisa, saj nam je bil takrat praznik še bližje.
Milenko Nikič
7. teniško prvenstvo Gradisa
Tudi letošnjo jesen bo Komisija za šport in rekreacijo organizirala tekmovanje tenisačev. Ker je bil spomladanski turnir v Ljubljani, bo jesenski v Mariboru, na igriščih Teniškega kluba Bra-nik-Gradis.
Igralci in igralke tenisa prijavite se. Turnir bo 11. in 12. oktobra. Prijave zbira Alojz Polajnar na Delovni skupnosti skupnih služb, telefon (061) 441-422.
Tako bomo tudi igralci tenisa proslavili naš jubilej, 40-letnico Gradisa. Pripravljajo se tudi še nekatera druga srečanja (kegljanje, streljanje, šah itd.) vendar o le-teh nekoliko več drugič.
C. P.

kADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS Ljubljana. Izdaja ga Odbor za »ormacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Mi-Qn°a Cattonaro in tajnik Gojmir Bernot.
‘ avni in odgovorni urednik je Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora so: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, vi .P Remec, Ludvik Rudolf, Vlado Forbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bojanič in Tatjana Sa-Pl .k’ Tehnični urednik je Matija Krnc.
iVk!*-0 *'s*ta ,iskarna Ljudska pravica Ljubljana v nakladi 9.000 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS J ‘hljana, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a Ljubljana, telefon 441-422 int.232 ali 220.
/-----------------------------X
Nagrajeni reševalci avgustovske križanke
Reševalcem nagradne križanke, ki je bila objavljena v avgustovski številki Gradisovega vestnika se opravičujemo zaradi ! treh napak do katerih je prišlo pri i prerisovanju. Te napake so tudi | bile poglavitni razlog, da je prišlo manj križank kol drugič.
Pri žrebanju Smo upoštevali vse rešitve, ki so prišle v uredništvo do 15. septembra.
Sreča je bila naklonjena naslednjim reševalcem:
1.	nagrada — Viktor Mernik, tozd GE Maribor (500 din)
2.	nagrada — Drago Dolenc, tozd Biro za projektiranje Ljubljana (400 din)
3.	nagrada — Marjan Adamič, tozd GE Celje (300 din)
4.	nagrada — Silvana Rant, tozd GE Koper (200 din)
5.	nagrada — Mira Juhart, tozd GE Ravne na Koroškem (100 din)
Dobitnikom čestitamo!
Uredništvo
V_____________________________>
Nagradna križanka