Leto VI., št. Jutro" xiii., št. 148a) Ljubljana, ponedeljek 27* junija 1932
Cena 2 Din
Upravni&tvo: Ljubljana, Knafljeva a lica 5. — Telefon St 8122, 8123. 8124. 812», 8126. bnwrauii oddelek: Ljubljana, 8eleo-tmrfovM aL — TeL 8492 Ib 2492. P&dtružmea Maribor: Aleksandrova centa it 13 — Telefon) it 2456. Podružnica Celje: K ocen o va nlica
«. — Telefon 6t 190. Podr^ŽnitC Jesenice: prt kolodvor« it. 1<10
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trbovlje: t hižl dr. EUaro-
ea rtnerja
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek tj u tra) — Naroča M posebej in »elja po pošti prej*» tnana 4 Din, po raznašalcib d»> rtavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva o lira 5. Telef«i St 3122, 3123, 3124. 3! 25 ln 312*.
Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon SL 2440 (ponoči 25«2).
Celje: Roceoova uL 3 Telefon it. 180
Rokopisi •• ne vračajo. — Oglaal po tarihi
KOČLJIV POLOŽAJ V NEMČIJI
Novi ukrepi Papenove vlade v korist narodnim socialistom —
Hitlerjevci izzivajo na vse strani
Berlin, 26. junija, d. Državni kancelar Papen je po svojem povratku včeraj popoldne poročal državnemu predsedniku o lausannskih d' godkih in o razvoju notranje politike. Medtem je državni predsednik Hindenburg tudi prejel po letalski pošti pismo bavarske vlade o njenem stališču napram politiki državne vlade. Rezultat razgovora državnega predsednika z državnim kancelarjem, je bil ta, da se je ▼ nasprotju s prvotno namero izpremenil dnevni red seje vlade, ki se je kasneje vršila, čeprav so bila lausannska pogajanja dolcčena kot glavn: predmet berlinskih posvetovanj državnega kancelarja, je bila postavljena na prvo mesto dnevnega reda notranja politika v državi. Pričakujejo, da bosta takoj, ko bodo prispeli vsi odg- vori deželnih vlad, torej najkasneje •v torek popoldne, izdani dve novi odredbi za vso državo. Prva bo zasilna odredba državnega predsednika, ki bo izpopolnila zadnjo zasilno odredbo na ta način, da bo dovolitev nošenja uniform obvezna tudi za deželne vlade. Prepovedi deželnih vlad bi bile po tej odredbi mogoče le v izjemnih primerih, ki bi bili omejeni časovno :n krajevno. Nadalje bodo izdani izvršilni predp-lsi državnega notranjega ministra k določbam zadnje zasilne odredbe o javnih .pohodih. Ti predpisi bodo načelno dovoljevali javne manifestacije pod pogojem, •da bodo prej prijavljene policiji in policijsko dovoljene. D voljevanje javnih manifestacij bo na ta način prešlo v področje 3-rajevnih policijskih oblasti. O kakšnih
obširnejših ukrepih, o katerih se je zadnje čase pogosto govorilo, predvsem o proglasitvi izjemnega stanja, za sedaj še ni govora.
Narodna socialistična stranka pritiska seveda nadalje na vlado, naj bi ostreje nastopila proti komunistični stranki, kakor tudi južno-nemškim deželnim vladam ki še nadalje vzdržujejo prepoved nošenja uniform in javnih manifestacij. Deputacija narodnosocialističnih poslancev pruskega deželnega zbora je izročila državnemu notranjemu ministru Gaylu gradijo, ki naj bi dokazalo, da je bil vzrok krvavim spopadom v zadnjem tednu organiziran komunistični teror. Narodno-socialistični listi trdijo, da je državni notranji minister tej deputaciji obljubil, da bo prepoved komunistične stranke izdana v najkrajšem času. Kljub temu kaže vse, da državna vlada t^ga ne namerava storiti, pač pa hoče pozvati deželne vlade, naj z učinkovitimi policijskimi ukrepi onemogočijo komunistična nasilstva. Druga narodno-socialistična deputacija se je zgla-sila v vojnem ministrstvu pri polkovniku Bredowu, nasledniku generala Schleicher-ja, pri katerem se je pritožila proti postopanju komunistične stranke.
Nemiri, ki jih je izzvalo ukinjenje prepovedi napadalnih oddelkov in nošenja uniform zlasti v Berlinu in na zahodu države. trajajo dalje. Predvsem poročajo iz Poruhrja in Porenja da se izgredi nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Kljub
varnostnim ukrepom policije je prišlo do ponovnih spopadov v Diisseldorfu, Dort-raundu, Duisburgu in drugod, pri katerih je bilo samo v petek ponoči ranjenih 40 osob, aretiranih pa nad sto. Iz nekega vlaka so pri Diisseldorfu streljali celo na povsem neudeležene ljudi. V predmestju Diis-seldorfa so narodni socialisti streljali na komunistične delavce ter je bil eden izmed delavcev hudo ranjen.
V petek ponoči je prišlo v treh berlinskih okrajih do novih spopadov med komunisti, nacijonalnimi sr cialisti in nemškimi nacijonalei. Hudo ranjeni so bili 3 komunisti, 3 člani državne stranke in 1 narodni socialist, 15 drugih oseb je dobilo lažje poškodbe.
Snoči so narodni socialisti navalili na prslopje glavnega socialno-demokratskega glasila »V0rwarts«. V okolici poslopja je prišlo že popoldne do pretepov. Proti večeru se je v okolici zbralo več sto narodnih socialistov, ki so končno na dano znamenje vdrli v vežo p°sl°pja »Vorvvartsa«. Tamkaj se jim je postavila v bran posebna straža »Reichsbannerja«, s katero so se spustili v boj. Padlo je več strelov, med katerimi sta bila ranjena dva člana »Reichsbannerja« in neki narodni socialist. Straža se je kljub premoči branila, dokler ji ni prišel na pomoč močnejši oddelek policije, ki je končno izrinil narodne socialiste iz poslopja.. Vsa okolica okoli poslopja »Vorvvartsa« jc bila vso noč zastražena in zaprta za promet.
Važna seja francoske vlade
Ministrski svet odobril dosedanje delo francoskih delegacij v Lausanni in Ženevi
Pariz. 2fi. junija s. Včeraj dopoldne je b;la pod predsedstvom predsed. republike tr: in pol ure trajajoča seja ministrskega sveta. na kateri je podal ministrski predsednik Herriot popoln ekspoze o stanju uausannskih pogajanj. Vojni minister Paul •Boncour je poročal o ženevskih razsrovorih -in o izjavah, ki ,fih je v imenu Francije "poda., prerl .slavnim odborom razorožitvene 'konference glede Hoovrovih .razoroaltvenih 'predlogov. Nato je obvestil ministrski •svet o vsebini brzojavke, ki mu jo je poslal 'državni ta.in'k Stimson. Ministrski svet je odobril stališče francoske delegacije in jo pozval, naj tudi v bodoče v okviru konkretnih ukre.pov. o katerih s.p sedaj razpravlja, išče rešitev problemov, ki jih je F-nrož/l s svojimi željami ameriški pred-3tedw.lc Hoover.
M Vn ; sirski predsednik Herrriof je po seji ministrskega sveta podal zastopnikom tiska 'rjavo, v kateri je med drugim nagla-f.M. da so bile ženevska pogajanja — ko
•jc prišla francoska delegacija v ženevo _
na razpotju. Krez pretilranja se lahko reče, '■da je šlo takrat, za življenje in smrt raz-
oroži tvene konference. Zaradi tega se je francoska delegacija sporazumela z angleško o možnosti nadaljevanja dela. Te razgovore nadaljuje sedaj Paul Boncour. Ko se je izvedelo, da namerava ameriška vlada predložiti konferenci svoj program, se je Herriot vznemiril zaradi! usode metod postopanja, za katere so se med tem dogovorile delegacije, i.n je to bojazen tudi izrazil ameriški delegaciji. Kljub temu je ameriška delegacija objavila Hoovrovo poslanico. Francoska vlada zelo upošteva vse, kar izvira od Hoovra. po vsebini poslanice pa bi se dalo morda ugotoviti, da so bile sprejete vanjo gotove določbe s posebnim ozirom na Francijo. To velja predvsem za odstavek glede utrdb. Morda se je pr>; prenašanju vrinila kakšna pomota v številkah, kajti ta listina ceni nemško oboroženo silo na stot.isoč mož. Treba se je pač vprašati, ali u poštev a ta prosra.m tudi možnost, koalicij. Končno je Herriot irrar.il u.pa.n.je, da se bodo ženevska pogajanja nadaljevala. Sam za svojo osebo bo Hoovrovo poslanico vsekakor proučil zelo resno.
Papen o sporazumu s Francijo
Nemški državni kancelar priznava Franciji pravico do
odškodnine za reparacije
London. 26. junija, č. »Ncws Chronicle« je objavil uvodnik Walteria Levtona, odličnega angleškega gospodarskega strokovnjaka, ki trdi, da sta se nemška in francoska de'egaciia sporazumeli o naslednjih štirih točkah: 1. Sporazumi, ki bi se sklenili v Lausanni. morajo biti definitivni. 2. Medsebojno zaupanje ie pogoj gospodarske obnove, vzpostaviti pa ga je mogoče le 'tedaj, če nemški upniki izvedejo primerne ukrepe. 3. Dokler ne nastopi preobrat s gospodarski krizi, kakor je pričakovati, ni ■mogoče zahtevati od Nemčije, da bi plačevala kakršnekoli reparacije. 4. Reparacijska plačila, ki bi se morda določila pozneje. ne smejo dovesti do tega, da bi se zopet pričel izvajat} izvozni dumping, ki bi ostale države prisilil, da bi uved'e enake ukrepe. Levto-n prav;, da ie sporazum na osnovi teh štirih točk znatno omilil napetost med obema delegacijama in da se zato more ;:eda.i računati z uspehom konference.
Pariz. 26. junija, d. »Matin« je objavil naslednjo izjavo nemškega državnega kance-larja. ki jo je da! v Lausanni njegovemu poročevalcu:
jaz sem prvi, ki priznava, da ima Francija pri likvidaciji reparacijskega vprašanja pravico dn odškodnine. Ce bi mogel nuditi tako odškodnino v materLielni ali f nančni obliki, bi to rad storil, ker pa je to nemogoče, bi hotel poiskati kompenzacijo na gospodarskem področju in sicer v okviriu gospodarske reorganizacije Evrope. Ce se govori, da je treba upoštevati Zediniene države, poudarjam, da se Amerika gotovo ne bi branila prispevati k obnovi, če se nam bo posrečilo napraviti z medsebojnim sporazumom red v Evropi. V nasprotju s svojimi predniki morem trditi, da predstavljam nacijonalne sile nemškega prebivalstva. Francija ima torej v moji •osebi pri zaključitvi nemško - francoskega dogovora jamstvo, da podpisuje ves nem-
ški narod, kar podpišem iaz. Doslej ie imela Francija pri obojestranskih poizkusih za zbližani e opravka samo z levico, aH nima torei interesa, da pridobi tudi desnico, to )e vso Nemčijo?
Berlin, 26. junija, d. Na včerajšnji seji vlade ie državni kancelar Papen poročal o pogajanjih nemške delegacije v Lausanni. Vlada ie odobrila njeno dosedanje postopanje. Domnevajo, da bo državni kancelar po povratku v Lausanne, kamor bo odpotoval zopet jutri popoldne, v razgovorih s francoskim ministrskim predsednikom Herri-otom predložil nove nemške predloge. Kakor se razvijajo mednarodna pogajanja v (Lausanni, se more reči, da poizkušajo spraviti vprašanje političnih plačil s sveta z gospodarskimi dogovori ter postaviti namesto dosedanje medsebojne napetosti neodvisno sodelovanje na gospodarskem področju. Težkoče obstojajo v tem, da se taka isvetovno-gospodarska vprašania, četudi bi se najprej nanašala zgolj na Evropo, vendar ne mogla obravnavati brez zveze z Ameriko. zaradi česar ie verjetno, da bo ■morda lausannska konferenca prekinjena z namenom, da se počaka, kako stališče bo zavzela Amerika. Mnogo računajo s tem. da bo sredi tedna nastal odmor, vsem delegacijam pa je na tem, da se določijo za pogajanja, ki naj bi se vršila med odmorom. v raznih odborih gotove smernice. Temu vprašanju bodo posvečeni tudi predlogi. ki ji'h bo nemška delegacija predložila po povratku državnega kacelarja v Lau-sanno.
Diskvalifikacija Schmelingovega manažerja
New York, 26. junija, č Ameriška zveza boksarjev je diskvalificirala Schmelingovega manažerja Joa Jacoba, ker je žalil člane razsodišča.
Sprejem Turčije v Društvo narodov
ženeva, 26. junija, č. Na izredni plenarni seji sveta Društva narodov, ki bo v torek, ko bodo razpravljali o konferenci glede Daljnega vzhoda bo grški zunanji minister Mihalakopul<~s predlagal, naj se Turčija sprejme v Društvo narodov. Svet Društva narodov bo bržkone odgodil to vprašanje do redne plenarne seje v mesecu septembru, če pa bi člani sveta pristali na to, bo Turčija sprejeta že na tej izredni nlenarni seii. Turška zahteva, nai s° ji prizna staino mesto v Društvu narodov, bo izpolnjena bržkone tako. da bodo ustanovili za Tu-čijo. Grčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Avstrijo stalno mesto v svetu. Vprašanje je še. ali boKlo ustanovili novo mesto, ki jih šteje doslej 14. ali pa bodo na kak drug način uredili vso zadevo. Vsekakor bodo o tej turški želji sklepali šele jeseni.
Finančna pomoč Avstriji
lausanne, 26. junija, č. Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss je govoril po radiju o položaju v Avstriji ter poudarjal, da so se v zadnjih dneh obvladale mnoge težkoče v zadevi dovolitve posojila Avstriji. Posojilo je skoro že sklenjeno. V nasprotju z raznimi vestmi v poslednjem času je poudarjal avstrijski zvezni kancelar, da ne prihajajo v poštev nobena vprašanja političnega ali gospodarskega značaja. Težkoče se pojavljajo v zadevi pomožne akcije v prid Avstriji samo glede večje zasnove, na podlagi katere bi se mogla nuditi tudi drugim državam pomoč.
Boji v Mandžuriji
London. 36. junija, d. Po poročilih iz To-kija so bile kitajske čete generala Maja ob reki Sungariju cnibite ter potisnjene do Amurja. Več japonskih bombnih letal je včeraj napadlo glavni stan generala Maja ter opustošilo nekaj vasi. v katerih so bile zbrane čete. Po nekaterih vesteh je bil pri eksploziji bombe, ki je padla v hišo. v kateri je bil glavni stan. ubit tudi general Ma. Japonci so včeraj zasedli postajo Mandžuli ob ruski meji. Tako so Japonci prišli neposredno do ruske meje. Sovjetske oblasti so za sedaj še popolnoma pasivne. Tudi železniški promet ni prekinjen. Obenem so japonske čete na več krajih prodrle do obmejne reke Amurja.
Francija zmanjšuje izdatke za vojsko
Pariz, 26. junija- AA. »Matin« poroča, da določa finančni načrt za uravnoteženje državnega proračuna znižanje proračunov za vojsko, letalstvo in mornarico v skupnem znesku 1.500 do 1.600 milijonov frankov. Od tega bi odpadlo 800 do 900 milijonov na vojsko, 400 milijonov na letalstvo in 300 milijonov na mornarico. Izdatki bodo znižani skupno za 5 milijard frankov. V načrtu, ki ga je predi' žil minister Palmade, so določeni tudi novi dohodki v znesku 1 milijarde frankov.
Sklicanje kardinalskega konzi-storiia
Rim, 26. junija č. Agencija »Corrispon-denza« poroča, da namerava papež Pij XI." sklicati plenarno sejo vseh kardinalov. Sestanek naj bi se vršil v začetku julija. Na njem bo imel papež govor o sedanjem splošnem položaju na svetu. Dotaknil se bo tudi nekaterih mednarodnih problemov, za katere se zanima vatikanska politika. Njegov govor ne bo objavljen. Zaradi tega bo imel sestanek značaj tajnega konsistorija.
Razkol med bolgarskimi zemljo-radniki
Sofija, 26. junija. AA. Zemljoradniška parlamentarna skupina je na svoji seji sklenila na zahtevo glavnega odbora zem-ljoradniške zveze izključiti iz stranke zemljoradniškega poslanca A. Radolcva.
Zmagoslavje sokolskega naraščaja v Pragi
Pred 120.000 gledalci je včeraj nastopil tudi jugoslovenski naraščaj in žel vsestransko priznanje
Pra^a, 26. junija, h. Današnji dan sokolskega zleta je bil posvečen naraščaju. Dan je bil izredno lep Takoj v začetku treba naglasiti, da se je zlasti odlikoval ženski naraščaj.
Ob 17. je prišel na zletišče predsednik Masaryk, ki sta ga pri vhodu pozdravila starosta ČOS Bukovsky in podstarosta SKJ Gangl. Godba je intonirala državno himno. Z veliko pozornostjo je predsednik Masaryk sledil nastop.- m posamezn:h oddelkov. V odmoru je posetil ložo, kjer so bili stari sokolski delavci. Zelo prisrčno jih je pozdravil, zlasti bivšega načelnika Vanečka ter je ostal z njimi delj časa v razgovoru.
Najprej je nastopilo 14.000 moškega, nato pa isto število ženskega naraščaja. Odlikoval se je zlasti ženski naraščaj. Nato sta nastopila jugoslovenska oddelka, in sicer prvo moški, nato pa ženski naraščaj. Podpredsedmk Gangl je osebno na stadionu kontroliral vežbe. Po izjavi odličnih sokolskih delavcev je bil nastop jugoslovenske mladine prvovrsten.
Po končanih vajah jt deputacija češkoslovaškega sokolskega naraščaja pristopila nato k jugoslovenskim zastavam in Jugosloveni so ji izročili spominsko plaketo, ki jo je izdelal kipar Meštrovič. Jugosloveni so se objeli s Cehoslovaki in poljubili, zastave so zavihrale in se poklonile, godba pa je zaigrala državni himni, češkoslovaško in jugoslovensko. Bil je nepopisen prizor, ko je vsa ogromna množica navdušeno vzklikala ponovni manife-
staciji češkoslovaškega in jugoslovensk^ga bratstva. Množica je z < gromnih tribun mahala jugoslovenskemu naraščaju z rokami in robci ter jih neprestano pozdravljala. Ovacije se dolgo niso polerle.
Današnjim prireditvam je prisostvovalo okoli 120.000 gledalcev, med njimi vsi češkoslovaški ministri, zastopniki diplomatskega zbora ter mnogoštevilne sokolske deputacije iz inozemstva, med njimi tudi mnogoštevilno zastopstvo Sokola kraljevine Jugoslavije.
Po javnem nastopu na sokolskem stadionu so se manifestacije za sokolsko idejo in češkoslovaško-jugoslovensko bratstvo, nadaljevale po praških cestah in ulicah do poznega večera, ko so se še vedno razhajale ogromne mm žice na vse strani Prage. S posebno velikim navdušenjem je občinstvo pozdravljalo povsod jugoslovenski • sokolski naraščaj, kjerkoli se je pojavil.
Današnji nastop sokolskega naraščaja na vsesokolskih zletnih slavnostih je po-1 dal približno sliko sokolskih svečanosti, ki; se bodo vršile v glavnih zletnih dneh. ko se bo zbralo v Pragi vse slovansko sokolstvo.
Bolgarski Junaki na vsesokolskem zletu
Beograd, 26. junija, p. Jutri potuje skozi Beograd večji oddelek bolgarskih Junakov, ki se bodo udelež;li vsesokol-skega zleta v Pragi. Z njimi potuje trudi bol.garsko pevsko društvo »Gusle«.
Tudi Rim se oglaša
Danes bo objavljena italijanska spomenica o reparacijah — Rim podpira zahtevo Berlina po črtanju reparacij in odreka Jugoslaviji pravico do odškodnine
Beograd, 26. junija M. Iz Lausanne poročajo, da bo jutri objavljena spomenica italijanske delegacije glede reparacij. Prvotno so nameravali objaviti Italijani svojo spomenico že v soboto, so pa objavo odgodili zaradi pogajanj, ki so se vršila med Nemčijo in Francijo.
Kakor se izve, kritizira italijanska spomenica v prvem delu francosko stališče glede Hoovrovega predloga in francoske teze glede nemških reparacij, v drugem delu pa polemizira pred vsem proti Jugoslaviji in skuša dokazati, da so navedbe Francije in Jugoslavije, da bi izgpibila Jugoslavija letno 68 milijonov mark, netočne. Po italijanskem tolmačenju bi znašala izguba Jugoslavije po določbah Voungovega načrta samo nekaj nad 6 milijonov letno. Italijanska spomenica nastopa proti temu, da bi se vprašanje reparacij vezalo na rešitev vprašanja inozemskih dolgov, kakor utemeljuje svoje zahteve
Jugoslavija in naglasa, da .je to stvar dolžnikov in upnikov, ne pa stvar konference.
V lausannskih krogih vzbuja to stališče Italije veliko pozornost in vse kaže, da jKKlpira Italija zahtevo Nemčije, da bi se. reparacije brisale ne glede na to. kako bo urejeno vprašanje vojnih dolgov in ne glede na posledice, ki bi jih imelo brisanje reparacij za posamezne države.
Pogajanja med francoskimi in nemškimi strokovnjaki so se nadaljevala včeraj ves dan. Razpravljali so o vseh aktualnih gospodarskih problemih, ne da bi prišli do kakršnega koli sporazuma. Danes so bila pogajanja prekinjena, ker čakata obe delegaciji na nadaljnja navodila svojih vlad, po vsej priliki pa se bodo že jutri nadaljevala. V lausannskih krogih sodijo, da bo reparacijska konferenca, že v par dneh odgodena za delj ča-sa, istočasno pa bo tudi razorožitve-na konferenca odgodena do oktobra.
Uspešen prevrat v Siamu
Kralj je pristal na nvedbo ustavne monarhije - Prebivalstvo je mirno - Prevrat je zahteval le 4 smrtne žrtve
Bangkok, 26. junija, d. Siamski kralj Pra-jad hipok je včeraj dopoldne sporočil iz svoje poletne rezidence ob morju voditeljem vojaške revolucije z brezžičr.o brzojavko, da pristaja na preosnovo absolutne monarhije v ustavno. S tem je bil dosežen namen revolucionarjev, zaradi česar se more računati, da se bo nadaljnji potek dogodkov razvijal popolnoma normalno. Voditelji državnega prevrata, bodo zavzeli važna mesta v novi vladi. Bržkone bo imenovan za predsednika nove vlade general Bola Aj Aoho, ki je bil vodja revolucijonarnega pokreta. Kralj se je odpeljal s posebnim vlakom v prestolnico, vendar pa čas njegovega prihoda ni bil objavljen, da ne bi prišlo do neljubih dogodkov.
Prebivalstvo se je sprijaznilo z novimi razmerami in je popolnoma mirno. Tudi finančni in gospodarski krogi so se postavili na stran nove vlade. Voditelji nove vlade imajo svoj glavni stan v mestni hiši Bangkoka. CimdaJje jasneje postaja, da je bila revolucija mnogo manj naperjena proti kralju samemu kakor pa proti nekaterim princem kraljeve rodbine, ki so imeli visoka 1
uradniška mesta in katerih oblast so hoteli brezpogojno omejiti. V drugi brezžični brzojavki je kralj iz svojega letovišča sporočil začasni vojaški vladi zahvalo za dosedanje vodstvo poslov ter je tudi izjavil, da je bila preosnova dosedanje vladne oblike že dolgo časa njegova namera. Kralj upa povsem gotovo, da bo skupaj s siamsko ljudsko stranko zagotovil narodu mir in delo. V prestolnico se vrača s čustvi zadovoljstva, da prebivalstvo ne dvomi nad njegovo pošteno voljo za delo v prid države.
Začasna vlaola je izdala nov proglas, v katerem zagotavlja varnost imetja, nedotakljivost inozemskih zastopstev ter izvrševanje pogodb, sklenjenih z drugimi državami.
Uradni komunike objavlja, da je prevrat zahteval samo štiri smrtne žrtve, in sicer dve med revolucijonarji, dve pa med opozicijo. V glavnem stanu začasne vlade v mestni hiši vlada zelo živahno vrvenje. General Bola Aj Aoho ima neprestano konference, da zagotovi nadaljnje izvrševanje poslov v ministrstvih in državnih uradih.
Pogajanja o razorožitvi v zraku
Nemčija proti internacionalizaciji letalstva -- Sestanek Gibsona
in Oraudija
?eneva, ?6. junija. AA. Zrakoplovna komisija razorožitvene konference ie na svoji zadnji seii razpravljala o lnternacijonaliza-ci.ii civilnega letalstva. — Nemški delegat Brandenburg je bil mnenja, da ie treba poiskati kako drugo rešitev, ker bi internacionalizacija letalstva škodila tehničnemu napredku trgovske avijacije. korist; glede njene uporabe v primeru vojne pa bi bile malenkostne.
Bivši francoski letalski minister Evnac Lorrain je odgovoril, da malih in lahkih letal ni mogoče v voini uporabiti za bombardiranje. nevarnost pa pomenijo velika !e-tala in zato iih ie treba odstraniti. Inter-nacijotializacija letalstva je potrebna zaradi kontrole. Zaman bi bila prepoved težk:h vojaških letal, če bi bilo za vojne mogoče uporabljati težka velika civilna letala.
Nizozemski delegat je soglašal s franco-
skim predlogom in ie zahteval, da ie treba bombardiranje iz zraka vsekakor prepovedati.
Vprašanje ie bilo dodeljeno posebnemu odboru z nalogo, da o njem predloži svojo strokovno izjavo.
Ženeva, 26. junija, s. V petek ie imel glavni ameriški delegat Gibson daljši razgovor z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. včeraj dopoldne pa z italijanskim mornariškim strokovnjakom Rossom. Razen tega ie imel Gibson tudi razgovore z 'nemškem delegatom Weissenackeriem. Gibson smatra svojo nalogo za zelo resno in se zdi. da hoče Amerika priti razorožit-venermu problemu do dna.
Postani In ostani
član Vodnikove družbe!
Icnfiga
o bodoči vojni
Napad brez vojne napovedi - Brezobzirno divjaštvo brez vsakih moralnih cbzirov — Strah za notranji red
Med prvimi, ki je na fantastičen na-č.n opisal bodočo vojno, je bil nemški general Ludendorff. Izhajajo pa tudi v drugih jezikih različne knjige in brošure. ki se bavijo z grozoto bodočih spopadov. Z a dni i čas je vzbudila posebno pozornost knjiga italijanskega višjega mornariškega oficirja IJliksa Ouadagni-
iv	a. Značilen je že njen naslov: »La gucrra »utura« (Bodoča vojna). Knjiga ie več kakor zanimiva — senzacijonal-na :c. livo glavne njene misli, hipoteze in prerokovanja:
\ maju 1027 je Mussolini v fašističnem parlamentu izjavil, da bo v dobi od 1935 do 1940 Italija v svojem razvoju dosegla tako višino, da si bo lahko prilastila one pravice, ki ji pritičejo, katerih ji pa Evropa sedaj noče priznati. V tej kratki dobi bo torej Italija zre-ia za vojno, ker se bo število njene-£a prebivalstva dvignilo nad 60 milijonov. ki bodo vzorno oboroženi in navdušeno pripravljeni za napad. Po tem preročanstvu Benita Mussolinija bi tore; Evropa lahko še par let čakala in se pripravljala, brez strahu na kako presenečenje. Toda mornariški oficir (iuada.gniu: smatra, da nikakor ni treba čakati na ta ugodna leta za napoved vojne vsem »sovražnikom«. Guadagnini se zavzema za to, da se vojna prične brez sleherne napovedi, da ne bo sovražnik imel prilike za priprave. Takoj
v	začetku svoje knjige pravi:
Bodeča vojna bo vojna iznenadenja
in se bo morala voditi z naslednjim kriterijem: Napadalec, ki bo varen v svoii notranjosti, bo moral hitro, v par urah. izstopiti iz stanja navideznega absolutnega mira v stanje vojnega napada. Napačno ie — sodi Guadagnini — krča'i: »Varujte se! Napadam!« Naj-b t:.-.' : • brez besede napasti neoborože-ki bo presenečen in smrtno zadet pade! na zemljo in ne bo niti zamahnil v lastno obrambo. Kričeč: Varujte se! je Nemčija zaradi lažne kurtoazije in kcnvencionalnosti zapravila zmago.
Dasi je mornariški oficir, obravnava Guadagnini tudi vojno na kopnem in v zraku in sodi: Ni potrebno, da je ves narod pod orožjem. — zadostuje izbrati primerni trenutek in efektivna oborožena siia bo superiornejša od oborožene sile nasprotnika, ki ga je treba — presenetiti. MobUizacija na stari način se pred bodočo vojno ne bo izvajala, ker ie to samo opozorilo sovražniku, da se pripravi za orotiudarec. Ne bo se več dogajalo kakor v preteklosti, da bi niti najglavnejše sile v mornarici ne b:!e oborožene. Takisto mora letalstvo b:t: stalno pripravljeno za napad. V bo-lnr-1
CIO
vojni bo prehod iz mirnega stanja v napad sledil trenutno, brez slehernih priprav. Vrhovno poveljstvo letalstva in mornarice bo samo dobilo kratko šifrirano brzojavko: »Napad!« In to bo zadostovalo. Zatorej morata osobito letal: tvo in mornarica biti organizirani
tako. kakor da bo vojna sledila ne jutri, temveč že danes.
Vohuni, razposlani v ono državo, ki jo je treba napasti, bodo morali razširiti svoje delovanje. Njihova služba ne bo več samo informativna, marveč baš ti vohuni bodo morali vršiti specialne akcije — z atentati, kar doslej ni bilo v njihovem programu.
Napadalna armada bo morala sila naglo izvršiti invazijo na čim širšem teritoriju sovražnikove zemlje. Napasti bo morala tudi iz zaledja, iznenada, čim širše in čim globlje.
Možno je. da bo sovražnik zmogel močno letalstvo, ki bo lahko bombardiralo mesta napadalca. V tetn primeru ne bo napadalcu preostalo nič drugega, kakor da v osvojenem ozemlju uvede poseben »vojni zakon o talcih«. Osveta se bo vršila na neborcih: glava za glavo!...
Guadagnini se sicer zaveda, da bi takšna vojna lahko dobila značaj hladnega. preračunanega divjaštva. Toda on o tem ne razmišlja preveč. To samo ugotavlja in smatra, da takšno dejstvo niti ni strašno, marveč logično in — potrebno. Saj pravi, da se je treba osvoboditi vseh moralnih obzirov in skrupulov. Sila ustvarja zakon! To ie visoka morala njegove in s tem fašistične teorije o bodoči vojni. Guadagnini povdarja. da je v skladu s to novo teorijo potrebno vzgajati tudi duh naroda, ki bo moral prej ali slej napasti svojega »sovražnega soseda«.
In narodu je treba na vse načine ubiti v glavo, da je baš ta (italijanski) narod prvi na zemlji, da je njegova zgodovina najslavnejša na svetu, na je njegov postanek najplemenitejši. da so njegove zahteve in potrebe edino upravičene in da mu njegova vzvišenost daje pravico do tega. da zahteva svoje pravice. Kratko: narod je treba prepričati. da je izvoljeni narod na svetu, da je najbolj zdrav in najmočnejši in da mu že to daje pravico in dolžnost, da se ostalim narodom vsili za gospodarja. Italija je božanstvena — je dejal že famozni apostol Marinetti.
Da se bo takšna bodoča vojna lahko izvršila, je treba predvsem čuvati absolutno skrivnost o napadu in trenutku napada. Za to skrivnost mora in sme vedeti samo en človek — kar je v Italiji Mussolini. On ima poveljstvo vseh oboroženih sil v svojih rokah, on vlada in obenem poveljuje.
Ali proti koncu svoje knjige je Guadagnini zašel tudi v razmišljanja, če bo fašizem res docela pripravljen za izne-nadanje. In skrbi ga tole. kar bo fašizem večno skrbelo: Napadalec bo moral znotraj svoje države biti povsem siguren. A do tega je fašizmu še dolga pot. Nedavne velike razprave so o tem podale vsega premišljanja vreden dokaz.
Upc&e razstave na Jisefa ter na meščanskih šolah v šiški
in na Viča
Ljubljana, 26. juniia.
DcLnes se je v mestu in v najožji okolici spet otvorila cela vrsta razstav, ki živahno, zmagovito dokazujejo, da se naša mia-•d:na v polni meri zaveda nalog, ki jo v življenju še čakajo.
Najprej raz.si.ava risb in ženskih ročnih del na mestni ženski realni gimnaziji, ki ;bo odprta do Vidovega dne. V drugem nadstropju je prostorno dvorano izpolnila cela vrsta prijetnih, simpatičnih študentovskih izdciktv. ki dokazujejo, da tudi dekleta kot enakovredni ljudje nastopajo tekmo z ogromno množico študentov, ki v zadnjih letih gredo skozi šole. Najprej so mi padle v oči številne risbe in slike (risanje: g. pref. Podrekar), s katerimi je zavod obložil vse stene dvorane. Te slike pričajo, da se gojenrie zavoda zelo smiselno, zelo smotreno učijo svoje stvari: dobišen del prostora je zavzela nacijonalna ornamen-tika, v kateri naj bi se v skladu s starini podedovanimi formami študentke urile v svobodni, samostojni kombinaciji, ostalo pa so zasegle risbe in slike z večjimi ambicijami, akvareli in slike, ki so jih dijakinje ustvarjale ob čitanju narodnih pesmi in narodnih pripovedk. Prav te slike. ki so čisto samostojne stvaritve po fantaziji. Ki so nekakšne samosvoje ilustracije k najzanimivejšim poglavjem naše narodne poezije, mi rajo vzbuditi v gledalcu največjo pozornost. Skoraj še zanimivejša pa so ženska ročna dela (ga. prof. Stanovnikova). Llcej je predvsem šola za meičanski dekliški naraščaj in dela, ki jih prikazuje razstava, so po večini živi, živahni rekviziti za okras meščanskega dc-ira. Richelieui, gc belini. smyrne, madeire, kelimi, vzorci križnih in ploščatih vbodov itd., prtiči, bluze, čepice, robčki, torbice, s-rajčke, obleke — to so same stvari, ob katerih bi se morala navdušiti slednja meščanska mati.
Razstava na II. m<*str.i meščanski šoli je pokazala precej drugačno lice. V š;ški, ki t veri naravno delovno področje te šole, so predvsem bolj proletarske družine doma. otroci, ki prihajajo na meščansko šolo, si skoraj ne morejo privoščiti nobenega luksuza. In takšen je tudi pouk na tej šeli: vse samo preprosto, praktično — kar jt treba za delovno življenje in za vsak dan. (Pred tednom je bila podobna razstava tudi na deški meščanski šoli, ki je s podobno lepim uspehom prikazala i/mska in delovna prizadevanja fantev in učiteljev na tem zavodu). Ko sem se izprehodil po razstavnem prostoru, sem v kotu nalete) tudi na kup starih, podpletenih nogavic 1
— kakor je po delavskih domovih takšnih nogavic zmerom na kupe. Pa dasi so dekleta revna in preprosta vendar so njihova dela znamenje popolne duševne in življenjske polnovrednosti. V prvem razredu se učijo bolj preprostih načinov (pečki vez), toaa tiste prisrčne torbice za kopanje, ki jih počnejo, so tako lepe, da morajo biti otrokom samim, učiteljicam in staršem v veselje, čim višji je potem razred, tem težja je tehnika. Tkaničenje (iz-rodno vezenino (deloma po predlogah pro-nu), file (mreženje, preproste, pa lepe kembineže), robčki z belo kranjsko narodno vezenino, prtiči s pisano kranjsko narodno vezenino (deloma p opredlogah profesorja Siča deloma kombinacije učenk samih), kvačkane spalne srajce, bele vezenine, obleke iz preprestega blaga, ki jih učenke po lastnem kroju, po meri in za-misleku delajo zase — vse to priča, da ta meščanska šola s pridom izpolnjuje vse j konkretne naioge v svojem miljeju. Gdč. Skubičevi, ki poučuje ročna dela na zavodu, gre vsa zahvala in čast. Nič manj pa ni zanimiva razstava risarskih izdelke v (risanje poučujeta gdč. Novakova in Trii-lerjeva). Gojitev ornamentike, v kateri se podedovani nacijonalni motivi družijo s sodobnimi, samostojnimi domisleki, ki jih učenke oblikujejo iz svoje duše, slikanje vaz in lesenih šatulj — vse to so dragocena dejanja v naši umetnostni vzgoji. Posebno pozornost pa zaslužijo lepaki, ki jih | učenke povsem iz svoje domiselnosti in na svrjo roko ustvarjajo za propagando raznih, po šolah priporočenih idej (proti alkoholizmu, za solnce in zrak itd.). Ob teh lepakih se lahko človek prav od srca nasmeje preprostim, zdravim domislekom, ki jih skušajo učenke upe dobiti z vsemi naj-svobodnejšimi sredstvi.
In meščanska šola na Viču je razstavila umetniške, umske in ročne izdelke svojih učencev in učenk. Razstavo je aranžiral naš znani, spoštovani umetnik slikar Zupan, ki tu poučuje risanje. In umetniški del te razstave je obiskovalca v resnici presenetil. Poleg preprostejših risb in slik, ki so po večini zelo uspele kombinacije narodne ornamentike, se je človek z odprto dušo še posebej vzradostil ob številnih naj-raznovrstnejših akvarelih. Tiste varijante, ki so jih učenci I. razreda naslikali ob Aškerčevih verzih:
Gre po stezi čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno — te stvari so v resnici nekaj nenavadno prt*-srčnega. Kdor se hoče učiti slikarske, umetniške in duhovne vzgoje, ta se naj
pride učit v risalnico umetnika in vzgojitelja Zupana. Nekaj posebnega pa je keramika, ki jo razstavljajo ti učenci. Kolikor mi je znano, se druge meščanske šole v tej stroki ne udejstvujejo. V tem vi-škem delu Ljubljane pa, v katerem je ope-karniška industrija doma, je prizadevanje na šoli umetniško oblikovati glino, nekaj še posebno hvale vrednega. In izdelki te keramike ponekod že v resnici dajejo slutiti, da to prizadevanje ni zaman: nekateri kipi (n. pr. Mojzes, za katerega se je mladi tvorec brez dvoma razgledoval pri velikem mojstru Meštroviču) in praktični izdelki (pepelniki, tintniki itd ) kažejo, da se v nekaterih učencih krije resničen
talent. G. Zupanu gre za njegovo prizadevanje in za njegove uspehe vse priznanje in vsa čast. Prav kakor šišenčani. pa so tudi Vičani lahko ponosni na uspehe v žerskem ročnem delu. ki ga poučuje ga. Kovačeva (idrijske čipke, narodna orna-meatika, vezenje, cbleke itd.). In prav tako je treba viškim študentom čestitati za njihove lepe izdelke v rokotvornem pouku, ki ga vrši g. Korene.
Vse te šolske razstave, ki se prirejajo zdajle ob koncu leta, so živ dokaz, da je v otrokih. ki nam deraščajo, dovolj duha in dovolj zdrave pripravljenosti za delo, da bodo lahko samozavestno in zmagovito šli skozi svoj čas.	Fri.
Revija ženskih ročnih del
Razstava Državnega osrednjega zavoda za pospeševanje
domače obrti
Ljubljana, 26. junija.
Davi se je v prostorih Državnesra osrednjega zavoda za pospeševanje domače obrti na Turjaškem trgu otvorila razstava ženskih ročnih del, ki naj bi nazorno prikazala občinstvu praktično-obrtna i.n umetnostna stremljenja teea osrednjega zavoda, kii skrbi za prospeh nase domače obrti in za veljavo nacijonalneiga značaja v n i. Razstava bo trajala do četrtka in jo vsakomur, ki ima količkaj smisla za prijetno, domačnostno ureditev hiše 'in stanovanja, zlasti pa našemu ženstvu, ki ima že od nekdaj veselje do lepe, umetniško ubrane ureditve naših bivališč, najtopleje priporočamo. Razstavljenih je cela vrsta lepo j>osrečenih izdelkov, ki so jih izvršile ponajveč učenke, deloma pa tudii učiteljice tesa zavoda, na katerem pod vodstvom znanega in uglednega strokovnjaka v zadevah naše narodne obrti g. ravnatelja B. Račiča poučujejo gdč. Podobnikova, (klek-lanje), Novakova (file) £n Feiglova (vezenje).
Celi dve prostorni sobi v zavodu sta izpolnjeni s čudovito lepimi, najskrbneje izdelanimi proizvodi te umetnosti!, za katero po pravici smatramo ročna dela naše žene. Pri nas si pač ni mogoče misliti niti najpreprostejšega, bodisi kmečkega, bodisi proletarskega doma, v katerem bi manjkali na zidu, na mizi, na stenah, na oknih čudovito lepi izdelki nežne, skrbne ženske roke. Milje ji, robčki, prti, zavese, filgure za v okvir, bluze, obleke — vsega tega bo vsaka žena, ki .ima čuta in zmisla za umetniško, estetsko opremo svojega stanovanja, našla na razstavi v razkošni obilici;. Posebna dragocenost te razstave so nešteti predmeti ženskega ročnega dela. ob katerih so naše žene ln dekleta dokazale polno estetsko vrednost naših narodnih vezenin. Kot posebnost pa bodo in-ti.mne.iše opazovalce i,n oblikovalke naše domačnostne kulture zanimale perzijske preproge, kil lih je v novejšem času začel gojiti Osrednji urad.
Razstava je impozantna manifestacija naših ženskih ročnih del, ki so v praktičnem življenju našega naroda — zlasti v
kmečkih ln preprostejših plasteh _ že od
nekdaj zavzemala zelo važno, odlično mesto. V tem času, ko razvoj svetovne tehnike ter internaciljonallziranega načina življenja čezdalje bolj ugonabija vsak svojevrsten. nacijonalno in pokrajinsko obeležen način umetniškega izražanja lin življenjskega oblikovanja, je ta razstava Osrednjega zavoda še toliko večjega pomena. Zatorej moramo še toliko bolj obžalovati, da delo tega zavoda v naši širši
m
PO VAŠEM OKUSU
najnovejšem pariškem kroju Vam izgotovi obleko
F. BRECELJ, mod. krojaštvo, Ljubljana Sv. Tetra cesta 38	209
Za poglobitev gospodarskih odnošajev z Rumunijo
Beograd, 26. junija, p. V zavodu za pospeševanje zunanje trgovine se je vršilo včeraj konstituiranje jugoslovenskega odbora za pospeševanje gospodarskih odnošajev z Rumunijo. Sejo je otvoril direktor zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. Tomičič, ki je pozdravil številne delegate. Navzoči so bili zastopniki romunskega poslaništva, zastopniki trgovinskega ministrstva in odlični predstavniki raznih gospodarskih korporacij. V svojem govoru je direktor Tomičič naglasil, da pripisuje zlasti minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer veliko važnost delu tega odbora in da so tudi v Rumuniji z zadovoljstvom sprejeli pobudo naše vlade, naj se medsebojni gospodarski odnošaji čim bolj poglobe. Sličen odbor je bil osnovan tudi v Bukarešti. Seje se je udeležil tudi rumunski kon-zul v Ljubljani inž. Jelačin, ki je predlagal za predsednika odbora glavnega tajnika centrale industrijskih korporacij Djoko čur-čina. V odbor je bil izvoljen med drugimi tudi inž. Jelačin. Po konstituiranju odbora se je razvila obširna debata o najvažnejših ukrepih za tesnejše gospodarske stike med Jugoslavijo in Rumunijo.
Danes ob 4** 71/4 premiera smeha in za* bave:
Slavni hollywoodski komik
BUSTER KEATON govori nemško
v smehapolni burki
»DEVIŠKI CASANOVA"
Sodeluje znani berlinski humorist
Paul Morgan in lcPa Marion Lessing
,Fox Movietone novosti1 prinašajo senzacije iz vsega sveta

ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
javnosti in pri naš'h odločilnih činitelalh ni doslej našlo ristesa razumevanja, ki ga jxi vsej pravici zasluži. Lani je v Pragi Kolo jugoslovenskih sester priredilo reprezentativno ra.zstavo naših ženskih ročnih del. Zavod je za to razstavo odposlal kovčeg odličnih del s svojega področja, toda post festum je prejel kovčeg noodpečaten nazaj. Letos je zavod na svojo roko razstavil v Munchenu in Milanu in povsod je dosegel velik moralni I.n materiialni uspeli. Italijani so bili j>osebno navdušeni za staro slovensko cerkveno ornament.iko in so vse izdelke pomembnejše umetniške vrednosti pokupili. Prav zavoljo tesa velikega uspeha pri Italijanih je pričujoča razstava zavoda malo skromnejša. Veliko pozornost pa tudi na tej razstavi vzbujajo zlasti blu-
ze. ki jih krasijo vzorol dominče ornamentike, bluze, katerih lepota ni odviisna od minljivosti mole in ki bi jih nihče ne mogel dovolj priporočati našim ženam, si imajo zelo dober okus, ki pa le .redkokdaj vedo, kakšne zaklade lepote premorejo vkljub velikim modam sveta naši domači domisleki in naši domači izdelki.
Razstava, ki jo je danos otvoril zavod, je dosegla popoln uspeh želeti bi bilo samo. da bi se poslej v inozemstvu razstavo naše jugoslovenske obrti no prirejale več na nač:n. kakor so se doslej. Ko se ie letos vršila v Pragi razstava jugoslovenskih ženskih ročnih del. Osrednji zavod niti povabljen ni bil Toda uspehi, ki j:h je naše čipkarstvo in naše žensko ročno delo sploh doseglo doslej na razstavah v Evropi — o te>m pričajo številna priznanja z razstav v Parizu, Lvonu, Barceloni, Kopenhasnu. Haagu. Sohinu. Milanu — t.i u?-ieha dovolj vnebovpijooe zahtevajo, naj umetnost našega ženskega ročnega dela tudii v domač: državi doseže svojo polno vrednost. Kadar bo naša država še posle: prirejala podobne razstave v inozemstvu, bo potrebno, da pr; organizaciji toli razstav zmerom sodebrie strokovnjak — ne pa kakor doslej, da ima pri prirejanju teh razstav glavno bes^o že vsak dober namrm. Zavod za posreševanje domače obrti nam je krvavo potreben. Vrednost vsakega izdelka, ki pride Izpod učenih rok, je brez primere večja od izdelka lajika: izkušnje so dokazalf. "t velja 1 k" sukanca po lajičnem delu samo 800—900 Din. dočim lahko iz istega materijala Izvežbana roka doseže vrcd.no.-r dela do 32.000 Din. Že sam ta račun dov-m-zgovorno dokazuje, kako potreben nam je Osrednji zavod za domačo obrt.
Razstavi, kakor sploh vsemu delu zavoda, želimo največji uspeh.
Konferenca zastopnikov mest
Seia glavne uprave Zveze jugoslovenskih mest — Sestava spomenice
o samoupravi mestnih občin
Zagreb, 26. junija, č. V posvetovalnici
mestnega magistrata se je' vršila včeraj seja glavne uprave Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Seje se je udeležilo 13 članov glavne uprave, 3 člani nadzornega odbora in 1 član razsodišča. Ljubljano sta zastopala mestni župan dr. Dinko Puc in podžupan prof. E. Jarc. Seji je spočetka predsedoval ljubljanski župan dr. Puc. Pred otvoritvijo je navzoče pozdravil zagrebški podžupan Mahnik z lepim nagovorom. Izpopolnjeno je bilo mesto prvega podpredsednika glavne uprave, ker je dr. Miloslav Stoiadinovic postal narodni noslanec in pr>dal ostavko na to mesto. Za vršilca drlrnosti nrverta nodnredsednlka je bil dolrčTi Dobroslav Bogdanovič, beograjski podžunan, ki je nato prevzel predsedstvo se?e. ker ie izpraznjeno tudi mesto predsednika. Predsednik dr. .Srkulj je namreč pr^ehil biti župan, ker ie postal minMer.
Z odobravanjem je bil srr-piet nred^t sflrri"\-1-"rf3 r>od/nnana dr. Pavičiča. da se dr. Srkuliu izrazi priznanje in zahvala za no?rtvov>'no cMo. ki g-i i> vr*U kot rredsodnik Zveze mest. Po zaključku lanske glavne skupščine v Sarajevu se bo letos vršila glavna skupščina v Skopi ju in sicer v teku septembra.
Nato se je razpravljalo o proračunu za 1. 1032. Dohodki zveze so edino članarina, ki jo nlačajo posamezna mesta. Za letos ie predvidena vsota okrog 275.000 Din. Temu primerno so razvrščeni tudi izdatki. \"a predlog pančevskega župana je bilo zaključeno, da se bo redna slavna skupščina zveze v prihodnjem letu vršila v Novem Sadu. Novosadski župan se je zahvalil za to počastitev. Mesti Valjevo in Bitolj sta pismeno sporočili, da zaradi težavnih razmer nista v stanju plačati članarine. Poslovni odbor je odklonil to stališče in zaključil, da se v tej zadevi zahteva sklep občinskega odbora Valjeva in Bitolja. Za takšno ustanovo, kakor je Zveza mest, se vsekakor morajo najti razpo-
ložljiva sredstva v proračunu vsakega mesta.
Razvila se je obširna razprava v zadevi izplačevanja stanarin učiteljstvu. V debato so posegli vsi predstavniki mest. >vi predlog novosadskega župana dr. Bor te je bilo sklenjeno, da se ministrstvo posvete naprosi za pravilnik, v katerem bo natančno določeno, koliko so mesta d •'/-na plačati stanarine učiteljstvu in komu stanarina pritiče. Nadalje je odbor sklenil, da se Slobodami Vidakovieu, na« liku socijalnega oddelka beograjskega magistrata, podeli 5000 D: n nagrade za k n i'-go »Naši socialni problemi«, v kateri je obdelal socialne probleme jugoslovenskih mest.
Skupni obed je gostom priredila ška mestna cbčina v .Maksimiru. Po kosilu so si gostje ogledali Meštrovičevo ra-^ti-vo. a popoldne se je razpravljalo o nai-va/mejšem delu dnevnega reda: o našrtu predstavke o no^-em zakonu o mestih.
Razprava je bila zelo živahna in stvarna. Načrt obsežne predstavke je bil sprejet v celoti z najvažnejšim dodatkom, da se ima zahtevati ne samo izločitev mest i r, teritorijalne pristojnosti banovipskih samouprav, temveč tudi iz teritorijalne pristojnosti banskih uprav. Nadalje je bilo sklenjeno, naj se zahteva, da se tolmačijo določbe čl. £4 ustave tako, da dobe mestne občine, katerih posli se bodo uredili s posebnim zakonom, samo širšo samoupravo kakor ostale občine. Sklenjeno je tudi bilo, da se naj zantevajo stalne dotacije države za izvrševanje poslov premeščenega delokroga, kakor tudi, da naj se v prehodnih določbah novega zakona potrdijo že doslej cd finančnega ministrstva odobrene samostojne mestne davščine, tako da bi se jim ne moglo več oporekati, kakor se je doslej godilo. To predstavko bo izročilo vladi posebno odposlanstvo. Seja poslovnega odbora Zveze mest je bila zaključena ob b. popoldne, naluir so si udeleženci ogledali mestno klavnico in druge mestne ustanove.
Kdo je oproščen poštnine
Beograd, 2S. junija, p. ^Službene Novine« objavljajo uredbo prometnega ministra, ki določa, katere državne in samoupravne ustanove so oproščene plačevanja poštnih pristojbin. Kakor znano, so bile z novim taksnim zakonom ukinjene vse dosedanje oprostitve. Nova uredba oprošča plačevanja poštnine dvor, Narodno predstavništvo, vsa ministrstva s podrejenimi ustanovami, državni svet, glavno kontrolo, verske oblasti in ustanove, samoupravne oblasti, banovine in občine ter privatne ustanove, ki so pod državnim nadzorstvom, kakor akademije znanosti, srednje šole s pravico javnosti in slično, imovinske občine, vodne zadruge, Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, vse sokolske župe in sokolska društva, Rdeči križ, | Narodno banko, Privilegirano agrarno banko, zbornice za TOI, delavske, zdravniške, advokatske, inženjerske, notarske in lekarniške zbornice, vse urade za zavarovanje delavcev, prometna podjetja, bratovske skladnice, javne borze dela, zdravstvene zavode, državne zdravnike in verske oblasti v občevanje z državnimi oblastmi.
Učiteljska kreditna zadruga
Beograd, 26. junija p. V petek se je vršilo zborovanje zadružnikov jugoslovenske učiteljske kreditne zadruge. Skupščina je sprejela poročilo osnovateljev zadruge in odobrila predložena pravila. Po teh pravilih morejo postati člani te zadruge samo člani JUU. Zadruga je izrazito stanovska denarna ustanova na zadružni osnovi. Delež, ki znaša 300 Din, se lahko vplača tudi v 10 obrokih. V njen sestav spada tudi fond za učiteljsko samopomoč. Za predsednika zadruge je bU izvoljen predsednik JUU, Damjan Rašič.
Smrtna nesreča splavarja pri Zagrebu
Zagreb, 26. junija č. Poleg Prnja pri Zagrebu je utonil v Savi splavar Franc Mli-rar, ki je prispel s splavom iz Slovenije, in sicer kljub pomoči sinov. Trupla še niso našli.
|/*17* Dnevno sveža pri LEGAT Mi-C\J\ V A kloSičeva 28. Specerija, deli-_ katese, zajtrkovalnica. 239
Kongres meščanskošolskih 'i iev
Beograd, 26. junija, p. Po sklepu slavnega odbora Zveze meščanskošolskih učiteljev se bo vršil letošnji kongres meščanskošolskih učiteljev 20. avgusta v Banja-luki. V naši državi je 173 državnih :n 5*"1 zasebnih meščanskih šol. na katerih poučuje 1550 meščanskošolskih učiteljev. Kongres, za katerega so priprave že v polnem teku. bo razpravljal o vseh aktualnih stanovskih in strokovnih vprašanjih, zlasti na o načrtu novega zakona o meščanskih šolah.
Šahovski turnir v Sliaču
Sliač, 26. junija, h. V današnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Pire porazil Engla, dr. Vidmar pa je samo re-miziral z Rohačkom.
Stanje po današnjem kolu ie: Pire, Ma-roczv 8, Flohr, Spielman, dr. Vidmar 7 in pol (l), Canal 7, Bogoljubov 6 in pol, Po-korny 5 j.n pol, dr. Treyba! 5 H). Opoeen-sky 4 in pol (l), \Wter 4 (l). Rohaček 3 in pol, Mayl 3 (l). Engel 2 in po! (1).
Jutri se bodo igrale nedokončane partije, pojutrišnjem pa se z zadnjim kolom zaključi mednarodni turnir.
ZVOČNI KINO IDEAL
Danes zadnjikrat ob 4. in 9. uri zvečer Popularni francoski umetnik
Maurice Chevalier
v muzikalni šaloigri
»MILIJONAR PREKO NOČI"
Jutri nov spored:
»Ameriška tragedija"
po slovitem romanu Theodora Dreiserja

\

kronike
Ljubljana, 26. junija.
Kakšna bo nedelja? Vprašanje, ki je vi-F 'lo ves teden v vlažnem in močno sHla-ienem zraku. V soboto se je vse oziralo v tu pa tam za trenutek jasno nebo in to •TKistali nekateri že pogumnejši, da so jo i;brali ven na deželo, na hribe aLi v zelena doline kar na sobotni večer. Jutro še ni prineslo razočaranja. Bilo je lepo i.n mikavno, poino sonca, dopoldne že pa se je .pričelo vreme kremžit.i in .popoldne je zdaj na jugu, zdaj na severu in v drugih smereh zadivjala nevihta. Dežja je bila seveda de-■IržTia tuli Ljubljana, pač zaradi pravega •reda. Kopalci, ki že dolgo pogrešajo pekočega sonca, tu4! danes niso prišli na račun, čeprav jih je dokaj iskalo zabave tako na Savi, kakor tudi ob drugih vodah v okolici.
V	mestu samem je vladalo dokaj veselo i i,n živahno razpoloženje, zlasti na dopc-1-!danski promenad: na Aleksandrovi cesti ;n
iv	Zvez/V. Pa kolikor toliko tudi blizu !Ljubljanice, ki danes — ni smrdela... Popoldne se je vršila spet predstava 3-Prodane neveste - na preste,m v Tivoliju, ki pa
t to pot ni bila ta.ko močno obiskana kakor .prejšnje nedelje, najbrž zaradi slabih vre-: menskib prilik. Manjkalo je tudi gostov z dežele.
Danes je bilo veliko večjih prireditev •tudi zunaj na deželi. Na Bledu so otvarja-; li novi impozantni Sokolski dom ter je Sloves .-•-t uspela kar najlepše. Zbrali so sv don:■ • •** ::. v gostih pa so bila tudi okoliška društva i7) Ljubljančani.
Zelo lepa sokolska prireditev se je vrnila danes tudi v Mozirju. Prireditev v znamenj-i zlatega jubileja je potekla nad v s., sija: mi.) 1 so se Mozirčani po uspelem telovadn- m nastopu zabavali prav prisrčno tudi t j j veselica.
V	Slov. I'i-t:■'■■■: pa so praznovali gasilci fiO-Int.11 ieo <•'••- 'ja svojega društva. Poleg lope slovesnosti je bilo poskrbljeno za naj-THZ.novrst.nejšo nabavo. Bilo je tudi tu lepo Jt.eri.lo gostov.
Nenadna snirt ln hoda
nesreča
V	Li"bl'.ani je sinoči nenadno preminul
v	starosti 35 let magistratm uradnik g. Boris Soklič, stanujoč v Kumanovski ulici 1. Pokojnik jc bil še zvečer v kavarni, kjer se je razgovarjal dobro razpoložen s svojimi •znanci. Ko se je okrog pol 24. ure vrnil domov v stanovanje, ga je pri sezuvanju čevljev zadela kap. Ropot zaradi padca je slišala gospodinja in je prišla gledat, kaj se j'.' zgodilo, llitro je poklicala na pomoč re-
valno p .stajo. Soklič pa je že med pre-vozom z avtom izdihnil. Truplo se prepe-r .ili v rc stni dom in nato zjutraj v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Boris Soklič je bil v Lju' d i ni splošno znan športnik, osobito •• jo šc pred par leti bravurozno uveljavljal k >t gealman ' Ilirije«. Njegova nenadna ; • n.rt je v širokem krogu vzbudila iskreno obžalovanje.
Na Gradu se jc davi pripetila huda nesreča. Na Grajski planoti 1 stanujoči pred-'• . • . 1,'i-iet ni Martin šerbec, se je pe-; al s k • t orn v službo. Na hudem klancu pa mu je nenadoma za ovinkom privozil nasproti irski motoeiklist, ki se je .zadel naravnost t kolesarja in ga vrgel na. tla. • 1 -l>t-o je padel tako nesrečno, da si je le t o ključnico. Prepeljali so ga v ss i-'-".no bolnico.
Na policijski upravi
imeli popoldne sitnosti s celo gručo ciganov iz družin Hudorovičev 'in Novakovd-CSsani so kampirali .nekje pod Vičern. Ho i, "i pa so kaj radi v vas, kjer so beračili :n kradli, kar jim je prišlo pod roko. Zlasti veliko so pokradli kokoš; ii,n pa sena na travnikih in v kozolci h. Cigane so danes aretiral', nakar so jih po zaslišanju ra. policijski upravi nekaj pognali čez mostno mejo, druge pa so obdržali v zaporu.
Na -policijski upravi se je davi zslasil neki K. S., ki je, kakor navaja, (Izredno usmiljenega srca. pa se je izkazalo, da ljudje, zlasti pa ženske, ne poznajo hvaležnosti. Fant je prišel predvčerajšnjim v neko gesLiino v židovski ulici, kjer je naletel r 1 nek ega poznanea, ki je bil v družbi neke Štefke. Znanec ga je takoj povabil k iivzi. a se je pozneje poslovil, prepustivši s . ko Štefko novemu kavali.rju. Štefka je novemu znancu takoj razkrila srce in mu tu 1 i čisto odkritosrčno povedala, da nima kam glavice položiti. Kavalirju se je zapu-šče io de ;!t- zasmililo in jo je vzel s seboj na stanovanje, kjer je ostala par dni. Naenkrat pa je včeraj ponoči .potrkal na okno njegovega stanovanja neznan moški. Takrat j" K. ugledal Štefko že popolnoma opravljeno. Poslovila se je od njega samo s par besedami i.n že smuknila na cesto, pri čemer pa ni pozabila vzeti s seboj nje-
gove, 400 Din vredne ure, ki jo je našla na nočni omarici poleg postelje.
Prijavljenih je bilo danes tudi par manjših tatvin obleke, ki so bile izvršene po večini na raznih »ovih stavbah.
Varnostna- o-blastva zasledujejo tudi neko 13-iletno Terezo S., in to na prošnjo njenega očeta. Rezika se je namreč zagledala v cirkus Titanic, ki je prirejal večere v okolici mesta in je zdaj pobegnila ž njim. Deklica, ki ima črne lase in črne oči, je. kakor navaja oče, precej razvita in je to že njen tretji beg od doma. Mala navilian-ka govori slovenski in češki.
Na trnovskem žegnanfu
Trnovčanii so imeli to nedeljo svoj velitti praznik, žegnanje ni kar si bodi, zlasti nt trnovsko, kjer imajo spravljenega podkovanega karpa, ki ga razodenejo le izbranim gostom, dočim pokažejo svoje prešerno veselje slehernemu, ki se pokaže v njihovem okraju.
Trnovske in krakovske gospodinje so imele te dni posla čez glavo. Pospravile, polepšale so v hišah in stanovanjih, največ pa so se včeraj sukale po kuhinjah, iz katerih je dišalo na cesto, da je človek užival že v mislih vso ti-te dobrote, ki so romale iz loncev in .ponev zaenkrat v shrambo, da so prišle na mizo danes. Vse kar je živega v Trnovem in Krakovem, se je danes posladkalo do sitega. Dobrot, po katerih hrepeni želodec, ni zmanjkalo. O tem so se lahko prepričali tudi gostje, ki so bili sprejeti! v Trnovem kar na.igosto-ljubnejše, ne le v gostilnah, marveč tudi po domovih. Vsakdo je odhajal od tam s krofi in fiancati v žepu.
še drugo lepo svečanost so imeli danes v Trnovem. Takoj po svečani maši, pri kateri so svirali člani opernega orkestra in nekateri drugi mrrziki. je bila slovesna blagoslovitev novega mostu in Pirnatove-ga kipa sv. Janeza Krstnika. Pred cerkvijo na mostu seje zbrala ogromna množica Trnovčanov in Krak-ofvčanov, a tudi" dokaj drugega občinstva rz mesta in okolice. Kip je bil v zelenju in je opravil blagoslovitev mostu in sobe ,g. žu,p-nik Finžgar ob asistenci štirih duhovnikov, nakar so zapeli pevci cerkvenega zbora Marol-t-Gru-rnovo: Sv. Janezu Krstniku. Po slovesnosti so se ljudje počasi razhajali. Popoldne so se zbrali Trnovčand, Krakovčani m
Trgovci, poslovni ljudje
hodijo v radio termalno kopališče Laško,
isnaraBBBBsaBRV
gostje na senčnatem vrtu gostilne Kolezi-je. kjer je priredilo pevsko društvo Krakovo-Trnovo veliko vrtno veselico. Neumorno je s vir al a viška, godba, pevci pa so peli ves popoldne in pozno v večer, šaljiva pošta je popolnoma, opravila svoj namen, a tudi dobitki so bili prav lepi. Seveda. so sc Trnovčani §n Trnovčanke tudi pridno vrteli, kajti ob priliki žegnanja j-človek rad malo posfcočnejši in spada ? -valmejši temperament k stvari. Dobrega razpoloženja nikakor ni motilo nekoliko nagajivo vreme.
Sokolski nast^js na Viču
Kljub negotovemu vremenu je priredil delavni viški Sokol ob 16. na vrtu Pavličeve gostilne močno uspel javni nastop. Na telovadišču se jc zbralo zelo številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo telo- ( vadbi. Komandanta dravske divizije je zastopal podporočnik Go-rvp Milutin. sokolsko župo br. Krapež tn Flegar. dalje so bili navzečni viški župan g. Petrovčič in članstvo bratskih sokotskih društev. Prav častno so bili zastopani tudi viški gasilci v kroju, ki so pomagali pri prireditvi.
Javr.o telovadbo so otvorili naraščajniki (12), ki so praške proste vaje izve lil strumne, zelo skladno. Mnogo zabave so nudile igre moške dece; občinstvo se je imenitno zabavalo. Gra::iozen, zelo učinkovit je bii nastop ženskega naraščaja (lo> s prostimi vajami za praški izlet. Viharro pozdravljeni so nato nastopili starejši bratje (9), ki so proste vaje s palicami izvedli zelo všečno. Pri orodni telovadbi so nastopili člani na bradlji, moški naraščaj ra drogu in članice na nizki bradlji. Vse tri vrste so žele zasluženo pohvalo občinstva za svoje lepo izvedene vaje. Igre ženske dece so nate poživile telovadišče ter je občinstvo nagradilo deklice s toplim oc'o-bravanjem. Izredno zanimanje je vzbudil skok s palico 4 članov, ki so zadivili občinstvo. Proste vaje za praški zlet članic (12) so bile vzorno izvedene, nakar je moški naraščaj izvedel raznoterosti, ki so vse ugajale. Telovadbo so zaključili člar.i
John K. Ne\vnham:
Z
»Enonog!«
Že prizvok v glasu, ko je Rathbone izrekel to besedo, je moral vsakogar stresti. Naslonjen na blazine je počival v postelji. N jegov ( braz je požoltel po operaciji in iz njegovih oči je že davno izginil izraz veselja do življenja.
»Enonog!« je ponavljal in čokati mož, k: je sede! ob njegovi postelji, je z neskončno nežnostjo božal roko bolniku, ki je bil /e na potu k ozdravljenju. In dotik te roke je odkirval toliko sočutja, da ga nobena beseda ne bi mogla več.
»Glavo pokoncu, dečko! Saj ne bo tako hudo, kakor misliš!«
Rathbone se je onemoglo nasmehnil.
»Dober fant si. Bili.« je dejal, »toda preveč z rožicami posuta moja bodočnost ne bo. to mi boš moral žc priznati. Kaj bo s farmo?
Bili se je v zadregi za vratom popraskal. Dotlej še ni govoril o farmi. Nerodna snov za pogovor. Zakaj prav na Billovi farmi v Južni Avstraliji je mladega, krepkega Angleža zadela nesreča. Drevo so podirali. Nepričakovano je prijel Rathbone po noti. Glasni klici, naj bo oprezen. »Pazi! Drevo!« Toda prepozno. Ko je hote! skočiti v stran, ga je drevo že oplazilo.
Dolgo je moral ležati v bolnišnici. Naj-
prej so zdravniki sploh dflomili, da bi mo-inel ozdraveli.
»No ...« je odvrnil Bili, »mislim, da ... da se lahko name zaneseš. Vse bom uredil. Kmalu boš hodil po eni nsgi tako spretno, kakor prej po dveh.
»Hvala, Bili,« je odvrnil Bathbone, »dober si. Toda na farmo ne mislim. Na Katarino mislim.«
■»Na svojo najdražjo?«
Rathbone je prikimal. »Da.«
Očitajoč izraz je prišel v Billove oči. Dvojica lepih, poštenih, odkritih oči je bila to. In to, kar je njh lastnik med vsemi nečednostmi najbolj zaničeval, je bila nezvestoba.
»Vendar ne misliš, da zdag o tebi še slišati ne bo hotela?« tako mm je rekel skoraj sovražno. »Zdaj, ko si se toliko let mučil, da bi jo mogel vzeti':*«
»Ne razumeš me, Bili,« je odvrnil Rathbone. »Katarina bi bila takoj tu, če ti zvedela, kaj se mi je zgodilo. Toda nočem, da bi to zvedela. Ali me zdaj razumeš?«
»Ne. Kaj prav za prav misBš?«
»Pravo športno dekle je ta moja Katarina,« mu je Rathbone pojasnril. »Bivanje med štirimi stenami sovraži. Če bi bila skupaj, bi ves dan plavala. Ali pa bi šla skupaj v gore. Igrala bi tenis ali cricket. Oba sva bila strastna plesalca. Nočem, da bi postala pohabljenčeva žena .. m
Bili je molčal.
(20) s prostimi vajami, ki so bile dobro in skladno izvedene.
Po telovadbi je bila s sodelovanjem godbe Sokola I- domača zabava, ki je potekia zelo prisrčno do polneči.
Treznostno zborovanje
Dopoldne ob 10. se je vršilo v beli dvorani hotela Uniona zborovanje treznostne-ga društva »Sveta vojska« ob dokaj veliki udeležbi članstva. Vodil je g. Janez Kalan, ki je v uvodu omenjal, da zboruje društvo po poldrugoletnem premoru. Medtem je imelo treznostno gibanje velik uspeh v prop-agandistični smeri, dočim je bilo or-ganizatorično gibanje precej zanemarjeno. Dalje je g. Kalan omenjal razne treznost-ne prireditve in predavanja. Za njim so govorili o važnosti treznostnih organizacij za narod še msgr. Steska, prof. Kordin. Puhar in učitelj Horvat, ki je navajal zlasti razne predloge, kako poglobiti treznostno gibanje v organizatoričnem delu.
Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor društva razni priznani delavci in borci treznostnega gibanja. Popoldne se je vršila na Rožniku prosta zabava članstva »Svete vojske«, ki je uspela kljub temu. da se ni točilo »rujno« vince. prav lepo in je tako veselica pokazala, da se je mogoče ob brezalkoholnih pijačah zabavali prav veselo, živahno in pošteno.
Mladinski večer
v Delavski zbornici
Snoči se je v dvorani Delavske zbornice vršil prijeten večer za mladino s pevskimi, deklamacijskimi in odrskimi točkami. Kakor zmerom, je tudi snoči obiskalo prireditev zelo lepo število staršev in otrok, ki so se prav po domače prijetno ia veselo zabavali. Tudi snoči je izmed vseh točk, ki so bile na sporedu, dosegla pri občinstvu največji uspeh mala Saša Kova-čevičeva, ki je spet tako srčkano podala svojo > Bolno punčke, da jo je morala ponoviti Posebne uspehe so želi še mali Lado Krušičev, ki je zapel tri ,pesmi, Berdaj-sov Janez in pa igralca Kunčičevega -Balončka - pismonoše«.
Ti mladinski večeri so od prireditve do prireditve bolj privlačni in zato smemo upati, da bodo v bodoče gotovo še bolj sijajni.
Pristanek itali
Letalo fe vodil Italijanski podeSIcir po rodu Slovenec
Ljubljana, 26. junija. V Ljubljani se mnogo govori o italijanskem vojaškem avijonu. ki je pristal včeraj popoldne okrog IS. ure na aerodromu ljubljanskega Aerokluba v Šiški. Letalo j.* tipa Fiat SA in je dalje časa krožilo nad ljubljansko okolico ter iskalo prostor za pristanek. Njegovo dolgotrajno manevriranje so opazili tudi nekateri Ljubljančani in z največjim začudenjem gledali, kaj išče letalo z italijansko zastavo nad našim ozemljem. Naposled je avijatik opazil aerodrom v 'iški in spretno pristal. Takoj so na aerodrom prispeli predstavniki ci-i vilnih in vojaških oblastev in zastopniki I ljubljanskega Aerokluba. Na vprašanja prisotnih letalec ni hotel odgovoriti, nego je zaprosil, da ga po vede j o k naši vojaški komandi. Vojaki in drugi so spremili le talca v štab dravske divizijske obla-
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franc Jožefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franc Jože-fovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ker morejo od tu biti stalno v stikih s svojimi poslovnimi krogi in ker tu v najkrajšem času utrdijo zdravje.
Premetena cigana
Zagorje, 2«. junija.
Kljub tolikim bridkim vzgledom se še vedno dobe dobrodušna ljudje. Ki se dado na prav primitiven način opehariti od Ciganov. V naši dolini so se poslužili cigani pri sleparjenju krstnega botv.i.nstva. Njihova žrtev je postal posestnik Miha Tori, po domače Pečnik izpod Sv. Pianine v ko-tredeškii občimi.
Pretekli četrtek sta namreč prišla k posestniku dva cigana i,n ga lepo prosila, naj bo krstni boter otroku, ki da se je rodil pred dvema dnevoma. Rekla sta tudi, tla leži žena v sosednji! vasi na nekem hlevu. Posestnik Tori, ki je znan kot dobra duša. je ciganom po daljšem prigovarjanju botrinst.vo res obljubil. Tedaj je eden ciganov potegnil iz žepa denarnico, naštel na mizo 500 Din in jih ponudil botru, češ da je pri ciganih taka navada, da plačajo botra.
Gospodar denarja seveda ni sprejel, vendar pa sta cigana s tem manevrom dosegla, da jima je mož začel zaupati. Domenili so se, da bodo cigani drugega dne ob S. prišU k posestniku z otrokom, nakar da pojdejo h krstu v Zagorje. Tori in njegova žena sta prinesla na mizo jedi in pijače, da sta tako pogostila prišleca. Med pogovorom je beseda nanesla tudi na ubogo mater ciganko, ki nima ob rojstvu nikakega prlboljška. Kmalu je bila miza potna slanine, klobas, jajc in moke z dodatkom 100 Din v priboljšek za mater in dojenčka
Drugega dne sta se gospodar in gospodinja praznično oblekla i.n tako čakala cigane. Pa jih ni bilo ob 8. in tudi ne vse dopoldne. Popoldne pa je Tori šel v Zagorje in naznanil orožništvu cigansko sle-parstvo. Orožništvo zasleduje cigane, ki so seveda izginili ko kafra.
sti, a avijon so spravili v hangar ljubljan-| skega Aerokluba.
Na diviziji je letalec, italijanski podofi-cir. izjavil načelniku štaba podpolkovniku g. Sokoloviču, da se piše Brezovšek po rodu iz Ajdovščine pri Gorici in Slovenec. Pozvan je bi! kot rezervist na orožne vaje v Videm (Ldine) m je pri tej priliki priletel na jugoslovensko ozemlje. Ilutel se je spustiti na tla že v Logatcu in se tam javiti našim cblastvom. Ker pa ni našel primernega terena za pri-tanek, je okrenil avijon proti Ljubljani, kjer je tudi srečno pristal.
Brezovšek ima v Ljubljani sestro in brata. ki so ju italijanska oblastva obsodila v odsotnosti zaradi nedovoljenega prestopka meje. Brezovšek je bil že sinoči iz-
puščen na svojo
do.

Maribor, 26. junija.
Po pardnevnem deževju se je rodila današnja nedelja v poletnem soncu, ki pa seje v dopoldanskih urah zopet skrilo in šele po/poldne zasijalo v vsem poletnem žaru. Današnja nedelja jc bila nekak praznik mariborskih športnikov. Zato so mnogi ostali doma. Le oni Mariborčani, ki se ne zanimajo za šport, so jo mahnili v okolico. Društvo »Nanos« je že na vse zgodaj alarmiralo svoje člane ter jih povcdlo k Sv. Lrbanu in dalje vzdolž državne meje po Kozjaku.
Dopoldne ob 11. sc je pričela v mestnem parku otroška olimpijuda. ki jo prireia vsako leto SSK Maribor. To jc ena najlepših zabav naših malčkov, ki imajo priliko pokazati, kaj znajo, kaj zmorejo. Prireditev pa letos ni bila tako obiskana, kakor bi bilo želeti.
Kmalu popoldne so sc zgrnile množice na trgu Svobode, kjer se je vršili prva velika športna tombola. Vabljivi dobitki so zbrali na prostranem trgu na tisoče ljudi iz mesta in okolice in vsakdo ic čakal, kdaj* se mu nasmeje sreča. Razdeljenih je bilo skupno nad 500 lepih dobitkov. Vseh tombol je bilo 20 ter so dobili: licd-vika Križišnikova prvo tombolo 4000 Din v gotovini, ki jim je dala prednost pred spalnico iz trdega lesa. Drugo tombolo ie dobil mesar Rudolf Bračič, « sicer 3000 dinarjev. Tretjo tombolo, radio-aparat, je sreča naklonila delavki Ani šošteri-
BgaBBMBEBaHMBMWBPWMBBBWPBBWBg
Čas fe pa zlato!
Laško je postajališče vseh brzo-vlakov.	76S1
1 mmmpm
H EJT^i
krojač Emerik Gobcc iz Studencev. Gobec je pomagal svojemu sosedu pri popravilu neke cirkularke. Pri tem je ravnal tako nerodno, da si je prerezal žile na desni roki.
Policijska kronika je prccej suhoparna. Na Vojašniškem trgu je našel policijski stražnik kmalu po polnoči vso okrvavljeno ženo dclavca Adelo l7., ki je imela samo še toliko moči. da je povedala, da jo je neka soseda obdelala z železnim loncem. Nato pa je padla v nezavest Prepeljati so jo morali v bolirco, huda soseda pa bo seve imela opravka s policijo in » sednijo.
čevi, šivalni stroj, vreden 30U0 dinarjev, je dobila Frančiška Langerjcva. Športno kolo je zadela šivilja Štefka Gombačeva. Lepo kuhinjsko kredenco, vredno 1700 Din, ie kolo sreče poklonilo zasebnici Karli Pucljevi, krasen športni čoln je zadela Viktorija Stuhčeva. otoma.no pa dijakinja Ivana K okol jeva. Kompletna oblačila za štiričlansko rodbino je dobil elektrotehnik HehtI, tričlansko rodbino pa bo lahko oblekla na račun prirediteljev prodajalka Gizela Bizjakova. V novi obleki se bo postavi! tudi kovač Joško .lones, smučarski dres pa je zadel posestnik Anton Maj, Balo angleškega platna je sreča naklonila trgovskemu pomočniku Ludviku Rauterju, balo usnja zasebniku Janezu Vebru, dve svileni obleki in 2 metra bukovih drv je dobil Ivan Kosem, vrečo moke in 25 kg sladkorja Fran Vergiicz, vrečo moke in 500 kg premoga Matevž Glas, 1C0 komadov opeke dijak Lederhas. kompletni jedilni pribor pa Renata Uršnikova.
Po tomboli se je odigrala prvenstvena tekma med Mariborom in Ilirijo. O tej se je zadnje dni kaj živahno razpravljalo. Vse je ugibalo, kdo bo odnesel zmago. O rezultatu poročamo na drugem mestu.
Na Pobrežju se je pripetila v soboto zvečer huda nesreča. 22 letni Nikola Co-kon se je peljal s svojim motornim kolesom proti Mariboru. Z vso brzino je za-vozil v obcestni kup kamenja in padel tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi pod kolenom. Prepeljati so ga morali v bolnico, kamor mu je sledil tudi 24 letni
Ofmve
1* proslavo Vidovegf dne bodo rioreK dr"vi cb 21. kresovi na naših vrhovih.
Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v torek 28. t. m. popoldne ob 15.40 izlet v Medvode, Goričane in Presko. Ni Goričsnah oa'ed rokokojske kanele z Metzingerjevimi slikami, sobane z I! I š-ko-vimi freskami, štukatur in na griču razvalin starega gradu, po katerem ima kraj svoje ime. Vodi! bo msgr. Steska. Odbor vabi k obilni udeležbi.
Sokol L, Tabor, vab: članstvo, posebno ono. ki pohiti na zlet v Prago, na predavanje br. Branimira Kozinca, ki bo drevi
ob 20. uri v lutkovni dvorani na
Taboru.
Pri tej priiiki se bodo razdelile legitimacije . za Prago.
XII. delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo drevi ob 20. v dvorani He-lavske zbornice v Ljubljani s prav lepim in umetniškim sporedom. Nastopijo solili: dramatičen in koloraturni sopran, bariton, umetniška plesalka Katja Delakova, kvartet in tercet »Zarje«, godba »Zarja«, oktet »Ljubljanskega Zvona«, govorni zbor »Svobode« in loletni solist Lado Krušič. Pisa-tel-i firahnr na bo predaval o delovni šcM.
Udruženje trgovcev, potnikov in zastopnikov Zagreb, sekcija Maribor, vabi člane na sejo 29. t. m. v hotelu Orel« ob i 10. predpoldne.
V	kapeli slovensko staro-katnJiške cerkve ra Gosposvetski cesti 9 v Ljubljani bo vi-dovdanska proslava v torek 28. t. m. ob 9.
Zapeka. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje naravna Franc Jožefova« grenčica po zanesljivem učinku pri prijetni u"t>o-rabi.
Nova groba
V	petek so v Zagorju ob veliki udeležbi občinstva pokopali 78 letno go. Regino Ran-cingerjevo, vdovo po steklarskem mojstru. Ko se je ustanovila v Zagorju steklarna, j j bila pokojnica med prvimi zaposlena v podjetju, v katerem je bila ves čas do ustavitv > obrata v službi. Imela je 14 otrok, ki so ji. delno že pomrli, ostali pa so preskrbljeni-Mnogo se je pokojnica brigala za svoja otroke, .da jih je spravila do kruha, saj j-3 njen mož umrl že pred 34 leti. Pogreba so se udeležili tudi steklarji iz Hrastnika s svojo zastavo in lastno godbo. Naj fco dol i i vzgledni materi lahka domača zemlja!
V	Zagoricah pri Bledu je preminul včeraj v starosti 78 let posestnik g. Janez Mežau. Pogreb pokojnika bo v torek na domačem, pokopališču.
Pokojnikoma blag spomin, žalujočim n?.-še sožalje!
»Ne sme zvedeti,« je Rathbone nadaljeval. »Takoj bi prišla sem. Pri meni bi ostala in me negovala. Razvajala bi me in zaradi mene še nase pozabila. Ne bi bilo lepe, če bi jo iztrgal iz življenja ...«
Rathbone se je nagnil naprej, roke so se mu stisnile v pest, potem pa je omahnil nazaj med blazine. »Bolje je Bili, da ostaneva sama ...«
In Billova roka se je spet oklenila Rath-bonove.
*
Pločevinasta skrinjica, ki se je je smel dotakniti samo lastnik, je ležala v kotu i»mečke hiše v eni najrodovitnejših pokrt-jin Viktorije. Velika kopica pisem je bila v tej skrinjici. I11 to. kar je bilo v slednje n teh pisem, se je nalik razbeljeni igli zarezalo v prejemnikovo srce. Bila so proseča, srce trgajoča pisma, ki so moledovala za odgovor. Toda Rathbone ni odgovoril.
Njegovo poslednje pismo Katarini je bilo polno tragičnih laži. Pisal ji je, da ie prišel na rob prepada. Neuspela žetev r°u je prekrižala vse račune. Nikdar več se ne vrne v Anglijo ...
In počasi so jela prihajati pisma čedalje poredkeje. dokler niso sploh izostala.
Med tem je Rathbonova farma cvete'a. S telesom in dušo*se je vrgel na delo in kmalu je bil z eno nogo skoraj prav ta':o spreten delavec kakor pred nesrečo. Toda vsi ti uspehi mu niso mogli priklicati sreč-
nega nasmeška na ustnice. Kar so mu odrezali nogo. se je ves izpremenil. Njegovo srce je umrlo, čeprav je še zmeraj utripalo.
»Razvedrila ti je treba,« mu je dejal Bil! nekega dne. »Kam daleč bi moral iti. Za nekaj časa bi moral pozabiti na delo in vse drugo.«
Rathbone je skomignil z ramo: »Potreben sem dela. Odvrača me od žalostnih misli.«
»He, he,« se je zarežal Bili. »Ali se hočeš res pretegniti in končati? Pelji se rajši za nt-kaj mesecev na Angleško. Obišči sorodnike in znance...«
Bili se ni upa! povedati do konca. Leta so že pretekla odtlej. Katarina je morala že prerasti leta športne deklice. Če bi se
zdaj srečala! Bili je upal najboljše.
*
Tako se je zgodilo, da je odpotoval Bili na Angleško. Koraki so ga vodili — čeprav je hotela volja drugače — tudi v kraj. kjer sta prebivala s Katarino. Samo še enkrat jo je hotel videti. Da bi videl, ali se je zelo izpremenila.
Ko je stopal Rathbone po domačih ulicah. je čutil, kako mu krč stiska srce. Še nikdar ni občutil česa takega. Hromeč, moreč strah je bil. Komaj je dihal.
Stopil je v majhno tobakarno in trgovinico slaščic in ko je zagledal starega lastnika, se je spomnil, kolikokrat je tu ku-
poval bonbone za Katarino.
Starec ga ni spoznal. Toda Rathbone je vedel, da se ne moti. Plačal je cigare's in vprašal lastnika, ali ve, kje je zdaj Katarina Bishop. Bož je pomislil in se popraskal za ušesom.
»Gospodična Bishop? Gospo Fordovo mislite, kaj? Saj je že več ko dve leti omo-žena«. Obrisal si je naočnike in pogledal skozi steklena vrata. »Pravkar ste po nj'.>j vprašali in že je tu. Tamle prihaja z možem.«
Rathbona je streslo. Zasrepel se je na cesto. Vse se je sukalo pred njegovimi očmi in omotica ga je lovila. In ko je še zmeraj strmel v dvojico, ki je prihajala mimo, je vprašal s čudr.o nenaravnim glasom:
»Ali je bil gospod Ford že takrat... tak, ko je Katarino vzel?«
Starec ga je začudeno pogledal. »Seveda, gospod.« je odvrnil.
Tedaj je izginila vsa barva z Rathbono-vega obraza. Prsti so se mu krčevito zasadili v mizo in zadrgetali. Že sta mu Katarina in njen mož izginila izpred oči. tcxia še zmeraj je čul zamolklo udarjanje leie-ne noge po pločniku in tisti strašni »top ..
top___ top...«. ki mu je hromil srce ;n
vse čute. je zvenel po njegovih ušesih nalik udarcem orjaškega kovaškega kladiva.
Zakaj Katarinin mož je bil enonog
(Prevel B. K )
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Gradnja palače Društva narodov v ženevi
Boj za svetovno teniško prvenstvo
Pogled na teniške igre v Wimbledonu, kjer se zberejo vsako leto najboljši teniški igralci sveta in se borijo za svetovno prvenstvo. Na levi nemška teniška igralka gdč.
Krahwinkel
Drama sredi Donave
Te dni ponori je pobegnila nekemu kmetu v Oršovi /ena. I kradia he je iz domače h;še in odšla s tremi pristaniškimi delavci na brc;; Donave, sečila v čoln in izginila v noč. Mož, ki je dalj časa imel ženo na sumu zaradi zvestobe, jc opazil, da mu jc pobegnila in je šel po nekega prijatelja, s katerim sta po daljšem izpraševanju ljudi tr.kisto sedla v čoln in cc!veslala /a beguni po reki. Kmalu sc je prevaranemu m >žu in •njegovemu prijatelju posrečilo, da sta ugledala čoln z beguni pred t*oboj. Žena, ki je ■v duhu videla, kaj se lahko zgodi, če jo mož zajame, je rotila svoje spremljevalce, naj na vso moč veslajo, da uidejo zalezo-v.iLcem. Trojica je nato napela vse sile, da b: ustregla njeni želj;. Toda mož in njegov prijatelj nista popuščala, "ritiskala sta za beguni tako urno, da sta bila čolna zopet kmalu skupaj.
Okrog polnoči se je začel sredi reke lov, ki ga je težko opasati. Y obeh čolnih eo ljudje t.iko kniča'i i.n vpili, da se je slišalo v nočni tišini celo do Oršove. Policija in radovedneži so se odpel iali s čolni na reko. da vidijo, kaj se dogaja. Prišli pa so prepozno. da bi preprečili grozno tragedijo. Mož pcbegle žene in njegov prijatelj sta bila prišla bežeeemu čolnu tako blizu, da sta ga preluknjala. A tudi nasprotniki niso mirovali in so takisto poškodova i čoln nasprotnikov. V oba čolna je jela udirati voda. nasprotniki pa niso odnehali. Začeli so se b;ti na življenje in smrt. Mož je skušal pobeglo ženo potegniti iz nasprotnega col-lia v svojega, pri tem pa sta se oba čolna
prevrnila, možje in žena so utonili. Valovi Donave so potegnili vseh sest nasprotnikov \ hladni grob.
Redukcije pri Društvu
narodov
Tudi Društvo narodov v Ženevi čuti gospodarsko pezo današnje dobe. Zaradi prevelikih stroškov in izdatkov je bilo sklenjeno, da se del osooja pri tej ustanovi odpusti iz službe, vscKakor s pokojnino, kajti večina nastavljencev deluje pri Društvu narodov že od njegovega obstoja, t. j. nad deset let. K redukcijam silijo zavod velike plače, ki jih prejemajo nastavijem-ci Društva narodov. Ko so jim to očitali, pa se je tajništvo branilo / utemeljitvijo, da so cene življenjskih potrebščin v Ženevi mnogo višje nego kjerkoli. Mc.so je n. pr. danes v Ženevi za 70 odst. dražje kakor 1. 1914.
Na plače nameščencev Društva narodov odpade 59 odst. celokupnih dohodkov ustanove. Sir Eric Drumcnd n pr. prejema plačo 100.880 švicarskh frankov, za rep reze n ta nco pa dobi poleg tega še 12.600 frankov doklade. Pierre Ccmer, jezikov vešči fef informacijske pisarne prejtma letno približno pol milijona Din. Skoraj toliko kakor on ima tud>i Artur Svetser, šef ameriškega oddelka v informacijskem uradu. Zelo dobro so pačane tudi strojepiske in tajnice, ki prejemajo letno do četrt milijo-j na Din. dočin imajo sluge povprečno pla-' čo 64.000 Din na leto.
čuvarji min? In reda
320.000 neznanih junakov pri Donaumontu
Iz Verduna poročajo, da so začeli Francozi obnavljati utrdbo Dcnaumont, del v pasu 28 utrdb pred Verdunom, kjer se je ustavila nemška ofenziva v svetovni vojni.
Donaumont in Vaux sta bili utrdbi, ki sta največ trpeli zaradi nemškega obstreljevanja francoske vojne črte. Obstreljevanje je bilo tako silno, da je od obeh utrdb ostalo le nekaj razvaljenih zidin. Podzemske prostore je napolnila voda. nad-zemske so raznesli topovski izstrelki, šele v zadnjem času je izšla naredba. da se morajo p. škodovane utrdbe na novo pozidati. Francozi so se lotili prezidavanja, ki je seveda modernejše kakor pred vojno. Novi zidovi bodo iz jekla in betona.
V bližini donaumontske utrdbe leži slovita ?-Nekropo'a pri Donaumontu«. kjer počiva večni sen 400.000 francoskih žrtev svetovne vejne. Smrt je kosila v tem predelu tako strašno in naglo, da so mogli Samaritani ug< toviti istovetnost samo SO tisoč pokopanih žrtev. Ostalih 320.000 žrtev so pokopali v brezimne grobove. V sredini donaumontskega pokopališča stoji vojaški spomenik, ki ga gradijo že trinajst let. a še vedno ni dovršen. Spomenik bo imel obliko svetilnika in v njem bo gorela rdeča in rumena večna luč, ki bo neprestano obsevala počivališče sto tisočev najboljših sinov Francije.
Oderuške obresti
Porotno sodišče je te dni obsodilo ravnatelja nekega hamburšJkega denarnega zavoda za uradnike in nameščence na poldrugo leto ječe. Obtoženemu so tožitelji d kazali gorostasne stvari. Dajal je denar na posodo proti 36% obrestim. Za pokritje »lolga je zahteval od vsakega dolžnika sklenitev zavarovalne pogodbe za življenje. Polica se je v vsakem takšnem primeru morala glasiti na desetkratni znesek izposojene vstote, dolžniki pa so morali vrhu tega zastaviti svojo plačo in še vse svoje imetje.
»Prodana nevesta« v nemškem filmu
Filmska družba »Etnelkasc v Monako vem snema Smetanovo »Prodano nevesto« za film. Češki listi pripominjajo k temu, da je sramc ta za Čehe. da so dobili to dovoljenje Nemci zlasti še., ker je pogodba tako stilizirana. da sme družba »izpopolniti« tudi glasbo Bedricha Smetane, ki bo s popravljanjem gotovo izgubila na svoji lepoti, izvirnosti in sa-nerodnosti.
Umetni izbruhi iz Vezuva
2e davno so minHi časi, ko so zvedavi JCap^iitanci čakali, ^daj bo izbruhnil Vezuv. Za tuje; jc bilo treba preskrbeti privlačnost tudi v tem pogledu in italijanska vlada se je res potrudila za surogat. V žrelu Vezuva nameščajo napravo, ki bo omogočila u^oetne ir.bruhe ognjenika, kadar bodo obiskovalci želeli. Pri zadnjem poskusu se je reč sijajno obnesla in je tako vplivala na nepoučeno ljudstvo iz okolice Vezuva, da so se prebivalci pod Vezuvom takoj uvrstili v procesijo in začeli moliti, da bi jim nesreča prizanesla.
Poletna elega&ca
Sadovi rumene vojne
Mestna uprava v Sanghaju je objavila seznam škode, ki jo ie povzroč 1 iaponsko-kitaj^-ki konflikt. Ljudstvo jc pri obstrelja-vanju, napadih in drugih akcijah ufrpelb 566 milijonov 535.932.S.S dolarjev škode, tvrdke. domače in inozemske so prijavi'o 147 milijonov 548.168 dolarjev, javna poslopja nad 200 milijonov dolarjev in tvor. niče 69 milijonov 987.6.% dolarjev .škode. V te vsote pa šc ni vračunana škoda, ki j® je povzročil konflikt v mednarodnih koncesijah.
Vlom pri Masca^iiju
Pred dnevi so ne znani tatovi vlom T; f vilo skladatelja Mascagnija v Divornu. Ko so odkrili tatvino, se je lotil družinskih članov skladatelja silen strah, da niso t=t» t' vi odnesli dragocenosti, ki jih hrani dni-žinski poglavar v raznih vitrinah. Tam odlikovanja, kraljeva p;srr>a in sporočila, vaze. doze in cel niz taktirk, s katerimi j® dirigiral premiere svojih oper. Ampak izkazalo se je, da niso imeli tatovi prav n<5 razumevanja za te dragocenosti. Zamikala jih je samo zlata ura. ki >0 jo odnesli prav tako kakor tucat srebrnih kelihov za šampanjec.
Zavarovan zakon
Na Dunaju so ustanovili zavarovalnico, ki je po svoji svrhi menda edina svoje vrste v srednji Evropi. Zakonci se pri zavodu lahko zavarujejo, dokler traja zakon. Mož in žena plačujeta malenkostne p>r:-spevke in že po preteku dvajsetih let jima zavarovalnica izplača čedno vsoto, če m< ž prej umrje in zapusti vdovo, plačuje zavarovalnica ženi mesečno rento do smrti ali pa dokler se vnovič ne omožL če pa žena umrje pred mož* m. ne prejme mož nič, ker velja za vdevoe pravilo, da se lahko preskrbe, medtem ko je za žene v tem pogledu slabše.
Škotska.
?kota so povabili na zlato poroko in mu namignili, da je običaj, da pr; ie-se vsak gost za darilo kaj zlatega. No, in Skot je prinesel zlato ribico.
Pes s protezo
V zadnjem času se berejo v svetovnem časopisju tožbe, da silno nazadujejo cene umetnostnih predmetov. To vsekakor ne velja za dražbo slik francoskih impresionistov in njihovih posnemovalcev, ki so se nedavno prodajale v Parizu. Dražba je bila sijajno obiskana in za slike so plačevali kupci naravnost bajne vsote.
Van Goghovo podobo »Trinquetaillski most v Arlesu« so prodali za ogromno vsoto 331.000 frankov, Renoircvo sliko »Deklica z obročem« za 321.0000 frankov. Druga slika Renoira »Benetke, gondrla v Velikem prekopu« je dosegla ceno 180.000 frankov. Kupec je bil zelo srečen, kajti to je eno najboljših Renoirovih del. Neko Cezanneovo »Tihožitje« so prodali za 300 tisoč frankov. Tudi neko Corotovo delo je šlo za 181.000 frankov. V splošnem je ta dražba slik pokazala, da je postal trg z umetninami zopet živahnejši, kar si tolmačijo slikarji kot znamenje skorajšnjih boljših časov za svoj poklic.
Devetletni požiralec
Berlinski policiji se je posrečilo senzacionalno odkritje, da je r.eki devetletni deček povzročil ceio vrsto doslej nepojasnjenih požarov. Fantič je, ko 60 ga prijeli in začeli spraševati, prostodušno priznal svoje čine. Na m:sel požiganja pa je prišel na dokaj nenavaden način. Spomladi je videl kmete, kaka zažigajo travo na travnikih, da bi 6e tla boljše pognojila. Kmetje so dovolili tudi nekaterim otrokom, da smejo zažgati nekatere travnike s suho travo. Devetletni fantič je bil tega tako vesel, da je začel skrivoma lezti cko'u kmetiških domov teT jih zažigal, ko ni bilo nikogar v bližini. Tako ie povzročil šest velikih požarov ne da bi se zavedal dalekosežnosti svojega podjetja.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnosti jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franc Jožefove : grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franc Jožefova« grenčica celo pri zdraž-ljivem črevesu brez bolečin. Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Doma je iz Monakovega in ima ohromeli zadnji nogi
Ogromne vsote za impresionistične slike
Model, ki je dobil letošnjo nagrado pariškega jockeyskega kluba
Arkadi] Averčenko:
Žena in zamorec
Nekoč so mi bili povedali zgodbo o afriškem divjaku, ki je zašel v igralnico. Ta zamorec je bil prekrasno dete prirode, kultura in civilizacija se ga še nista dotaknili, moralno je bi! gol. kakor je bil fizično gol na položnem obrežju Bengualija v žarkih razbeljenega sonca, sredi zaupljivih, dobrih opic.
In zdaj se je znašel v igralnici in prvikrat videl hazardno igro.
»Kaj delajo?« je vprašal svojega spremljevalca.
»Kvartaja,« ie bil odgovor.
»Cemu?«
»Da bodo kaj priigrali.«
»Ali vsi dobivajo? «
»Nekateri. Drugi izgubljajo. «
»In kaj dobivajo?«
»fcvo. tistele papirje, kj jih imajo nekateri precj seboj.«
»Čudno.« je zamišljeno dejal zamorec. »In tako se razburjajo, kakor da bi bili ti papirji užitni in bi jih bilo mogoče pojesti.«
»Saj i i Ti ne jedo. samo kupijo lahko zame vse, jed, pijačo, škrlat, svilo in cel sod ruma.«
Zamorcev spremljevalec je _ poizkušal ybiti v kodrasto glavo svojega sobese-dnika
principe kvartanja. Črnca je to silno zanimalo.
»Ce torej onile rdečelični človek potegne barvan kvadratek, lahko vzame ves kup papirjev, za katere je moči kupiti rum?«
»Hm... Da. Tako približno.«
»In tale suhec mu mora kar tako meni nič tebi nič dati šop denarja, za katerega se lahko kupi rum?«
»Seveda.«
»Škoda. Ce bi bil jaz na stihčevem mestu, prav gotovo ne bi dal.«
»Tako se ne sme delati.«
»Cemu ne?« je zavpil zamorec. »To se ve. če bi rdečelični grozil suhemu z nožem ali če bi ga podrl na tla in mu vzel denar, potem bi že razumel... Tu moraš pa zaradi ubogega iz vlečenega kvadratka dati rum. jed in škrlat!«
»To je igra! Razumi me vendar!«
»Jaz ne bi dal. Hm! Za navaden kvadratek. Zgrabi! bi rdečeličnega za ovratnik in mu vzel denar.«
»In če bi bil on močnejši?«
»Potem bi on meni vzel. Kaj hočeš?«
Nikakor niso mogli črncu vbiti v glavo principov blagorodnega kvartanja.
»Ker si izvlekel ta košček barvane lepenke in ne onega, zato moraš brez boja oddati rum. svilo in prelepo odejo! Ta ie pa dobra! Menim, da ie bolje, če vzameš kar brez teh kvadratov!«
Zmerom mislim na tega zamorca in dostikrat sem ves vzhičen zavoljo njega. Kvartopirci me ne bodo razumeli, pametni
ljudje me pa najbrže bodo.
*
Komaj sem se bil danes lotil dela, že je prišel k meni eden mojih prijateljev. Takoj sem vedel, da bi rad imel kaj na posodo in celo malce vesel sem bil tega: vzel bo denar in šel. ne da bi me oviral pri dehi.
Kmalu pa sem spoznal, da je mož visoko naobražen in ne kak navaden capin, ki nima pojma o lepem vedenju.
Sedel je v naslanjač, si otrl pot s čela in dejal:
»No, kai je novega pri vas?«
»N;č,« sem naglo odvrnil.
»Kdaj ste zadnjikrat videli Pjatkina?«
»Ze> zdavnaj ga nisem videl.«
»A-a. In tudi Semjona Nikolajiča ni nič k vam?«
»Ne!«
»Tako torej. Tru-ru-nt... Sonce pripeka, da bi človek znorel, vendar pa vem, da bo kmalu dež. Kaj pa vi pravite?«
»Kaj?«
»Ali bo dež?«
»Vrag vedi!«
V moji glavi je ves čas jibla s kljunom neka notranja žolna: »Reci mi vendar že za denar, kanalja, reci! Reci! Kaj zavlačuješ? Vzemi in pojdi. Saj je \*se eno,
dal bom, in ti tudi sam veš. da bom dal!«
»Kako pa je kaj z Zazutkinom?«
»S kom?«
»Z najinim znancem Laz.u£k1nom? -
»Kaj?«
»Menim, da je možak je povsem zmešan. Danes ga vidiš s to damo, jutri z drtrgo.«
»Da bi ga vrag. tega Lazutkina.« sem suho izpregovomL (»Prosi že vendar, prekleti rabelj, hitro prosi!«)
»Zakaj naj bi ga vrag?«
»Zato, ker me Lazutkin prav nič ne zanima.«
»Nekam čuden ste danes.« je užaljeno dejal. »AH ste videli premijero .Koksa življenja'?«
Poskočil sem.
»Koliko?«
»Kako. koliko?« je vzplamtcl.
»Koliko potrebujete?«
»Cesa?«
»Denarja, po katerega ste prišli.«
Vstal je iz naslanjača, ves rdeč in nejevoljen.
»Kdo vam je dal pravico tako govoriti z menoj?«
»Torej niste prišli po denar?«
»Recimo, da sem res prišel k vam. da bi si izposodil malenkostno vsotico. toda po takem sprejemu ...«
»Prijatelj, ne jezi se. Toda čemu mi bodo
vsi ti Lazutkini, Semjoni, NikolajičL, .Koie-sa življenja? Recimo, da ste prišli takole: ,Pozdravljeni!' — ,Zdravstvujte!' — ,Dajte denar.' — ,Nate.' — ,Do svidenja!' — ,Do svidenja!' In nič več! Videl sem, da sta Lazutkin in .Kolo živlienja' vam kakor tudi meni postranska reč! Cemu vse to?«
»Oprostite, toda predobro vem. kaj zahtevata viiudnost in bon-ton.« je resno za-mrmral. »Po vašem receptu pa ne bom nikoli prosil za denar!« Nikoli nisem bil ne-roda. In vobče se po vsem tem nitnava o čem razgovarjati! Z bogom! Za zmerom.«
In tako sem med tretjo in četrto uro popoldne izgubi! prijatelja.
Zvečer sem šel k ženski, ki mi ie bila silno všeč in kateri sem bil po vsej priliki tud; jaz všeč. (»Prihajajte pogosteje. V vaši družbi je tako lepo.«)
Sedela sva drug poleg drugega na diva-nu. Ne da bi se odmaknil od nje. sem gledal njen beli vrat. prelepa pleča, ustnice, rdeče ko višnje, in tudi ona je gledala moja široka pleča in moje ustnice. Silno rad bi jo poljubil in tudi ona (o tem sem prepričan) bi takisto rada skrila svojo glavo na moja prsa in se z ustnicami prižela k mojemu licu. Tedai je izpregovorila: »Kolo življenja sem hotela iti gledati, pa sem zamudila. Ali je lepa reč?« »Lepa,« sem odgovoril in vzdihnil. »Toda

Oddelek švicarske policije, poverjene z nadzorovanjem varnosti evropskih državnikov, ki stanujejo v hotelu Beaurivage v Ouchyju pri Lozani
Pogled na del poslopja, kjer bo nameščeno tajništvo Društva narodov
Dva poraza — Ljubljane
V Ljubljani je Primorje podleglo Premerlovi Viktoriji, v Mariboru pa so si domačini
s svojo lepo zmago siad Ilirijo utrli pot za nadaljnje uspehe — Začetek tekmovanja za
balkanski jroKsl — Jugoslavija je pregazila Grčijo
Ljubljana, 26. junija 1932.
Danes sta se oba ljubljanska ligaša borila za točke. Oba zelo nesrečno. Primorje je na lastnih tleh podleglo zagrebški Viktoriji in tako prepustilo zelo ugodno šanso. Ilirija je .šla na vroča mariborska tla, kjer je Mariboru uspela toliko zaželjena zmaga. Po premočni igri so Mariborčani premagali pod-saveznega prvaka in spravili prve točke pod streho. Gradjanski, peti udeleženec v naši ligi, je bil prost in igral doma prijateljsko tekmo s Francozi. Po drugem kolu je tablica v naši ligi taka:
Viktorija 2 2 0 0 4:1 4
Gradjanski 1 1 0 0 4:0 2 Maribor 2 1 0 1 4:2 2 Primorje 1 0 0 1 0:2 0 Ilirija	2 0 0 2 0:7 0
Viktorija : Primorje
2:0 (2:0)
Viktorija: Urh-Sepek, Govedilč-Hr-šak. Premeri, Vorko-Podjvinec, Bondara, Kornfeid, H.rs, Mikša.
Primorje: Mika-Svctic, Jug II-Zem-ljak, Slami«, Pišek I-Jog I, Slapar, šenica, Eruian, l/ršic.
Moštvi sla torej nastopili v skoraj identični h postavah kot pred štirinajstimi dnevi v posili-prijateljski tekma. Toda kolika razlka v igri in v rezultatu! Dočim je Priiuorju uspelo tedaj v premočni ignl za-sm/.t-no zmagati nad svojim protivnikom, ju sedaj, ko je šlo >za res«, prav tako zasluženo moralo s porazom z igrišča.
•igra je bila, če abstrahiramo od par ostrosti, ki so si jih privoščili semtertja Premeri, Jug 11 in Slainič, zelo faiir in skoro n: nalikovaia na borbo za točke.
V	drugem polčasu se je igra predvsem Po zaslugi domačega moštva mogočno razmahnila, postala je živa, žilava in ostra borba, kakor si jih pač želimo še mnogo takih! Le brez surovosti, ki jih sicer res ni b:to mnogo, pa kar jih je bilo, naj bi bile izostale! Občinstvo je takoj, čim je v - ■ , zašel pravi prvenstveni te.mpera-me;!L. našlo kontakt z borbo in je potem živo sodelovalo« skoro prav ao konca.
V	k torija je po sreči odnesla obe točki domov. Ne da bi hoteli zmanjšati njen uspeh, ki je bil dosežen v pošteni borbi, je tir vi i vendar poudariti, da sta oba goia dosežena v zelo srečnih okolnostih. V pr-vem polčasu je bila Viktorija daleko boljše moštvo, imela je v Premerili res >dušo«. moštva, ki je držal vse pokonci. Z njim ni samo bila vsa halflinija visoko aktivna, zelo dragoceno ir izdatno je bilo tudi njegovo sodelovanje z obrambo, ki je mogla že v kali zatreti vsak protiven poskus napada Izmed vseh dvaindvajset igračev ga pač nihče ni dosegel. Le proti koncu je vidno opešal. V obrambi je biil najmočnejši Urh. siguren in hraber vratar. Branilca se nista preveč odražala, mnogo sta črpala v pomoči lialfov. Stranska lialfa, zlasti desni, sta bila prav dobra v pokrivanju. V napadu ni bilo posebnih osebnosti, ta napad ni bil niti v stanju reproduclrati fcvojo igro pred dvema tednoma, iz premnogih dobrih situacij je izbi! samo en gol. Imel pa je, v prvem polčasu eno dobro lastnost, da mu je vsaj uspevalo držati nekaj časa žogo, kar se n. pr. domačemu napadu ni hotelo pretežni del ,lgre ■posrečiti.
Na moštvu Primorja visi kot nekaka tragična dediščina pomanjkanje .prevda.r-nosti in razumnosti v igri. Redkokdaj se moštvu posreči, zaigrati tako, da vidi gledalec v poedimh akcijah nekega duha, logično doslednost v razvoju dogodkov. To se je zopet pokazalo v žarki luči pri nastopu proti Viktoriji. Ne zaupajoč lastnim silam. si je moštvo pustilo v prvem polčasu prevzeti vsako iniciativo, igralo je povsem podrejeno vlogo branečega se partnerja. O j kaki zmiselni kombinaciji ni bilo hiti sledu. ožja obramba je bila preobložena z delom, ker se ie vsaka odbita žoga z matematično natančnostjo vračala zopet v območje lastnega gola. Igra Primorja je bila okorna., neelastična, pri vsakem igralcu se je nehote dobival vtis, da se hoče žoge čimprej rešiti, neglede na to, kam jo bo podal. Odtod netočnost v ko-mbinaoij ski h potezah, ki so skoro brez izjeme postajale plen dobro plasirane nasprotne obrambe. Prav zaradi te hibe tudi napad ni držal skoro nobene žoge in so se vse njegove akcije razblinjale v nič. Svetic in Zemljak sta b:la edina aktivna igrača, ki sta bila rr s na. mestu. V drugem polčasu se je moštvo povzpelo do redke odločnosti in v po-
lju protivnika naravnost pregazllo. V napadu so se kai mahoma pojavili trije igrači: obe krili i.n šenica, dočim sta vztrajali zvezi še nadalje v prillčni sterilnosti. Prišel je tudi Slamič do veljave, prav tako vsa obramba preko Piska do Mike, ki v tem delu Lgire ni imel posebnega dela. Toda zaman so bili vsi napori ozadja ki je nenehoma pošiljalo napadu brezštevilne žoge. Napadova umetnost se je nehala ob kazenskem prostoru, kjer se je Premeri žilavo in vztrajno boril ter tako pomagal do konca, uspešno in koristno, svoji obrambi. PriL,k za izravnanje je imel napad Primorja dovolj in preveč, tako da bi bilo lahko nekaj še preostalo za zmago, iln če je odšlo moštvo poraženo z igrišča, nosi za to v gla.vnem krivdo edii.no sterilnost napada.
Igra je v prvem polčasu minevala v znamenju diktata Viktorije. V prvih minutah je P. producirala vsega par napadov, ostalo je pripadalo V. že v 7. min. pride V. poceni v vodstvo: Bondora vodi žogo od srede, Slamič se mu vztrajno izogiblje, in privede žogo že prav blizu, riskira »špicko«, ki obsedi. Strelja Pišek, levi half stopa v kaz. prostoru z roko, toda sodnik ne vidi. Viktorijaši se dobro plasirajo in nosijo vse žoge v lepem startu. V 33. min. je V. ponovno v napadu, Jug II zadržuje protivnika protipravilno z rokami in sodnik da 11 metrovko, ki jo Kornfeid gladko pretvori: bitka je izgubljena! P. doseže še en kot, drugih nesreč ni.
Drugi polčas je P. v očitni premoči že takoj od starta. V. prihaja le redko in spora-dično v protivno polovico, napadi P. so čedalje b»lj vehementni. Obramba P. dela dobro, pravtako halfi, ki ne dajo nasprotnemu napadu naprej, toda predložki lastnemu napadu so mnogokrat prestrmi. Kljub temu je zreiih situacij na pretek. Par kotov, to je ves dobiček vztrajnega napadanja. Po 35. min. preneha nekoliko temperament v igri, sile so bržčas na obeh straneh izčrpane in pohajajo, pa še vedno ima P. premoč v polju, še pod sam kraj igre ima Slapar idealno situacijo na Seničin pas, toda par metrov prehitro se odloči za strel, in že je Urh v posesti žoge. Po par potezah sodnik odpiska.
G. Podupski iz Zagreba je sodil dobro in nepristransko. Imel je igro v rokah, ob večji pazljivosti bi bil moral dati domačim zaradi omenjenega stopinga z roko v kaz. prostoru 11 metrovko. To mu je bila menda edina napaka.
Primorje II : Grafika 7:0 (4:0)
Pod vodstvom g. dr. Buljeviča se je ta tekma odigrala kot predtekma h glavni tekmi in je rezerva Primorja zasluženo zmagala nad šibkejšim protivnikom.
Maribor : Ilirija 3:0 (2:0)
Maribor, 26. junija.
igrišče ISSK Maribora je bilo danes ■post tot disc-rimina rerum pozorišče one prvenstvene tekme na ozemlju LNP, ki je' še nedavno dvignila toliko prahu in povzročila razne komentarje. Dobro so ukrenila odločilna mesta, da so pustila tritedenski odmor, tako da so se v obeh taborih pomirila duhovi. Športni Maribor se je prav dobro zavedal, da je prišel njegov veli-ki dan, kar se je razen na igrišču videlo tudil po mestu, kjer so živahne reklame vabile na poset današnje tekme.
V predtekmi je mladina Maribora porazila mladino Svobode s 3:2 (2:2).
Točno ob 17.30 so se p aj a vili na igrišču iiKrijanski igrači, ki so bili od občinstva prav burno pozdravljeni. Ilir.ijani so pozdravili občinstvo na španski način. Postavi moštev sta bili:
Ilirija: Jakslč-Untenreiter, Berglez-Belak. Dekleva, žitnik-Uovar, Lah, Svetic, Košak. Dobrlet.
Maribor: Koren-Brtoncelj, Stepic-Kokot, Kirbiš, Prevolnik-Miro, Konič, Pep-ček, Priverše.k, Žemljic.
Sodnik g. Mikuiličič iz Zagreba.
Maribor je postavil svojo najboljšo enaj-storico, ki je v polni meri opravičila svoj renome. Kot posamezniki in kot celota so Mariborčani pokazali odlične sposobnosti, s katerimi pojdejo z največjimi nada-mi v nadaljnji boj za točke. Najboljši del moštva je bila napadalna vrsta, ki se je po prvih minutah uvodne treme prav kmalu znašla in valila napad za napadom na nasprotnikovo polje. Vseh pet napadalcev odlikujejo hiter start, dobro oddajanje žoge in sigurna igra z glavo. Med njimi sili daleč v ospredje Pepček, ki je slavil da-
nes kar dva jubileja: odigral je 200. tekmo za svoj klub in zabil tudi vse tri gole. Med krili se je kot hitrejši bolje obnesel Zemljič. Krilska vrsta je zelo nad kraljevala belo-zeleno. Kirbiš je bil tudi! to pot duša te važne formaoije moštva. Obramba je opravila svojo nalogo prav dobro. Upoštevati je treba, da belo-zeleni napad z redkimi izjemami ni bil posebno aktiven in so bile njegove akcije večinoma tako medle in nes.igur.ne, da za njihovo razdira-nje ni bilo treba druge umetnosti kot dobrega odbojnega streha. Posebno vratar Koren je bil prav idealno nezaposlen.
Današnja zrnata Maribora je bila docela zaslužena in ustreza potoku igre. Če Ilirija ne bi imela v golu iabornega Jakšiča, bi bila žetev za Maribor vsekakor še obilnejša.
Tudi •Ilirija je nastopila s svojo trenutno najboljšo enajstorico. Doživela je zopet enega svojih črnih dnevov, kii so na igrišču Maribora zanjo skoraj že tradilcionel-ni. če izvzamemo v vsaki polovici igre po eno tretjino, je igrala v vseli vrstah zelo šibko vlogo. Izjemo tvori le ožja obramba z bravu.roznim Jakšičem na čelu, ki je bi! najboljši mož na polju. Obramba je kljub silnemu pritisku vzdržala do konca. Krilci so biLi že drugorazredni. Med nji m j je dosegel nasprotnikove krilce samo neumorni Belak, dočiim je Dekleva oddajal v napad preveč neuporabnih žog. Za žiltnika na levi je bila današnja preizkušnja mestoma prehuda. V napadu je manjkalo mnogo, predvsem pravega vodje. Svetic je večinoma statiral, ostali pa so se brez prave zveze obirali z žogo. Najbolj požrtvovalen in prodoren je bil Dobrlet, bi je po odmoru presedlal v levo zvezo, kjer pa tudi ni mogel zabiti gola. Nacetu se pozna, da ni v treningu. Napadalni kvintet v splošnem nj bil zmožen smotrene akcije in se je izgubljal deloma po krivdi zadnjih vrst z iskanjem žoge in igranjem s posameznimi nasprotniki. Proti koncu je moštvo popolnoma izgubilo glavo in deloma tud.i pokazalo, da ni znalo skriti, da mu je šel ta poraz zelo na živce. Športniku mora biti zmaga ali poraz samo pobuda za nadaljnje delo!
Igra je bila. v celoti faLr in žival -Proti koncu se je opažala nekoliko ostra igra. Občuistivo, ki ga je bilo do 1000, je bilo mirno. Proti! koncu se je razpoloženje sicer dvignilo v korist Maribora, toda končna posledica je bila le ta, da so Maribo-•rove igrače odnesli na ramenih v garderobo.
Kratek potek igre.
Začetkoma ne.rvoza na obeh straneh. V 7. min. Uilde Pepček solo, Berglez ga ovira, toda on je hitrejši in zabije prvi gol. Kmalu nato se Jakšič opetovano izkaže. V 18. min. uide Zemljič na desni strani, centrira pred gol in Pepček zabije mimo padlega Jakšiča v mrežo. Potem si Ilirija nekoliko opomore, toda ne doseže ničesar.
V drugi polovici Maribor že v prvih 30 sekundah ostro napada in Pepček dobi z desne strani krasen center, tol ga zabije volley. 3:0 za Maribor. To je bi.l najlepši gol dneva, ki je tudi postavil končni rezultat.
Koti 5:4 za Maribor.
Tekmovanje za balkanski pokal
Beograd, 26. juniia.
Pred 10.0U0 jrledalci se ie danes pričelo na igrišču BSK tekmovanje za balkanski pokal. Navzoči so bili med drugimi tudi prometni minister Laza Radivojevič, minister dvora Boško Jeftič. minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič, celokupno osobje . rumunskega poslaništva s poslanikom Gu-raneseom, grškega poslaništva s poslanikom Melasom in bolgarskega poslaništva z odpravnikom poslov Volnarovom na čelu.
Bolgarija : Rumunija 2:0 (0:0)
Najprvo se je odigrala prijateljska tekma med Rumunijo in Bolgarijo, ki bi se bila morala odigrati že včeraj, pa je bila zaradi deževnega vremena odgodena. Tekma je končala z zmago Bolgarov 2:0 (0:0).
Po končani tekmi se je vršila svečana otvoritev balikanijade. Pred častno tribuno, na kateri so bili poleg odličnih predstavnikov zbrani tudi najodličnejši športni funkcionarji, so defilirala vsa moštva, ki sodelujejo pri »balkani.iadi«, vsi v narodnih dre-
sih in z velikimi narodnimi zastavami s svojimi voditelji na čelu. Zanimiv je bil športni pozdrav posameznih moštev. Bolgari so (vzklikali »hip-hip-hura«. Grki »žito, žito, žito«, Rumuni »hip-hip hura«, Jugosloveni pa »zdravo«. Godba je nato odigrala vse štiri državne himne, nakar ie predsednik JNS Božo Todorovič pozdravil zbrana moštva ■in jim požele! dobrodošlico. S krasnimi odgovori so se zahvalili za dobrodošlico voditelji posameznih nacionalnih moštev.
Jugoslavija : Grčija 7:1 (3:1)
Nato se je pričela z napetostjo pričakovana tekma med Jugoslavijo in Grčijo. Jugoslavija je zmagala po lepi igri z veliko diferenco 7:1 (3:1). Ce bi bili naši nogometnih le še malo bolj marljivi, bi bila diferenca še večja. Prvi gol je zabil Grk Vasos že v prvi minuti. Tiraanič je v naslednji minuti izenačil, nato pa se je razvila igra v zelo živahnem tempu, v kateri pa je ves čas nadvladovalo jugoslovensko moštvo. Gole so zabili: Zivkovič 2, Tirna-nič 1, Vujadinovič 1, Zečevič 2, Glišovič 1. Sodil je g. Kosindo v splošno zadovoljnost.
Na Vidov dan se bo vršila tekma med ■Rumunijo in Grčijo, v četrtek pa med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Prvenstvena tekma na igrišču Hermesa. Ilcrmes : Slovan 6:0 (2:0). Zmaga Hennesa je zaslužena. Igra jc bila lepa in fair, zlasti v drugem polčasu, ko je Hermes nekoliko opustil prerekanje in popolnoma pritisnil Slovana v defenzivo. Sodil g. Cimperman.
Celje: Prvenstvena, SK Celje : SK Amater (Trbovlje) 6:1 (2:1). Gol proti Celju je bil avtogol. Sodil g. Pevalek. Prijateljska: A t! e tik SK : Cakovački SK 6:4 (2:3). Sodil g. Ochs.
Skoplje: Slaviia (Saraievo): Gradjanski (Skoplje) 2:1 (1:1).
Saraievo: Sašk : Skopski SK 1:1 (1:1).
Sombor: Slaviia : Obilic 3:1 (2:1).
Novi Sad: Vojvodina : Bačka 3:1 (2:0.
Zagreb: Gradjanski : Racing Club 3:1
Dunaj: V soboto: Vienna : Ljpest 5:3 (2:3). V nedeljo: Admira : Slavija 1:0 (0:0). Ker je Admira pred tednom izgubila v Pragi proti Slaviji z 0:3, izpade iz nadaljnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal.
Kodanj: BAC : kodanjski team 2:2. ★
Ljubljanski plavalni podsavez JPS. Seja upravnega odbora danes ob 18.30 v »Evropi«. Udeležba vseh odbornikov obvezna.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 20. izredna seja odbora, katere se morajo obvezno udeležiti vsi odborniki. Ob 19.45 naj se javijo v pisarni Svobode v Delavski zbornici vsi oni igralci, ki še niso verificirani, dalje juniorji ter vsi igralci, ki še nimajo opreme, čevljev, varovalk, hlačk in dokole-nic, da se jim bo ta oprema nabavila.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Veliko skavtsko taborjenje v Zagrebu
Po sklepu glavne skupščine Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije bo od 1. do 6. julija v Zagrebu velik narodni tabor z zle-tom skavtov iz vseh pokrajin države. Prireditveni cdbor dela s polno paro na to, da bo prireditev lepo uspela. Pošiljajo se pozivi in okrožnice ne samo na edinice naše skavtske zveze, ampak tudi na inozemske skavtske organizacije. Pričakuje se velik obisk češkoslovaških, poljskih in francoskih skavtov, a tudi nekatere druge inc zemske zveze so obljubile poslati svoje delegacije na zlet. Taborišče bo v Zagrebu v lepem parku Maksimiru, ki je 3 km oddaljen od sredine Zagreba. Zagrebško mestno načelstvo je daio zemljišče rade volje na razpolago.
V času taborjenja se bodo vršile številne tekme, tako v lahk? atletiki, v odbojki in drugih skavtskih vežbah. Odbor se je potrudil, da bodo imeli udeleženci zleta čim več udobnosti. Poskrbljeno je za znižano vožnjo na vlakih in tramvaju, prav tako bo tudi znižana vstopnina za gledališče in na ska.vtski proste r bosta napeljana vodovod in elektrika.
Pričakuje se velik prihod skavtov iz vseh krajev države, saj je pristojbina za taborjenje zelo majhna in primerna današnji gospodarski krizi. Stroški za eno osebo za šest dni znašajo kemaj 75 Din. Všteti so stroški za hrano, železniško legitimacijo, zletni znak, taborski časopis in za vstopnino na prireditve in izlete.
Skavtizem je mlado gibanje, ki je razširjeno po vsem svetu, a vendar pri nas še slabo znano med širšimi sleji. Zato je tudi namen zleta, da se zbudi med narodom čim večje zanimanje za ta pokret.
jaz ga nisem videl. Lazutkin ga je videl. In še tole vam moram povedati, Lazutkin je že ves zmešan.«
S težavo je odvrnila oči od mojega lica, šla z roko preko čela in dejala:
»Da... Lazutkin... .Kolo življenja'... In to... Ali kdaj srečate Pjatkina?«
»Trikrat sem ga srečal in še dvakrat. Lazutkin pa samo za damami hodi. Na ustnice bi vas rad poljubil«
»Ka-a-aj?«
»Tako pravi Lazufikim svojim damam...«
»A-a...
Pomolčala je, meni pa se je zdelo, da sem uganil njene misli: »Kaj mi mar Lazutkin s svojimi damami! Rajši me ti poljubi dragec!«
»Dobro,« sem pritrdil.
»Kaj je dobro?«
^Poljubil vas bom.«
Prijel sem jo in stisnil v krepak objem. Pričela je prhutati kakor vrabec, se izvijati iz mojega objema, oči so se ji svetile, vsa rdeča je bila in z nejevoljnim, pretr-ganim glasom mi je dejala:
»Taka nesramnost! Kako ste se mogli tako spozabiti. Pojdite!«
»O gospod!« sem ves zmeden zastokal. »Saj se vendar ves svet poljublja drug z drugim. Čemu se tudi midva ne bi? Saj sva vendar drug drugemu všeč.«
»In vendar mora biti nekak prehod, zgoditi se mora na pravem kraju. Sicer pa se poznava šele poldragi mesec! Nisem navajena. da bi me kar tako meni nič tebi nič objemali. Odidite!«
Tako sem torej med deveto in po! deseto uro izgubil ljubečo dekle.
Poln gorja sem odšel v neko kavarno, ki ie bila prav za prav bar.
Vse je bilo mračno, ghipo m ne-veselo; piskajoči glasovi, nesramni plesi, dviganje nog prav do nosu.
Na mah pa se je prikazala lepa. polno-grtida ženska z belimi, golimi rokami in velikim dekoltejem. V njenih veselih očeh je bilo nekaj, kar je vzbudilo mojo pozornost.
Orkester je zaigral šansoneto; pevka je odprla usta in zaslišal sem glasove, ki so bili vse prej kakor petje:
»Mama mi je podarila gosli..«
Nasmehnila se je in poprosila:
»Še eno šansoneto!«
Orkester je zaigral.
Ona je umolknila, se očarljivo nasmehnila, brezskrbno zamahnila z roko in stopila prav k ograji: Z mirnim glasom je pričela:
»Dovolite mi gospoda, da vam povem odkrito, kar mislim, čeprav to v baru ni v navadi... No, kakšna pevka sem? Glas
imam kakor kokoš. In nobenih gosli mi ni mama dala. Ne mislite, da verjamem, kar pravijo. Vam ni za moje petje m besede moje šansonete vas niti najmanj ne zanimajo. Ste mar zato prišli? To se Ve, da ne! Čemu bi vas mučila: glasu nimam, napev je slab, primitiven, besede neumne, čemu vendar me, šansonetne pevke, to delamo? Čemu pojemo, če nimamo posluha, čemu nerodno plešemo? To je enostavno prvi pogoj, da se vam lahko pokažemo, da lahko vidite, kakšno lice imamo, kakšno postavo. Nič mi ni treba skrivati. Niti albuma niti gosli mi ni mama dala, slišite, ničesar mi ni dala! Lepa ženska sem. brez posebnih darov in talentov, in to je vse!.. Čemu stojim tu pred vami na odru? Evo, moje roke — glejte jih brez mame in brez gesli. Lepe. kajne? In jamice so na komolcu. In prsi? Lepe prsi, kaj bi tajila greh. Plesati tudi ne znam, zato vam pokažem nogo brez plesa. Evo! Lepe nožice, kajne? Lepo oblikovane so in višnjeve nogavice se jim prav dobro prilegajo. Evo. to je leva in to desna, — ne zmotite se. No, ste zadovoljni? Evo, tilnik in hrbet. Malo bolj sem ga de-koltirala, da dopolnim to, kar sem izgubila s petjem o mamičinih goslih. No, ste se nagledali? Navadna ženska brez glasu, talenta in brez predsodkov. Vidite, kako je z menoj! Govorila sem z vami od srca, prijatelji, in orkester si je oddahnil.
Zdaj pa se grem preobleči: morda me bo kdo povabil na večerjo! «
Poskočil sem in ves navdušen zaklical:
»Jaz vas povabim!«
Dobrodušno se je nasmejala.
»No, poglejte, kakšen uspeh! Takoj pridem. Saj sem bila že itak preveč zgovorna tu pred vami. Do svidenja, priiatelii, do jutri!«
To noč sem našel, kar sem bil izgubil popoldne in zvečer: ženo in prijatelja...
In ko sva veselo skupai večerjala, zalivala zrezke z bokali mrzlega vina in priznala dnrg drugemu medsebojne simpatije, se mi je zdelo, da sedi z nama še nekdo tretji. Bil je prav tako vesel, kakor midva, njegovi beli zob;e so 'adostno blesteli in se odražali od črnega lica. sive dlani so nama ploskale, iz debelih, rdečih ustnic pa so letele dobrodušne besede:
»Halo! Evo, tako je prav! Kaj bi vlekel košček barvne lepenke — daj mu rum. svilo, odelo. Čemu vse te ceremonije? Če ti je nekaj všeč in lahko vzameš — vzemi! Če ne moreš, rajši takoj pojdi! Sicer boš igral vse leto, pa ne boš priigral niti steklenice ruma! «
»Tako je!« sem se smehljal. »Da bi ga vrag, tega Lazutkina!«
(Iz ruščine B. Z.)
! Iz akvaristove torbe
O ribjih boleznih
Nekega j>utra se podaš k svojim ribicam in opaziš na dnu ali pa pod gladino ribico, ki leži nepremična na strani. Belina dolnjega dela telesa ne pomeni nič dobrega. Izvestno bledilo, mirujoče škrge in topo oči ti pričajo, da je ribica preminila. Pred nekaj dnevi je bila še zdrava in vesela, vzela ti je košček črvička iz roke. spoznavajoč v tebi svojega skrbnega hranitelja. Danes je ni več — dasi leži pred teboj. Vestno si jo ogledaš, morda je še življenje v njej. Vzameš jo v roko. gladiš jo po prsih in na trebuhu z lahkim pritiskom prsta, primes jo pri repni plavuti, kjer so ribice silno občutljive, žal — vse je zaman, ne gane se, — mrtva je. Dolžnost ribogo-jitelja je, da pogleda ribico itn da najde vzrok smrti. S povečalnnn steklom pregleda vnanjost, ne bi Ii našel parazitov. Če je spreten, pregleda tudi notranjost, posebno črevesa in njihov odvodni kanal. Taki pregledi so zelo važni in često najdeš povzročitelja bolezni. Na podlagi izvestnih ugotovitev utegneš pravočasno odkloniti obolevanje ostalih ribic, bodisi s kopeljimi v solni hipermanganski ali pa amoniakovi raztopini, bodisi z izoliranjem ribic.
Zelo važno je. da pozna ribogoj tclj bolezni ribic in povzročitelje. Marsikatero razočaranje bo izostalo. Bolezni pri ribicah povzročajo ali vnanji vplivi, kakor prehla-jenje, hrana, pomanjkanje kisika, ali pa t zajedalke, močelke in rastlinski trosi.
Prehlajencst slabi ribice in prav lahko poginejo v ponavljajočih se primerih. Pri prehlajenosti oboli često tudi zračni mehur in ribica počne sunkoma plavati. Vleče jo navzdol ali pa navzgor. Iz tega sledi, da je treba skrbno paziti na nagle spremembe vodne toplote pri menjanju vode ali pa pri vremenskih spremembah. Zato bodi v ribogojnici toplomer, če so ribice preblaje-ne, jih premesti v posebno ribogojnico in polagoma zvišaj vodno toploto.
Pri enolični hrani ribice oslabe in obolevajo. Nudi jim dnevno najmanj dve vrsti žive ali mesnate in tudi umetne suhe hrane. Če so zaprte, pomešaj v hrano kapljico ricinusa. Klistiri se uporabljajo samo pri večjih, trdnih ribicah, kakor pri koreslju, krapu, zlatem koreslju.
Pomanjkanje kisika v vodi je zlo. Krvo- . tok postane nereden, ribice plavajo nervoz- • no pod gladino in moleč gobček iz vode > vdihavajo zrak. Ne morejo vživati hrane, ker jih sili pomanjkanje kisika stalno h gladini. Ribice oslabe čedalje bolj in ko jih, •zapuste moči, padejo na dno, kjer se z mukami počasi zaduše. Žal opažamo še danes. v dvajsetem veku tu in tam pri trgovcih in v trgovinah, da nimajo ljudje nobenega zmisla za potrebe ribic. Dnevno jim menjavajo vodo in dasi so ribogojnice neza-sajene, ne skrbe ti mučitelji za dotok in, odtok ali za prezračevanje vode. Kisika • •primanjkuje, če je preveč ribic v ribogojnici, če so prevelike, če ni rastlin, ali če jih je premalo, če rastline ne rastejo, če je voda okužena z na dnu ležečimi mrtvimi ribicami, žuželkami, trohnečimi listi in s plesnobo. Tudi v pretopli vodi 30 do 32 stopinj, v kateri ribice hitro dihajo, kmalu primanjkuje kisika.
Nekatere ribice, posebno zlate, oboleva-, jo na vodenici. Znak te bolezni je, da se luske naježijo. Take ribice izoliramo wr jim dajemo živo hrano. Vodo ogrejemo polagoma na 2S stop., a kopljemo jih po deset minut dvakrat n^ dan v 2 do 4 odstotni slani vodi. Toliko o vnanjih vplivih.
V nenormalnem stanju so tudi ribice, na katerih tiče trdoživ, krapna uš in druge, večje zajedalke, ki jih moramo odstraniti s pinceto v roki. torej — z operacijo... Preidem na ostale povzročitelje in ugono-. bitelje ribic. Med te štejemo zajedalke ▼ črevesju. Ribice, ki imajo take zajedalke, sipozinamo na tem. da je površina telesa zdrava, a vendar slabi zadnji del čedalje, bolj. Take ribice so po dolgi bolezni kakor grbaste. Kratko pred smrtjo ne uživajo nobene hrane. Pri večjih, zlatih kores-ljih in drugih ribicah uporabljamo klistire s slano vodo. Sicer so pa notranje bolezni težko ozdravljive, ker še niso dovoljno proučene. Ljubitelji, ki love ribice zunaj, so gotovo že opazili, da se nekaterim ribicam vri je črvu podobna zajedalka v iz-metni kanal, ki se ne da zlepa odstraniti. Najbolje je, da tako zajedalko omamimo z močno raztopino. Nekaterrkrat popusti, čes-to se pa ne da odstraniti. V tem primeru jo odrežemo.
Lažje je z boleznimi na luskinah, če jih opazimo pravočasno. Umazano, belo plesnobo na luskinah povzroči često mikroskopska golica, ki izraste iz lusk. V luskinah se razvijejo trosi. Take ribice odstranimo takoj iz ribogojnice. Ker so trosi tudi v vodi, odstranimo zdrave ribe, ribogojnico pa izpraznimo in jo uredimo na novo. Obolele ribice lečimo s kopanjem dvakrat na dan skozi 10 minut v 2 do 4 odstotni slani vodi. Temperaturo vode zvišamo polagoma na 30 stopinj. Tako toplo vodo prezračujemo.
Ko vidimo na ribi modrobelo plast po vsem životu, vemo, da jc povzročitelj ena izmed dveh izvestnih močelk. Ribice poginejo naglo, če jim ne pomagamo takoj. Dnevno dvakrat kopljemo ribice v 2 do 6 odstotni slani vodi. — Pri nekaterih ribicah opazimo modrovijoličasto plast povzročeno od nič koliko majhnih sesalk. ki se z naglico razmnože. Tudi te kopljemo v slani vodi. — Če opazimo na luskinah male, kvečjemu 2 mm v pre.neru bele kroglice, jih vzamemo iz akvarija. Kopelji v 2 do 4 oditobni slani vodi aii pa v i do 2 odstotni raztopini amoniaka bodo pomagale. Plavuti, ki so polne pa.-£zitov, oteklin m tvorb, odrežemo z britvijo. Večje ribe lečimo lahko tudi z močnejšimi kopelmi. Večje zlate koreslje »em uspešno Sečil z jodovo raztopino. S čopičem namažemo obolelo mesto, najbolje celo telo in plavuti trikrat v tednu, nakar ribice navadno ozdravijo. Obolevanje ribic na zajedalkah spoznaš, če se drgnejo <;b kamenju, listju in na dnu ob pe>ku.
če se pojavijo bolezii, leži krivda skoraj zmeraj na ribogo]ice'i-.i, ker je zanesel bolezni z rastlinami, z ribicami ali ra ni čistil vsak dan ribogojnice, inorda tudi ni namestil steklene plošče na ribogojnici tako da je veter s prahom vred okužil vodo s škodljivimi moče"'<aiiii in zajedalkanni. ki v vodi hitro 4opet ožive in se h:tro razvijejo. Bolezni v nsogojnbi naj bodo ulice, Glavni pogoj v zdravi ribogoin ci >t: snaga!	O S.
Spominjajte se slepih!
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Menjava poklica
V splošnem velja mnenje, da žena mnogo laže, zato tudi mnogo večkrat menja poklic kakor moški. Vzrok temu je predvsem večja prilagodljivost. Danes, ko je vsak človek vedno z eno nogo na cesti, ženi ta lastnost tudi zelo dobro služi, da se tem laže uživi v novo službo, če je bila primorana zapustiti svoj prvotni poklic.
Včasih so ženi to šteli v zlo in je veljalo kot eden poglavitnih vzrokov za odklonilno stališče, ki so ga zavzemali napram ženskemu poklicnemu delu. Morda je bilo v prejšnjih časih res. da se ženska ni s tako resnostjo opriie'a svojega poklica, ker ga je kmatrala za prehoden stadij do poroke. Toda danes ie to drugače. Danes ve, da z zakonom še ni vse pridobljeno, zlasti kar se tiče njene gmotne preskrbe. In kakor vse kaže, se je njeno naziranje v vrednosti samostojnega poklica temeljito izpreme-nilo. Res je, da morda tudi zdaj lažje menja poklic kakor moški, tudi če ni v to primorana. toda v tem pogledu je pavšalna sodba o njeni manjvrednosti v poklicnem delu prav neumestna. Danes se bo moralo tudi glede tega splošno mnenje izpremeniti, kajti koliko ljudi najdemo v moških in ženskih poklicih, ki ne spadajo na svoje mesto. Kolikokrat najdeš v tako zvanem intelektualnem poklicu človeka, ki bi se morda dobro obnesel kot rokodelec, a zavzema mesto, ki je povsem neprimerno zanj, često v zlo svoji okolici in v sramoto svojemu stanu. Ali bi ne bilo bolje, da bi ta človek pravočasno menjal svoj poklic ali da bi se ga že v šoli odvrnilo od njegove namere?
Mnogokrat se zgodi, da človek tudi zaradi svoje telesne konstitucije ne spada v gotov poklic in ker so tu žensike bolj prizadete kakor moški, se že-nskam zgodi večkrat kakor moškim, da menjajo poklic. Večkrat store to na zdravnikov nasvet. Seveda pride v poštev samo sorodni poklic, tako na pr., da gre oskrbna sestra k otrokom ali kot gospodinja. Takih možnosti, žal n; mnogo, čeprav človek včasi vse življenje trpi zaradi tega. ker si ni izbral pravega poklica glede na telesni ali pa dušov-lii ustroj.
Da se taki primeri onemogočijo, ustanavljajo povsod, zlasti po mestih tako imenovane poklicne posvetovalnice, ki imajo namen, pri otroku ugotoviti njegove duševne darove, ki so potrebni za gotove poklice, a tudi. v koliko ustreza otrokova telesna konstitucija. Zadnje pride v poštev posebno pri rokodelskih poklicih. Taka posvetovalnica je potrebna zlasti danes, ko je treba, da ustreza človek v telesnem in duševnem pogledu delu. katero si je izbral, da more tekmovati v današnjem hudem boju za obstanek.
Tudi pri nas bi bila taka posvetovalnica zoio potrebna. Koliko je staršev, ki otroka silijo v šolo. čeprav otrok nima nobenega veselja do študiranja. Morda bi v obrtniškem noklicu postal ce! človek, dočim bo pri stremljenju za dosego uradniškega poklica na pol poti obtičal. To bi se moralo staršem pravočasno na primeren način pojasniti. In to bi bila naloga poklicne posvetovalnice. Kako bi tako oosvetova'nico danes potrebovali oni starši, katerih otroci so absolvirali meščansko šolo. Kam ž njimi? Mnogo jih je šlo v meščansko šolo z namenom, da bodo šli na učiteljišče. Sedai pa jim jc naenkrat pot zaprta. Tu bi bilo treba svetovati in pokazati druge možnosti in vrednost tudi drugih poklicev. Ta naloga bi najbolj spadala v delokrog uovo ustanovljenega društva »Sola m dom«, ki
ima namen združiti učitelje in starše k skupnemu delu za blagor mladine. O delovanju društva bomo ob priliki še poročali.
Koristna ustanova za žene
V četrtek 23. t. m. je imel Ženski po-kret v Ljubljani redr* občni zbor. o katerem so listi že poročali. Vendar se mi pa vidi potrebno, da eno točko občnega zbora še posebej poudarimo na tem mestu, da damo našim ženam priložnost za razmišljanje o njej. To je sklep o ustanovitvi društva Ženska pomoč.
Članice Ženskega pokreta so že davno razmišljale o ustanovi, ki naj bi nudila ženam resnično pomoč, in sicer moralno in materijalno. Moralno pomoč bi nudilo društvo v primeru težkoč, v katere pridejo žene v zadevah, ki zahtevajo juridične rešitve, odnosno nasveta, da žena ne trpi škode — morda za vse življenje. To so pravne zakonske posvetovalnice, o katerih se je na tem mestu že razpravljalo. Misel o teh posvetovalnicah je dozorela že lansko leto in drušitvo je vložilo že lansko leto pri vladi prošnjo za dovoljenje. Žal, še ni prišla rešitev vloge za to prepotrebno ustanovo, ki deluje z velikim uspehom že davno po vsem kulturnem svetu.
Materijalna pomoč bi se pa nudila ženam z ustanovitvijo zavarovalnega društva Ženska pomoč. Tudi te vrste institucije imajo žene že po vsem svetu. V Franciji so poleg drugih tudi te vrste zavarovanja izvrstno organizirana; istotako v Nemčiji, v Avstriji. V Ameriki so na podlagi tega žene ustanovile lastno bančno podjetje, ki izvrstno uspeva. Danes je samopomoč za žene tem bolj potrebna, ker vedno bolj izginja možnost preskrbe po možu. Danes se množi število žen. ki so primorane ostati same. Le v redkih primerih — razen državnih uslužbenk, v kolikor niso dnev-ničarke — imajo tako službo, da so preskrbljene za starost in onemoglost. Tu bi prišle v poštev zlasti služkinje. katerih usoda je na starost tako žalostna, če niso bile tako dobro plačane, da so si prihranile znatno vsoto. Ko so se izgarale za druge, pridejo v ubožnico ali na vrat sorodnikom, ki morda sami nimajo od česa živeti. Tudi privatne nameščenke bi prišle v poštev, kajti četudi plačujejo v pokojninski sklad, je pokojnina tako nizka, da se samo od nje, posebno pri zgodnji onemoglosti, ne more živeti. Pa tudi, če se žena poroči, bi ji tako zavarovanje zelo prav prišlo, kajti v tem primeru so preskrbljene samo one žene. ki so poročene z državnimi uradniki. Seveda razen žen kapitalistov, ki pa itak ne prihajajo v poštev. V mnogih primerih je poročena žena še najbolj potrebna pomoči. Na pr. v primeru, da ji umre mož ter jo pusti brez premoženja in pokojnine. Kako prav bi prišel tej ženi vsaj majhen stalen dohodek, da ne bi bila primorana jesti kruh svojih sorodnikov ali otrok, ki je često grenek in pičel, ker ga sami nimajo dovolj. Za vse te žene bi prišlo v poštev starostno in ooetmogilosfcno zavarovanje Ženske pomoči
Druga panoga tega zavarovanja bi bilo porodniško zavarovanje. Tudi to zavarovanje je prav ugodno za vse one, ki s strahom pričakujejo svojega novorojenčka, ker ne vedo, kje vzeti sredstva za kritje stroškov, ki jih prinese porod. Vplačevanje je minimalno in ga zmore vsaka žena. Vse podrobnosti bodo razvidne iz pravil, ki so že izdelana in vložena v potrdilo.
Če bo društvo uspelo, bo svoje delovanje še razširilo po potrebi, tako da bo znatna opora ženam, ki so pomoči potrebne.
Čitaite tedensko reviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Vpliv žene na moža
Angleški socijolog in romanopisec H. G Wells piše o tem zanimivem vprašanju naslednje: »Mož in žena se medsebojno potrebujeta v marsikakem pogledu.« Če vpo-števarno samo neodpravljivo zlo — prostitucijo. vidimo, da se vzdržuje kljub vsemu, ker jo vzdržuje mož. Če bi to ne bilo. bi morala prostitucija prenehati. Toda moški ne potrebuje prostitutke samo za spolnost, temveč mu je često — v tujini — družab-nica. ga zna poslušati, se mu dobrikati in ga tolažiti, pogosto daje in prejema pro stitutka resnično nagnjenje. V tem primeru pomenja za moža mnogo več kakor ute-šenje strasti — pomenja ženskost.
Mošiki imajo v splošnem močno potrebo po občevanju z ženskami. Večkrat se ta težnja izpremeni v odpor in sovraštvo do žensk, toda težko se dobi mož. ki bi bil napram ženski popolnoma indiferenten. Normalno je tako. da hočejo biti moški pri ženskah priljubljeni in od njih cenjeni in spoštovani. Hočejo, da ženske priznavajo njihove uspehe. Zato so žene čuvarice moške samozavesti. Ženska zna moža opazovati. ve. česa mu je treba, sprejme ga v svoie srce, ga osrčuje — vse to na način, kakor ga noben mošiki ne zmore.
Kakor rečeno, je normalno tako. So pa tudi izjeme — morda so izjeme cele rase. — ko ie mož tisti, ki vpliva na mnenje žene ter neposredno vodi njene korake v življenju. Tudi so primeri, da ženska vpliva na žensko. Toda navadno da žena možu pečat poguma, važnosti, razumnosti, pa tudi dolgočasja, neumnosti, nizkotnosti. Ona oblikuje moralno sliko moža. Vrednotenje mnogih reči zavisi od žen. Tudi kot sužnje so gospodarice nad hvalo in grajo.
Ta moč žene nad samozavestjo moža in njena praktična zmožnost, skrbeti za njegov blagor, dajejo ženi gospodarski pomen. ki nikakor ni v pravem razmerju z njeno pravico do raznih dobrin. Večina vse posesti na svetu je še vedno v rokah moža. uporaba pa leži v veliki meri v rokah žone. Kaj kupujejo možje — če odštejemo razne transakcije, investicije, dobavo materijala? Odgovorimo lahko, da kupujejo železnice, vojni materijal. ladje, letala, javna poslop-ia. Toda če opazujemo in jemljemo v poštev vsakdanje življenje, se očito kaže vpliv žene. Pri opremi stanovanja pridejo v poštev ženine težnje in njen okus. Isto uri dnevnih potrebščinah: hrani in obleki. Po neki. vsekako precej površni statistiki sestavljajo žene 80 odst. vseh kupcev.
To pomeni, da ima žena. zlasti premožnejša, močan, morda celo odločilen vpliv na proizvodnjo v industriji. Ona je odločilen faktor pri večini dobrin, ki se največ rabijo. Tekstilije, oprema, stavbni materijal, živila, vse to se izdeluje po večini glede na ženine želje in potrebe.
Doslej so žene izvajale ta svoj vpliv na vsakdanje življenje, ne da bi se zavedale svoje kolektivne odgovornosti. Vplivale so individualno brez smisla za skupnost. Ustanavljale so domove in ustvarjale osebnosti. ne da bi se zavedale, da s tem ustvarjajo svet. Celo pri vzgoji svojih otrok so obračale vso skrb in pozornost samo na njih trenutni blagor ter skoro vedno popolnoma izpustile z vidika, kakšen vpliv ima vzgoja nove generacije na socijalno življenje. Mislim, da bi poklicni vzgojitelj rekel, da je materin vzgojni vpliv malokdaj tak, da bi usmerjal otroka, kljub vsemu, za kar se imamo v vzgojištvu zahvaliti posameznim ženam. Materine misli v splošnem ne grede preko najbližjega: ona skrbi za hrano, zdravje in dobre manire; vse drugo prepušča brez kritike šoli.
Vse drugo prepušča brez kritike šoli, ker ni nikdar razmišljala o tem, čemu je šola.
Neposreden vzrok temu je relativna ne-izobraženost žen zlasti iz premožnejših slojev, Nikdar jih niso učili vprašati se, čemu služi ta ali ona reč. Do zadnjeg* časa je bi-
la izobrazba teh žen sama sebi namen ter vobče mnogo nižja kakor moške mladine v isti družini. Ženske m moški delavskega razreda Zapadne Evrope stoje na enaki stopnji izobrazbe. Gotovo je. da se v današnjem času ženska izobrazba vobče vedno bolj približuje moški ali da je vsaj dostopna mladini obeh spolov enaka izobrazba. Morda bo to povzročilo, da se bo tudi moda izpremenila da bodo žene oblečene preprosto kakor moški ali da ženske vsaj ne bodo skušale druga drugo nadkriljevati s svojim zunanjim pojavom, kajti neokusno lišpanje z raznim nakitom trakovi, čipkami. fantastičnim krojem obleke v pestrih barvah — vse to je ostalina iz barbarskih časov. Žena. ki je zaradi tradicije stala do nedavna na nižji kulturni stopnji, je ohranila to dediščino še do danes Današnia tipično moderna, poklicno zaposlena žena se bliža napol moškemu kompromisu s tem. da hodi v službo v preprosti obleki in samo ob gotovih prilikah obleče lepšo obleko.
Ženo so sveti očaki pogosto imenoval) zapeljivko in izkušnjavko moža. Brez dvoma žena z vi^jo izobrazbo izgublja to vlogo in je možu čedalje bolj sodelavka in tovarišica, ki bo svojo nalogo v opazovanju, osrčevanju in osrečevanju moža gotovo bolje in trajneje izpolnjevala kakor kdaj prej. Njen vpliv se bo pač izpreme-nil, toda v prilog njej sami in družbi. Iz moškega sveta bo izginil tip pustolovca, ki ga je ustvarilo laskanje naivnih, neizobraženih žensk, ki so se okoriščale z njegovo samoljubnostjo. Izobraženi, kulturno više stoječi ženi ta tip gotovo ne bo imponiral, zato bo izgubil svoj raison d' etre, kajti bodoča žena bo reči in ljudi drugače vrednotila kakor žena iz preteklosti.
Svetovna mirovna zveza mater m vzgojiteljic. To zvezo je ustanovila Francozinja, katere sin je padel v svetovni vojni. Namen zveze je, združiti žene vsega sveta in vplivati na nje, da vzgajajo svoje otroke v duhu strpnosti in proti vojni. Samo v Franciji ima danes zveza 60.000 članic. Posamezne skupine obstojajo že v mnogih drugih državah, tako v Angliji, Belgiji, na .Švedskem, Češkoslovaškem in drugod. V Nemčiji so se tekom preteklega leta osnovale v 14 mestih. Francoska skupina ima že tudi svoje glasilo. Propaganda se vrši v podrobnem delu: francoski otroci nabirajo darove za brezposelne Nemce; nemški otroci pridejo na počitnice v Francijo.
Adela Schreiber-Kriegerjeva je pred kratkim praznovala svoj 60. rojstni dan. To je ena najbolj naprednih žen v Nemčiji. Mnoge naše žene jo poznajo osebno, saj je bila lansko leto v Jugoslaviji; a še bolj naj bi jo poznale po njenih delih, iz katerih odseva pravo, resnično človečan-stvo. Ona je bila med prvimi ženami, ki so nastopile za pravice nezakonskega otroka. Je poleg drugega tudi predsednica »Društva za pravice matere in otroka«. Kot socijalna pisateljica je bila zgodaj priznana kot avtorica knjig »Materinstvo« in »Knjiga o otroku«.
Span&ka zakonodaja se od revolucije sem temeljito modernizira. 2ene utegne zlasti zanimati, da pripravlja sedaj španska vlada nov zakonski načrt, ki govori o zakonski zvezi med možem in ženo, odn. o njunih pravicah in dolžnostih. Načrt določa pc polno enakopravnost. Torej bo tudi pri ločitvi, ki doslej taktično ni bila dovoljena, upošteval enake pravice in enake dolžnosti za oba zakonca: tudi žena bo morala, če je premožna ali če ima velike dohodke, podpirati svojega ločenega soproga, ako je brez službe ali iz kateregakoli vzroka nesposoben za delo.
Sladejeva in Gandhi. Gospodična Slade-jeva ,ki se sedaj imenuje Shirmati Mara Bai, hči angleškega admirala, je nekoč či-tala Romain Rollandov roman »Jean Chri-stofhe«, katerega vsebiua jo je tako prevzela, da se je v svojih dvomih in duševnih bojih obrnila na avtorja za pomoč. Rol-land ji je dal knjigo »Mahatma Gandhi«, ki je bila odločilna za Sladejevo. Sklenila
je, da postane učenka indijskega preroka, voditelja malih, izkoriščevanih, slabotnih in ponižanih ljudi. Vsej sreči, kakor jo razume evropski človek, se je odpovedala, razdelila svoje premoženje ubogim, zapustila svojo rodbino in se vsa posvetila velikemu učeniku. Poglobila se je v Gan-dhijev nauk. učila se je zgodovine Indije, orijentalskih jezikov in verstev. Izjavila je nekoč, da vsebuje staromdijska religijoz-na pesnitev Bhagavad Gita večje vrednote kakor biblija ki je sicer čudovita, toda vendarle religija močnih. Nekdanja oboževana dama angleške družbe je sedaj najponižnejša sodelavka voditelja indijskega naroda, a tudi njegova močna ooo-ra.
Za odgriznjen nos
Beograd, 25. junija.
Anka Dočmanovičeva se ie ločila od svojega moža in se je kot šivilja preživljala razmeroma prav dobro. Bila je mlada, čedne postave, prikupnega obraza in se je tako zgod'lo, da se je zagledal vanjo trgovski pomočnik Čedomir Din»:tri:evič. Najprej je bilo samo prijateljstvo, potem je sledila Hu-bezen in slednjič sta se poročila. V zakonu sta živela v začetku prav lepo. toda sčasoma se je ljubezen ohladila in so vedno bolj pogosto nastajali spori, prepiri in naposled menda tudi še pretepi. Tako življenje «eveda ni ugajalo Anki. ki je lepega dne, ko Če-domira ni bilo doma. pospravila svoje stvari in odšla. Zaman jo je Čedomir iskal celih deset dni. Stvar mu je bila pa še tem nerodneiša. ker niu je pustila majhnega otročiča. za katerega se ne ve. ali je od drugega moža, ali njegov in s katerim ni vedel, kaj početi.
7. marca letos se je Anka vrnila k Čedo-miru. toda samo toliko, da mu ie povedala, da noče imeti žnjim nikakega opravka več in da gre k svoji materi v Zagreb. Beseda je dala besedo in ie tako Anka zamudila vlak, s katerim se je hotela odpeljati. Čedomir i i je prigovarjal, rrai počaka pri njem prihodnjega vlaka, da jo bo spremil na prv-staio, toda ona tri hotela. Ta odp^r je razjaril Čedomira. da ie pograbil Anko in ji odgriznil nos. Na Ankin krik s<i prihiteli sosedje, ki so obvestili policijo in ta je dala odvesti Anko v bolnico, Čedomira pa v zapor. Zdaj se je vršila proti njemu razprava pred beograjskim sodiščem zaradi težke telesne poškodbe.
Anka je bila zaslišana kot priča in je pripovedovala, da je bilo prej mnogo prepirov in pretepov v hiši in da jo je Čedomir tudi tisti dan pretepal in ji naposled odgriznil nos. Na pripombo, da se ji skoraj nič ne pozna, je izpovedala, da so ji v zagrebški bolnici napravili nov nos in ji za to vzeli meso z roke, ki jo je cela dva tedna imela privezano čez lice. Zahtevala je 100 tisoč dinarjev za odškodnino in stroške zdravljenja.
Med pričami ie bel zaslišan tudi Sava Nedovič. pri katerem sta zakonca stanovala, in ta nikakor ni mogel dovolj prebvaliti dobrote* Čedomirove, pa tudi Arekine ne. Toda nekajkrat je vendar Čedornir reke! njemu, da ne ve. kaj bi počel z ženo. ki nikakor ni več taka, kakor bi morala brti. pa da ji bo moral odgrizniti nos. Drugače pa da je bil dober kakor angel in jagn;e. Anka pa je svojo dobroto tudi sama potrd -la. ko je na sodnikovo vprašanje, ali je b:l Čedomir morda ljubosumen, ker je ona imela kakega ljubimca, odgovorila: »Javno ga nisem imela, tajno pa je moja stvar!*
Sodišče jc Ccdomiru prisodilo dve leti ječe, dve leti izgube častnih pravic in plačilo 15.000 Din Anki za zdravljenje. Čedomir, ki šteje šele 26 let. je dobil tako precej oster nauk za bodočnost.
MALI OGLASI
Službo dobi
VsaJta oeseiia 50 par; *» dajanj« n«>l<y»» ali ** Sitro m S Dia. (11
Specialista
!ta betonske izdelke iščeim. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Beto-nist«.	22682-1
Kuharja pomočnika
7A cel« selijo išče večji hote! n« Bledu. Poniidbe na oglas. oddelek ».Jutra« pod šif'0 »Navedba mesečne plače«.	22393-1
Vajenca
jrridnega, poštenih staršev, ta slaščičarsko obrt sprejmem. Istotam dobi stalno fiužbo prodajalko hausira-rira. Naslov v oglas. o<id. »Jutra«.	22434-1
Praktikant
ki je dovršil šolo t dobrim aajiehom. zmožen stenografije in strojepisja, dobi takoj mes>to. Ponudbe s prepihi izpričeval na podr. »JutTa« v Celju pod mačko »Stenografija«. 32561-1
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, dobi službo takoj. Po-nudbe jia oglasni oddel »k »Ju tra« pod »Dober delavec«.
22509-1
Mizar, pomočnika
samostojnega sprejmem za »tal-oo delo. Imeti mora 2000 Din kavcije. Dopis* ra oglas. odd. »Jutra« pod »Mizar«.	22490-1
Učenca
»» drogeriio s primerno šo'«ko izobrazbo sprejmem takoi. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Po-i-ten učenec«.	22828-1
Vinski potnik
dobro vpoznan v tej stroki, dobi mesto za obisk gostita in hotelov za prvovrstna štajerska vina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vinska trgovina«.
22538-5
Prodajalko
sprejmem za delikatesno trgiovino. Vpraša se od 2.—3. pi.poldoe. Most ni trg 3/1.	32768-1
Trg. pomočnik
vojaščine prost. agilen, pošten. prikupljivega obnašanja, zmožen nt-mščioe, dober prodajalec v špecerijski stroki se sprejme v letoviščarskem mestu. lira-na v hiši. Ponudbe z navedbo referenc poslati na podruž. »Jutra« v Celju pod mačko »Asilen prodajalec«.	~ 22443-1
Službe išče
Vs*k» besed« 50 par; xa dajenje nasiirra aH
za šifro pa S Din. (2)
Iščem mesto mesarskega vajenca
v večji mesariji. Imam že 1 in pol leta učne dobe. Naslov v c*glas. oddelku »Jutra«.	22305-2
Prodajalka
izučen« v vs^h strokah, stara 23 let, zmožna nemškega. hrvatskega in slovenskega jezika, želi nastopiti službo takoj ali pozneje. Po.nudbe pod šifro-»Dobra prodajalka« na ogl. odd. »Jutra«.	22267-2
Prekajevalec
konkurence zmoten strokovnjak v velikem obrata, išče trajno mesto v velikem obratu v Jugoslaviji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak« 22527-2
Mizarski pomočnik
išče mesta. Sp-ej-me event. hudi drugio delo. Naslov v oglasnem oddeik-u »Jutra«.	«2579-2
Gospodična
pridna in poštena prodajalka, vešča gospodinjskih ded im šivanja, išče primerne službe. Dopise prosi na oglasni od-delek »Jutra« pod šifro »Nemščine zmožna«.	23651-2
Brivski pomočnik
mlad, bubi štucer, išče službo. Naslov v oglasnem »Jutra«.	22260-2
Gospodinja
vsestransko izvežbana v delu, varčna in dobra kuharica, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, išče stalno službo pri boljši družini. Gre tudi k otrokom. Ponudbe pod »1. avgust« na ogl. odd. »Jutra«.
22720-2
Zidarski polir
z dvema letnikoma A. g. o., išče za-poslemje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22807-2
Gospodična
Nemka želi službo k obrokom. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe pod »Praksa« na ogl. odd. »Jutra«.
22758-2
Sta. ~jša ženska
z dežele, skrbna. poštena, išče mesto gospodinje. Poniidbe na •.►olr. »Jutra« v Mariboru pod »Zanesliiva«.
22796-2
Kupim
Oguuj b*. toačaja po 1 Dia beanda; t« dajanj« naslova	u iifr« 5 Din. — OgUsi soci»l.neg.a ui*č*ia k« beseda 50 p*r; aa dajanj« oaAl&va ali H iifro pa 3 Din. (7)
Strešno opeko
rabljeno, zlasti bobrovce, kupim. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Opeka« 22703-7
Zobni fotelj
in drugo kupim. Pomudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Fotelj«.	22707-7
Otroško posteljo
želeano, maVo rabljeno, kupim. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	22751-7
fSSSEBš
Kdor liče tasluika, plača aa vsako besedo 50 par; xa naslov ali Šifro S Din. — Kdor nudi zaslužek, p« aa vsako besedo 1 Din, ta dajani« naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
Lahek zaslužek
pošten, dobijo samostojne spretne in izdaj-iljive go-aipodične. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diplomatka«. 22584-3
Prodam
Ogtl&si »g. au&aja p» 1 Dia beseda; ta aa jaaje oaalova ali ta šifro 5 Din. — O^l&ai socialnega roai&ja vaa-ka besed« 50 par; sa dajanje naslov« aii aa iifno p« S Dia. (6)
Sandale 119 Din
lamske. proti gotovini. — »Tempo«. Gledališka al. 4 'n.ismotl Oipere).	114
Avto, moto
Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« nasiovs ali za šifr« pa 5 Dia. (10)
Tovorni avto
2 do 3-tmnski vza.mem na posodo. Ponudbe n« podr. »Jutra« v Celju pod značko »Dober voz«. 22562-10
Zamenjam
nov enotonski tovorni avto za rabljenega d v«, do tritons-keiga. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »V dobrem stanju«.	22442-10
Avto dvosedežen
do 1000 kg težak ter do 6000 km vožen, kupim. Ponudbe pod »Vozilo« na oglasni oddelek »Jutra«.	22777-10
Motorno kolo
AJS. s prikolico, 1000 cm £.000 km vožen, ugodno prodam. Franjo Kuna-v*r Sv. Križ, Ljubljana. Tel. 27-87. 22778-10
Avto Eks-Eks Supersiks
skoro nov, za polovie.no ceno prodam ali zamenjam tudi za vino ali novejši avto. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« po »Fini avto«.	22537-10
Prehrana
Kdor o n d i prebrano plača ta vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa ta besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro S Din. oziroma 5 Din. f!4) Tfjptrrsfcš cffiaa 1
Otroka
vzamem v dobro oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	22277-14
V najem
Vm** beseda t Dia:
» fejMja IMfcM* ti •a Utro fm i Di«. (O)
Specerij. trgovino
kompletno, dobro vpeljano, oddam s stanovanjem v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika«.	22647-17
Pekarno
dam v najem na prometni točki. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22433-17
Vsaka boaed* t Da; m 4aju> ouIm. dl " pa 6 Dta. (38)
Majhen lokal
v sredini mesta zaradi od-potovanja takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22450-19
Lokal
s stanrrva.njem oddam na prometni točki proti odkupnini dve »telaž in električne napeljave. Pripra ven za vsako obrt jli malo trgovino. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 22740-19
Posest
Vsaka •a dajanj, aa fcfr* fm t Dim.
Hišo ali vilo
srednje velikosti, v dobrem stanju in na prometni točki v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na oglasni oddelek »Jutra«.	22545-20
Vilo ali hišo
dvo- »li tristanovanjsko, v Ljubljani oziroma na periferiji kupim. Ponudbe pod »Polovica v gotovini« na oglas. odd. »Jutra«.
22439-20
Hišo
kupim proti takojšnjemu plačilu v mestu ali na deželi v prometnem kraju, v kateri se nahaja trgovina, gostilna ali druga obrt ali če je za kako obrt pripravna. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiša Gorenjsko«.	22425-30
Enodružinska hiša
z ledina zelenjadnim vrtom pripravna za rokode-iea ali prevoznika, v Trnovem n3iprodaj za 133.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22670-20
Enodružinsko hišo
aU vilo z vrtom ali brez vrta v Ljubljani, kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Družina« na oglasni oddelek »Jutra«.
22723-20
Stanovanje
odda
Vsaka - dajali* m «*• j» f Ha, (M)

Stanovanje
3 sob in kuhinje oddam. Stari trg 24/11. levo.
22400-31
3-sobno stanovanje
konfortno, »olfflčno, r rili oddam t 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22491-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin odda takoj Ivana Legat, Brdo 63.	22626-31
Stanovanje
pri glavni pošti v Ljubljani (pet sob in vse pritikline) s 1. avgustom obdamo. Ponudbe pod »Pet sob avgust«. na ogl. odd. »,In-tra«.	22514-21
Stanovanje
sobe in kuhinje v pritličju oddam mirni stranki brez otrok. Naslov v og-1. odd. »Jutra«. 22398-21
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico, poselsko sobo in ostalimi pritiklinami oddam po ugodni najemnini takoj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	23668-21
2-sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam. Rožna dolina IT/27.
Stanovanje
2 sob. kuhinje, kopainice in pritiklin oddam v novi hiši. Rožna dolina, Os.ta VTI/5.	22704-21
Komfortno
trisobno Ln enosohno stanovanje oddam. Naslov v ogl. odd. »JutTa«. 22706-31
Stanovanje na deželi
pripravno za peraijonista, z vrtom in njivico, oddam za več let v najem, mesečno 2O0 Din. Gospodar z družino v Franciji. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22456-38
Sobo odda
▼l____
n Jftjuj*
• Ma.
Sostanovalko
sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23413-33
Sobo le za julij
z uporabo kopalni«« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23600-23
Prazne sobe
primerne ta pisarne sli
slično se nasiproti glavne pošte oddajo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22500-33
Dve prazni sobi
v prvem nadstropju na prometni cesti oddam za ordinacijo ali pisarno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22202-23
Zračno sobo
mirno, v bližini Reslje>ve ceste oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22624-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam po zmerni ce.ni. Naslov v oglasnem oddel ku »Ju<tra«.	22627-23
Sostanovalca
sprejmem po nizki ceni rva Vidovdanski cesti št. 3. Josipina 1'cčn.ik. 32673-23
Sostanovalca
sprejmem v leipo snažno sobo po zelo ni-zki ceni. Rimska cesta 2/11.
22680-23
Opremljeno sobo
z« eno a.'i dve ovbi oddam takoj. Reber 7.
22734-23
Sobo
s prostim vhodom, oddam boljšemu gospodu za Bežigradom. Naslov pr oglasnem oddelku »Jutra«.	22741-23
Parketirano sobo
separirano, oddam v cen-tru s 1. ali 15. julijem. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«.	22753-23
Vsaka besed« 50 pon «a dajanj« nantorm aM
m bin 8 Dia. (35-a )
Gospodična
išče solnčno separirano sobo. Plača do 200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna«.	22730-23a

Vsaka beseda 1 £>lo. za ''.lajanje naslova sl;
za Šifro	D'n. f29'
Nov pisalni stroj
poceni prodom. Miklošiče. v» c^-sia 7/TO, vhod Delavske pekarne. 22612-29
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. S
ZLOŽLJIVA
patentna kad za kopanje
s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis!
Karlo Deutsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga.	154
VSAK NAROČNIK »JUTRA« ic zavarovan za 10.000 djn^riev!
POZOR!
POZOR!
iptoda se veiepe&estvo
340 oralov smrekovega in bukovega gozda, 35 oralov travnikov, velika hiša z obsežnimi gospodarskimi poslopji, z gostilno, trgovino in mostno tehtnico, z veliko moderno urejeno parno žago. — Poizve se pri Milanu Modicu v Novi vasi pri Rakeku. 7731
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljano.