Naročnini za tazemstro: četrtletno f Din, golletno IS Din, celoletno J« Din; za in»-zemstro razen Amerike: četrtletno 13 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podrnfnlce t Lfiiljnnl, it 10.711. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Stev. Din le- stev. 9. V Uubliani, dne 28. februarja 1929. Leto XII. Ljudska prosvetljenost in zdravstveno stanje Višina prosvetijenosti vsakega naroda se vidi tudi na snagi. Kjer vidiš na deželi čedne hišice, lepo pospravljena dvorišča, snažne sobe, pa zraven na oknih še cvetlice, tam so ljudje gotovo bolj prosvetljeni kakor v zanems ;h in zanikrnih vaseh. Obe i s prosvetljenostjo koraka tudi zdravstveno stanje prebivalstva. Prosvetljenost, snaga in zdravje so nerazdružljive lastnosti. Koliko manj bi se širile nalezljive bolezni, ako bi vsi ljudje verjeli, da je snaga prvi pogoj za zdravje. In snaga na deželi ne stane mnogo. Voda je navadno blizu in milo je poceni. Ali je prijetno bivati v hiši, ki je vsa zamazana in se širi v njej neprijeten duh? Za-ka.f si ne napraviš prijetnega bivališča in s tem prijetnega življenja? Reči moramo, da je naše ljudstvo v tem pogledu že precej na višku, vendar še ne zadosti. Snage ni nikdar dovolj, kakor tudi nimaš nikdar preveč zdravja. Da mnogi ljudje nimajo smisla za snago, je kriva njihova nevednost. Če takim ljudem kaj govoriš o snagi, ti navadno odgovori: «Je že božja volja taka!» Ali pa tudi reče, ko mu očitaš, da si z nesnago kvari zdravje, da mu je že tako namenjeno. Pa mu ni nič tako namenjeno, nego le sam teko hoče iz brezbrižnosti in nevednosti. Daj se poučiti in ne bodi vraževeren! Čitaj zlasti našo »Domovino«, ki mnogo piše o takih potrebnih rečeh! Velikega pomena za širjenje prosvete po deželi je tudi. kakor smo že večkrat omenili, društveno življenje. Že od daleč se vidi vsakomur, kdor je včlanjen pri kakšnem izobraževalnem društvu. Sokolu, tamburaškem društvu ali kakšni drugi napredni organizaciji, ki se briga tudi za samo-izobrazbo svojih članov. Če si dovolj izobražen, znaš bolj paziti nase, ne popivaš preveč in se znaš ogibati nalezljivim boleznim. Krepkih, zdravih članov človeške družbe si želi vsaka država, ker le zdrav narod je sposoben za napredek in za povečanje splošnega blagostanja. Po hudi zimi v pričakovanju pomladi Zapihal je jug. Z gora grme plazovi, zamolklo padajo v brezdna kakor votli udarci na krsto starke zime. Vidno kopni sneg, prisojni kraji so že prosti bele odeje, kmalu bo vsa priroda zopet svobodna pognala novo rast. Izkazal se je letos sveti Matija, kakor že dolgo ne; razbijati je začel led tako krepko. da se je v srca naselilo čvrsto upanje: kmalu, kmalu bo v deželo zopet prisijala pomlad. Pomlad po zimi, ki ji enake ne pomnijo najstarejši sodobniki. Cela dva meseca je neusmiljeno pritiskal pravcati sibirski mraz. Ni je bilo špranje, skozi katero ne bi bil vtaknil svojega strupenega jezika. Strahovito je tr-pela^vsa priroda. pokalo je drevje, umirala divjačina, zmrzovali so v kleteh že itak skromni jesenski pridelki, prezebali so ljudje v kočah in gosposkih hišah. Ne dado se v knjigo popisati vse strahote, ki jih je prinesla letošnja zima. Najpremož-nejšim kmetom je zmanjkalo kuriva, pa da niti ne govorimo o pomanjkanju in prezeba-niu v mestih, kjer je že nastopal glad, ker železnica zaradi pomanjkanja premoga in snežnih žametov niso mogle vzdrževati rednega prometa. Kakor da bi dvignil streho s siromašne bajte in z viška razgalil vso njeno revščino, je letošnja kruta zima razkrila bedno stanje naše pokrajine. Pomanjkanje živeža po lanski suši. brezposelnost in stanovanjska mize-rija — vse te nadloge so strnjene ustvarile med našim ljudstvom takšno stanje, da se je sredi najhujše zime približalo robu obupa. Ce nihče drugi, so se morali človekoljubnemu srcu zasmiliti vsaj bedni otročički onih siromakov, k: nimajo zaslužka in poštene strehe. Nad vse umestna ie torej bila nagla pod-ietnost našega največjega slovenskega dnev- izkušnjah doživeli ne-le krasno pomlad v pri-rodi, marveč tudi v naših dušah. nika «Jutra», ki je s kratkim pozivom na dobra slovenska srca tekom enega tedna zbralo nad 30.000 Din gotovine in za preko 20.000 Din blaga ter z najnujnejšo podporo olajšalo bedo mnogoštevilnim gladujočim družinam. Iz najrazličnejših krajev Slovenije so prispele prošnje za pomoč. «Jutro« je v svojem upravništvu ustanovilo posebno pisarno za nakazovanje podpor ter je preko priporočiteljev in zvestih prijateljev kar brzojavno nakazovalo, koliko naj se nakupi živil tej in oni bedni družini. Obenem je seveda tudi v Ljubljani, kjer obstojajo cele kolonije tako imenovanih barakarjev. delilo pomoč v živežu in obleki. Toda najstrašnejše slike trpljenja in pomanjkanja so prišle z dežele — in tu je «Jutrova» nagla pomoč storila dela pravega krščanskega usmiljenja. Bil je naravnost čudež, kar se ie ustvarilo z onimi tisočaki, ki jih je «Jutro» v denarju in blagu zbralo v enem samem tednu. Zato ta podporni pokret ni žel samo zahvale mnogoštevilnih revnih družin, marveč tudi priznanje vse poštene slovenske javnosti. In v tem je največji pomen podporne akciie: «Jutro» je pokazalo, da pošteno časopisje ni le sedma svetovna velesila v politiki, ki ljudi in narode večinoma razdvaja, marveč tudi v blago-tvornosti, ki druži plemenita in trpeča srca. Odpri srce, odpri roke. otiraj bratovske solze! Ta zlati rek najmilejšega slovenskega pesnika duhovnika Simona Gregorčiča mora v današnjih težkih časih, najtežjih po svetovni vojni, dobiti svojo pravo veljavo med poštenimi Slovenci. Stiske in nadloge, ki jih ie prinesla letošnja zima, na drugi strani pa dokaz požrtvovalnosti za najbednejše med bednimi, nai orerodiio naše človeček1*" *uv-stvovanje, da bomo po mnogoterih bridkih Shodi Franja Žebota pred sodiščem Maribor, 25. februarja. Čitateljem «Domovine», ki so se zanimali za delovanje in zlasti za shode bivše SLS, bo še v spominu, kako so predlanskim pisali v »Slovenskem Gospodarju«, da so na nekem shodu pri Gornji Kungoti ljudje klicali: «Živio naš zlati poslanec gospod 2ebot». Kake zlate besede pa je rabil ta bivši narodni poslanec g. Franjo Zebot, vedo vsi oni, ki so ga kdaj slišali na shodih govoriti. Še bolj pa so to pokazale razprave pred sodiščem, kjer se dožene gola resnica in kjer ima vsakdo priliko, da svoje obdolžitve tudi dokaže. Meseca junija 1927. je imel gospod Žebot shod pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer deluje velezaslužni narodni boritelj gospod dr. Gorišek. Tega pa je imel gospod Žebot posebno na piki in ga je na tem shodu žalil ter mu očital, da se bogati na stroške ljudstva in države, in ga h koncu pozval, naj ga toži. Ko se je vršil ta shod, je seveda gospoda Žebota še ščitila poslanska imuniteta, tako da gospod dr. Gorišek sploh ni mogel tožiti. Toda Narodna skupščina je bila kmalu nenadoma razpuščetia in dr. Gorišek je gospoda Žebota tožil zaradi žaljenja časti. Za žaljenje časti navadno prisodijo na sodiščih denarno kazen, ako še obtoženec ni pred-kaznovan. V tem primeru pa je sodišče naložilo gospodu Žebotu sedemdnevno zaporno kazen, ki se ne more spremeniti v denarno, češ, da je na ta način upati na poboljšanje obsojenega g. Žebota. Toda tudi ta sodba g. Žebota ni spremenila. Pri novih volitvah je bil zopet izvoljen in je užival poslansko imuniteto. In tako je tudi nadaljeval z žalitvami na shodih. Meseca decembra 1928. je g. Žebot zopet žalil ekonoma gosp. Zorana Črnkota iz Jarenine. kateremu je rekel: «Vi ste od mene ven smrkovec, pa me idite tožit.« Takrat še seveda gosp. Črnko ni mogel tožiti. ker je bil g. Žebot še poslanec. Toda, ko je bila 6. januarja razpuščena Narodna skupščina in je g. Žebot prenehal biti poslanec, ga je g. Črnko ubogal in po svojem zastopniku odvetniku dr. Reismanu vložil proti gosp. Žebotu obtožbo zaradi žaljenja časti. Pred sodiščem g. Žebot ni bil več tako pogumen kakor na \ shodu pri Št. Petru, ampak je enostavno utajil, da bi bil žalil g. Črnka. Vršili sta se dve razpravi, ker je g. Žebot navedel celo vrst) prič, ki so bile na shodu in ki bi naj potrdile, da ni bil žaljen g. Črnko. Toda priče so morale govoriti pred sodiščem resnico in sodišče je obsodilo g. Žebota na 400 Din globe, oziroma osem dni zapora, v plačilo sodne takse in stroškov za odvetnike. Gospod Črnko je dobil s tem sijajno zadoščenje, z njim vred pa cela Črnkova rodbina, ki je znana po Slovenskih goricah mariborske* okolice po svojem odločno narodnem prepričanju in delovanju ter se :e nrav Črnk^vim in njihovim sodelavcem zahvaliti, da se je taka mogočno razširila »Domovina* o Jarenini in bližnjih farah Slovenskih goric, kjer se poprej naši listi niso mogli udomačiti. Sedaj pa vse komaj čaka naše ljube »Domovine*, Črni junaki »Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa nar'di,» pravi star narodni pregovor. Sedaj po tolikem mrazu lahko gojimo upanje, da ga bo imel sv. Matija dovolj na razpolago ^razbijanje in ne bo imel časa za napravo drugega. In kdo se bo bolj oddahnil od težkega dela kakor baš naši črni junaki, železničarji. Kmalu ga ni poklica, ki bi bil tako prizadet v letošnji zimi po j tolikih preglavicah, ki jih prinašata sneg in led,' kakor uslužbenci največjega državnega podjetja,1 železnice. Tiho in neumorno so naši železničarji nastopali svojo službo in vršili v burji in neznanskem mrazu svojo dolžnost, več kakor dolžnost. Niti zameti, niti poledenela proga, plazi in druge nadloge jih niso ovirale. Čuvaji na progi, strojevodje, sprevodniki, kurjači, kretniki, premikači, progovni nadzorniki, prometniki in kakor se vsi ostali že imenujejo, vsi so stali trdno na onem mestu, kamor jih je zvala njihova dolžnost, nji- hov poklic. Tudi oni niso imeli vsi one tople obleke, niti krepke prehrane, kakor bi bila potrebna pri tolikem mrazu in burji, saj njihovo delo ni tako plačano, da bi si mogli v teh težkih časih priskrbeti za izvrševanje službe vse ono, kar je potrebno. Toda vstrajali so v najtežjih razmerah, ne da bi se ozirali na lastno udobnost, ker jim je veleval čut dolžnosti in ljubezni do bližnjega, da morajo vztrajati, da se osigura tudi v najtežjih razmerah železniški promet, da ne zaostane dovoz kuriva in prehrane vsemu prebivalstvu brez razlike. Letošnja zima je bila v naših krajih najtežja, kar jih pomni sedanji rod. Vajeni smo bili že dolgo vrsto let milejšega zimskega vremena. Ko pa je nastopil letos prav sibirski mraz, so zatajili naši črni junaki na železni cesti samega sebe in so storili vse, da vse ostalo prebivalstvo vkljub vsem težavam kolikor mogoče preboli to skrbi polno dobo. Padal je sneg, drevje je pokalo, zmrzovalo je celo v kleteh, toda hlapon je žvižgal še vedno preko zasneženih poljan in dajal vsemu svetu znake, da so črni junaki še na svojih mestih ter da so sprejeli boj z trdo zimo. Ni tako lahko, prestati cele ure v nezakurjeni zavorni utici na tovornem vozu, premikati po zasneženih postajah, ko nikamor noče teči nobeno vozilo, ko se zaradi mraza prijema roka na ledeno železo, ko mora človek vdihovati strupeno mrzli zrak in paziti poleg vsega še na to, da se ne pripeti kaj, kar bi povzročilo nesrečo, poškodovalo ljudi in živino ter pokvarilo progo. Kdor tega ni poskusil, ne ve, kako težak je želez-ničarski poklic. Danes, ko je-boj z zimo skoraj dobojevan in solnce že prepkeje sije na premrzlo zemljo, se moramo s hvaležnostjo spomniti naših črnih junakov in jim izreči vse priznanje za delo, ki so ga vršili v preteklih tednih in mesecih. Kam bi bili prišli, kakšna bi bila naša usoda, ako bi se bile železnice ustavile le za teden dni! Ali bi imeli dovolj vsega za prehrano, za ogrevanje naših domov? Ko sedaj milo vreme polagoma taja debelo ledeno skorjo, se kaj rado pozabi na hude dneve zadnjih tednov in tudi na vse one, ki so skušali po svojih najboljših močeh lajšati z žrtvovanjem samega sebe gorje vseh ostalih. Želežni-čarji so nam pokazali z pravim vzgledom način in pot, ki naj jo hodimo vsi jugoslovenski državljani, ako hočemo, da povzdignemo našo domovino na ono višino, ki jo zasluži po svoji velikosti in pomembnosti. Zato moramo po vzgledu črnih junakov vsi prijeti za delo, nikdar kloniti, nikdar omahovati, temveč boj bojevati z upom zmage in dobojevati do zmagovitega konca. ca bo trajala dalje časa, ker ima rešiti številna obmejna vprašanja. Prihodnji mesec se bo začelo v Ženevi zasedanje Sveta Društva narodov. Na dnevnem redu bodo tudi vprašanja, ki zlasti^ zanimajo našo državo, tako predvsem vprašanje narodnih manišin in vprašanje našega državnega posestva Belja. Glede Belja imamo spor z Madžarsko, ki pravi, da je bilo to posestvo zasebna last habsburškega nadvojvode Friderika in ne posest bivše habsburške dinastije, kateri se je premoženje zaplenilo. Kakor pa je pričakovati, to stališče Madžarske ne bo prodrlo, saj je bilo vprašanje Belja že rešeno z mirovno pogodbo. Politični pregled Z veseljem moramo poročati, da se ne-povoljne razmere med našo kraljevino in Bolgarijo vedno bolj blažijo. V ponedeljek se je otvorila v Pirotu konferenca med Jugoslavijo in Bolgarijo o obmejnih vprašanjih. Bolgarski zastopniki so bili od naših prav prisrčno sprejeti in je vodja bolgarskega zastopništva, polkovnik Cvetko Popov, ob tej priliki dejal, da sta jugoslovenski in bolgarski narod bratska naroda in da prijateljstvo obeh narodov ne sme postati dvomljivo. Konferen- GORENJI LOGATEC. Vzgleden primer požrtvovalnosti sta dala zakonca Ivan in Josipina i Cuk iz Kale, ki sta se prosovoljno zavežala, prispevati k stroškom za nabavo nove motorne brizgalne tukajšnjega gasilnega društva znaten znesek in bosta vrhu tega sama kupila društvu dragocen prapor. Vsa akcija je v teku in se bo že 15. avgusta t. 1. vršila blagoslovitev prapora in nove motorne brizgalne. Seveda bo kumica gospa Josipina Čukova. Kakor čujemo, plemenita mecena gasilcev tudi na naš Sokolski dom ne bosta pozabila. Tako je prav! — V nedeljo 3. marca bo praznoval Sokol v svojem domu osemletnico osvobojenja Logatca z. najrazličnejšim vsporedom. Začetek ob V28. Prijatelji od blizu in daleč so prisrčno vabljeni! VAČE PRI LITIJI. Dne 7. t. m. se je zgodila pri nas huda nesreča. Franc -Vrtačnik, čevljar, star 72 let, se je v družbi Franceta Močilnikarja in Janeza Topolška nekoliko opil, nakar ga je spremil Franc Močilnikar do svojega stanovanja, kjer ga je položila njegova žena na klop k topli peči, da bi starček zaspal. Starček se je moral v spanju preobračati, zaradi česar je padel na tla ter se težko ranil. Žena je čula padec in prišla takoj pogledat. Videla je starčka na tleh, a ran ni opazila. Pustila ga je na tleh in ga odela ter zopet šla k počitku. Med tem pa je starček mirno Soteščan: Grob ob zvoniku (Povest iz sedanjosti.) (Dalje) «Eh, kaj bo vedel!« so odbijali možje. «Domišljuje si, da je težko zvonil, kar naj pomeni, da se duša ni ločila rada od telesa. Takih čenč pa danes nihče ne verjame.« «In Klopova Jera tudi nekaj namiguje ...» »Babnica je stara, ona pač ne more dati zanesljivih podatkov.« •Tisto noč je videla menda nekoga pod kozolcem...» »Jera zmerom nekaj vidi ter si po svoje razlaga. Kakor razume, tako pove naprej in trdi, da je resnica.« »Revica je, kdo bi ji zameril! Odkar je izgubila njivo, ie kakor zmešana. Gornik jo je nesramno opeharil.« «Posodil ji je, dolg je imela. Pa mu ni mogla vrniti, zato ji je vzel tisto njivo. Vsak rad zagrabi tako priložnost.« «Tako njivo, pa za tako nizko ceno!« so ščitile vaščanke svojo sosedo. «Oropal jo je in to jo mori podnevi in ponoči.« «Gornik je čudak«, so jim pritrdili možje. «Ni mu enakega daleč na okrog, nihče ga ne razume.« «Potuhnjenec je in hinavec«, so ga obirale vaščanke. »Zato pa ne mara za noben pogovor in za nobeno družbo.* »Če le more se skrije*, je vedela' Kurnl-kova Katra. »Kolikokrat stoji pred hlevom ali pred čebelnjakom; čim pa opazi, da se mu nekdo bliža, se brž umakne.« Tako so zašii vaščani iz resnega razmo-trivanja v nepomembne razgovore. Od teh so imeli vsaj nekoliko užitka, dočim jih je ob razkrivanju Stoparjeve smrti bolela glava. Marsikdo se je prepričal, da je teže misliti kakor govoriti. Vsak dan je prinesel kako novo slutnjo, o kateri so skrivoma šušljali. glasno pa se je niso upali izreči. Podgorje in okolica sta živeli v temni skrivnosti, ki ju je morila kakor težka megla. Neprestana namigavanja na umor so prispela končno na uho tudi pokojnikovi družini. Mati in Francka nista hoteli sprva ničesar slišati: ugovarjal je tudi Ivan, kmalu pa se je oklenil ljudske govorice. Čim boli je razglabljal in primerjal okolnosti, tem bolj je spoznaval, da oče ni umrl prirodne smrti, nego je bil žrtev skrbno zasnovanega zločina. Slednjo kretnjo svojih sosedov je pretehtal, a nikjer ni mogel najti prave sledi za zločincem. Vse, kar je razkril ali izvedel, sc bila le prazna domnevanja. In vendar se je zarotil, da ne bo odnehal prej, dokler ne dobi zadoščenja. S tem sklepom se je ponovno obrnil na grobarja. Poznal je njegovo praznoverje, vendar mu ni mogel odreči izkušenj, nabranih življenju. Začel je skrivoma po ovinkih zaradi pozornosti, zakaj le skrito delo mu je obetalo zanesljivih uspehov. «Hm, težko sem zvonil, zelo težko«, je še vedno strahoma ponavljal. «Zvonovi so mi nagajali, in to bo nekaj pomenilo...» «Kaj praviš. Marko, kdo je bil tako hudoben?® Mladenič je prisedel in ie položil predenj zavitek tobaka. Darila se je starec silno razveselil; že davno se mu ni nihče tako prikupil. «Ivan, nekaj bi ti povedal«, se je pomaknil važno v njegovo bližino. «Ampak molči, Ivan; ne maram, da bi prišlo iz mojih ust.» ^«Ne bojte se, tu je moja roka.« «Jera iz koče mora nekaj vedeti — Klopova Jera.« «Ne verjamem. Starka ni več pri zdravi pameti, sama sebi je v nadlego.« «Pa vendar ve... Marsikaj je že pogodila ...» «Kako pa veste, da ve?« ga je prijel za besedo. «Ali vam je že kaj razodela?« «Obljubi, da me ne boš izdal. Z nobeno besedo!« «Prisežem.» «Prisegel si in prisego prelomiti je greh.« Marko mu je začel pripovedovati, kako ie tisto jutro po očetovem pogrebu stal za obzidjem pokopališča. Ustavil se je, ker je opazil Jero. ki se je pojavila ob grobu. Nič ga ni opazila, on pa jo je videl in slišal, ko je govorila: «Oba, mene in njega je uničila ta zverina .\.» «Kdo?» je osupnil Ivan. «Ne vem. Znano mi je le. da jo ie Gornik pripravil ob njivo. Umora pa ea ne smemo obdolžiti, ker nimamo dokazov.« «Marko, ali si upate sploh misliti kaj takega? Ali ga je starka imenovala?* izdihnil. Zjutraj so ga našli mrtvega. Bodi mu ohranjen blag spomin! BLED. Po občnem zboru Sokola na Bledu je priredilo Sokolsko drušvo iz Zasipa dobro uspelo igro «Stari in mladi». — Tudi predpustni čas je bil živahno završen. V Zdraviliškem domu je priredil Sokol veliko maškerado, ki je bila prav dobro obiskana. Tudi letos niso manjkali originali iz Radovljice, Jesenic, Kranja, še celo iz Ljubljane. Imeli smo športno veselico, tudi gasilno društvo Bled II. je priredilo maškerado. — Večer pustnega torka je pa zaključila plesna šola s svojim venčkom. — Mraz pri nas ni dosegel izrednih stopinj, ker nima tako dostopa burja v blejsko kotlino. Snega je bilo pa precej. Zadnji čas se je pa pojavilo južno vreme, ki topi sneg. ŽIRI. Ali so Ziri izginile s površja naše zemlje? Tako bi se vprašal edeu ali drugi, Ker. se od nas Žirovcev v časopisju skoro nikdar nič ne čita. Nasprotno! Žirovci smo še vedno tu, kakor smo bili; tudi huda letošnja zima nas ni pobrala. Veliki mraz, ki je v Žireh dosegel —28 stopinj, je zelo oviral delo, tako po delavnicah kakor tudi na društvenem polju. Zelo mnogo ljudi je obolelo za hripo, tako da skoro ni bilo hiše, ki bi ne bila prizadeta. No, hvala Bogu, obrnilo se je končno na bolje in, sedaj bo začelo teči naše delo normalno, tiho in skromno naprej. — Sokolsko društvo v Žireh bo uprizorilo v nedeljo dne 3. marca ob osmih zvečer dramo Manice Romanove cPrisega ob polnoči». To delo je v premieri v Radovljici doseglo sijajen uspeh. Da je ta drama res zelo lepa, priča dejstvo, da razna prosvetna društva kar tekmujejo, katero bo prej uprizorilo to delo. Še nobeno dramsko delo ni v Sloveniji v tako kratkem času zaznamovalo tolikega povpraševanja in zanimanja kakor prav :m se je poslopij od pokojnika podstarosta novomeške sokolske zupe in starosta metliškega Sokola br. Dako Makar. Izvabil je vsem navzočim solze v oči. Pri pogrebu je neumorno igrala metliška mestna, godba, a pevci Sokola iz Metlike so pred hišo žalosti in na grobu zapeli žalostinke. Bodi pokojniku lahka belokranjska žemljica! SEMIČ. Redke so vesti iz naše prijazne vasi. Niti zima 'nas ne gane, da bi se bahali z rekordi nizke temperature. Toda nastopili so milejši dnevi, tako da se vinogradniki ze pripravljajo na obrezovanje trt, kolikor jih je še ostalo dobrih, ker jih je mnogo pozeblo v hudem mrazu. Tudi krompir v kleteh je po večini zmrznil, tako da ga je, kar ga ni vzela suša, uničila sedaj zima. Ubogi kmet si bo moral sedaj poiskati še za drag denar semenski krompir. Tu bo na vsak način potrebna pomoč. — Dne 22. t. m. se je poslovil od nas župnik g. Groblar, proti kateremu so že dalje časa rovali gotovi elementi, da bi ga spravili proč. Spletkarili so proti njemu le zavoljo tega, ker ni liotel kloniti glave pred nekaterimi domišljavci iu je bil pravičen napram vsem. Očrnili so ga pri g. prijorju križevskega reda. Slednjemu je bilo že vsega preveč in premestil je g. župnika na Štajersko. G. Groblar je bil mož na svojem mestu ter je gledal nu napredek in olepšavo trga. Bil je med onimi, ki so sprevideli, da je treba kmetu pomagati. Ustanovil je mlekarno in zbiral kmete, da so mu dajali mleko. Mlekarna se je prav dobro razvila in prinašala kmetom lepe dohodke. No, kako se zasluge plačujejo, je že znana zadeva. N'č ne dč, pri nas zavednih občanih bo pa g. Groblar le v najlepšem spominu. Toliko v album tistim, ki so zahrbtno rovarili proti njemu. RACNA. Tudi pri nas smo videli v torek dne 19. t. m. več solne na nebu, in sicer štiri, drugi dan, 20. t. m., pa mavrico. — Ljudje pri nas, stari že po 85 let, ne pomnijo take zime kakor je bila letos. V petek 22. t. m. je temperatura zopet padla na —19 stopinj. Dne 24. t. m. je pa zapihal topel veter in sneg se je začel tajati. — Šola je bila zaprta od 17. do 24. t. m. BABNO PRI CELJU. V nedeljo 17. t. m. je imelo prostovoljno gasilno društvo svoj letni občni zbor. Načelnik tov. Jože Pišek je v kratkih besedah pozdravil na občni zboi ciošlega župana g. Alojza Milielčiča in ravnatelja Ljudske posojilnice g. Jeriča. Po čitanju zapisnika je sledilo lepo sestavljeno tajniško poročilo tov. Andreja Dolenca, ki je očrtal delo odbora. Imeli smo deset rednih in tri izredne seje ter tri sestanke. Ustanovnih in rednih članov šteje društvo ob svoji devetletnici 64. Koncem poročila je apeliral tajnik tov. Andrej Dolenc na vse, naj se vsi z vnemo poprimejo gasilnega dela. Spominjal se je tudi smrti staroste JGZ g. Frana Barleta, pri čemer so vsi navzoči vstali ter zaklicali «Slava». Blagajnik tov. Franc Jakše je podal blagajniško poročilo. Nato je sledil govor g. župana, ki je pozdravil gasilce v imenu občine ter jih vzpodbujal k vzvišeni nalogi, na kar je omenil podporo občine ter razveselil članstvo z novico, da bo v kratkem zasvetila v Gasilnem domu električna luč. Tov. tajnik se je v imenu društva zahvalil navzočemu g. županu za podporo 2500 Din ter ravnatelju Ljudske posojilnice za dar, proseč ju za naklonjenost tudi v bodoče. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Kljub hudemu mrazu in debelemu snegu smo tudi letošnji pred-pust dobro opravili. Po gostijah nismo mnogo hodili, ker se niso poročili vsi pari, kateri so se nameravali. Zato smo si rajši zabavo delali doma pri luščenju bučnih pečk (bučnic). Tudi vedre (domače zabave) so se vršile v redu, čeprav smo slišali, da je ples pregrešen. Mislim pa, da s takimi domačimi zabavami nismo grešili zoper kako cerkveno zapoved, dočim se je v neki gostilni na pustni torek plesalo čez polnoč, ko je bila že pepelnica. — Tone. «Bog obvaruj! Z mano niti ne govori. Kar sam jo vprašaj, pa boš videl, koliko boš izvedel.® «Ali dvomite?« «Prav gotovo«, mu je pritrdil, a ie naglo popravil: «Morda se bosta pa le razumela, ako se ji boš znal prikupiti...» «Kaj pravite, s čim bi ji najbolj ustregel?« je bil radoveden. Kava ji je menda najljubše darilo. Pojdi in poskusi, pa molči, o čem sva se menila.» «Brez skrbi bodite! Tudi vi ne pravite, da sem bil pri vas, ker ne smeva nikomur škodovati.« Ivan se je poslovil in odšel iz koče. «Umora ga ne smemo dolžiti, ker nimamo dokazov«, mu je zvenelo po ušesih. Sam nt vedel, ali naj se jezi ali smeje preprosti domišljiji. Dovolj jasno mu ie namignil, čeprav ni izrekel besede. In Jera tudi ve; morda se bo pa le zgovorila* ako jo najde pri dobri volji. Spotoma je stopil v prodajalno, odkoder jo je mahnil z malim zavitkom proti Klopovi koči. Zunaj za vasjo je srečal Gornika, ki je šel na njivo. Naglo in prisiljeno sta spregovorila nekaj besed, obema se je mudilo ... 111. Na zapadni strani Podgorja se je raztezalo Stoparjevo polje. Pravkar so poželi ječmen, treba je bilo porvati strnišče, pod katerim je bilo vsejano korenje. Njiva je ležala ob poti, držeči na Gornikovo zemljišče. Med potjo in njivo je rasla gosta jelševina. Stoparica se je stisnila v senco in začela pleti. Doma se je nekoliko zapoznila: čakala je Ivana, ki se je bil nekam izmuznil, kar doslej ni bila njegova navada. Francka je ostala na travniku in sušila seno. Začula je trde korake, na kar se ie razgibalo grmovje. Pred njo se je pojavil Gornik in sedel na mejo. «Ej. Liza, vroče je, vroče«, je spregovoril ter si obrisal s predpasnikom zflojno čelo. «Zato sem se pa spravila v senco«, mu je odvrnila premišljevaje, kaj je nadutega soseda privedlo v njeno bližino. Ves čas po moževi smrti se ni prikazal. Drugi sosedje so prišli ter jo milovali, on pa ji ni privoščil tolažilne besede. «No, kako je. Liza?« Sosedu se je pokazala na obrazu neprijetna zadrega, nerodno je izbiral besede ter jih obračal na jeziku. «Dolgčas je, saj veš!» je vzdihnila in v očeh ji je zamišljala solza. «Tudi tebi je umrla žena ...» «Polju se pa ne pozna, da nima gospodarja«, je prezrl njeno opazko. «Bolje je obdelano. Lepo žito imate!« «Da bi le ne bilo toče ali viharja. Tudi lani je lepo kazalo, pa je bilo vse pokončano.« Gornik ni bil zadovoljen s takim pogovorom. Nekam bi se bil rad obrnil, a ni se mogel odločiti. «Delavcev ti manjka«, je prišel do izhodi. «Razumnega, krepkega delavca in gospodarja.« «Ivan bo ostal doma«, mu ie odvrnila. «Hm. Ali ni škoda? Šole ima, lahko bi se povzpel do gospoda.* «Pravi, da ga veseli kmetija in jaz sem zadovoljna. Ako bi nadaljeval učenje, bi morala najeti hlapca. Tako pa shajamo, fant je vsako leto močnejši.« «Kaj hlapca, gospodarja, gospodarja! Ivan naj se izšola, Francko bo pa treba kmalu omožiti.« Stoparica je zardela ter si potegnila ruto na čelo. Spoznala je, kam merijo njegove besede; za nobeno ceno ni mogla govoriti o zadevi, o kateri še ni razmišljala po moževi smrti. —■ «Tako je, Liza, tako — gospodarja, gospodarja!« je hlastnil, meneč, da se vdova že pripravlja na odločitev. «Kdo me pa mara — staro babo?« se je prisiljeno pošalila. «Nekdo, ki je blizu in potrebuje gospodinjo ...» «Saj imaš hčerko«, mu ie razkrila skrivnostno namigavan.ie. «Ako jo ljubiš, je ne boš vrgel mačehi v naročje.« «Minka zori za možitev. Njej in Francki bomo izbrali ženina, midva bova pa vnovič začela...» «B!až!» ga je pikro pogledala. « Grob ob zvoniku je še nov — Toneta vidim pred seboj kakor tisto jutru na kozolcu ... Čujeio se različne govorice...» «Zraven ni bil nihče, ničesar ne moremo vedeti. Ali imate koga na sumu? Dokazov nimate, kajneda?« «Nekdo ve ...» se ji je izvilo iz prsi. «Kdo?» se je skrivoma prestrašil. ' «On, ki je vseveden ...» LJUTOMERSKA OKOLICA. Letošnji sejem na kvaterni torek v Ljutomeru je bil zelo slabo obiskan. Vzroki: velik sneg, slabe gazi ter zima. Najhujše pa je, da so žepi našega kmeta, vini-čarja in delavca prazni. Zaradi tega tudi kisli obrazi trgovcev in gostilničarjev. Upati je, da se do prihodnjega sejma (cvetni torek) razmere vsaj nekoliko zboljšajo. MALA NEDELJA. «Brž ko se ozeleniš, mladim fantom žalost striš», tako poje narodna pesem, ki pa za letos ne velja. Letošnji rekruti bodo morali pesem spremeniti ter še v visokem snegu odriniti k vojakom. Zaradi dolgotrajne zime je vse delo zaostalo. Nikjer nobenega zaslužka. Kmetski pridelki se s težavo in pod ceno lahko prodajajo. Vinogradnik niti pod ceno ne more prodati svojih pridelkov. Tukaj v bližini avstrijske meje bi bilo lahko prodajati vino v Avstrijo, br. starosta dr. Svetina zaključil lepo uspeli občni zbor. — Dne 2. t. m. se je vršil pri bratu Hermanu Kinclu družabni večer v proslavo 20-letnega obstoja našega Sokola. Br. starosta je opisal delovanje društva v teh 20 letih; posebno se je pri tem spominjal zaslužnih bratov, kakor br. Franca Oseta, ki je prvi podal inicijativo za ustanovitev Sokola, br. Josipa Čulka, ki je bil prvi in dolgoletni starosta, br. Alojza Reclja, ki je bil blagajnik, in mnogo drugih zaslužnih članov. — Dne 9. t. m. smo imeli pri br. Liški sokolsko maškerado ob obilni udeležbi. Društveni orkester pod vodstvom br. Muršca je igral lepe komade, katerih melodije so lepo odmevale po krasno dekoriranih prostorih. Lepo sliko je nudil nastop mask, na čelu katerih je svi-rala koračnico «plehmuzika», ki je potem dala dovolj duška plesa željnim maskam. Vršilo se je ako bi to omogočale sedanje carine. Doseči bi P°tem tekmovanje mask. Nekako po polnoči nas bilo treba prost izvoz vina. S tem bi bilo na mah ie presenetil «Kozak» z lepo kučmo m svetlimi ubito prekomerno uživanje alkohola ter izbolj- W< ki * Pnhitel iz daljne Rusije m ostavil svoje tovariše v Celjskem domu. S svojim junaškim nastopom je vzbudil na naši maškeradi splošno zanimanje; ko bi bil pri tekmovanju navzoč, bi bil gotovo odnesel prvenstvo. Odne- šano zelo težavno stanje naših vinogradnikov. MALA NEDELJA. Naše Godbeno društvo je v zadnjem času precej napredovalo in pridobilo novih članov Sploh se je napravilo v društvu , zatQ Celju na soko!ski ma§keradi precej reda. Sedaj je preglednik instrumentov j ^^ $ svojjmi tovarj§L Prj amerigki ženitvi ugotovil, da se instrumenti kvarijo, zato se mo- §d marsikdo na švoj ra5un. rajo vsi predložiti v pregled. Nase društvo se zabava jn ^ tni deli na tri dele: pihala, Jconcertni orkester m J tamburaški zbor, ter šteje blizu 40 članov. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Dne 6. ja- uspeli prireditve je zadovoljiv. SV. MARTIN PRI VURBERGU. Načelnik nuarja je imel tukajšnji Sokol svoj redni letni Trgovskega gremija za mariborsko okolico gosp. občni zbor. Starosta br. dr. Svetina je v lepih Janko Kostajnšek je 24. t. m. obhajal desetlet-besedah opisal delovanje društva v preteklem nico svojega prihoda kot trgovec v mariborski letu, nadalje prečital poslanico starešinstva JSS ter pozdravil župnega delegata br. Sirca. Spominjal se je tudi bratov in sester, ki so nas med letom zapustili,. nadalje tudi umrlega brata okraj. Nastanil se je pri Sv. Martinu pri Vur-bergu. S tem dnem je ta nekdaj popolnoma mrtev in nepoznan kraj mnogo pridobil. Mož je takoj začel nesebično delovati v korist javnosti. Slavka Jelenca.' Sledila so nato lepa poročila Porušil je staro brodarsko zadrugo in ustanovil novo. Pod njegovim vodstvom je nova zadruga postavila še danes obstoječi brod čez Dravo v Gornjem Dupleku. Z žilavo neumornostjo se trudi in deluje že več let za zgradbo mostu na tem kraju. Končno je vendarle dosegel, d i se bo ta prepotreben most stavil že v početku letošnje pomladi. Ustanovil je gasilno društvo, kateio je popolnoma opremil v najkrajšem času brez dolgov. G. Kostajnšek se udejstvuje že več let kot občinski odbornik in odbornik Posojilnice. Posebno se je pa odlikoval kot načelnik Trgovskega raznih fukcijonarjev, iz katerih se je razvidelo, da je društvo marljivo izpolnilo svoje dolžnosti. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: sta-rosa br. dr. Franjo Svetina, podstarosta br. Fra-njo Mastnak, tajnica s. Marija Zdolškova, blagajnik br. Josip Drofenik, prosvetar br. Janko Liška jun., načelnica s. Marica Grudnova, načelnik br. Joško Rongador in še pet odbornikov. V nadi, da bo novoizvoljeni odbor tudi marljivo in točno izvrševal svoje dolžnosti, posebno letos, ko obhaja naše društvo svoj 201etni obstoj, je gremija za mariborsko okolico, kateremu na-čeluje že več let, ter je imel v zadnjih letih velike boje za pridobitev pravic članov gremija. Člani gremija želimo našemu vrlemu predsedniku obilo sreče in uspehov v njegovem narodnem in zadružnem delovanju. Še na mnogo desetletij!— Član gremija. SPUHLJE PRI PTUJU. Prostovoljno gasilno društvo je zadnji čas pobiralo prostovoljne prispevke za nabavljeno novo motorno brizgalno pri sosednjih občinah in se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem darovalcem, ki so se požrtvovalno izkazali za to prekoristno napravo. Priporočamo se še v naprej drugim občinam, da nam ob priliki pobiranja pomagajo z darovi, katere bomo ob priliki nesreče stotero povrnili. Odbor. GAJŠOVCI. (Smrtna kosa). Dne 7. januarja je Ana Lipšova rojena Markonjeva porodila otroka ženskega spola, ki je že med porodom umrl. Žena se je na neznan način pri porodu zastrupila, zato je trpela grozne muke in je imela mrzlico skoro do 41 stopinj. Dne 29. januarja pa je.jnlada žena v starosti 25 let, poročena komaj 16 mesecev, s svetimi zakramenti previ-dena za večno, zatisnila oči. Pogreb pokojnice se je vršil L t. m. iz Gajšovcev k Mali Nedelji, kjer so jo položili k večnemu počitku v obitelj-sko grobnico. Na zadnji poti so jo spremili domači gasilci v krojih, v imenu katerih se je zahvalil vsem navzočim in vzel slovo od pokojnice častni načelnik gasilnega društva v Radoslavcih. Ohranimo jo v trajnem spominu! — Tukajšnje gasilno društvo je 3. t. m. imelo v gostilni Ko-vačič v Lagorovcih plesni venček, ki pa je zaradi zelo hude zime bil slabo obiskan. Za boljši obisk se priporočamo v poletni dobi, ko nameravamo prirediti tudi večjo tombolo. VELIKI DOLENCI. Prosim vas, g. urednik, za mal prostor v časopisu «Domovini», da vam povemo, kako smo proslavili pustno nedeljo v Veliki Dolenci. Kakor je že stara navada, smo tudi mi vlačili bor, ker se ni nihče poročil v naši občini. Bor smo vlekli do gostilne g. Zigmunda Zingerja, iam smo ga prodali na licitaciji. Dobili smo ga od g. J. Benka v Murski Soboti; poprosili pa smo zanj tudi tukajšnjega posestnika g. Franca Lanjščka, ki je imel samo enega, lepega in nam ga je dal zastonj. Obema lepa hvala. Ta dan je imelo tudi gasilno društvo plesno veselico v zgo- Stoparica ni videla njegovega obraza. Neprestano si je otirala solze, ki so ji zameglile vse, kar se je godilo v njeni bližini. «Toneta je škoda... Smrt pa ne vpraša in ne izbira.» «Nikoli ga ne bom pozabila.« «Ako boš vedno le vzdihovala, boš zaostala. Moder gospodar gleda na napredek in premaga vse ovire. Najini posestvi bi se dali spojiti...» «Pa je še daleč do tega dneva...» «Kdaj?» jo je vprašal, kakor da ni razumel. «Najbrž nikoli.» Gornik je odšel poparjen, a ne brez upanja v bodočnost. Poskusil je, misel ji je vrgel v srce, ki se bo morda še razvila. Zdaj se bo lotil tudi Ivana. Pristudil mu bo kmetijstvo ter ga ogrel za učenje. Tudi Francki se bo moral prikupiti. Taki in enaki načrti pa niso bili tako lahko izvedljivi. Francka se mu je nekam plaho izogibala ; kadar ga je videla, ji je nekaj reklo, naj se mu umakne. Z Ivanom sta se pogosto-ma srečala, a sta se nagloma razšla; taka zadeva pa zahteva več časa kakor navaden pogovor. S fantom se mu je zdelo težje občevati, ker pretehta in preudari vsako besedo. Samo mater je sem in tja še ustavil, a mu je vselej pokazala, da se ne mara spuščati v pogovor. Odkar so ju sosedje videli na njivi, so pazili na oba in če sta le spregovorila kako besedico, so nastale nove govorice. IV. Na gričku, nekaj minut od Podgorja, je razpadala lesena koča, last Klopove Jere. Kupila jo je s prihranki od zaslužka iz mladosti — njivico in vrtiček za priboljšek na stara leta. Revica pa se je kmalu zadolžila. Gornik ji je posodil na njivo, dokler ni posojilo presegalo njeno vrednost. Nekega dne ji je rekel: «Jera, denar ali njivo!» Ker mu ni mogla ugoditi, si jo je prisvojil in spravil pridelke. Tega mu starka ni mogla pozabiti. Tisti dan, ko jo je posetil Ivan, je zopet vihtela palico in pretila. Sedela je na trati pred kočo. kjer je sušila cvetje, zelišča in razne korenine. S tem se je bavila poleti, pozimi je beračila. Ljudem se je smilila ter so ji radi pomagali. Ivana je nezaupno premotrila od nog do glave. Z mladino ni rada občevala, ker ji ie nagajala ter se iz nje norčevala. Sele, ko ji je podaril zavitek, se mu je hvaležno nasmehnila in začela prijateljsko kramljati. «Bal sem se. da me boste s palico«, je omenil po kratkem uvodu. «Ali niste nekomu pretili?« «Tistemu tam doli...» je ponovno dvignila gorjačo. «Onemu krivičniku in oderuhu.« «Komu? jo nalašč ni hotel razumeti. «Njemu, ki mi je ugrabil njivo, kupljeno s pristradanim denarjem. Gorniku s Podgorja.« «Ali vam je hudo za njivo?« «Tako, kakor bi mi bil iztrgal dušo iz telesa.« Razlagala mu je na dolgo in široko, koliko je trpela v mladosti, kako je stradala in varčevala. Vse svoje križe in težave pa je pozabila, ko si je kupila hišico z zemljiščem. Zdaj pa se ji zopet obnavljajo nekdanje nadloge. * «Gornik je skopuh«, se ji je Ivan hotel prikupiti. «Pa še kaj drugega zraven!« je sumljivo dodala. «Skoda mu je hčere, ki se je vrgla po materi ter mu ni prav nič podobna.« «A!i se ne razumeta z očetom?« «Minka potrpi, le komur zaupa, mu skrivoma potoži. Kolikokrat Dride k meni ter mi kaj prinese. Tole vzemite — pravi — zaradi 'krivice — in zajoka.« «Vsak ima svoje nadloge. Nam je kruta smrt umorila očeta ...» Vidno je vzdrhtela starka ob zadnji besedi. Oprezno se je ozrla okrog sebe in ko se je prepričala, da jg nihče ne opazuje, je dejala: «Ivan, povej mi, ali se vam oče ne prikazuje?« Mladenič je moral biti previden. Ako pritrdi, tedaj bo ženšče razglasilo po treh župnijah, da pri Stoparju straši, če pa zanika, ji bo skvaril dobro voljo. Na vsak način ji mora nekoliko namigniti — tako da bo lahko pozneje popravil ali pa preklical. «Dolgčas nam je — včasih še prav posebno«, je premišljeno odgovoril. «Ali kaj vidite?« je stopila prav blizu njega. « Oh, saj pravim: taka nepričakovana smrt! Bog nas obvaruj!« «Še sanje bi bile strašne, kaj šele resnica.« (Dalje prih.) raj imenovani gostilni. Veselice se je udeležilo mnogo ljudi. Kmetijski pouk ČAS MOLŽE IN KRMLJENJA. Najvažnejše poglavje v živinoreji je poglavje o krmljenju. Po krmljenju se najbolj obrača užitek, ki ga imamo od posameznih živali. Pri tem pa ni zadosti, da dobiva žival potrebno klajo v zadostni kakovosti in količini, ampak je treba, da jo dobiva tudi redno o pravem času. Red v krmljenju je tudi pri živini živa potreba. Žival se na to navadi in, če ne dobi klaje o pravem času, se sama oglasi s svojo zahtevo. Važno je pri krmljenju, da ga spravimo v sklad z molžo. Pri nas pokladamo krmo radi med molžo, meneč, da se dajo krave raje pomolzti. To pa ne odgovarja istini. Z vsakim krmljenjem med molžo se živali moti, kar ne vpliva ugodno na molžo. Po vseh naprednih deželah je molža med krmljenjem odpravljena, oziroma krmljenje med molžo. Krave molzejo po teh krajih ali pred krmljenjem ali pa po krmljenju, tako da vlada med molžo popolen mir v hlevu. Pri taki molži se živali najbolj vdajo in prepuste molznici ali molzaču, tudi jim molža prouzročuje prijeten občutek. Če pokladamo krmo po trikrat na dan, kakor je pri nas običajno, potem je najbolje, da molzemo zjutraj in opoludne pred krmljenjem, zvečer pa po krmljenju. Za molžo kakor za krmljenje je važno, da je čas za to delo kolikor mogoče enakomerno razdeljen. Pri trikratnem pokladanju naj traja vse krmljenje po 2 uri in naj se vrši po leti od 5. do 7., opoldne od 11. do 1. popoldne in popoldne od 5. do 7. ure. Pozimi se lahko zjutraj za eno uro zakasnimo in pokladamo od 6. d 8. ure. Molža naj se opravi zjutraj in opoldne pred krmljenjem, torej ob %5. do 5. zjutraj in od %11. do 11. opoldne, popoldne pa po krmljenju, od 7. do V28. Na ta način je čas še najbolj enakomerno razdeljen in živali imajo tudi potreben čas za odpočitek, za ležanje in mirno prežvekovanje. Pri dvakratnem krmljenju, kakor je v navadi po čisto živinorejskih in pašnih krajih, je pa tudi dvakratna molža v navadi. Krmljenje traja po teh krajih po 3. ure, in sicer od 6. do 9. ure dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Tudi tukaj se vrši jutranja molža pred krmljenjem, popoldanska pa po krmljenju, nikdar pa med krmljenjem. Molža med krmljenjem tudi ni tako. čista, ker se mleko rado nasmeti s prahom od krme. TRAVNA SEMENA. Na ravnikih raste cela truma trav, ki se med seboj razlikujejo po vnanji rasti, po obliki, po trpežnosti, po tem, kako se pri tleh obrastejo, kako razmnožujejo, kake vrednosti so za krmo itd. Vsak kmetovalec bi jih moral poznati, da bi se poučil o vrednosti ene in druge travniške ruše kakor tudi o vrednosti pridelka iz različnih travnikov. To znanje je važno tudi pri odbiranju travnega semena, kadar hočemo opešane travnike podsejati in pomladiti, ali pa kadar hočemo nov travnik napraviti in v ta namen njivo obsejati s potrebnim semenom. V takih primerih ni zadosti, da vzamemo samo par vrst travnega semena, ampak je treba, da sejemo vse najvažnejše trave,« ki rastejo po naših travnikih in ki se dobe v trgovini. Če sejemo samo par trav, se ni čuditi, da se ruša ne zgosti in da nam po par letih zopet odpove. Pri napravi novega travnika je sejati pred vsem trave, ki so trpežne ali stalne. Ker se te razvijejo bolj počasi in nam dorastejo šele drugo ali celo tretje leto, je treba, da sejemo vmes tudi trave, ki nam dajejo že prvo leto in drugo leto polne košnje, da se na ta način zagotovi že v prvih letih potreben pridelek. Ta mešanica raznih trav bodi tako sestavljena, da so vmes nizke, srednje visoke in visoke trave, kajti le na ta način dobimo rušo, ki bo gosta in visoka in ki bo dala bogate košnje. Samo po sebi je umevno, da se je pri odbiri ozirati tudi pred vsem na trave, ki rastejo po enakih legah v naših krajih in ki dajejo bogate košnje. Vmes med travno seme je primešati tudi nekoliko deteljnega semena, ker daje deteljica zlasti v prvih letih bolj bogato tečno klajo in ker vpliva sploh ugodno na rast trave. Za 1 ha travnika potrebujemo poprečno 50 kg travnega in deteljnega semena. Deteljnega semena vzamemo eno petino ali kaj malega manj. Na 40 kg travnega semena odpade 10 kg deteljnega semena. Pripomniti je treba, da je taka setev seveda gosta, navadno za polovico gostejša, kar je treba, če hočemo doseči ugoden uspeh. Vsa potrebna semena se dobe pri kmetijski družbi v Ljubljani, ki sestavlja tudi potrebne mešanice za različne lege in zemljo, če se ji sporoče potrebni podatki o velikosti zemljišča. Tedenski tržni pregled ŽITO. Položaj na žitnih tržiščih je precej mučen. Na ljubljanski blagovni borzi so 27. t. m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo, 100 kg): pšenico, baško, po 305 do 307.50 Din, moko «0» po 420 do 425 Din, turščico, baško, po 310 do 312.50 Din, ječmen, ozimni, baški, po 330 do 332.50 Din, oves, baški, po 290 do 292.50 Din. ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. 9 Din, It. 8 Din, III. 7 Din, krave debele 5 do 6 Din, krave klobasarice 3 do 4 Din, teleta 11 do 12 dinarjev. Cene so se malo okrepile. Sejmi 1. marca: Krka, Nova vas (Bloke), Plan" jersko), Cirkovce, Konjice, Macinec. 2. marca: Pišece. 3. marca: Preska pri Medvodah. 4. marca: Unec (živina in blago), Vransko. Oor nja Ponikva, Koprivnica, Oplotnica, Petrovče. 7.marca: Zalog. 8. marca: Velika Loka, Pilštanj. 9. marca: Brezovica, Kotoriba. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni < valutah: 1 dolar za 56.40 do 56.60 Din; v devizah: dne 27. t. m.: 100 avstrijskih šilingov za 799.05 do 802.05 Din; 100 nemških mark za 1351 do 1354 Din; 100 madžarskih pengov za 992.13 do 995.13 Din; 100 italijanskih lir za 297.26 do 299.26 Din; Jos. Kostanjevec: Iz nekdanjih dni (Dalje) «Res je», ga prekine Mavric. «Toda rad bi videl, da bi Ivan dovršil prej vse svoje študije. Že vsaj zaradi časti in ponosa. In še nekaj me skrbi. Zakaj je tako ob nepravem času obesil šolo na klin? Doleteti ga je moralo nekaj izrednega, da je tako nepričakovano izpregel, ko je bil vendar do sedaj v vsakem oziru vzoren in vesten. Vso noč sem o tem razmišljal, vendar nisem prišel do nobenega pravega zaključka. Vse na njem pa priča o notranji razdvojenosti. Poizkusi danes, da izvlečeš kaj iz njega, proti Tebi bo morda dostopnejši. Samo, da bi ne bilo kaj nepoštenega!« V tem so se začule stopinje v kuhinji. Takoj nato je vstopil Ivan. Tudi on ni mogel spati in je komaj čakal, da se je zdanilo. Pozdravil je očeta in Repiča ter prisede!. V lice' je bil prepadel, in še trudnejši je bil izraz njegovega obraza nego včeraj. Molče je srebal kavo, kruha se ni dotaknil. Kmalu nato se je odpeljal Mavrič, vprav ko je lezlo solnce izza Nanosa. Prvi žarki so se začeli tkati med vejami obcestnega drevja in cvetočega grmovja, slavci so se kosali za prvenstvo v petju, vse je vriskalo in prepevalo ter se veselilo mladega življenja. Konja sta plavala kakor lastovke v zraku, vsa vitka in izpočita, voz je švignil mimo njiv in travnikov, bela cesta je bežala, vsa svetla in ožar-jena, v nasprotni smeri za vozom ter iz- [ginjala za kratkimi ovinki. Na vozu pa je sedel človek, ves betežen in zamišljen, in ni videl danes lepote, ki ga je objemala in se ; mu vsiljevala od vseh strani... Delavcev je bilo pri Mavriču vedno dovolj. Kdor je hotel delati, je dobil delo ob vsakem letnem času. In kdor se je enkrat vdinjal, je navadno ostal tudi stalno. Zato so se srečavali tamkaj dan za dnem samo stari znani obrazi, ljudje, ki so vedeli, kje, kdaj in kako jim je prijeti za to ali ono delo. Ni jim bilo treba mnogo ukazovati. Le tako zavoljo lepšega in da se ne pozabi, jim je dajal gospodar vsako jutro navodila za ves dan. Med seboj si seveda niso bili ved"o prijatelji. Tudi med njimi je včasih zagospodarila hinavščina in zavist in še druge takšne lepe čednosti. Pod kožo so bili krvavi tudi oni. In marsikdaj je moral Mavrič poseči med njihove prepire. Zlasti oni, ki so bili najdlje pri hiši, so se čutili nekam vzvišeni nad mlajšimi in skoro njih nadzorniki. Toda to je bilo samo v gospodarjevo korist, ker je hotel vsled tega drug drugega prekositi. Tudi danes je šlo delo povsod naglo izpod rok, na polju, v vinogradih, v hiši in hievih. Hitro so minevale dopoldanske ure in preden si je mogel Repič vse ogledati, je že zvonilo poldne. Ivan je hodil z njim po vseh potih. Solnce je silno pripekalo, znoj jima je curljal po obrazih in usta so se jima sušila. Delavci pa so delali dalje in se niso dosti menili za vročino, njih rjave roke, njih prepečeni obrazi in hrbti se niso več brigali za takšne malenkosti. Samo pijača je morala biti, takšna ali drugačna, da se niso. posušila grla ... Opoldne sta sedela Repič in Ivan sama pri kosilu. Nobeden ni mogel jesti s pravo slastjo, jed se je upirala in ostajala. Skoro molče sta si sedela nasproti, dokler ni Meta pospravila posode in jima prinesla običajne črne kave. Repič je prižgal smotko, Ivan je segel po cigaretah. Proti stropu sb se vili sivi kolobar-čki, se širili in tanjšali ter izginjali pri napol prislonjenih oknih. Okoli starinskega lestenca nad mizo so plesale kakor prah drobne mu-šice, po miznem prtu so že lazile prve letošnje muhe, prihajajoče iz živinskih staj. «Že zopet je vse polno te golazni«, se je razjezil Repič. «In ti sili v lase in oči in vedno tja, kamor najmanj pričakuješ.« «Rajši vidim ne vem kaj kakor muho«, pripomni Ivan. «Kaj bo šele, kadar bo začelo sadje«, vzdihne Repič. Oba sta čutila, da tak pogovor ni poseben, toda tako brez vsega se ni dalo malce posedeti in nekaj je bilo treba govoriti, da se prežene notranji nemir, ki se ie obema izražal na obrazih in v vsaki kretnji. Oba sta mislila eno in isto, toda bala sta se teh lastnih skelečih misli. «Je že tako. da ni nikjer prav«, se je oglasil čez nekoliko časa Repič. «Kako bi lahko bilo tukaj lepo! Vse je v najlepšem soglasju in redu, povsod blagostanje, pa ti pride naenkrat odnekod nekaj, česar nisi pričakoval in te buši po glavi kakor napeta veja, ki jo je neprevidno vpognil in izpustil tvoj prijatelj, hodeč pred teboj skozi gozdno goščo.* 1 dolar za 56.75 do 56.95 Din; 100 francoskih frankov za 221.58 do 223.58 Din; 100 češkoslovaških kron za 168.53 do 169.33 Din. Kratke vesti == Načrt novega vinskega zakona. V ministrstvu za kmetijstvo je izgotovljen zakonski predlog o vinu. Že svoječasno je bil uveljavljen zakon o obnovi in pospeševanju vinogradništva. S tem zakonom so bila rešena vsaj deloma vinogradniška vprašanja ter je preostala še rešitev vprašanja regulacije produkcije in prodaje vin. Ta vprašanja rešuje novi vinski zakon. Zakonski načrt je izdelan na podlagi stičnih zakonov v drugih državah, predvsem po francoskem in italijanskem zakonu ter po vinskem zakonu iz leta 1908. za Hrvatsko in Slavonijo. V zakonskem predlogu so določeni tudi ukrepi proti ponare-jalcem vin in proti kvarjenju vina, za kar predvideva zakon zelo ostre kazni. Zakoriski načrt ima 31 členov ter bo poslan gospodarskim zbornicam in strokovnim organizacijam v izjavo, nakar bo sestavljeno končno besedilo. — Vinski sejem pri Treh farah preložen. Vinski sejem, ki bi sc moral vršiti 27. t. m. pri, Treh farah pri Metliki, se za nedoločen čas odloži zaradi slabih prometnih razmer in hudega mraza. Obenem se tudi sporoča vsem članom, da se bo vršil občni zbor Vinarskega društva 10. marca v Metliki v Obrtnem domu. — Samostojni odsek za perutninarstvo in kunčerejo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani se je obnovil na seji glavnega odbora Kmetijske družbe 21. t. m. Ta odsek je deloval do vojne, ki je ustavila tudi njegovo delovanje. Sedaj po vojni se je pa pokazala zopet potreba za smotreno pospeševanje perutninarstva kakor sploh male živinoreje, zlasti pa kuncev." Občni zbor odseka se bo vršil v nedeljo 3. marca ob desetih dopoldne v družbenih prostorih na Turjaškem trgu štev. 3/1 z naslednjim sporedom: poročilo o obnovitvi perutninarskega in kunče-rejskega odseka, prečitanje pravilnika, volitev odbora, določitev letnega prispevka, prireditev razstave perutnine in kuncev, slučajnosti. Vabimo vse rejce in prijatelje perutnine in kuncev, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora in pokažejo s tem, da jim je v resnici za vzajemno in smotreno pospeševanje teh dveh važnih panog našega kmetijstva. Pred zborovanjem se bodo sprejemali novi člani. Vabimo zlasti tudi naše gospodinje, da se udeleže zborovanja in da pristopijo v ta odsek. — IX. Ljubljanski mednarodni vzorčni vele-sejern bo letos od 30. maja do 9. junija. Za našo industrijo, obrt in trgovino je postal velesejem že neobhodno potreben. Razstavljalčevo tvrdko in njegove predmete vidi za časa velesejma dnevno na tisoče obiskovalcev, katerim vsem ostane v spominu. To je gotovo eden najcenejših načinov propagande. Obiskovalci velesejma pa ne hodijo blago samo ogledovat, ampak se tudi kupčije najživahneje razvijajo. Opozarjamo naše podjetnike, da se uradu velesejma čimprej prijavijo k udeležbi in si tako zasigurajo ugoden razstavni prostor. * Smrt dobrotnice. Prošli eden je umrla v Laškem bivša hišna posestnica g. Irma Med-veškova rojena Justinova. V oporoki se je spomnila raznih korporacij in revežev ter volila: Sokolu in gasilnemu društvu po 1000 Din, občinskim revežem 3000 Din, invalidom v Koroški Beli 3000 dinarjev, za glavne dediče pa je imenovala župne reveže v Koroški Beli. Blagi pokojnici hvaležen spomin! * Vesti iz slovenske Koroške. Trije roparji so nedavno udrli v župnišče v Slov. Šmihelu ter grozili bolnemu župniku s smrtjo. Odnesli so 250 šilingov gotovine in dve zlati uri. — Do-brlovaškemu župnemu upravitelju je ob zadnjem mrazu zmrznilo pri maši vino v kelihu. — Posestnika Šunka v- guštanjski okolici so raztrgali volkovi, ko je šel gledat v ovčjo stajo. — V Glo-basnici je zmrznil revež Lojze Kripar. Na cesti so ga našli ob mrazu 30 stopinj v slabi obleki in brez jopiča. * Prometne ovire zaradi sneženih plazov. Od zagorske postaje do postaje Sava je železniška proga zaradi hribovja precej nevarna. Sneženi plaz, ki se je vsul blizu Zagorja v nedeljo, je bil sicer kmalu odstranjen s tira, v ponedeljek pa je bilo na večih krajih proge novo plazovje, ki je bilo tudi s trudom odstranjeno. Železniško osebje vrši vneto svojo težavno službo. Zlasti progovni obhodniki so vedno na nogah, da takoj obvestijo postajo o vseh nastalih zaprekah. Na zagorski postaji se ustavljajo vsi vlaki, ker uporabljajo do postaje Sava zaradi varnosti samo en tir. To pride prav marsikateremu potniku, ki se kar z brzovlakom odpelje proti Ljubljani. Plazovi so nevarni tudi na glavni cesti. Tako je v ponedeljek v bližini Razpotja plaz sredi ceste zasul mlekarico, ki je težko obložena šla v Zagorje. Klicala je na pomoč, da so jo odkopali iz snega. * Vprašanje Sokolskega doma v Murski Soboti. Sokol v Murski Soboti ima lepo sta^bišče, ki bi se naj po zaključkih zadnjega občnega zbora Sokolskega društva postopno zazidalo. Z delom bi se imelo pričeti že letos. Starosta Sokola notar Koder je bil posebno delaven in njegovi agilnosti se bo moral zahvaliti soboški Sokol, ako dobi že letos svojo lastno streho. V zadnjih dneh pa so se pojavili med članstvom pomisleki glede do-bičkanosnosti zgradbe in bi bilo le obžalovati, ako ne pride do gradbe. * Jubilej zaslužnega moža. V Limbušu pri Mariboru je v krogu svoje rodbine in ožjih znancev slavil 601etnico svojega rojstva in SOletnico poroke posestnik in gostilničar g. Julij Robič. Slavljenec je bil dolga leta župan občine Limbuš in se je posebno med vojno izkazal dobrega zaščitnika svojih občanov. Vzgojil je svoje otroke prav lepo v narodnem duhu. Bog ga živi še mnogo let! * Naši Slovaki dobe svojega škola. Slovaki evangeljske vere, ki žive v naši državi bodo dobili v kratkem svojega škofa. Prv slovaški škof bo Adam Vereš, dosedanji šl-cfnski idministra-tor, ki ima stalni sedež v Iloku. Novi škof bo ob velikonočnih praznikih na svečan način ustoličen v evangeljski cerkvi v Stari Pazcvi. * Selška dostava pri pošti Brežice. Selški pismonoša pri pošti Brežice ie za^e1 dostavljati v Zakotu, in sicer dnevno razen ob nedeljah. Pomožna pošta v tem kraju pa je bila zatvorjena. * Naši rojaki v Ameriki. Huda nesreča je zadela rodbino Bombino v Clevelandu. Ko je ležala Bombinova žena v bolnici, je v tovarni, kjer je bil zaposlen, eksplozija ubila ni>-nega moža Matijo Bombina. Pokojnik je bil rodon iz Skocijana in star 39 let. V Ameriki je biva' 15 let. — V januarju je umrl v Clevelandu Ignacij Cukajne. Pokojnik je bil star 36 let in doma iz Dolnje «Hm, ni prenerodna ta primera.» «Primera ni prenerodna, a nerodno je, če te zadene». se nasmehne Repič. «Koga še ni zadelo?« meni počasi, skoro tiho Ivan. Zopet sta umolknila. «Mavrič sedaj že ve, pri čem da je«, si misli Repič. «Kako se je pa tebi kaj godilo zadnje čase. Ivan? vpraša glasno. «Imenitno,» se nasmehne Ivan pikro, «!e poglejte, kakšen korenjak sem naenkrat. Gore bi prestavljal in cigarete bi pušil.» «Nič drugega?« «Še marsikaj drugega ... večjega ... sil-nejšega...» Repič ga je opazoval in lahko mu je bilo pri srcu. Bil je Ivanov krstni boter, ki je poznal natančno vse njegovo dosedanje življenje. Nič ni bilo posebnega v njem, vršilo se je mirno in brez težkih dogodkov, bilo je v vsakem oziru korektno, bilo je življenje mladega, za vse lepo in dobro vnetega človeka brez velikih zahtev, življenje zdravega, normalnega človeka. In sedaj? Kaj se je zgodilo? Odkod ta izprememba? Iz današnjega razgovora se sicer ni še dalo do sedaj nič posneti, bila je morda sama šala in nagajivost ali vendar —? Hudo mu je bilo. dvomi so mu začeli vstajati v duši. hlastal je po resnici. Repič je bil izobražen mož, kolikor mu ni dala šola, mu je dala lastna pridnost in prirojena inteligenca. Njegova knjižnica se ie lahko merila z vsako izmed boliših in knjige niso samo ležale na policah in niso bile samo skrbno urejene no predalih, njih ljubitelj jih je tudi pogosto jemal v roke in prebil marsikatero uro med njimi. Te knjige so pa tudi čestokrat romale k inteligentom in prijate'>em po vsej okolici. Poleg tega je bil Repič tudi dober psiholog. Aii današnji slučaj mu je bil zagoneten, ni si ga mogel razjasniti Napel je vse sile, da ga reši. Toda Ivan je obrnil sedaj pogovor na druge reči, na same vsakdanjosti, na domače potrebščine in navade, na kmeti-ške in gospodarske zadeve. Kakor da ga ni zanimalo nikoli kaj drugega. Repič je moral za njim in je uvidel, da danes ne spravi ničesar iz njega. «Saj ne gori voda,» si je mislil nazadnje, «že pride čas, da se izpoveš. Počakaimo!« «Torej misliš resno, da se vživiš doma, Ivan?« je vprašal, vstajajoč od mize. «Trden je tta moj sklep«, je odgovoril Ivan. «Blažena rodna gruda, srečen, kdor jo ima.» «Velika resnica, Ivan! Naj ostane trden tvoj sklep», je dejal resno Repič. Odšla sta zopet po opravilih, toda vsak po svoji poti in vsak z drugačnimi mislimi. II. Zvečer se je vrnil Mavrič. «Nekoliko boljša je Anka, vsekakor upam, da popolnoma okreva. Mati je ostala še pri njej, dokler ne bo vse v redu«, je dejal Repiču in Ivanu, ki sta ga pričakovala. Bil je krasen večer. Na nebu je sijal mesec, da je bila vsa okolica posrebrena. Lipa na dvorišču je v lahnem vetriču oživela in nje cvetje ie zadehtelo. «Meta!» je zaklical Mavrič, «danes bomo večerjali zunaj. Prelep je večer, da bi se pred njim zapirali. Pogrni mizo pod lipo! Pa še po Batiča naj stopi kdo, da bo deležen naših dobrot.» Kmalu nato je bila miza pripravljena. Ba-tič se je v neverjetno kratkem času pojavil pred njimi in veselo pozdravljal. Posedli so vsi štirje, Batič je poskrbel s svojim večnim humorjem, da je nastalo skoro veselo razpoloženje navzlic vsem današnjim neprilikam. Polne steklenice zlatega silvanca so se svetile kakor bi gorele. Batič se ie nenadoma dvignil, prijel polno čašo in zapel po svoji navadi vedno mladega «starčka». Solze so mu stopile v oči v veliki ginjenosti. ko ie končaval: ■»Oče nebeški, glej, še ta kozarček zdej, hvalo bom Tebi pel jaz vekomej!« In zvrnil je polno čašo z nenavadno spretnostjo in s tresočimi rokami. Seveda so na to krasno našo zdravico izpili tudi drugi do dna, da se ta običaj ne pozabi. Ko se je ginjenost nekoliko polegla, je Batič zopet vstal ter končal svojo pesem z vso veliko žalostjo: «Ti boš za vsak bokal težek odgovor dal, pil bi ga vsak hudir, plačal nikjer...* Med vsemi je bil Ivan najbolj molčeč in skoro vedno zamišljen. Repič ga je opazoval in naztdnje povabil na svoj dom, rekoč: «Takole v nedeljo popoldne. Ivan. bi bilo prav, ako prideš malce k nam. Sai že dolgo nisi bil. Marsikaj te bo zanimalo. Pa tudi vi, gospod Batič, pridite!« (Dalie orih.> Stare pri Št. Jerneju. — V kraju Buhl je umrl Štefan Perko. Pokojnik je bil doma iz Dolenjega Logatca na Notranjskem. V Ame-iki je bival 37 jet. _ v Clevelandu je umrla Helena Mora-nova, rojena Peruškova, v starosti 53 let. Pokoj-nica, ki je živela v Ameriki 24 let, je bila rodom iz Velikega vrha pri Rakeku. Istotam je umrl Fran Kurent, star 34 let, rodom iz Št. Ruperta na Dolenjskem; zapušča ženo in petero otrok. Umrla je nadalje Marija Ajstrova, rojena Volanova, rodom iz Trnovega pri Krškem, ki se je izselila v Ameriko pred 25 leti. * Razbijanje ledu z dinamitom. S spremembo temperature je začel kopneti sne«* in tudi led se hitro taja. Sava pri Zagrebu narašča. V gorenjem delu se je led na Savi sam stajal. V dolenjem delu pa pokriva reko še vedno trda ledena plast, ki ogroža mostove. Zato je urad za regulacijo Save sklenil razbiti led. Te dni so razstreljevali led z dinamitom in minami. — Iz Osijeka poročajo, da bo tamošnji 15. topniški polk odšel v nekaj dneh v Dolenji Miholjac, da s topovi in minami razbije debel led na Dravi, ki na tem kraju ogroža tako zvtni dravski most. * Naši izseljenci v letu 1928. Po statističnih podatkih izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo v decembru lanskega leta iz naše države 1249 ljudi ali 176 manj kakor v decembru predlanskega leta. Tako imajo zbrane podatke o izseljencih v lanskem letu. Od 1. januarja do konca decembra se je izselilo iz naše države 21.789 izseljencev (predlanskim za 187 več). Največ izseljencev je šlo v decembru iz Hrvatske in Slavonije, in sicer 409. Iz Vojvodine se jih je izselilo 292, iz Dalmacije 252, iz Slovenije 149, iz Bosne in Hercegovine 64, iz Črpe gore 57, iz Srbije 46. Od teh je bilo 58 odstotkov poljedelcev. V Argentino jih je šlo 729, v Zedinjene države 247, v Urugvaj 90, v Kanado 74, v Brazilijo 51 itd. Vrnilo se jih je v decembru 499, od 1. januarja do konca decembra pa 5827. Predlanskim se jih je vrnilo 5758. Izselilo se jih je torej lani v primeri s predlanskim letom manj, vrnilo pa več. * Nova javna lekarna v Hrastniku. G. Josip Warto, asistent lekarne «Pn zamorcu^ v Mariboru, je vložil prošnjo za podelitev lekarniške koncesije zaradi otvoritve nove javne lekarne v Hrastniku. * Ali ste se že naročili na edini slovenski šaljivi časopis «Skovir»? «Skovir» izhaja na 16 straneh vsakih 14 dni in stane samo 10 Din četrtletno. * Obrtniški poučni tečaji v Celju. Na vzpodbudo Slovenskega obrtnega društva v Celju je priredila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani v Celju dosedaj dva strokovna poučna tečaja, tretji pa se je baš otvoril. Za bodoče se pripravlja knjigovodski tečaj, ki bo prilagoden posebnim razmeram na posamezne obrtniške stroke. Na tem tečaju se bo predavalo tudi o obrtniški kalkulaciji. Dosedanja tečaja sta uspela prav povoljno. Prvega tečaja s avtogen-skein varjenju kovin se je udeležilo veliko število mojstrov, pomočnikov in vajencev kovinske stroke, ki so pazno sledili tako praktičnemu kakor tudi teoretičnemu predavanju. Vsi udeleženci tečajev so si pridobili mnogo novega strokovnega znanja, ki jim bo le v korist. Mnogo zaslug za prireditev teh tečajev ima g. Ivan Rebek, ki je dal vzpodbudo zanje. Ob priliki prireditve teh tečajev- se je opazil velik nedostatek, ki tiči v pomanjkanju primernih prostorov. Zato je pozdravljati akcijo Slovenskega obrtnega društva v Celju, ki ima namen ustanoviti v Celju Obrtni dom, ki naj bo zatočišče za slične prireditve. * Praznovanje pusta v planinah. Pišejo nam: Na Ojstrici pri Dravogradu so priredili pri Zalesnikovi koči za pust domačo zabavo, na kateri se je rajalo ob zvokih harmonike do ranega jutra. Med ostalimi praznovale! pusta sta se nahajala na tej zabavi tudi Ivan in njegov drug Mihael. Po zabavni noči sta se Imenovana z dvema harmonikarjema vred vračala proti domu in gotovo mislila, kako bosta pregnala pustnega mačka. Ker pa. je v bližini te koče veliko skalovje s prepadi, se je obema pripetil neprijeten dogodek, ki ju je stal skoro življenje. Oba sta namreč zdrknila čez pečino v prepad. Oba harmonikarja sta prestrašena šla klicat na pomoč, češ, da sta se Ivan in Mihael najbrže ubila. Prihitel je na pomoč Jurij Paj- nik, ki je vodil rešilno akcijo, in kateremu gre največja zasluga, da sta oba ponesrečenca prišla zopet k življenju. Oba so nezavestna potom vrvi spravili iz prepada. * Huda nezgoda na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Pred nekaj dnevi se je pripetila na glavnem kolodvoru v Ljubljani huda nesreča, katere žrtev je postal 311etni premikač Anton Smrajc, doma iz Tomačevega. Smrajc je nastopil zjutraj službo na glavnem kolodvoru, kjer je bil zaposlen pri premikanju tovornih vagonov na tirih ob skladiščih. Nesrečniku pa je pri delu nenadoma spodrsnilo, vendar se je še toliko nagnil v stran, da ga vagon ni zadel, pač pa je vtaknil pod vagon levo roko. Kolo mu je šlo čez prste ter mu odtrgalo vse razen palca. Tovariši, ki so prihiteli na njegov krik, so ponesrečenca takoj dvignili ter obvestili o nesreči železnikšega zdravnika dr. Avramoviča, ki ga je za silo obvezal, nato pa odredil, da so ga prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnico. * Eksplozija parnega ogrevalnika. Te dni sta bila dva monterska pomočnika zaposlena z ogrevanjem zamrznjenih vodovodnih cevi v pritličju . Rokodelskega doma v Novem mestu in sta pu-I stila ogrevalnik za trenutek brez nadzorstva. V njem se je med tem nabralo toliko pare, da je ogrevalnik z veliko detonacijo eksplodiral in da so kosi leteli na vse strani. V bližini se nahajajoča gospa Jakčeva, mati znanega našega slikarja Božidarja Jakca, je le po naključju ušla nesreči, ki bi lahko postala usodna zanjo. * Celjska pomladna porota odpadu. Ker je bil doslej razpisan en sam porotni primer, bo letošnje pomladno zasedanje celjske porote najbrž odpadlo in bo edina razprava odstopljena mariborski poroti. * Čuden ptičji gost ujet. V bližini Pišec je ujel neki posestnikov sin veliko dropljo. Izredno lep eksemplar meri po dolgem meter, z razpetimi perutnicami pa nad dva metra. Droplja je bila zelo sestradana in pobita ter se je dala prav rada ujeti. Velika droplja spada k družini čapelj. Živi največ na severu in v srednji Nemčiji, aa Madžarskem in v Rusiji. Glava in vrat te redke ptice sta pepelnatosiva, život rdečerjav s črnimi, valovitimi linijami na hrbtu, perutnica pa črne. Perutnice so v primeri s težkim telesom majhne, zato se droplja ob vetru nerada dvigne. Zelo hitro in z lahkoto teče. * Plaz zasul pogrebce. Ko se je pred dnevi na Kupreškem polju v Bosni vračalo s pokopališča od pogreba domov pet pogrebcev, jih je pri selu Gotinovci zasul snežni plaz. Ker se niso vrnili domov, so jih šli domači iskat. Izsledili so jih, ker so videli moleti iz snega človeško nogo. Ko so odkopali sneg, so bili trije izmed pogrebce v že mrtvi, dočim sta dva še kazala znake življenja. Med potjo domov je od teh dveh še eden umrl. * V Ljubljani na ulici onemogel. Nedavno zvečer so na Marijinem trgu v Ljubljani opazili, kako omahuje kraj trga neznan starejši moški, ki se je hip nato zgrudil na tla ter obležal skoro nezavesten. Stražnik je takoj priskočil ter ga skušal dvigniti na noge. Obvestili so hitro rešilno postajo, ki je spravila 641etnega brezposelnega Janeza Žlebnika, pristojnega v Medvode, v splošno bolnico. Žlebnik je onemogel od gladu. * Nesreča pri streljanju. Vlado, 161etni sin tovarniškega delavca, je blizu svojega stanovanja na Jesenicah streljal z navadno pištolo ter po nesreči zadel osemletnega učenca Maksa Ger-deja. Dečku je obtičala krogla v levi nogi tik nad gležnjem. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da rana ni nevarna in da bo deček kmalu okreval. Slivovko, pelinovec, brinjevec, rum in hruševec si lahko napravite z našimi esencami. Steklenica za napravo 4 do 5 litrov žganja stane samo 20 Din, po pošti 32 Din. — Točno navodilo priloženo. Drogerija A. KANC sinova, Ljubljana Židovska ulica štev. 1. 265 Kupujemo bplnjevo olje. * Požar v Žetalah. Pišfejo nam: Dne 21. t. m. je nastal v Žetalah ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jurija Zajka. Zgorelo je poslopje z vso krmo, slamo in orodjem. Kako je ogenj nastal, ni znano. Morda je povzročil požar ogorek od pipe. Poslopje ni bilo zavarovano, tj * Um se mu je omračil. V mariborsko bolnico so privedli iz Št. Ilja 301etnega Jožeta Petričaj ki se mu je omračil um. * Strašen samomor s steklom in strupom. Iz Sombora poročajo o neobičajnem begu iz življenja, ki ga je izvršil gotovo v duševni zmedenosti predsednik občine Sv. Ivana Jurij Ebl. Mož je na svojem stanovanju razbil vse šipe na oknih in vse, kar mu je steklenega padlo pod roko, ter je požiral drobne koščke stekla. Ko je uvidel, da si s požiranjem stekla ne more končati življenja, je popil večjo količino veronala in morfija. Domači so slišali razbijanje šip in posode ter prihiteli v njegovo sobo "Našli -o ga krvavečega iz ust nezavestnega na tleh. Takoj so ga splavili v bolnico, kjer je nesrečnik čez ne':aj ur umrl. * Dve drzni tatvini v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Hotelirka Marija Rabičeva iz Mojstrane, ki se je nahajala te dni v Ljubljani, je posetila tudi frančiškansko cerkev, kjer je sedla v eno prvih klopi in pristopila po maši k obhajilu. Medtem, ko je šla k oltarju, je pustila na klopi svojo ročno torbico, v kateri je imela nad 900 Din gotovine. Ko se je vrnila zopet v klop, je Rabičeva prestrašena zapazila, da je torbica izginila. Istočasno je bila okradena tudi soproga višjega finančnega svetnika gospa Matilda Ran-tova, kateri je tat v enakih okoliščinah odnesel 500 Din gotovine. Obe oškodovanimi sta opazili, preden sta šli k obhajilu, v bližini samo neko usmiljenko, ki pa je pozneje izginila. Policija domneva, da je obleko usmiljenk zlorabila kaka drzna tatica. * Obsodba kaplana. Te dni se je vršila na mariborskem okrožnem sodišču druga razprava proti kaplanu Klobasi. Po tajni razpravi je bila razglašena javna obsodba, s katero se kaplan Klobasa zaradi hudodelstva oskrumbe mladoletne deklice, zaradi lahke telesne poškodbe ter zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine obsoja na tri mesece ječe. Obsojenec je tudi poravnaj škodo, ki jo je napravil pri prvi razpravi, ko je v razburjenju polomil nekaj klopi v razpravni dvorani. * Orožniki prijeli nesrečnega divjega lovca. Nedavno je Joža Zaplotnik iz Hotemož v tamoš-njih gozdovih na tatinskem lovu po nesreči ustrelil svojega tovariša Janeza Kalana. Zaplctnik je bil zaradi nesrečne smrti svojega tovariša tako presunjen, da je po končanem dejanju sklenil, da bo šel v Šenčur in se prijavil orožnikom. Toda Zaplotnik ni prišel v Šenčur. Tamkajšnja orož-niška postaja je takoj uvedla poizvedbe. V Hote-možah so na domu iskali storilca Zaplotnika, a ga niso našli. Šele nekaj dni pozneje je zvedela orožniška patrulja iz Šenčurja, da se morda na* haja na stanovanju svojega dekleta čenje gozdov. Izračunali kosmati črvi, ki so žrli človeka pri živem telesu'S0, da bodo pri teh razmerah trajale zaloge lesa kakor kralja Herodeža. Drugi ne menjajo cele! f 35 iulto. ^zemlja br£Z S^dov, kakor sta dneve obvez; da bi jih sprali, jim niti na misel ne pride. Da jih le posuše. Pa je vendar toliko; vode povsod! Obveze moraš vsak dan menjavati. Umazane skuhaj in zlikaj, preden jih spet uporabiš. Rane zmivaj s popeljnovim ali kamilč-nim čajem. Navadno so take rane vnete in cela golenica je rdeča in zatekla. Dokler ne spraviš vnetja in otekline iz noge, se rana ne bodo celile. Zato pridno devaj na noge mrzle obkladke, namočene v razredčeno ocetno kislo glino. Marsikdo pozna tisto belo vodo za obkladke. Za par dinarjev kupiš v lekarni take bele kolesce, ki jih raztopiš dva na liter vode. Obkladke pokrij s suho rjuho in jih menjavaj vsako uro, dokler se ne pričnejo rane celiti. Mnogo se jih je ozdravilo v začetku bolezni s samim ležanjem in obkladki. Sedaj, ko ni noga več zatekla in rdeča ter se pričnejo rane celiti, šele lahko preidemo k zdravljenju s tem, da pospešimo celjenje. Zato imamo celo vrsto mazil, tekočin in praškov. Ljudje v Savinjski dolini so vporabljali stoletja s pridom rumeno olje, ki so ga imenovali lipejevo mast. .Vsern, ki se za to zanimajo, bodi povedano, da danes Grčija in Angleška. Vkljub temu pa se danes še jako negospodarsko ravna z gozdovi. Človeška lakomnost se je lotila zlasti drevesnih velikanov, ki polože po par udarcih pred človeka zalogo lesa, ki jo je ustvarila narava v več tisočletjih. Drevesni velikani, ki jih več mož komaj ob-seže, stoje danes le še v zaščitenih parkih. Pokazalo se je, da raste drevo v mladih letih zelo hitro in da izdatno pridobiva na obsegu. V poznejših letih rast pojema, letnice se tanjšajo. Zato ne puščamo več, da bi se drevo staralo; posekamo ga, da zraste na njegovem mestu drugo. Vkljub veličastni lepoti so drevesni velikani nesmotrni in moderni, natanko računajoči svet ne pušča drevju previsoke starosti. Celo največji med drevesnimi velikani, tako imenovano mamutovo drevo, se sedaj umetno zasaja. To drevo doseže višino 100 metrov in še več. V Kaliforniji, kjer je ta velikan doma, pa ne puste, da bi dosegelo toliko višino, kajti kdo bi toliko časa čakal? Prva desetletja raste to drevo silno hitro in doseže s štiridesetimi leti debelost, ki na lesnem trgu popolnoma zadostuje, V tej starosti, ki je v razmerju z njegovo dolgoživostjo, šele prva otročja doba, je drevo zrelo in ga posekajo. Mamutovo drevo ali velingtonia dočaka več tlsifJč let. Najstarejše drevo, o katerem vemo, kdaj je bilo posekano, je bilo po številu letnic staro 3210 Tet. Učenjaki so natančno pregledali letnice tega drevesa, kakor tudi mnogo drugih podobnih orjakov. V prerezu in v pobranem stanju so zelo jasne; zato lahko prav natanko pierimo njih obseg in ploščino. V dobrih letih je letnica jako široka; taka letnica pred tisoč leti je dokaz, da je bilo tega leta za rast drevja jako ugodno. Če naletimo na letnice, ki so v primeri s svojimi sosedami slabe, lahko z gotovostjo sklepamo na neugodno leto. Na ta način dobimo koledar z napovedanim vremenom za vsako leto. Dognali so, da je najstarejše drevo, ki so mu pregledali letnice, preživelo v prvi mladosti tako slabe čase. da bi bilo skoro poginilo od suše. Stvar bi bila brez pomena, če bi ne bili našli na ta način, da so bila ista leta suha v Kaliforniji v Ameriki in v zapadni Aziji, oziroma vzhodni Afriki. Suho leto, ki je skoro uničilo imenovano drevo, se ujema s časom, ko je po svetopisemskem izročilu trajala tudi v Egiptu velika suša kot ena izmed nadlog, ki jih je poslal Mojzes nad to deželo. Vreme v Kaliforniji in Egiptu se tudi danens ujema. Molčeče letnice drevesnih orjakov postanejo tako veščemu motrivcu razločno pisana zgodovinska knjiga. Veliko znanstveno vrednost dobi proučavanje letnic s tem, da se da opazovati neka časovna pravilnost v menjajoči se velikosti krogov, ki se, kakor je videti, ujema z menjajočim se obsegom solnčnih peg. Če se posreči dognati to pravilnost, ki so jo začeli proučavati šele zadnje čase, bo mogoče spoznati vpliv, ki ga imajo solnčne pege na vreme. Največji obseg solnčnih peg se pojavi nekako vsakih deset let. Takrat imamo zelo suha leta, kar se čudovito ujema z opazovanimi letnicami drevesnih orjakov. Listnica uredništva Čatež ob Savi. Ker je čisto osebno, se ne more objaviti. Bizeljsko-Orešje. Take reči se ne objavljajo. Ljutomer. Zal, prekasno prejeli! Ljubno t Savinjski dolini. To se razume, da plačamo honorar za prevzeto črtico. Prosimo za nadaljevanje! ZANIMIVOSTI X Papeževi vojaki. Švicarski vojaški zakonik ima določbo, ki prepoveduje pod kaznijo vsakemu švicarskemu državljanu vstop v kako zunanjo armado. To doslej ni veljalo za papeževo gardo, ker papež doslej ni imel lastne države. Toda sedaj bi morali švicarski obmejni varnostni organi aretirati vsakega Švicarja iz papeževe garde, ako bi se vračal domov, kajti sedaj, ko ima papež državo, služijo v armadi tuje države, kar je v nasprotju s švicarskim vojaškim zakonikom. Tako nastaja vprašanje o nadaljnjem obstoju švicarske garde v Vatikanu in švicarski politični krogi se bavijo s to zadevo, ki pa se bo rešila s primernim popravilom vojaškega zakonika in bo Švica še nadalje dajala papežu vojake. X Trocki bi se rad naselil v Češkoslovaški. Kakor je znano, so boljševiki izgnali v Sibirijo svojega voditelja Trockega, ki jim ni več ustrezal. Sedaj bi se Trocki rad nastanil v Češkoslovaški. O tem so že razne češkoslovaške stranke zavzele svoje stališče. Proti naselitvi Trockega so se odločno izjavili narodni demokrati in ljudska stranka, dočim ie v odgovoru republikanske stranke rečeno, da bi stranka glede na politično preteklost Trockega ne bila preveč navdušena, če bi se Trocki nastanil na Češkoslovaškem. Češkoslovaški in nemški so cialni demokrati ne ugovarjajo nastanitvi Trockega iz človekoljubnih nagibov, a češkoslovaški socialisti smatrajo to vprašanje za privatno zadevo/ Notranja ministrstvo je pa izjavilo. da ne bo dovolilo Trockemu nastaniti se na Češkoslovaškem, ker bi lahko nastale velike notranjepolitične homatije. Vse kaže, da vlada ne bo dovolila Trockemu poiskati si zavetišča na Češkoslovaškem. X Z gadi obmetaval igralce. V Evropi ob-mečejo gledališki oder in igralce z gnilimi jajci, ako ne ugaja igra ali predstava ali kak igralec. I V Tokiju pa se je poslužil neki možak, ki rad j poseča gledališče in ostro kritizira igre, čisto; drugega sredstva, da je dosegel, kar je hotel, J to je, da se je opustil neki njemu neljubi prizor-iz neke igre, ki se je pogoštoma predstavljala.! Za njegove pismene proteste se gledališko rav-| nateljstvo ni zmenilo. To ga je jezilo in hud je bil tudi na občinstvo, kateremu je baš oni prizor j zelo ugajal. Izmislil si je originalno maščevanje. I Na galeriji je kupil več sedežev in na sredo se je vsedel s pokrito košaro. Ko je prišel njemu tako nevšečni prizor na vrsto, je vstal in izpraz-1 nil košaro, polno gadOv, v pritličje. Nastala je' strahovita panika. Možak je dosegel, kar je hotel, oni prizor je bil črtan, ali o uspehu razmišlja sedaj v zaporu. X Zemlja izpreminja svojo hitrost. Zadnje močne potrese je po naziranju ameriških uče-j njakoV povzročilo najbrže krčenje zemeljske površine, ker se je začela zemlja hitreje sukati. So dobe, ko je mnogo potresov, potem pa nastopi doba, ko jih je manj. Nihče ne ve, kje tiči vzrok. Bržkone je vzrok v 'spreminjajoči se hitrosti 1 premikanja zemlje. Gre samo za neznaten od-jlomek sekunde na leto, toda tudi ta kratek čas : zadostuje za velike izpremembe na površini naše j zemlje. I X Japonski razbojniki. Tudi japonski razbojniki so postali moderni. Do zadnjega so J opravljali svoj zločinski posel samo z noži. Šele nedavno je policija presenetila nekega vlomilca, ki je streljal in ranil dva stražnika. To je bila za Tokio tem večja senzacija, ker je streljal vlomilec v hiši dr. Inazo Nitobe, ki je bil svoje-časno namestnik generalnega ravhatelja pisarne Društva narodov v Ženevi. Vlomilec je pognal vse stanovalce v eno sobo in zahteval denar. Slugi se je pa posrečilo zbežati in poklicati policijo. Vlomilec je z revolverjem v roki srečno odnesel pete. Japonska policija je namreč oborožena samo s sabljami. Primeri, da tolovaji streljajo, so se pa začeli ponavljati in policijska oblastva nameravajo oborožiti redarje z revolverji. V Tokiu že dve leti nastopa vlomilec, znan pod imenom «pridigar». Mož vlomi ponoči v hišo in prisili stanovalce z grožnjami, da mu izroče denar. Doslej je vlomil že 65krat. Svojim žrtvam pridiguje, da ni zdravo zdramiti se nenadoma iz spanja in da naj takoj ležejo, ker bi se utegnili prehladiti, če bi hiteli na ulico. Nekatere svoje žrtve je tudi prepričeval o slabih posledicah lahkomiselnosti, ki se pokažejo, če ljudje ne zaklepajo dobro vrat. S tem se usojam p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da sem izstopit iz tvrdke .ELITE* konfekcija, družba z o. z. Ljubljana, in da sem otvoril svoo lastno, novo trgovino pod imenom DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 14/11. KONFEKCIJA IZDELOVANJE IN PRODAJA. V svojem novem podjetju bom vodil vse v to stroko spadajoče predmete, ki bodo v vsakem oziru strokovno izdelani, za kar jamči moja dolgoletna praksa in vsestransko poznavanje te stroke, tako, da bodo p. n. odjem,>lci, vedno in v vsem najtočneja in n a j k u lantneje postreženi. Velecenjenemu občinstvu se najvljudneje priporočam in beležim \ z odličnim spo'tovabjem 93 DRAGO GORUP. Košara. < Sinko: «Ata, kaj je prav za prav zaroka?» Oče: «Če se hočeta gospod in gospodična poročiti.« Sinko: «A kaj omeni to, če gospod dobi košarico.« Oče: To pomeni, da je gospod imel srečo.* Nič ni z do/o. 1 Mož: «Ali si že povedala Miciki, da ne bo dobila niti dinarja dote, če se bo poročila s pesnikom Buzakljunom.« Žena: «Ne, jaz sem to napravila tako, da je bolj zaleglo. Zadevo glede dote sem povedala kar Buzakljunu samemu ...» Zdravilo. Janez: Kaj, tvoja žena hodi v tako težkem in dragem kožuhu okoli, a ti imaš pri tem mrazu le lahko suknjico?« Blaž: «Nič ne de! Meni zadostuje, če pomislim, koliko je stal njen kožuh, pa mi že postane toplo.« ZA SMEH IN KRATEK ČAS V plavalnici. Kaplar: «Znate plavati, Podlesnik?« Redov: «Da, gospod kaplar!« Kaplar: «Kje pa ste se naučili?« Redov: «V vodi, gospod kaplar!« Turobna zgodba. Kimovec ima hčerko. Neža ji je ime in mlada tudi ni preveč. O njeni lepoti pa rajši ne govorimo. Nekega dne potrka nekdo na vrata. V sobo stopi možak v kaznjenski obleki: «Za božjo voljo vas prosim, skrijte me!« prosi pobegli arestant. Kimovec ga pogleda in reče: «Če poročite mojo hčerko, vas skrijem.« Mož ga poprosi, naj mu pokaže hčerko. Ko jo vidi, se obrne ves cbupan h Kimovcu: «Ne, hvala! Tistih par let bom že še presedel...« Kaf pravijo bolniki o „KaIefiuicfu". D. E. Roberts (Angleška) piše drju. Dmitrev-skemu (London S. W. 7. Oeringston Gardens 65): «KALEFLUID» je napravil čudeže z mojo bolno ženo. Ona je stalno občutila utrujenost, njene ustnice so bile blede, neprestano ji ie šumelo v ušesih, nezavest in potrtost. Seda i so vsi ti znaki prenehali.« Abat Furnje (Francoska) piše: »Po dobi zdravljenja s »KALEFLUIDOM. so bolečine in slabost prenehale, apetit izboren. mokrača čista.» V. Kralj Sterdin (Poljska): .Oslabeli moj organizem mi ni dovoljeval delati več kot sedem let. Seda} pa. po zdravljenju s »KALEFLUIDOM*. sem zopet v stanju, da delam kakor prej.« Ivan Badžič. Prilep: »Trpim na srcu. malokrvnosti, trganju v kosteh in mišičevju, glavobolu in nezavesti. Začel sem uživati »KALEFLUID«. na kar sem se počutil kakor prerojen. Moč se mi je povrnila, spanje, tek in samozavest odlični.« Brezplačno pošljemo vsakemu podrobno literaturo o »KALEFLUIDU* z mnogoštevilnimi zdravniškimi opazovanji pri bolnikih. Obrnite se na naslov? Beograd, Sumadijska ulica 33, Miloš Markovič. Og. zdravnikom »KALEFLUID« radi poizkušen} brezplačno. Zahtevajte samo pravi »KALEFLUID« D. K a« 1 e n i č e n k a. pazite na etiketo, na kateri so označene nagrade (Orand prix in velike zlate kolajne), ki jih je »KALEFLUID« dobil na razstavah v Parizu. Londonu. Brusliu. Rimu t. dr. »KAIFFLUID« D. Kaleničenka se dobi v vseh večjih lekarnah vsega sveta, pošilja se tudi po povzetju. Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi. dopisovanja In trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«, Ljubljana, Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492. Opravo iz orehovega lesa kredenco iz češnjevega lesa, pripravno tudi za gostilno, in visoko omaro, tudi iz češn,evega lesa, vse politirano, zaradi preselitve pomlaii takoj prodam. Vse je izdelano v lastni delavnici in novo. Cene jako ugodne. — Franc Vehovec, mizarski mojster. 8S) Novootvorjena pletilnica na Kette - Murnovi cesti št. 6 se cenjenemu občinstvu priporoča. Naročila se po zelo solidnih cenah sprejemajo. ' 90 Pozor! Pozor! Pavlin na Kongresnem trgu št. 5 izdeluje po najsolidnejših cenah najmodernejše plašče za dame. Modni atelje A Miroslav Bivic t knjigoveznica, kartonaža in galanterija v Ljubljani, Vidovdanka cesta 12, se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela. 87 Stroj za izdelavo cementne strešne opeke ter 400 kovinastili modelov, popolnoma novih, prodam za 9000 Din. — Naslov pove oglasni oddelek cDomo-vlne». 80 Posestnika sin in absolvent Kmetijske šole s kapitalom 10.000 Din se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, ki bi poedovala boljše posestvo, gostilno ali kaj enakega. Le resne ponudbe naj se pošljejo na oglasni oddelek <ddelek »Domovine« pod šifro «Spomladni cvet«. 95 Večje gozdno posestvo najraje v hribih, če mogoče z lastnim lovom, kupim. — Ponudbe z natančnim opisom in ceno na oglasni oddelek »Domovine« pod ^Takojšnje plačilo«. 3139 Plohe, orehove, lipove in jelševe kupim proti takojšnjemu plačilu. Kupim tudi samo hlode v bližini žag. oziroma franko vagon nakladalna postaja Slovenije. Les mora biti samo od 30 cm širine ter od 2K m dolžine naprej, la ali II*. Kupim tudi večje parcele bukovega lesa. . a« prodaja mak dan sv«ze. Dob* ur klobase in salam« razllfar vrstt. Kupijo s« tudi konji za klanj«. 83 Marinlek Ivan, mesar, Pralna ulica ttav. 4. Prosim, zabeležite si številko telefona 3q78. Kuhinjsko posodo nudi najceneje tvrdka 81 BREZNIK & FRITSCH, trgoiina z železnico. LJUBLJANA. Preša, velika, za v gorico dohro ohranjena, še kakor nova, se ugodno proda. (Stroške za poštnino ie poslati.) — Več pove Oton Arzenšek, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah. Hiša tri sobe, elektrika, vodovod, na Koroški cesti v Mariboru poceni naprodaj. — Pojasnila daje Kočevar, Maribor, Betnavska ulica 3. 3727 GASILCI! Motorne brizgalne prenosne, za 400 in 600 litrov in večje za 1000 litrov vode, na dveh kolesih, dobavlja najugodneje tvrdka LAMPRET in drug d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22. Zahtevajte ponudbe! 88 Zelo dobičkanosno lesno industrijo v jako bogatem gozdnem kraju zaradi bolezni poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam. — Dopise na oglasni oddelek »Domovine« pod «Lesna industrija 67». ,»138 Veliki ilustrovani ik dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104-B. Violine od 95 Din. Rotnr Harmonike od 85 Din. Tam-trarice od »S Din. Gramoloni od »45 Din in dali«. Zahtevajte P C IU I If 8 1000 brezplačni ^ Ki 1 IV slikami Srebro 160 Din 160 Din Din 160 Fina srebrna ura na zapestnici s svilenim moare-trakom 160 Din, ista ura s lino sre« brno, raztezno zapestnico 190 Din, ves stroj teče v kamenih! 5letno jamstvo. 11 Znamenite znamke ur, kakor Ornega, Eter-na, Doxa, Longines i. dr. ceneje nego drugje. ANTON KIFFMANN, Maribor št. 43 d. Zahtevajte brezplačni cenik poštnine prosto. ADLER" avtomobila 33 Večje posestvo približno 100 ha zemlje, kupim v Sloveniji. — Ponudbe na naslov Pera Munčanoviča, Pančevo, Cara Lazara ulica 87. 3720 Stavbišče za tovarno 1400 do 2000 kvadr. metrov, iščemo ob Dunajski cesti v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek cDomo-vine« pod «Jug». . 3699 Mesnico zaradi odhoda k vojakom zelo ugodno oddam. — Dopise na oglasni odd. «Dotnovine» pod cSreča 31». 3531 Vrtnarju poceni oddam večji vrt, cvetličnjak in Cesta na Rožnik 19. stanovanje. 4115 Gepelj popolnoma nov, prodam ali zamenjam za slamo ali seno. — Naslov v oglas- oddelku «Domovine». 3834 2000 do 3000 kg slame kupim takoj. — Naslov in ceno poslati na oglasni oddelek «Domovine» pod «Slama». 3833 Finega kislega zelja prodam večjo množino po 3 Din 50 p za kilogram (na licu mesta). — Poizve se v Dravljah 51, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 5782 nemški kvalitetni vozovi najnovejših konstrukcij, kakor tudi dobro ohranjeni avtomobili so na ogled pri 98 ' ■ i glavnem zastopstvu „Adlep" avtomobilov: Ing. C. R. LUCKMANN, Ljubljana, Ahaci jeva cesta 10. Ze 32 let v službi Za bolnega je Fellerjev Flsalluid zanesljivo domače sredstvo in kozmetikum za umirjenje bolečin, katerega delovanje se hvali z neštetimi zahvalnicami tudi iz visokih krogov ter iz daljnih krajev pri hudih bolečinah na obrazu ter na vsem telesu, pri trganju v sklepih, zobobolu, glavobolu, natiranju pri reumatičnih bolečinah, kot obkladek na rane ter pri mnogih drugih slučajih, kjer je nujna pomoč potrebna. bolnih in zdravih stoji Fellerjev pravi prijetno dišeči »Elsafluid«. Za zdravega zanesljivo obrambno sredstvo pri čezmerni občutljivosti za hladen zrak, za jačenje mišic in živcev, za osveienje upadle moči, kot razkuževalno sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in dihala, kot obramba proti prehladu, kihanju in gripi, za razpuščanje sluze pri grgranju, proti kašlju, hripavosti itd. Za nego glave, kot dodatek dnevni vodi za pranje itd. Nekoliko kapljic na sladkorju uteši notranje bolečine in vplivajo povoljno! Dobiva se v lekarnah in sorodnih trgovinah, poiskusna stekleničica za 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, ali pa velika specialna steklenica 26 Din. Po pošti vsaj en zavoj, kateri vsebuje g poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici 62 Din. Sest takih zavojev samo 250 Din. Vse že s poštnino in zavojnino Eugen V. Feiler, lekarnar, Stubica Donja, Elzairg 360, Hrvatska, Ako pa potrebujete kaj dobrega za Vašo prebavo, naročite obenem Fellerjevo blago delujoče Elsa-kroglice, 6 škatel 12 Din. Izdaja za konzorcij »Domovine« A d o 11 R i b n i k a r. Urejuje Filip O mladič. Za Narodno tiskarno F r a a Jezeršek.