poštni i^üaj 'J 3 1 jhäosl> y,% 908TRŽIČ ml TRŽISKI teks ijymr^W 1982 bombažna predilnica in LETO XXIII APRIL 1982 658(497.12)(085.3 4001987,4 COBISS s ŠTEVILKA 4 PROBLEMATIKA TOZD OPLEMENITILNICA I. trom. 81 I. trom. 82 II. vrsta (od količin za prod.) 1,67% 0,88% II. vrsta (od količin za konf.) 0,24% 0,14% III. vrsta (od količin za prod.) 0,16% 0,12% III. vrsta (od količin za konf.) 0,01% — Metrski ostanki (nad 2,5 m) 11.213,2 m 11.084,2 m Kg ostanki (do 2,5 m) 5.517,5 kg 7.110, - kg V tem prispevku je obravnavana problematika prvih treh mesecev 1982 in primer- jana z enakim lanskega leta. obdobjem 1. Zaloga surovih tkanin in oskrba z repromateriali stanje 31. 12. 1981 stanje 31. 3. 82 Zaloge surovih tkanin 989.668,9 m 789.987,0 m Zaloge nedok. proizv. 546.029,8 m 667.056,6 m Skupaj 1.535.698,7 m 1.457.043,6 m Če primerjamo zalogo surovin tkanin s koncem leta 1981, se je le-ta zmanjšala v I. tromesečju še za ca. 200.000 tek. m., kar povzroča težave pri sestavljanju posameznih partij in je kljub naporom TOZD Tkalnica (dodatno delo) zelo kritična za normalno proizvodnjo. V tem obdobju se je zaloga nedokončane proizvodnje povečala za ca. 120.000 tek. m, kar gre predvsem na račun dokupljene tkanine (v predelavi 62.940 tek. m) Mitja — 160 cm surov, ki ni bila zadovoljive kvalitete in je obremenjevala medfazne zaloge. Že v I. kvartalu smo uspeli po nekaterih zapetljajih iz uvoza nabaviti za nas pomembne produkte, in to: Heli-zarinbinder in Optiblanc, ki bodo lahko zadoščali za daljšo dobo. Velike težave pri nabavi tekstilnih pomožnih sredstev nam predstavlja združevanje deviznih sredstev, sicer nam dobavitelji ustavljajo dobave. Še iz lanskega leta ostaja težava z oskrbo NaOH, vendar ga poskušamo rešiti z uvozom. Iz zgornje tabele je razvidno, da je kvaliteta tkanin boljša napram istemu obdobju v lanskem letu, le ostanki so se nekoliko povečali. 3. Investicije in vzdrževanje Od planiranih investicij v letu 1982 ni bila nobena reali- zirana v I. tromesečju 1982. V belilnici se je nadaljevalo delo pri zaščiti armature na stropnih nosilcih. Poleg tega se je nadaljevalo delo zaščite vogalov na stebrih in stenah ter popravilo in barvanje vozov in dokov. Tudi redno vzdrževanje se je vršilo normalno. 4. Kadri — delovne moči Plan 1982 Dejansko stanje Razlika 99 91 V obdobju od 1. 1. — 31. 3. 1982 so prekinili delovno razmerje v TOZD 4 delavci, medtem ko so v istem obdobju I. - 8 sklenili delovno razmerje 4 delavci. Povprečno število zaposlenih in izostanki: 1981 I. - 1982 2. Doseganje proizvodnih planskih obveznosti I. trom. 1981 I. trom. 1982 Index Plan kv. m 4.397.800 4.413.550 Izvršitev 4.545.844,15 4.531.706,13 99,69 Izvr. z dodel. % izvršitve %izvr. z dodel. 4.626.724,35 103,37 105,21 4.662.513,37 102,68 105,64 100,77 Plan proizvodnje v I. tromesečju 1982 je bil izpolnjen. Tudi fizični obseg proizvodnje je ostal na lanskem nivoju. V I. tromesečju leta 1982 smo predelali 464.231,2 kv. m barvastih tkanin (lani samo 253.142.5 kv. m), in 305.698,1 kv. m tiskanih tkanin (lani 272.940.6 kv. m), kar kaže, da se daje velik poudarek višji stopnji dodelave (barvanje na jiggru in fondiranje tiskanih tkanin na fulardu). Poleg dodelave domačih tkanin so se izvrševale tudi storitve oplemenitenja in barvanja drugim DO (Vezenine — Bled, Okroglica — Volčja Draga, Pazinka — Pazin itd.). Še vedno nam povzročajo velike težave storitve merce-rizacije (devizna participacija v MTT — Maribor), vendar smo mnenja, da bo to rešeno s Tekstilindusom Kranj, kjer smo se dogovorili, da jim preskrbimo lug. Pri storitvah tiskanja nam je Tekstina iz Ajdovščine potiskala ca. 149.000 tek. m. tkanin od planiranih 210.000 tek. m. Za drugo tromesečje smo v dogovoru za tiskanje tudi s Čateksom — Čakovec in Tekstilnim inštitutom — Maribor o dodatnih količinah tiska glede na letni plan 1982. Od skupne količine v TOZD Oplemenitilnica dodelanih tkanin je bilo uvrščeno v nižje kakovostne razrede: * Plan 100 99 Povpr. št. zaposl. 92,3 91,3 % izostankov 18,22 9,94 V obravnavanem obdobju se je % izostankov napram istemu obdobju lanskega leta bistveno zmanjšal, kar je vplivalo na normalnejše organiziranje proizvodnje. Na koncu naj omenim, da bo vsekakor potrebno v naslednjem obdobju posvetiti največjo pozornost dokupu su- rovih tkanin ali povečanju uslug dodelave, ker le s tem lahko pričakujemo kolikor toliko normalno proizvodnjo. To ne bo lahko, vendar mislim, da se bo s skupnimi napori lahko vsaj delno rešil tudi problem zalog surovih tkanin. Vodja TOZD Oplemenit. Marijan Kogoj VSE 0 LETOVANJU V tej številki glasila lahko na 7. strani preberete vse o letovanju v našem počitniškem domu v Ma-teradi pri Poreču. Objavljen je tudi cenik penzionov. Pazite na rok prijave (21. maj) KNJIŽNICO TRŽIČ NAŠ DELEGAT NA 9. KONGRESU ZKS V veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bil v dneh od 15. do 17. aprila 9. kongres ZKS. Med številnimi delegati iz vse Slovenije so bili štirje iz Tržiča, med katerimi je bila tudi naša delavka iz TOZD Konfekcija tov. Mija Purgar. Tov. Purgarjeva opravlja dela in naloge »tiskanje embalaže«, članica ZK je od leta 1974, že drugi mandat pa je sekretar 00 ZK v temeljni organizaciji Konfekcija. V razgovoru o kongresu je povedala: Kako ste sprejeli odločitev, da ste izvoljena za delegata na 9. kongresu slovenskih komunistov? Biti delegat na kongresu je velika čast, hkrati pa tudi velika obveznost ter vzpodbuda za nadaljnje delo. Ko sem zvedela, da sem med možnimi kandidati za delegata, sem imela prijeten občutek, saj sem resnično želela sodelovati na kongresu na katerem se sprejemajo pomembne smernice za delo ZK, njen razvoj in razvoj celotne naše družbe. Izvolitev za delegata ne jemljem toliko kot priznanje mojemu dosedanjemu delu v ZK, saj gotovo še nisem dala vsega od sebe. Bolj mi pomeni vzpodbuda za naprej, za boljše in aktivnejše delo v zvezi komunistov. In kako je potekal kongres? Najprej naj povem, da je kongres obravnaval štiri tematska področja: — naloge ZK v nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju, — naloge ZK pri nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, — naloge ZK v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki morata postati množično, obrambno, samozaščitno gibanje ljudi, — naloge ZK v zvezi z vključevanjem SRS in ZKS v mednarodne odnose pri po-družbljanju in samoupravnem odločanju ter organiziranju na tem področju. Prvi dan kongresa je bila plenarna seja na kateri so bili izvoljeni organi kongresa ter podano poročilo predsednika CK ZKS tov. Popita. V nadaljevanju je delal kongres v petih komisijah: — komisija za socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose in razvoj, — komisija za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja — komisija za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Priprave na kongres so potekale v osnovnih organizacijah, na njih ste aktivno sodelovali kot član ZK in sekretar OO ZK; kako pa ste se pripravljali na kongres kot delegat? Z gradivi za kongres sem bila seznanjena že na obravnavi v okviru naše osnovne organizacije, kot delegat pa sem sodelovala na regijskem posvetu delegatov v Kranju. Tu smo podrobneje obravnavali predlog resolucije, dogovorili smo se tudi katere teme naj bi pokrivale posamezne občine. — komisija za mednarodne odnose, — komisija za razvoj in statut ZKS V kateri komisiji ste sodelovali? Sodelovala sem v komisiji za razvoj in statut ZKS. V razpravi je sodelovalo kar 35 delegatov, največ pozornosti pa je bilo namenjeno vsebinski opredelitvi kolektivnega dela in odgovornosti članov ZK. Na osnovi razprav in pripomb je bilo na komisiji izoblikovanih 20 predlogov amandmajev k predlogu sprememb statuta ZKS, ki jih je kongres na plenarni seji tudi sprejel. Na tej seji so bila sprejeta tudi poročila ostalih komisij, resolucija 9. kongresa s spremembami in dopolnitvami ter spremembe statuta ZKS. Izvoljeni so bili člani organov ZKS in organov ZKJ iz naše republike ter delegati za 12. kongres ZKJ. Kongres je sprejel vrsto odločitev in nakazal smernice za nadaljnje delo; kako mislite, da bomo zaključke vnesli v naše delo? Kongres sam po sebi ne more razrešiti problemov s ka- terimi se srečujemo, nakazal pa je smernice po katerih bo treba najti izhod iz obstoječih težav, zato smatram, da je obdobje po kongresu izredno pomembno, saj bo treba z vso resnostjo in odgovornostjo pristopiti k delu ter realizirati naloge, ki smo si jih slovenski komunisti zadali na kongresu. Pred vse komuniste so postavljene jasne naloge in sleherni posameznik v vrstah ZK se bo moral dosledno držati začrtanih smernic v smislu izvajanja sklepov ZKS s katerimi bomo krepili gospodarski položaj in ugled zveze komunistov. f ^ IZ INTERNIH INFORMACIJ RSZSS V__________ J KULTURNA DEJAVNOST V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Kulturna dejavnost v ozdih se je v zadnjem letu in pol okrepila in razmahnila predvsem zaradi večje kulturne tvornosti delavcev samih. Zmanjšalo pa se je število gostovanj poklicnih kulturnih delavcev v ozdih. To je ena izmed ugotovitev v poročilu o uresničevanju sindikalnih stališč o kulturi, ki ga je v začetku marca letos obravnavalo predsedstvo slovenskih sindikatov. Kar pa zadeva organizacije zveze sindikatov, poročilo ugotavlja očiten napredek pri načrtovanju kulturnih programov v ozdih, saj je le malo osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki ne bi v letnem programu dela imele vsaj osnovnega programa kulturne dejavnosti. Po drugi strani pa je lani manj kot polovica osnovnih organizacij zveze sindikatov razpravljala o kulturnih potrebah zaposlenih in sprejela kulturne programe. Le v redkih ozdih je program kulturnega razvoja postal enokovredna sestavina razvojnih načrtov ozda (Železarna Ravne, Krka Novo mesto, Mura Murska Sobota). Zaostrene gospodarske razmere so v ozdih zavrle hitrejše preurejanje prostorov za zadovoljevanje kulturnih potreb zaposlenih. Nekaj boljši je položaj pri urejanju prostorov za vzajemne knjižice (izposo-jevališča). Povečalo se je tudi število društev, skupin in posameznikov, ki se ustvarjalno in poustvarjalno ukvarjajo s kulturno-umetniško dejavnostjo (največ je pevskih zborov). Vsem pa primanjkuje ustrezno usposobljenih vodij. Tu lahko veliko pomaga zveza kulturnih organizacij, saj so sindikati na vseh ravneh organiziranosti v preteklem obdobju sodelovali s to organizacijo. Še ena spodbudna ugotovitev: v ozdih je vse več dogodkov (športnih srečanj, tekmovanj, proslav, slavnostnih sej), ki jih spremlja kulturni program. Klasičnih »sindikalnih« proslav je znatno manj, družabna srečanja, praznovanja in proslave pa so skromnejše in bolj kultivirane. Med delavci se povečuje zanimanje za dobro knjigo, vendarle se nakup knjig ne povečuje. Zanimanje za dobre knjige so spodbujala tudi glasila ozdov z objavljanjem seznamov novih knjig in s prikazi nekaterih. Ustanavljanje vzajemnih knjižnic je v poročilu ocenjeno kot pomemben prispevek sindikatov v širši družbeni akciji za uveljavitev dobre knjige. Premalo pa so sindikalne organizacije napravile pri akciji »Slovenščina v javnosti«. Tu je še veliko neizkoriščenih možnosti: od kakovosti jezika in stila v glasilih, biltenih in drugih sredstvih obveščanja ter v uradnih dokumentih do odpiranja rubrik v glasilih in biltenih, ki bi na primerih razčlenjevanja slabosti in ponujale boljše in pravilnejše možnosti rabe jezika Sindikalne organizacije lahko mnogo več napravijo pri poimenovanju organizacij združenega dela, imenih izdelkov in navodilih za njihovo uporabo, pri reklamnih napisih itd. P| gj fcmpwpiani t;n\ lilUi»;-. H gg V ozdih, kjer dela veliko delavcev iz drugih republik, bo treba še bolj spodbujati njihovo ustvarjalnost in udeležbo pri kulturnih dogodkih. Prav tako so še neizkoriščene možnosti pri spodbujanju in popestritvi kulturnega življenja delavcev na deloviščih naših ozdov v tujini (»deta-širani obrati«). Ob že uveljavljenem rednem pošiljanju knjižnih zbirk, revij in časopisov pa so večje zagate pri obiskih kulturnoumetniških skupin, pri pošiljanju filmov, radijskih in televizijskih kaset z domačim kulturno-zabav-nim programom zaradi omejenih sredstev. Število organizatorjev kulturnega življenja v ozdih se povečuje, vendar pa jih od 2500 do 2800 organizatorjev dela le deset profesionalno. Za uresničevanje vsebinske zasnove sredstev obveščanja v ozdih s področja kulture je zato smotrno, da organizatorji obveščanja navežejo čim tesnejše stike z organizatorji kulture, pa tudi s številnimi, mogoče še anonimnimi kulturnimi (po)ustvarjalci, tudi začetniki z vseh področij kul-turno-umetniškega udejstvovanja. Na tak ali drugačen način jim velja v sredstvih obveščanja v ozdu nameniti vso pozornost in jih ustrezno predstaviti. NNNP 82: PREPREČITI VELIKO MATERIALNO ŠKODO IN ZMANJŠATI ŠTEVILO ŽRTEV Letos bomo v Sloveniji izvedli akcijo NNNP že tretjič zapored. Samozaščitne in obrambne akcije, ki naj s politično mobilizacijo ljudi krepijo zavest, pripravljenost in sposobnost članov družbe za uresničevanje pravic in dolžnosti na tem pomembnem področju, so v preteklih letih veliko prispevale k podružblja-nju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tokrat bo pretežni del samozaščitnih priprav namenjen usposabljanju in osveščanju delavcev in drugih občanov na področju prometa, požarne varnosti ter organiziranja narodne in civilne zaščite. Preprečevanje iz leta v leto naraščajoče materialne škode, nastale zaradi požarov, avtomobilskih in drugih nesreč pri delu ter naravnih nesreč, uspešnejše odpravljanje posledic nesreč pa zmanjšanje števila človeških žrtev so samo neposredni cilji letošnje akcije. Spodbujanje varnostne kulture oziroma pripravljenosti Po izvršenih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah, VEO, in DSSS je bil tudi občni zbor konference 00 ZSS BPT. Izvolitvi organov občnega zbora je sledilo poročilo predsednika o delovanju konference v preteklem mandatu. Iz poročila je razvidno, da je konferenca uspešno delala, saj je bilo v zadnjem času izredno veliko aktivnosti na raznih področjih in povsod so se sindikati dobro uveljavili ter potrdili mesto in vlogo, ki jo imajo v naši družbi. Res je, da v posameznih sredinah delo še vedno ni teklo tako kot bi moralo, vendar je tudi tu opaziti znaten napredek. V razpravo na poročilo o delovanju konference so se vključili le trije in sicer direktor DO tov. Eržem vodja TOZD Tkalnica tov. Šmid in sekretarka OS ZSS Tržič tov. Praprotnikova. V razpravi so ocenili uspešno delo konference, vključitev sindikatov v delegatski sistem, delovanje sindikalnih skupin, navedli pa so tudi nekatera področja, na katerih bo prisotnost in aktivno sodelovanje sindikatov v bodoče še kako pomembno. Tu gre predvsem za sistem nagrajevanja po delu in ureditvi dohodkovnih odnosov. Občni zbor je sprejel tudi predlagani program bodočih nalog in usmeritev. Program temelji na opredelitvah III. kongresa samoupravljalcev, na sklepih konference ZSS in za spoštovanje predpisov in pravil ter varnostnih ukrepov oziroma zaostrovanje odgovornosti zaradi neupoštevanja pravil pa so dolgoročnejši cilji akcije, ki bo trajala celo leto. Strokovni nosilci akcije za posamezna področja so sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, skupnosti protipožarnega varstva, inšpektorati, milica, štabi civilne zaščite in upravni organi za SLO. Politično pa akcijo vodi in povezuje vse dejavnike socialistična zveza oziroma njeni koordinacijski odbori v občinah, ki so morali svoje načrte za akcijo izdelati do konca februarja. Tudi organizacije zveze sindikatov se bodo aktivno vključevale v vse priprave. Tako se bodo zavzemale za krepitev samozaščite v ozdih, za boljšo organiziranost in kadrovsko krepitev narodne in civilne zaščite ter za boljše varovanje in zaščito premoženja in upoštevanje predpisov s področja požarne in prometne varnosti. Ocene požarne in prometne ogroženosti v ozdih so še redke, kjer pa jih imajo, zaposleni o njih premalo vedo. Zato bodo organizacije zveze sindikatov dosledneje zahtevale, da take ocene sprejmejo 9. kongresa ZSS. Poleg v programu navedenih aktivnosti bo dejavnost konference obsegala tudi druge sprotne naloge, ki bodo izhajale iz tekoče problematike, tako iz delovne organizacije kot tudi iz dela občinskega sindikalnega sveta. Po razrešitvi dosedanjih članov konference izvršnega in nadzornega odbora je bil dan v obravnavo predlog novega sestava konference ter obeh navedenih odborov. Ker na predlog ni bilo pripomb so bile izvedene volitve. V KONFERENCO SO BILI IZVOLJENI: TOZD Predilnica 1. Stritih Srečo 2. Mali Marjan 3. Popov Jože TOZD Tkalnica 1. Žnidaršič Joži 2. Štefe Stojan 3. Dolžan Valentin TOZD Oplemenitilnica 1. Kogoj Metka 2. Čebron Alojz 3. Fic Dragica TOZD Konfekcija 1. Kopač Kristina 2. Praprotnik Beti 3. Bohinc Angelca »HRIB« Loški potok 1. Modec Pavla povsod in o njih obvestijo delavce. V to pa naj se vključijo tudi glasila in bilteni oziroma službe za obveščanje v ozdih s spodbujanjem, poročanjem o aktivnostih v svojem okolju in ne nazadnje s posredovanjem podatkov in informacij, ki bodo prispevali tudi k večji usposobljenosti delavcev za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru nesreč, požarov ipd. Neposredni nosilci v ozdih so delavski sveti in drugi organi upravljanja. Ti morajo s pomočjo strokovnih organov in služb izdelati ali izpopolniti ocene požarne ogroženosti in načrte požarnega varstva. Samoupravni organi bodo sodelovali tudi pri organizacijski krepitvi narodne zaščite in pri ustanavljanju splošnih in posebnih enot civilne zaščite, kjer teh še nimajo. Oceniti bodo morali tudi možnosti za nastanek nesreč ter možne posledice teh nesreč in o tem obvestiti zaposlene. Akcija bo potekala tudi na drugih področjih in ne samo v ozdih, ampak tudi v krajevnih skupnostih in stanovanjskih zgradbah. V drugi polovici leta bo dosegla svoj »višek«, ko bodo v vseh okoljih ocenili doseženo in zgoščeno prikazali celotno aktivnost. IZVRŠNI ODBOR Strokovne službe 1. Ahačič Rudi 2. Balantič Bojan 3. Mrak Marjeta 4. Dolžan Francka 5. Oman Stane 6. Koder Drago VEO 1. Bahun Leon 2. Hotko Ivan 3. Stubljar Stevo TOZD Predilnica 1. Stritih Srečo 2. Mali Marjan TOZD Tkalnica 1. Žnidaršič Joži 2. Štefe Stojan TOZD Oplemenitilnica 1. Kogoj Metka TOZD Konfekcija 1. Kopač Kristina 2. Praprotnik Beti Strokovne službe 1. Mrak Marjeta 2. Dolžan Francka 3. Oman Stane 4. Koder Drago VEO 1. Bahun Leon 2. Hotko Ivan Nadzorni odbor 1. predsednik Haler Krsto 2. član Primožič Ivanka 3. član Novak Vinko Za novega predsednika 10 Konference 00 ZS BPT Tržič je bil izvoljen tov. Oman Stane. J. F. OBČNI ZBOR KONFERENCE SINDIKATA OBČNI ZBOR DRUŠTVA TEKSTILNIH MOJSTROV Društvo tekstilnih mojstrov je imelo 17. aprila svoj redni letni občni zbor na katerem so pregledali in ocenili svoje delo v preteklem mandatu, sprejeli delovni program za naslednje obdobje ter izvolili novo vodstvo. Uvodoma je predsednik društva tov. Rupar podal izčrpno poročilo o opravljenem delu ter pri tem navedel številne akcije, ki jih je društvo izvedlo. V razpravi, ki je sledila še ostalim poročilom, je najprej spregovoril direktor DO tov. Eržen, ki je govoril najprej o splošni problematiki poslovanja nato pa še o naši preusmeritvi, to je predelavi steklenih vlaken, kateri je v zadnjem času posvečeno največ razprav in pozornosti. V nadaljevanju živahne in plodne razprave je tekla beseda o kadrovski problematiki, učnih delavnicah, inovacijski dejavnosti ter drugih zadevah s katerimi se mojstrski kader vsakodnevno srečuje pri svojem delu. V razpravo sta se vključila tudi predstavnika kranjskega društva, predsednik tov. Gros, ki je najprej pozdravil občni zbor, opisal delo njihovega društva ter izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju, ter tov. Zorman, ki se je zavzel za povečanje števila strokovnih predavanj za članstvo. Po končani razpravi, ki je bila vsestranska, je bil podan predlog razrešnice staremu vodstvu ter predlog za novo vodstvo. V nov izvršni odbor so bili izvoljeni: Bukovnik Peter, Košir Jože, Zaletel Cveto, Kosmač Tomaž, Fornazarič Stanko, Valjavec Franc I., Gladek Peter, Primožič Milan, Golmajer Mihaela, Ahačič Janez, Mirič Bolte, Oman Stane, Japelj Marjan in Slapar Janez. Občni zbor je bil tudi priložnost za podelitev priznanj zaslužnim članom KAKO BOMO Poročilo o delu društva je podal predsednik tov. Rupar Anton društva. Priznanja so prejeli: Zupan Andrej, Perko Vili, Zupančič Marjan, Valjavec Heda in Golmajer Mihaela. V času zadnjega mandata se je upokojilo kar 19 članov društva, ki so prejeli tradicionalna darila — kolovrate, ki jim jih je izročil predsednik društva tov. Rupar Anton. V tem času je bilo sprejetih devet novih članov. Udeležba na občnem zboru je bila dobra, tudi vabljeni so se v zadovoljivem številu odzvali, tako, da lahko zapišemo, da je občni zbor v celoti uspel, sprejeti program dela pa postavlja pred novo vodstvo dokaj zahtevne naloge, ki jim bodo kos le, če bo aktivno celotno članstvo in ne le peščica članov izvršnega odbora. Iz razprav je bilo moč zaslediti tudi to, da je sodelovanje med DTM in DIT treba še izboljšati, kar bo pogoj za uspešno delo v obeh strokovnih društvih in naši delovni organizaciji. J. F. LETOVALI ? Še malo in zopet se bodo za tri mesece odprla vrata našega počitniškega doma v Materadi pri Poreču. Številni naši sodelavci bodo v vročih poletnih dneh preživeli teden ali štirinajst dni v prijetnem letovišču na tem delu obale Istre, v senci borovega gozdička. Pripravljalna dela za usposobitev letovišča so v polnem teku, zato ni bojazni, da do začetka sezone ne bi bilo vse nared za nemoteno in prijetno letovanje. Sezona bo trajala od 13. junija do 12. septembra. Menjave izmen bodo tako kot doslej, ob sobotah in nedeljah. V predsezoni do 27. junija in osezoni od 5. do 12. septem-ra bo veljal za ceno oskrbnega dne 10 % popust. V tem času se priporoča letovanje upokojencem in družinam, ki nimajo šoloobveznih otrok. Sicer pa bo celotni postopek letovanja otekal takole: V izplačilnih uvertah 12. maja bodo vsi člani kolektiva prejeli obvestilo o letovanju, prijavnico in cenik penzionov. (Upokojenci BPT dobijo prijavnice pri zgornji vratarnici.) Rok za oddajo prijavnic bo do 21. maja, nakar bo izdelan razpored za celo sezono. Ob tem velja opozoriti, da prijave, ki bodo prišle po tem datumu, ne bodo upoštevane. Akontacija v višini 500 din za 7 dnevno oz. 1000 din za 14 dnevno letovanje na odraslo osebo, se bo sprejemala od 1. do 10. junija pri referentu za družbeni standard vsak dan od 13. do 15. ure. Prijavljenci, ki do 10. junija ne bodo plačali akontacije, bodo brisani iz seznama letovalcev. Novost v tej sezoni bo tudi v tem, da se bodo akontacije vračale le na osnovi zdravniških potrdil oz. v primeru smrti v družini. V drugih primerih odstopa od letovanja (do 14 dni pred predvidenim nastopom letovanja) se bo od vplačane akontacije odračunala nočnina, in sicer 70 din na dan za vse prijavljene osebe. Ta ukrep je bil sprejet zaradi tega, ker je bilo v lanski sezoni v zadnjem trenutku odpovedanih precej letovanj in kapacitete niso bile izkoriščene. V takih primerih je bilo treba iskati druge goste, da so bile hišice zasedene, kasneje pa je bilo slišati očitke, da so v letovišču tuji gosti. Kot je že običaj je v času prijavljanja in izdelave razporeda precej (če že ne kar preveč) nepotrebne živčnosti in vroče krvi, če kdo ni razporejen na točno določen termin, vendar praksa kaže, da je to odveč, saj se je doslej vse uredilo tako kot je treba. Vsekakor pa je treba ob vsem tem povedati tudi to, da je največ težav in največ negodovanja običajno pri tistih sodelavcih, ki kasneje sploh ne gredo v Poreč, temveč gredo na njihovo prijavo povsem drugi ljudje. V tej sezoni to ne bo več mogoče, taki gostje bodo zavrnjeni, saj bodo prišli praktično brez napotnice (napotnica sicer bo, vendar na druga imena). Tudi v ostalih primerih nepravilnosti se bo postopalo na isti način. Pri samem poslovanju bodo letos uvedeni nekateri novi ukrepi, ki naj bi pripomogli k čim bolj racionalnemu poslovanju in s tem tudi ugodnemu rezultatu poslovanja. In kakšne so cene penzionov? Po pričakovanju so višje, in sicer za člane kolektiva za 30 %, za ostale pa še nekoliko več. Sprejete cene zagotavljajo uspešno poslovanje v primeru, da pred začetkom sezone ali med njo ne bo prišlo do občutnega povišanja cenam prehrambenih artiklov in da bodo kapacitete doma zasedene preko cele sezone in ne samo v času glavne sezone, to je v času kolektivnega dopusta. Cenik je sledeč: člani BPT zakonci članov BPT — nezaposleni zakonci članov BPT — zaposleni upokojenci BPT otroci članov BPT do 10 let otroci članov BPT od 10 — 16 let otroci članov BPT nad 16 let (študenti in štipendisti BPT) direkcija Beograd Zdravstveni dom Tržič tuji gosti otroci tujih gostov do 10 let otroci tujih gostov od 10 — 16 let prehodni gosti — domači prehodni gosti — tuji 260.00 din 260.00 din 300.00 din 260.00 din 150.00 din 200.00 din 260.00 din 330.00 din 330.00 din 400.00 din 220.00 din 260.00 din 300.00 din 420.00 din Posamezne storitve pa se bodo zaračunavale po sledečem ceniku: zajtrk kosilo večerja nočitev skupaj preh. domači gosti 40,00 120,00 70,00 70,00 300,00 preh. tuji gosti 60,00 150,00 90,00 120,00 420,00 prenočitev za otroke do 10 let brez hrane 70,00 FOTO VEST V petek, 16. aprila, je bila v naši delovni organizaciji 11. redna seja izvršilnega odbora ZITTS. Na njej so pregledali sklepe 10. redne seje, se dogovorili o organizaciji skupščine ZITTS, ki bo junija v Tekstilni tovarni v Preboldu, predlagali častne in zaslužne člane zveze, poslušali poročilo terminološke komisije ter sklepali o tekočih zadevah zveze. Po seji so si člani ogledali tudi proizvodnjo Minilo je že nekaj časa, ko smo v našem glasilu objavili zadnjo fotografijo naših sodelavcev, ki so se upokojili. Tokrat je bila skupina naših upokojencev precej bolj številna kot vse doslej, zato je bil razgovor ob odhodu iz DO kar v sejni dvorani. Od osemnajstih naših sodelavcev se je poslovil direktor DO tov. Eržen, ki se je v krajšem nagovoru zahvalil vsem za njihovo uspešno delo v BPT, obenem pa jima zaželel obilo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju. Ob slovesu so se marsikomu od dolgoletnih delavcev BPT orosile oči, saj ni tako lahko oditi iz delovne organizacije, kjer je človek preživel dolga leta svoje delovne dobe pa čeprav vedno ni bilo lahko. Marsikdo je ob slovesu obudil spomin na svojo delovno dobo, na vesele in manj vesele trenutke med sodelavci, ob strojih in na vsakodnevne naloge, ki jih je bilo treba opraviti na delovnem mestu. V tokratni skupini upokojenih sodelavcev so bili: Novak Emil, Urbanc Marija, Dukanovič Francka, Šarkan Gizela, Žakelj Ana, Šter Rozalija, Mali Angela, Gaberc Andrej, Novak Filip, Povalej Ivana, Bohinc Marija, Košmrlj Milena, Fornazarič lože, Novak Francka, Bodlaj Marija, Cizelj Stanko, Polajnar Marjan, Košir Terezija. IZ DELA ZSMS MLADINSKA DELOVNA AKCIJA POREČ ’82 Podnaslov tej kratki reportaži bi lahko bil tudi »predsezonski utrip v Počitniškem domu BPT v Poreču — Ma-terada«. V času od 23. do 27. aprila je bil namreč predsezonski utrip v našem PD v Mate-radi pri Poreču zelo živahen, kajti v njem je potekala mladinska delovna akcija Poreč ’82. V našem počitniškem domu pa je živahno tudi v tem mesecu, kajti nujna vzdrževalna dela izvaja v teh dneh grupa iz VEO. Najprej nekaj podatkov o naši MDA Poreč ’82: trajala je od 23. do 27. aprila, s pripombo, da smo na pot odšli šele 23. 4. popoldan ter se 27. 4. dopoldan že vračali — torej je akcija trajala tri delovne dneve. Na akciji so sodelovali: iz 00 ZSMS TOZD Predilnica Slobodanka Brkič, Katica Matijaševič ter Slavica Dani-lovič, iz 00 ZSMS TOZD Tkalnica Viktorin Jurič in Momir Krupljanin iz 00 ZSMS TOZD Konfekcija Sonja Sajovic, iz 00 ZSMS DSSS pa Branko Istenič, Andrej Jarc, Boris Perko, Branko Sajovic, Andrej Šega in Pavel Štefe, vsi iz VEO, ter Lidija Fornazarič, Irena Jančar, Dragica Primožič, Irena Rožič in Marko Valjavec iz strokovnih služb. Poleg naštetih so se akcije udeležili še: Marko Bizjak, naš štipendist, ter Darko Žakelj iz 00 ZSMS PUR Peko, pa še trije pionirji: Sašo Rožič, Erik Sajovic in Žiga Valjavec. Akcija je — to lahko trdimo — v celoti uspela. Ker je bil v Poreču tudi naš kamion Mercedes KR 484-98, smo navozili precej gradbenega materiala (cement, mivka, gramoz, opeka, tervol, betonsko železo, strešna opeka itd). Cement ter večino gramoza (2,5 tone cementa in dva kamiona gramoza) smo porabili za betoniranje ca. 10 m plaže v smeri proti hotelu Materada, pokrpali pa smo tudi nekaj večjih lukenj na pomolu, ki jih je zapustilo slabo vreme pozimi. Dekleta so se lotila ograje ob pomolu ter s kladivci in krtačami odstranile nekaj kilogramov rje, potem pa ograjo prepleskale sinje modro. Zal je ograja zelo rjasta, delno tudi že naluknjana, zato vsakoletno olepševanje s čopičem ne bo šlo v nedogled in bo čez dve leti nujno razmišljati o zamenjavi ograje. Poleg dela »olepševalnih tehnikov«, so se dekleta lotila tudi streh hišic ter celotne površine počitniškega doma in vse iglice, storže, smeti in ostalo navlako temeljito počistile. To komunalno delo ni majhna stvar — kup smeti in iglic je bil ogromen, gorel pa je celo noč. Ker so čez zimo objestneži polomili večino stojal za klopi v našem PD v Poreču, smo polomljena stojala izkopali, poleg tega za nekaj metrov podaljšali balinišče, ob njem pripravili prostor za klopico — (Nadaljevanje na ß . strani) MLADINSKA DELOVNA AKCIJA POREČ ’82 (Nadaljevanje s 5. strani) skratka, dela je bilo veliko, pridnih rok pa tudi in tako smo napravili vse, kar smo planirali in za kar smo se obvezali pred akcijo. Poleg tega resnega zapisa z MDA Poreč ’82 pa še nekaj bolj ali manj šaljivih: Ko smo se 23. 4. zvečer zbrali v Poreču in se prešteli, smo ugotovili, da nam v tovarni niso namenili vsega orodja za delo: na betoniranje plaže so nas poslali kar brez samokolnic in zidarskega orodja. Kljub temu smo z eno poreško samokolnico in s še eno, ki smo si jo sposodili na bližnjem gradbišču nove samopostrežne trgovine, uspeli zvoziti več kot 12 kubikov betona. Tudi zidarski pribor smo izdelali kar sami. V Poreču je že kar precej živahno, kajti hoteli se polnijo z gosti iz različnih dežel. Za njihovo kratkočasje je poskrbel Andrej Jarc, ki je kot kopalec krstil Jadransko morje v PD Poreč, na krepko začudenje gostov v krznenih plaščih. Voda je namreč še zelo mrzla, veter tudi, a mladost je že od nekdaj norost. Kljub temu, da so bili vsi okrog nas še v plaščih, je bilo udeležencem akcije krepko vroče. Delo ob mešalcu, transport ob razmajani samokolnici ter premetavanje in ravnanje betona je potekalo v kratkih hlačah in zavihanih rokavih. Seveda smo ob tem lahko izbrali tudi najlepše noge predsezone v Poreču — brez konkurence je zmagal Boris Perko. Med akcijo v Poreču smo tudi samoupravljali. Med dogovorom, kako in kaj delati, smo si vzeli tudi čas za to, da smo se prešteli. Ugotovili smo, da v bistvu sploh nismo na mladinski, temveč na upokojenski delovni akciji. Skoraj polovica udeležencev akcije je bila starejših od 27 let in zanje velja izraz »mladinski upokojenci«. Povprečno starost udeležencev akcije so reševali trije pionirji, pri delu pa se je izkazalo, da smo mladinski upokojenci najbolj vitalna populacija ter da se najmanj utrudi. Prav vsi na akciji smo bili zadovoljni — upamo, da bodo med dopustom z rezultati našega dela zadovoljni tudi gostje v PD BPT Poreč. r REGIJSKO TEKMOVANJE ^ V KEGLJANJU V_____________________ Tudi letošnje tekmovanje tekstilcev Gorenjske v kegljanju je bilo v Kranju na kegljišču Triglava. Organizator je bila sindikalna organizacija »Šukno« iz Zapuž. Po ustaljenih propozicijah je tekmovanje potekalo v borbenih igrah in to 6X200 lučajev za moške in 4>400 lučajev za ženske. Naši tekmovalci tokrat niso bili uspešni kot preteklo leto, kar pa je bilo tudi pričakovati, saj priprav in treningov praktično ni bilo. V generalni uvrstitvi je naša ekipa zasedla 3. mesto, v posameznih disciplinah pa so bili doseženi sledeči rezultati: Borbene igre 1. Tekstilindus Kranj 914 2. IBI Kranj 790 3. Zvezda Kranj 727 4. BPT Tržič 723 5. Gor. pred. Šk. Loka 686 6. Kokra Kranj 627 7. Almira Radovljica 612 8. Sukno Zapuže 547 6x200 lučajev kegljev 1. Tekstilindus Kranj 5139 2. IBI Kranj 4892 3. BPT Tržič 4755 4. Gor. oblačila Kranj 4675 5. Gor. pred. Šk. Loka 4551 6. Zvezda Kranj 4546 7. Almira Radovljica 4343 8. Kokra Kranj 4314 9. Sukno Zapuže 4241 ! Naša moška ekipa je v borbenih igrah zasedla 4. mesto 6 Naši tekmovalci so dosegli sledeče rezultate: 7. Ahačič Štefan 847 kegljev, 9. Košir Jože 844, 16. Koder Drago 822, 26. Aljančič Franc 775, 32. Polajnar Boris 750, 38. Valjavec Franc 717. V parih sta bila Ahačič in Košir na 5. mestu, Koder in Valjavec na 14. mestu, Aljančič in Polajnar pa na 15. mestu. Zmagal je Rogelj Marjan iz Zvezde z 938 keglji pred Zver-šenom 926 in Cvirnom 882 (oba Tekstilindus). Zaletel Silva je na tekmovanju podrla 334 kegljev V ženski konkurenci v disciplini 4 X 100 lučajev je naša ekipa zasedla 4. mesto s 1320 podrtimi keglji. Zmagale so tekmovalke iz IBI- ja, ki so podrle 1412 kegljev, tekmovalke Kokre so bile druge (1405), Gorenjske predilnice iz Škofje Loke pa tretje (1370). Med posameznicami je 'bila Zupan Olga na 6. mestu s 361 keglji, Ranko Irena na 12. mestu (345), Zaletel Silva na 13. mestu (334), Sajovic Sonja pa z 280 keglji na 31. mestu. Zaletel Silva in Zupan Olga sta v parih zasedli peto mesto, na enajsto mesto pa sta se uvrstili Ranko Irena in Sajovic Sonja. V mešanih parih je premočno zmagal par Zveršen — Novak iz Tekstilindusa s 1310 keglji, naši pari pa so se uvrstili takole: 5. Ahačič — Zupan, 10. Košir — Zaletel, 13. Koder — Ranko in 30. Valjavec — Sajovic. Končni rezultati so glede na osvojene točke naslednji: 1. Tekstilindus Kranj 398 2. IBI Kranj 371 3. BPT Tržič 276 4. Kokra Kranj 236 5. Gor. pred. Šk. Loka 206 6. Zvezda Kranj 196 7. Almira Radovljica 135 8. Gor. oblačila Kranj 109 9. Sukno Zapuže 105 Na osnovi rezultatov se je v nadaljnje tekmovanje uvrstila ekipa Tekstilindusa. ENODNEVNI IZLET Vzemimo si čas in obiščimo Kriško goro Za Tržičane je najbolj priročna pot, ki se začenja pri znani tržiški gostilni »Pr’ Slug«. Le po stopnicah je treba začeti, pa se povzpnete do cerkvice Sv. Jožefa. S te ploščadi pod nekdanjima skakalnicama vodi v desno dobro markirana pot. Ne boste se še prav dobro ogreli pa boste že na poseki, s katere je prav lep razgled na BPT in del Tržiča. Ravno ta poseka nas spominja na zadnjo vojno, saj je nastala od odvrženih bomb zavezniških letal. Dalje gre vijugasta pot in ne bo dolgo, ko se vam odpre razgled na novi del Tržiča. Sledi lepa hoja po grebenu. Med potjo lahko občudujete pritlikave smreke z debelimi vejami ob samih ko- reninah. Za ljubitelje cvetja pa naj omenim, da bodo prav na začetku senožeti res prišli na svoj račun. Kakor je navada, vsak planinec-pla-ninka hodi z občutkom, tiho in ravno, ti bodo doživeli še dodatno veselje, saj je tu možno videti manjše trope gamsov in njihovo spremstvo. Še bukov gozd in pot vas popelje do prijazne planinske postojanke. Naj vam opišem še drugo pot. Verjetno bo prišla prav prvim za vrnitev. Kdor ne pozna »Krapeževe« domačije, naj povpraša v zgornji »Preski«. Ravno od tu vodi dobro markirana pot mimo Sitarja, ki nas nad Pristavo pelje proti Gozdu. Tudi na tej poti vas moram opozoriti, da se srečate z divjadjo na vsakem koraku, kar popestri vašo hojo. Mogoče bodo med vami tudi ljubitelji gob. Za te je še dodatno veselje, saj je ob tej poti dosti marčevk. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da tu rastejo malo kasneje (aprila, maja). Če pa katerega zapelje pot v poletnih mesecih, pa ima možnost nabrati jurčke, sirovke in golobice. Kar nekam me je zaneslo s temi gobami, saj imamo namen opisati le lepo pot, ki nas vodi do Gozda. Pa saj smo skoraj že prišli in po markacijah res ne moremo zgrešiti. Sama gozdna pot nas pripelje na cesto Križe — Gozd, pod samo zavetišče planinskega društva v Gozdu. To je prijazni dom, oskrbovan ob sobotah in nedeljah. Kdor ne potrebuje počitka, se lahko odpravi levo navkreber in kmalu pride do ličnega smerokaza »Kriška gora 1 h«. Naj se ne ustraši, saj napis eno uro velja za prav zmerno hojo. Posebna zanimivost ob tej poti so prijetne počivalne klopce z napisi, ki vas kar silijo naprej, seveda po kratkem počitku. Predno se dobro zaveste tega vijugastega gozda, že pridete na sanožeti. To pa je že občutek, da ste blizu koče. Mogoče še pogled desno, tu je tudi domovanje srnjadi, gamsov in nad njimi Tolsti vrh. Še ovinek v levo in že ste na Kriški gori. Koča je prijetna, domača. Naj vas ne skrbi, da se ne bi dobro počutili. Oskrbnik Jože in Tončka vas bosta nadvse ljubeznivo postregla. Nagrada za ves trud je pogled na Triglav v vsej svoji veličini. Lahko pa boste tudi videli naše vrle zmajarje, saj se prav pogosto s Kriške gore v lepem letu spustijo v dolino. SREČNO! C. Z. NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE Lev MENAŠE: UMET- NOSTNI ZAKLADI SLOVENIJE Kako bogata je naša domovina, smo pred leti že zvedeli iz knjige Matjaža Kmeclja Zakladi Slovenije. Tokrat pa vam predstavljamo fotomono-grafijo s podobnim naslovom UMETNOSTNI ZAKLADI SLOVENIJE, ki je izšla v začetku letošnjega leta. Lev Menaše, avtor tega dragocenega dokumenta slovenske kulturne preteklosti, od prazgodovine in prvih ustvarjalnih začetnikov umetnosti na naših tleh do mojstrov slovenskega impresionizma, ter založba Jugoslovanska revija iz Beograda bosta z izdajo te knjige tako v Jugoslaviji kot v tujini prispevala k večjemu poznavanju naše kulturne dediščine. Knjigo z 216 stranmi besedila in z 240 prelepimi barvnimi reprodukcijami si naši bralci lahko ogledajo v čitalnici. Strnjeno, zelo strokovno, a vseeno poljudno napisano besedilo, smiselno dopolnjujejo barvne fotografije Srečka Habiča, Igorja Antiča in Nikole Gnfonija s podatki in zgoščenimi komentarji o vseh najpomembnejših stvaritvah. Valentin RASPUTIN: ŽIVI IN POMNI V sibirsko vas nad reko An-garo se vrne sovjetski vojak Andrej, ki je dezertiral iz bolnišnice, čeprav se je vse dotlej, cela tri leta in pol pogumno boril na fronti. Njegova vrnitev je nenavadna, vendar ni ušel zaradi strahopetnosti, ampak zaradi ljubezni. Za njegovo skrivnost dolgo časa ve samo njegova žena Nastjona, ki niti za hip ne pomisli, da mu v brezizhodnem položaju ne bi stala zvesto ob strani, saj je to njen mož in ga ima rada. V skrivališču doživi njuna ljubezen najvišji vzpon, vendar je prav v njej že tudi kal tragičnega razpleta. Roman je silovita pripoved o Andreju in Nastjoni, življenju in ljudeh sibirske vasi med vojno, o vojni, življenju in smrti. Vse je napisano prepričljivo, stvarno, močno in v mirnem, a intenzivnem tonu. Naj večji Rasputinov uspeh v tem delu je podoba glavne junakinje, čudovito čiste, preproste in neomajne, polne vdanosti, zaupanja, požrtvovalnosti in ljubezni, njena tragedija pa je v tem, da silne življenjske preizkušnje presegajo njeno moč. Avtor je v nekem pogovoru rekel, da bi jo šel iskat na konec sveta in se z njo oženil, če bi vedel, da živi. Edmund HILLARY: NI ZMAGE BREZ TVEGANJA Malo je ljudi, ki bi si življenje izpolnili s tako raznolikimi dejavnostmi kakor Edmund Hillary, raziskovalec in osvajalec novih svetov, ki ga je zmeraj vleklo v neznane kraje, v prostranstva in višine — čeprav je bil, kakor sam pravi, zmeraj rad doma. In kadar je doma, bi težko prišli do konca naštevanju vsega, s čimer se ukvarja. Zato je njegov življenjepis pester in zanimiv, iz samega pisanja pa je čutiti avtorjevo širino in odprtost, dobršno mero samokritike in seveda tudi dovolj ambicije, brez katere se ne bi bilo mogoče povzpeti na Everest ali se prebiti do južnega tečaja. To sta dosežka, po katerih ga pozna ves svet; njemu samemu pa pomenita samo dva kamenčka — čeprav resda bolj bleščeča od drugih — v mozaiku brezštevilnih ciljev, zmag in porazov, ki jih je doživel in ki jih še bo. Kajti Hillary v tem pregledu svojega življenja še malo ne govori o njem kot o nečem, kar je bolj ali manj izpolnjeno. Noben uspeh ga ni uspaval, nikoli si ni zadovoljno rekel: dovolj sem storil, dovolj zaslug imam, lahko si odpočijem. Nemirna narava mu ni dopustila česa takega. Ko končuje knjigo, je še zmeraj in spet znova ves v načrtih in ta nemirna in nezadržna sila, ki ga venomer vleče naprej in naprej, ta njegova vztrajnost, ki je kljub vsem življenjskim izkušnjam še zmeraj polna idealizma, vlivata bralcu morebiti še več spoštovanja kakor tisto, kar je pomembnega storil. Philipp VANDRBERG: NOFRETETE (Arheološki življenjepis) Več kakor pol stoletja so se arheologi in zgodovinarji zaman trudili, da bi osvetlili v temo zavito osebnost lepe egiptovske kraljice Nofretete. Šele leu 1965 je prineslo v življenje in delo kraljice zgodovinsko trdne podatke. Ameriška egiptologa Ray Winfied in Smith in William Stevenson sta začela blizu Amonovega svetišča v Karnaku raziskovati apnenčeve drobce, pomešane med sipine porušenega templja. Vsi ti fragmenti so bili popisani. Arheologa nista slutila, da je na teh kamnih opisana zgodovina Egipta pred več kakor 3000 leti, da so na njih zvesto prikazane takratne življenjske, družbene in politične razmere. In neizbrisni pečat je tem razmeram vtisnila dotlej legendarna kraljica Nofretete. Avtor v svoji knjigi ni prikazal samo vnanje podobe mogočne vladarice, namreč je podrobno orisal tudi njeno zasebno življenje, njeno razmer-, je do otrok in moža, njeno erotično življenje, razmere na dvoru, družbene razmere v deželi, stike z maloazijskimi deželami in Nofretetina verska reformna prizadevanja. Kakor v kalejdoskopu nastaja pred našimi očmi zaokrožena, psihološko poglobljena podoba Nofretete, eksotične lepotice, ki je skoraj dve desetletji usmerjala in oblikovala usodo mogočne egiptovske države. Judith KRANTZ: Princesa Daisy Judith Krantz je svoj roman Princesa Daisy napisala kot dobra poznavalka človeške psihe. Kljub temu, da se bralec ne more poistovetiti z osebami tega romana, je delo hudo vabljivo za bralce, ki v literaturi iščejo predvsem razvedrilo in zabavo. Pripoved je uglajena in sentimentalna, romantična in marsikje ganljiva. Knjiga bo pritegnila najširši krog bralcev. Diasy je hči bogatega ruskega emigranta Staša Valen-skega in slavne filmske zvezde Francesce Vernon. Po številnih zapletih mala Daisy živi pri Anabel, s katero je oče nekoč živel. Daisy ima polbrata Roma, ki se vanjo zaljubi. Umakne se v ZDA, vendar ji za šolanje zmanjka denarja, zato se zaposli. . . FOTO VEST V TOZD Predilnica so demontirali dva prstančna stroja z raztezali UT — 600 angleške firme Howard s 328 vreteni — leto izdelave 1934. Stroja bosta zamenjana z dvema prstančnima strojema TB - 317 firme Krušik s 460 vreteni. Montaža novih strojev bo končana predvidoma do konca meseca maja. ZAHVALE KADROVSKE VESTI V mesecu marcu in aprilu so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD PREDILNICA Delič Hašim Triller Igor Smolej Franc Godnov Franc TOZD TKALNICA Živkovič Slavka Balagič Vahdeta Todorovič Ljubica Bijelič Jelena Čosič Drago Grgič Nevenka Adrovič Refija Hodžič Ismeta Ganič Zilka Mahič Mirsad Kasič Senijada Lazarevič Kata Rajakovac Biljana Bogojevič Božica Davidovič Bogdana Smajič Tahira Stoičev Slavko Mahič Beisa TOZD OPLEMENITILNICA Saliji Ismajl TOZD KONFEKCIJA Seferovič Ulfada Mahič Deva Đurašinovič Marica Kavčič Ana Marič Stana Kalič Ermina VEO Meglič Aleš — iz JLA Hušič Fahira Jarc Andrej Ravbar Jože Pri krivljenju pločevine si je poškodoval palec Teran Bruno, zaposlen v DSSS (mehanična delavnica), je strojno krivil pločevino. Pri tem se je z ostrim robom pločevine urezal v palec desne roke. Pri popravilu čolnička si je poškodoval roko Mali Franc, zaposlen v TOZD Tkalnica, je popravljel čolniček. Pri delu mu je spodletel nož tako, da se vrezal v roko. Nezgoda pri transportu dokov Dolenc Franc, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, je pomagal pri transportu doka. Kolo doka, pod katerega mu je zašla desna noga, mu je poškodovala peto. Nezgoda zaradi poškodovanega valja Čošič Drago, zaposlen v TOZD Tklanica, se je pri odlaganju valja vrezal v dva prsta desne roke. DSSS Tišler Lidija Korinšek Boris Jurič Viktorin iz JLA V istem času so iz delovne organizacije odšli naslednji delavci: V pokoj Bodlaj Marija Cizel Stane Invalidska upokojitev Urbanc Marija Košir Terezija Fornazarič Jože Košmrlj Milena Bohinc Marija Žakelj Anica Šter Zalka Šarkan Gizela Mali Angela Sporazumno Severič Dragica Oljačič Milica Pravilna odpoved Meglič Anton Po lastni izjavi Nenadovič Svetlana Marteta Hamdi Smajlovič Ajida Sefič Hasan Dončič Nada Škrbič Slavica Šabič Asim Debevc Darja Servai Nedo V JLA Horvat Boris Živkovič Rajko Nezgoda na razpenjalnem sušilniku Hlebčar Stane, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica, se je poškodoval pri delu na razpenjalnem sušilniku Artos. Z roko je uravnaval blago, pri tem pa mu jo je potegnilo preko valja in mu jo zlomilo. Na nogo ji je padel blagovni valj Sukalo Zora, zaposlena v TOZD Tkalnica, se je poškodovala, ko je nesla blagovni valj. Valj ji je zdrsnil z rok in ji padel na nogo. Nezgoda na stroju za popravilo čolničkov Jefinič Tanasija, zaposlen v TOZD Tkalnica, je prinesel v popravilo čolničke, nato pa pognal stroj za popravilo čolničkov, za katerega sploh ni usposobljen. Naenkrat se je z levo roko preveč približal nevarnemu območju, pri čemer so mu rezkalni noži poškodovali konice prstov leve roke. Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem oddelka Elitex, Picanol in Utas iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in prisrčno slovo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Bodlaj Mimi Osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija ter sodelavkama Radoševič Ruži in Primožič Francki, se iskreno zahvaljujem za obisk na domu in denarno pomoč v času moje bolezni. Čoragič Anica Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sindikatu TOZD Tkalnica za denarno pomoč. Sodelavkam in sodelavcem 11. oddelka ter mojstrom in vodstvu TOZD Tkalnica pa najlepša hvala za dragoceno darilo in izkazano pozornost. Vsem želim še veliko delovnih uspehov. Fornazarič Jože Hodžič Fata rodila 20. 12. 1981 dečka Bodiroža Radmila rodila 10. 1. 1982 deklico Bambič Milena rodila 24. 1. 1982 deklico Ahačič Helena rodila 24. 1. 1982 deklico Hamzič Zineta rodila 18. 1. 1982 dečka Grujičič Nevenka rodila 23. 1. 1982 deklico Gladoš Marjeta rodila 4. 2. 1982 deklico Osnovni organizaciji sindikata TOZD Konfekcija se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki ste mi jo dali ob rojstvu mojih dveh hčerkic. Janc Stanka Sodelavcem in sodelavkam TOZD Oplemenitilnica se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč in obisk. Meglič Fina Ob izgubi predragega in nepozabnega sina Janeza Zupana se vsem sočustvujočim zahvaljujeva za iskreno izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem mehanične delavnice in sodelavcem ter sodelavkam iz TOZD Tkalnica, katerim se tudi zahvaljujeva za denarno pomoč, kar sva nakazala Porodnišnici Kranj za nabavo tehnične aparature. Žalujoči Fani in Albin Zupan Janc Stanislava rodila 24. 3. 1982 dvojčki deklici Kavčič Cecilija rodila 15. 3. 1982 deklico Mehič Mevlida rodila 3. 4. 1982 deklico ANAGRAMI ANAGRAM je uganka, pri kateri iz besed znanega pomena s premeščanjem črk dobimo druge besede znanega pomena. 1. BARIJ NOŽ JAK 2. LORI TRS BES 3. LEK ROŽ JUTA 4. RAKUN ORFEJ V besedah pod 1, 2, 3 in 4 so skrita imena in priimki štirih znanih slovenskih alpskih smučarjev. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: predsednik Lauseger Vili, člani Anderle Libor, Perko Vili, Kraševec Ana, Cerar Franc, Kogoj Meta, Janc Anica, Zupan Marija, Eler Zdenka, Stritih Zdenko. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. k___________________________________________________________> NEZGODE PRI DELU