UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pci oldne vsak dan razen nedelj in praznikov Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se na : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5"40. mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 522. V Ljubljani, v soboto dne 1. marca 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ •. •. UPRAVNISTVO se nahaja v Seleuburgovi ulici Stev. 6, n„ in uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečei Inserati: enostopna petitvrstica SOvin., popojen prostor, poslan? ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. : Nefraukirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnino proste. — ■ — Leto III. t * • • K 26 40 „ 1320 . 660 „ 220 Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna................ . . K 2160 polletna................................. „ 1080 četrtletna.................................. 540 mesečna.......................................180 Za Nemčijo: celoletna..................... polletna četrtletna ...... mesečna . .... [ Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-točnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : U prav ni š t v o „ Z a r j e * v Ljubljani. Zdrava klofuta. Naposled so sc vendar nekoliko zdramile politične stranke v Avstriji in izrekle, kar bi mle že davno imele povedati: Avstrijsko prebivalstvo zahteva mir; to prebivalstvo ne mara. da bi se mir kalil z albanskimi fantazijami; to prebivalstvo ne mara vojne z nikomer, tudi s Srbijo ne. Veliko grehov ima na duši famozni »literarni biro« zunanjega ministrstva; zdaj pa je s svojimi slabimi nameni — seveda nehote — doseglo nekaj dobrega. Sklep narodno-gospo-uarskega odseka v državnem zboru, o katerem smo včeraj poročali, je glasno zveneča, ali izrodilo blagodejna zaušnica, katere je bilo že davno treba. Hudobni poizkus, da bi se oslabila pomirjevalna Stiirgkhova izjava, oddana sporazumno z grofom Berchtoldom, je dobil zasluzeno plačilo; že dolgo ni javnost čitala nobene avstrijske vesti s tolikim zadovolj-voljstvom kakor poročilo o soglasnem protest1’ naro(too-gospodarskega odbora zoper za-hrrtno ruvanje prevzetnih tiskovnih lakajev. I • J!C j?™Va zaušnica, ki je učinkovala osvo-bojujo e kakor sveža sapa izza dolgotrajne SiterarnegarebS?o^«StOV°,ina ZaSh'Ka s,avnega Soglasno je bil sprejet sklep proti oficioz-nemu zastrupljevanju vodnjakov. To ni brezpomembno v Avstriji, kjer se meščanske stranke boje dotakniti zunanje politike kakor prepovedanega sada v paradižu. Štiri mesece živimo v krizi, ki razjeda in ubija vse naše gospodarsko življenje. Vsi sloji ječe pod njeno težo, nikjer ni ekonomične varnosti, visoko gori v dobrostoječe kroge je vse omajano, delavski razred pa prenaša vse strahote stagnacije. In večina državnega zbora se vendar m upala izreči besedice, ki bi bila izrazila pravo prebivalstvu. V strahu za fantastično n, } v neznanih višavah so majoritetne stranKe molčale, kakor da je zunanja politika rajSKa slika, katere pod smrtno kaznijo ni dovoljeno odgrniti. Da so tudi v zunanji politiki vitalni interesi prebivalstva na kocki, se niso drznile servilne stranke niti pomisliti; če pa se(J™..)e kdaj kaj takega zasanjalo, so se hitro ustrašile misli, da bi moglo ljudstvo zahtevati besedo o ljudskih interesih. Dokler so oficiozni pismarji spletkarili le proti ljudstvu in ljudski volji, je bilo torej vse prav. In ker jim je parlament puščal svobodne roke, so se vživeli v misel, da jim je vse dovoljeno in so se jeli smatrati za najvišjo instanco. ki sme po mili volji izdajati parole, hujskati, hvaliti in grajati, vse v prid skritim faktorjem, vse za koristi, s katerimi nima ljudstvo kaj opraviti. Tako so se v svoji božji domišljavosti naposled postavili svojemu lastnemu šefu po ro£u' okarali ruskega ministrskega predsednika Kokovceva kakor šolarčka in izkušali postaviti avstrijskega ministrskega predsednika gnofa Stilrgkha na laž. To je bilo dobro. Zakaj še-le ta impertinen-ca je zdramila meščanske poslance. Dokler je šlo samo zoper ljudstvo, se niso upali; ali drugačna je reč, kadar gre zoper njihovega ministra. Ko je bil prizadet grof Stiirgkh, tedaj so si pomeli oči in se zavedli, da je pravzaprav vendar nesramno, kar uganjajo oficiozni reptili. Ko je prišel »Fremdenblatt« v zagato, se je poizkusil izviti iz nje, češ, da je bil njegov članek le obširnejši od Stiirgkhove izjave. Če ne bi bila vsa stvar preresna, ker gre vendar za kri tisočerih in tisočerih ter za gospodarsko življenje miljonov, bi se Človek na ves glas za-krohotal ob tem predrzno glupeni eksperimentu. Grof Stiirgkh je govoril, da je utemeljeno upanje, da mine v kratkem napetost; oficiozni pismouk je dejal, da je Stiirgkh izrazil samo svoje upanje. Zdaj ni to po naukih oficioznega intrigama nobeno nasprotje! Stiirgkh je pravil, da nastopi v kratkem pomirjenje; »Fremdenblatt« pa je strastno sestavil cel jedilni listek vsakovrstnih težav, ki ugrožujejo mir ne le za sedaj, ampak še za desetletja — pripovedoval |e o obleganih mestih, o rumunsko-bolgarskem sporu, o albanskem vprašanju in drugih zanimivostih. Narodno gospodarski odsek je protestiral proti oficioznenni ciankaliju; dal je zadoščenje grofu Stiirgkhu. Ali še večje zadoščenje so dobili vsi, ki se od začetka bore za mir in ki nastopajo z vso močjo zoper zločinsko hujskanje v mraku se plazeče golazni. Največji uspeh pa je ta, da je narodno gospodarski odsek naposled govoril jasno: Vse avstrijsko prebivalstvo je složno v tem, da se mora ohraniti mir. Ne enega glasu ni bilo slišati zoper to kategorično zahtevo, ki noče, da bi se prelivala avstrijska kri za častihlepne želje arnavtskih begov, in da bi se uničevalo vse naše gospodarsko življenje, ker bi kdo rad pokazal Srbiji pest. Iz sklepa narodno gospodarskega odseka se ima učiti vsa naša zunanja politika. Gorje onim, ki pehajo narode proti njihovi volji v krvave konflikte! Iz zveneče klofute brni tudi ta nauk. Škoda, da je prišel tako pozno! Ženam pravice! Po mestih in vaseh, kjerkoli je že vzklilo seme socialistične ideje, se bodo zbrale 9. marca brezpravne in izkoriščane žene, da zahtevajo žensko volilno pravico. Ženska volilna pravica ni prazna, puhla fraza, temveč življenska potreba je za delovno ženstvo. Na Finskem, v Ameriki, na Norveškem imajo žene enake politične pravice kakor moški. Na Angleškem, Danskem in v Svediji nimajo žene le aktivne občinske volilne pravice, temveč so lehko tudi izvoljene v občinske za-stope. V Ameriki in na Angleškem so žene županje in izvršujejo svoj posel v blagor prebivalstva. Tudi avstrijske žene zahtevamo volilno pravico, svoje zastopnike hočemo imeti v vseh zakonodajalnih in upravnih svetih. Rane, ki jih je usekala vojna nevarnost, še niso zaceljene. Možje in očetje tiče še v vojaških suknjah in na mejah žive v negotovosti, kakšna da bo usoda prihodnjih dni za nje m za njihove družine. Žene in matere pa žive v strahu in bojazni, če bodo še kedaj videle svoje soproge, očete, sinove. 2ene in matere žive v bedi, one in otroci pogrešajo najpotrebnejše, dostikrat celo stradajo. ker se žensko delo plačuje slabejše kakor delo moških. Žene so politično brezpravne. Zločinci, slabounmeži in žene nimajo volilne pravice!! Može in sinove pobira ženam »domovina«, davke plačujejo, ali volilne pravice nimajo. Žene, delavke! Uprite se politični brezpravnosti, zahtevajte za dolžnosti tudi pravice. Prihodnjo nedeljo vse na demonstracijski shod za žensko volilno pravico. Zvijača amerikanskih jeklarjev Odkar so sc delavci v tovarnah in plavžih amerikanskega trusta za jeklo pričeli gibati in je med njimi .taraslo zanimanje za strokovno organizacijo, so gospodje trustovci v strahu, da pojde njih avtoriteta nad delavci rakom žvižgat. Trustovci so izdali svoječasno ukaz, da ne sme noben delavec biti član unije. Nekdaj mogočni ukaz je dandanes izgubil svojo moč. Jeklarski baroni spoznavajo, da bo napočil dan, ko bo treba delavce pripoznati za enakopravno stranko, in se ž njimi pogajati. Temu bi se pa trustovci radi izognili, zavedajoč se, da z organiziranimi delavci ne morejo ravnati poljubno. Ta zavest je vplivala na merodajno gospodo pri jeklarskem trustu, da se je odločila prostovoljno povišati mezdo. Ako je verjeti kapitalističnim časnikom, tedaj je trust za jeklo povišal mezdo kakim 200 tisoč delavcem. Gospod Garj% predsednik trusta za jeklo in znan govornik na raznih slavnostnih banketih, na katerih navadno svari svoje tovariše kapitaliste, naj nikar preveč ne odirajo delavcev, ker bi se lahko dogodilo, da struna poči, je v kapitalističnih listih priobčil vest. da so na shodit predsednikov vseh družb, ki so združene v jeklarski obrti, zaključili delavcem povišati mezdo. Tega zaključka niso izvršili iz proste volje, pa tudi ne iz ljubezni do delavcev. Ta sklep je rodil strah pred nastajajočo strokovno organizacijo jeklarjev in železarjev. Ako je modri nekdanji sodnik Gary mislil s tem zaključkom preprečiti unijo jeklarskih in železarskih dclav-cev, tedaj se je-, zmotil. Casi, ko so lahko s takimi drobtinami uspavali delavce, so minuli. Delavci v takem slučaju sprejmejo zvišanje plače, kasneje pa zahtevajo, ko so organizirani, sami povišanje mezde. Uprav v minulem mesecu je med ameri-kanskimi jeklarskimi in železarskimi delavci naraslo zanimanje za strokovno organizacijo. Od povsod, kjer ima trust Za jeklo svoje tovarne in plavže, prihajajo povoljne vesti za ustanovitev unije jeklarskih in železarskih delavcev. Kapitalistični listi naj prinašajo še tako krasne slavospeve jeklarskim baronom in opisujejo v živokričečih barvah njih dobrodelnost in dobrosrčnost do delavcev, vendar ne bodo uspavali delavcev. Taki slavospevi napravijo včasi nasproten učinek. Delavci spoznajo, da so opravičeni do več. kot se jim daje. Uprav sedai je pa položaj za delavce zelo ugoden. Pod- jetja jeklarskih baronov so preplavljena z naročili. Strajk bi bil za jeklarske barone v tej dobi hud udarec. To vedo tudi jeklarski baroni. Zato so pa iz strahu pred štrajkom prišli prostovoljno s povišanjem plače. Delavci bi bili res nespametni, ako bi tega ugodnega položaja ne izrabili zase in se ne organizirali v uniji. Kapitalisti gledajo zase, zakaj bi se delavci ne brigali za svoj in svojcev dobrobit. V današnji človeški družbi jih pa pred gospodarskim upropastenjem in pred brezmejnim izkoriščanjem najbolj brani čvrsta strokovna organizacija. Delavci so imeli do danes že mnogo skušenj. Dokler imajo jeklarski mogotci mnogo naročil, so prijazni z delavci. Komaj pa poidejo naročila in se pred vrati nabere velika brezposelna množica, tedaj pa jeklarski baroni takoj znižajo plačo, in se ne menijo, kako bodo izhajali delavci pri današnji draginji s pičlim zaslužkom. Le čvrsta in krepka strokovna organizacija lahko zabrani znižanje mezde. Ako se bodo Jeklarski in železarski delavci organiziarli v uniji, bodo lahko odpravili dvanajsturno dnevno delo in uvedli osemurni delovnik, poleg tega pa še več zaslužili, kot zaslužijo danes. Križev pot krojaškega vajenca. (Dalje.) Pri prvem naroku je okrajni sodnik gospod Graselli skušal doseči poravnavo; ker se pa Ahčin ni hotel poravnati, je ponudil toženčev zastopnik sodr. K. dokaz resnice in predlagal zaslišanje prič: tožiteljeve žene Frančiške Ahčin, branjevke Helene Klopčič, vajenca Alojzija Arharja in izvedenca dr. P. K. Sodnik je predlogu ugodil in preložil obravnavo. Pred razpisom drugega naroka se je so-drug K. obrnil do nadvarstvenega sodišča v Ercegnovem s predlogom za tožbo zoper Ahčina pri obrtnem sodišču in je predložil tudi izvirnika slovenskih tožb. Nadvarstveno sodišče pa je 4. decembra 1912 vse spise vrnilo z zahtevo, da se morajo predložiti v srbskohrva-Škem ali pa v italijanskem jeziku. Ker je med tem časom obrtni sodnik g. dr. Papež pri neki priliki sodr. K. izjavil, da bo od poteka kazenske pravde odvisna tudi obravnava pri ohr nem sodišču, se je s predložitvijo prevoda v hrvaščino nadvarstvenemu sodišču v Erceg-novem počakalo do zaključka kazenske tožbe. Dne 28. decembra 1912 se je kazenska obravnava nadaljevala. Ahčin je tudi sedaj vztrajal pri svoji trmi in ni hotel sprejeti od sodnika predlagane poravnave; zahteval je temveč na uprav surov način, da sodr. K. ne sme fungirati kot zastopnik. Sodnik je Ahčina zavrnil in otvo-ril razpravo. Ahčin je prinesel s seboj tri do štiri pole dolgo utemeljevanje svoje tožbe in je zahteval, da se spis priloži aktu. Sodnik je tudi to zahtevo odklonil z motivacijo, da je razprava ustna; končno pa je Ahčinu dovolil, da je prečital svojega duha proizvod; toda komaj dobro tretjino, ker je stvar začela dobivati preveč komično lice. Naj posnamemo nekaj ocvirkov, ki so obenem samoobtožba Ahčinova: »Zdrav človek ima zdrav želodec. Zdrav želodec pa hitro prebavlja in ima človek vsled tega občutek, kakor da je lačen, akoravno se je dobro najedel. Bolan človek slabo prebavlja, pa misli, da je sit, četudi je le malo zavžil. Vajenec E. B. pa je zdrav; zato ni čudno, če je mislil, da je lačen, akoravno je dobil vsak dan toliko in toliko hrane. Kadar je bil lačen, bi si bil lahko kupil kruha, ker je dobil mnogo napitnine itd.« Ta Ahčinova filozofija je spravila vse navzoče v veselo razpoloženje; sodniku je celo tako ugajala, da Je Ahčina prekinil in njegovo razpravo, ki pa znanstveno še ni utemeljena, priklopil aktom. Priča dr. P. K. se povabilu ni odzval, ker ni bil povabljen kot izvedenec. Tožiteljeva žena Frančiška Ahčin Je prišla že prejšnji dan na sodišče in je izpovedala, da jej nien mož res ni dajal vselej denarja, ker ga Je sama pobirala pri naročnikih. Za hrano je imela vedno dosti; kar je preostalo, je shranila. Sodrug K. je izrazil svoje začudenje, zakaj priča ni prišla k naroku, ker bi ji imel predložiti več važnih vprašanj. Izrazil je tudi stim-njo, zakaj je tožiteljeva žena vedno le sama pobirala denar, česar ne prakticira noben obrtnik. Toženi E. B. je izpovedal: »Nekoč je moj-strinja poslala mojstru listek, naj jej dii več denarja, ker s 13 ali 14 K na teden ni v stanu prehraniti družine (moža, sebe. štiri otroke in tri vajence!). Priča Helena Klopčič, branjevka, Vegova ulica št. 10, je izpovedala: »Ahčinovi vajenci so večkrat prihajali k meni in tarnali, da imajo malo jesti, da so lačni itd. Pri ljudeh in njihovih tovariših so bili splošno znani kot »ta lačni Ahčinovi«. AhČinka se je nekoč napram meni zagovarjala, da je ona tudi stradala, ko je bi a mlada itd. Izpoved COletne starke je napravila na vse zelo mučen vtisk. Ahčinova priča, Skalja Josip, hišnik pri Feliksu Urbancu v Ljubljani, je izpovedal: »Dne 24. novembra 1912 sem začul iz Ahčinove de- lavnice močan ropot. Kar prileti ven F. B., in ko zagleda mene, zavpije: Dobro, da ste tukaj; boste vsaj vedeli, kako me hoče Ahčin izstradati!« Drugega priča ni vedel navesti, da-siravno ga je Ahčin navedel kot svojo pričo. Alojzij Arhar, sedaj krojaški pomočnik v Kosezah št. 25, je izpovedal: »Bili smo trije vajenci in Ahčin nas je držal zelo trdo. Jesti nam je dal tako malo, da smo bili vedno lačni.« Ahčin: »Toliko, da vam je ostajalo!« Arhar: »Da, kadar je bila hrana naravnost neužitna. Dobivali smo smrdljivo sadje. Vajenec Zanoškar se je bil večkrat namenil, da bo opozoril na te razmere obrtno oblast in ponesel mestnemu fiziku porcijo take »hrane«. To svojo namero pa je iz strahu pred mojstrom vselej opustil.« Ker je Ahčin ugovarjal, je priča podkrepil svojo trditev z naslednjo izpovedjo: »Tako smo stradali, da sem šel vsak večer, dasiravno sein hrom (priča hodi ob berglji) v Koseze k materi po kruh, ki sem ga dajal tudi svojim so-učencem. Ahčin pa se je iz mene še norčeval, češ, da hodim domov mater »za cuzo vleč! « Na vprašanje sodr. K. je priča potrdil, da ga je Ahčin neposredno pred skončanjem učne dobe tako pretepal, da je moral iskati zdravniške pomoči in je bil 14 dni za delo nesposoben. Ahčin ga niti ni pustil k zdravniku, rekši, da si sam fiber dela«, ker sc je držal za ranjeno oko. Mimogrede bodi omenjeno, da se je Ahčin tudi pri Arharju zavezal, da bo skrbel za njegovo hrano in stanovanje in je prejel od njegove revne matere celo 100 K učnine! Priča Povha Anton, pomočnik pri Ahčinu, jc potrdil, da mu daje mojster obilo dobre in tečne hrane. Ali s to pričo si Ahčin ni prav nič opomogel; kajti sodr. K. je takoj konštatiral, da ie Povhe pri Ahčinu vstopil v delo šele 27. novembra, toženi F. B. ga pa je zapustil že prej, namreč 24. novembra 1912, vsled česar priča ne more vedeti, kako se je godilo F. B. in drugim vajencem. Po zaključnem dokazovanju je sodnik E. B. oprostil, kar je bilo že v naprej pričakovati. Pri izpovedbah prič smo se ozrli le na najbolj značilne momente, ker nam prostor ne dopušča, da bi priobčili vse. kar se je na razpravi govorilo. Mislimo pa, da je že sam slučaj Arharjev tak, da bi se morala zanj pozanimati tako državni pravdnik kakor obrtna oblast. Akoravno je dosegel ravno nasprotno, kat je želel, je imel Ahčin še toliko poguma, da ie priglasil vzklic, s katerim je pa tudi pogorel in je deželno kot prizivno sodišče razsor1vo prvega sodnika v vsem obsegu potrdilo. (Konec prih.) Liublfana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet bo imel redno sejo v četrtek, dne 6. marca. Seja se je preložila do tega dne, da bo mogoče pravočasno doti-skati in razposlati načrte službenih pragmatik, o katerih je odsek ravnokar končal svoja po-svetovania ter bo občinski svet o njih sklepni v tej seji. -- Liberalna dostojnost in liberalna zna-čajnost. S citati iz ::Slov. Naroda« smo v eni zadnjih številk pokazali črvivost liberalnega demokratizma. Liberalno glasilo smo iri flagranti zasačili, kako je lomilo kopjo za volilni cenzus, in smo izrekli mnenje, da je taka nedemokratična stranka za resen boj s klerikalizmom negodna in nesposobna. Ker se naše konstatacije ne dado omajati s stvarnimi ugovori in ker tudi tajenje nič ne pomaga — res delicti so še spravljene v »Slov. Narodu« od srede in vsej javnosti dostopne — je začelo »glasilo inteligence« zmerjati kakor pijan »furman« in socialne demokrate — kako duhovito! — primerjati z — »bikom, ki v zemljo rije in rdeče gleda«. Z ljudmi takih manir je vsaka debata že eo ipso nerodovitna. Da smo s svojo trditvijo o jalovem liberalnem antiklerikalizmu zadeli v živo, je potrdil »Sl. N.« sam v snočnji številki, ko se iz svojih pristašev tako-le okusno norca dela. »V narodno napredni stranki se že od nekdaj opaža velika zajčja bojazljivost. Kadar je treba dati spričevalo za stranko, kateri pripadamo, postanemo podobni trepetlični vejici. Vsak perešček našega prepričanja prične trepetati, da okrog nas vse benglja. Izvije se nam iz duše krčevit vzklik: Moj Bog, kaj poreče klerikalna javnost! Na to pa izostane pričevanje za svojo lastno stranko.« Ako je liberalna vojska sestavljena iz takih zajcev in šolobard. ki jim — kakor trdi »Slov. Narod« — prepričanje kar benglja, m k v odločilnih trenotkih zataje svoje protiklerikalno pričevanje, potem ta vojska klerikalcem res ne more delati sivih las, potem so za klerikalce taki neresni in neznačajni nasprotmKi kakor glavni dobitek v loteriji! — Nocoj ob 8. je za Krakovo m Trnove redno Člansko zborovanje »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« v gostilni pri Grčarju. O pomenu zadružne organizacije poroča sodr. A. Kristan. — Organizacije In zaupniki, ki so prejel' »Družinski koledar« v kolportažo, so vabljeni, da ga tim prej obračunajo. Denar je poslati pr položnici ali pa nakaznici na »Delavsko hranilnico in posojilnico« v Ljubljani. Obenem se naznanja, da je v zalogi še nekaj koledarja, ki se ga odda po znižani ceni. Naroči se ga pri zvezi »Vzajemnost« v Ljubljani. — Najuspešnejšo reklamo napravijo obrtniki, trgovci itd. v krajih, kjer bivajo delavci če inserirajo v »Družinskem koledarju«, ki izide za leto 1914. že koncem avgusta letošnjega leta. Letošnji koledar obsega čez 50 strani oglasov, kar je pač najboljši dokaz, da je upoštevanja vreden. Pojasnila daje zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. — Podružnica »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji 'sklicuje svoj redni občni zbor na Sv. Jožefa dan 19. marca 1913 ob 9. dopoldan v svoje društvene prostore v Idriji z dnevnim redom; 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročila: a) blagajnika, bi tajnika, c) knjižničarja in revizorjev. 3. Volitev podružničnega odbora in revizorjev. 4. Pazili predlogi in nasveti. Občni zbor se prične točno ob določeni uri. Članom sc priporoča točna udeležba. — Članom občnega koiisuinnega društva v Idriji se priporoča, da prinesejo ob prihodu na občni zbor dne 9. marca s seboj članske izkaznice. Oni. ki jih nimajo, naj zahtevajo v pisarni duplikate. Kajti z ozirom na zborovalni zakon in red. ki je povsod potreben, brez izkaznice vstop na občni zbor ne bo dovoljen. Lansko leto so bili celo nečlani na zboru. — Občno konzumno društvo v Idriji naznanja svojim cenjenim članom okoliša pod Gorami, na Luži. Čegovnici. Kovačevem Rovtu in na Zemlji, da je otvoril v četrtek dne 27. svečana 1913 svojo prvo filijalko pod Gorami v hiši člana g. Janeza Kenda št. 225. Prodaja se v filijalki špecerijsko in mešano blago ter mlinski izdelki po istih cenah kot v centralni prodajalni v Idriji. Cenjeni člani se vljudno vabijo, da kupujejo vse potrebščine edino v svoji prodajalni. Kdor še ni član, naj pristopi. Vstopnine je samo 2 K 40 v. Delež se lahko plačuje v obrokih. Društvo razdeljuje koncem vsacega poslovnega leta svojim članom dividendo. Sprejema tudi hranilne vloge, ki se obrestujejo po 5r/". Varščina hranilnih vlog je pri društvu najbolj gotova, kajti društvo ima lastnega premoženja po inventarni vrednosti nad 188.000 kron. Ce k temu prištejemo še vsakoletne prepise posestne vrednosti, ki je faktično vsako leto več, ne manj vredno, smemo reči. da presega društveno premoženje najmanj 250.000 K. Vsega tega sc gospodarji člani sami po svojih vloženih deležih. Vsak član društva je lahko ponosen, da je sodeležen podjetja, katero je doseglo komaj po 14. letih delovanja na gospodarskem polju mko ogromno premoženje. — Tržiške novice. (Naskok na našo zastavo.) Tržiških črnih gavranov se je lotila neznanska domišljavost iu bati se je, da od prenapetosti počijo. Odkar jim gre vse po loju in jim padajo sovražne postojanke v pest kakor Turkom na Galipoliju, njih prešernost nima meja. Iz Koblarjevega papirja smo izvedeli. da bi bil oddelek črnega generalnega štaba kmalu zopet zajel našo žalno zastavo, ki je bila razobešena vsled Schuhmeicrjeve smrti, iu le vetru se imamo zahvaliti, da je bila ravno v popravilu, ko je dospel črni štab do Kavčičeve gostilne. — (Misijon.) Ta teden je v Tržiču misijon. Da služi ta spektakel samo klerikalnim političnim namenom, je samoobsebi umljivo in je župnik na prižnici sam povedal rekoč, da naj misijonarji opravijo to. česar sam ne more, t. j. naj še v hujši meri kot zdražbarji v farovžu zaneso v družine prepir. In pa volitve so pred difrmi, torej je volilni misijon prav potreben in za zakrknjene duše koristen: če se ne ulovi riba, se vjame žaba. — (»Rdeči terorizem.«) Otročji listič »Naša moč« ni vreden, da bi se z njim preveč pečali. Ker govori o našem terorizmu, mu svetujemo, naj raje prime gospode a la Švajger za nos, sicer jim zraste do neba. — (Občni zbor »Vzajemnost i«.) Občni zbor tržiške podružnice bo v nedeljo 9. marca ob 3. popoldne v društvenem lokalu. Člane vabimo, da se ga polnoštevilno udeleže. — Železniški jugoslovani kot reševalci izkoriščanih slojev. Prijatelj «Zarje« nam piše: Ker smo lepih obljub naših dičnih jugoslovanov do grla siti, nam bodi za izpremembo dovoljeno. da si nekoliko bližje ogledamo še praktično delovanje te čedne družbe. Kako si ta gospoda tolmači reševanje bednih železničarjev, nam prav drastično kaže sledeči slučaj. Kamniški postajenačelnik jo domišljavi Repar, iz Iga doma. ki je seveda Jugoslovan z dušo in telesom. če ravno ni kakega Nemca v obližju Poleg drugega osobja mu delata tlako tudi dva delavca, katera izkorišča na vse mogoče načine. Oba sta uže več let v službi državne železnice in človek, ki Reparja sodi le po njegovih gostili besedah, bi mislil, da jima je poskrbel mezdo, ki vsaj deloma odgovarja splo-šnoznani kamniški draginji. Temu ni tako! Plača jima sijajno mezdo 2 K 40 v na dan, kar najbrž odgovarja jugoslovanskemu programu. To pa še ni dovolj. Robotati mu morata kot črna •/.ivinu po Ib ur na dan in več, seveda brez vsake odškodnine za čezurno delo. Pritožbe so nedopustne, kar seveda tudi soglaša z jugoslovanskimi demokraškinii nazori, in gorje onemu, ki si dovoli biti nezadovoljen. Poskrbeli bomo. da otem početju izve merodajna oblast in smo radovedni, če bo tudi pri lej priliki soglašala z čudnim človekovljutjem. Pri tržaškem ravnateljstvu je sicer tudi to mogoče. — Nehote jo je pogodila. Pred kratkim se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem neka razprava, na kateri je nastopila kot priča tudi soproga kamniškega postajcnačelnika žalostno znanega Reparja. Med njeno izpovedjo |e povzročala mala epizoda splošen smeh, kar seveda gospodu soprogu ni bilo všeč. Inteligentna dama je namreč prav naivno in po škofljeloško dejala: »Maschinfuhrerji nas zato ne marajo, ker občujemo samo z boljšimi ljudmi.« Neki navihanec, ki je bil slučajno pri razpravi, ni mogel brzdati svoje radovednosti in je začel poizvedovati, s kom pač ta dvojica občuje, ker bi bil sam rad spoznal »boljše ljudi« Rezultat raziskavanj pa ga je naravnost osupnil. Pokazalo se je namreč, da je gospa Repar tako demokratičnega mišljenja, da sploh druge družbe nima, kakor svoje služkinje, ki jih pa tako pogosto menjava kakor svoje srajce. Ker so jo doslej ljudje poznali le kot ošabno damo, nas seveda prav veseli, da so se varali, in tudi hudobni »Maschinfiihrerji« jo bodo gotovo odslej gledali z drugim očesom. Tudi naše pre-pričnje je, da so ljudje, kateri delajo »boljši« ljudje. — Postaja Trnovo-BIstrica na progi Št. Peter-Reka je menda zato, ker je precej oddaljena od glavne proge južne železnice, najbolj sposobna za razne eksperimente neumestnega varčevanja. Posebne strojno osobje ima dan na dan priliko občudovati izredne »gospodarske« talente gospoda načelnika. Odškodnina za premikanje voz moža najbolj boli in je vsak čas pripravljen povzročiti večurno zamudo vlaka, da le odtrga strojevodji 5 minut in zmanjša železnici izdatek. Igra se pa tudi z zdravimi udi sprevodnikov, katere muči s tem, da jim ukaže prenašati najtežje tovore v skladišče, ko bi lahko enostavno voz postavil pred skladišče in dal tovore izložiti. Seveda bi pri tej manipulaciji sodelovala tudi stroj in to bi se moralo odškodovati. Da je tako početje ne-le nevarno, temveč tudi naravnost smešno, tega gospod ne pojmi in bi bilo umestno, da se mu primernim potom z merodajne strani stališče pojasni, preden bodo žrtve. Nadejamo se, da bo gospod prometni kontrolor ta migljaj upošteval in nas odvezal dolžnosti, opozoriti generalno inšpekcijo na ta nedostatek. — Škrlatinka. V Novem mestu je zopet začela vladati škrlatinka. Veliko otrok leži na tej bolezni v bolnišnici in zelo hitro mrjo. Vkljub sanitetnim odredbam, se usodepolna bolezen širi. — Iz gledališke pisarne. Danes, v soboto (par) prvič Rossinijev »Brivec seviljski«, blesteči vzor opere »buffe«, ki si je osvojila izza svoje znamenite reprize pred malone sto leti vse večje odre. Dasi je bil napisan v 25 dneh, ni na njem sledu rokodelske rutine in šablone. V njem se odraža vsa dobrosrčnost Rossinijeve narave, vedri humor in veseli naivni značaj italijanskega ljudstva. Realizem, upravičenost prizorov, živost oseb, njih ognjeni temperament, živi v fini, iskreči se melodiki. Vse je sveže, vse na svojem mestu, nič ne pada iz okvirja, nego služi dramatiški karakteristiki oseb in situacije. — V nedeljo popoldne (izven abon-mana, za lože nepar), razposajena burka »Robert in Bertram«; zvečer se ponovi »Brivec seviljski« za par. Začetek ob sedmi, konec ob pol deseti uri. Prihodnji teden se priredi gospodu Danilu v proslavo njegovega petintridesetletnega delovanja na slovenskem odru častni večer. Uprizori se Italijana Sem Benellija trodejanka »Amore dei tre re«, ki jo je prevedel iz izvirnika pesnik Alojzij Gradnik. Gospod Danilo bo igral vlogo starega slepega langobardskega barona Arhibalda. — Obsojena roparska dvojica. (Izpred ljubljanske porote.) V noči 26. oktobra 1912 se prebudi nenadoma okolo pol 2. pon. iz spanja posestnica Ana Boletova v Kočah pri Prestranku. Zaslišala je šum pri vratih in sedla na posteljo. V tistem trenotku pa se ji posveti pred očmi. Pred njo je stal nenadoma precej visok fant. ki je držal v eni roki luč, v drugi pa samokres. Bil jc zavezan čez obraz z ruto, za njim pa je stal manjši človek, ki je imel obraz počrnjen. Žena se je strašno prestrašila, večji ropar pa je zarohnel nad njo: Denar ali glavo! Zena je tarnala in prosila, končno jima je dala osem K. To pa roparjema ni bilo dovolj. Zahtevala sta še od nje denar, češ, baba, saj si prodala kravo in zelje. Končno sta vzela prestrašeni ženi še 28 kron. Nato sta vzela ključe in prebrskala omaro, skrinjo, premetala vso posteljo, prebrskala celo za podobami, toda nikjer nista nič našla. Nato sta stresla oropani denar na mizo in ga začela deliti. Žena ju je milo prosila, da naj ji pustita vsaj za 1 kg sladkorja. Toda večji ropar je zavpil nad njo: »Tiho, baba!« Nato sta roparja zapustila kočo in izginil v temo. Bilo je to okolo pol 2. Okolo 2. isto noč pa se zbudi nenadoma iz spanja Boštjančič Franc, star užitkar, ki stanuje pri posestnici Josipini Zeletovi. Začul je škripanje vrat in naenkrat sta stala pred njim že preje opisana roparja. F.den mu je posvetil v obraz z električno lučjo in ga pograbil za vrat. Možu se je posrečilo, da je zakričal, slišala ga je gospodinja Zeletova. Prihitela je v sobo. v tem pa sta roparja pobegnila. Pred vratmi sta izgubila v naglici revolver. — Drugo noč so vlomili neznani tatovi v cerkev v Logatcu in pokradli dva keliha, 2 pateni, en nabiralnik, krono z Jezuščka, v stekleni omari ip umivaluo posodo iz krstnega kamna. Povsod so iskali storilce, toda zaman. Prihodnje dni se je izvršilo po Dolenjskem in Gorenjskem še več vlomov in tatvin, ki so se ponavljale, dokler niso odkrili treh postopačev, ki so se potikali po Gorenjskem. Bili so sumljivi in kmetje so jih začeli preganjati, ker so se jih bali. Končno so jih ovadili orožnikom in ti so jih pri Otočah na nekem kozolcu 3. novembra aretirali. Enemu potepuhov se je posrečilo uiti in ga še danes nimajo, dva pa so vjeli in sicer Antona Zormana, mizarja iz Mrenovce, pozneje fakina v Trstu, in Franca Piška, brezposelnega delavca od Sy. Križa, pozneje tudi fakina v Trstu. Pri njih so dobili veliko ukradenega blaga. Uvedla se je preiskava, ki je dognala, da sta ta dva izvršila v družbi tretjega, katerega na-zivata »Johana«, pa ne povesta, kako se piše, vse te roparske napade in razne predrzne tatinske rope in vlome. Kakor pri preiskavi tako tudi pri včerajšnji obravnavi obtoženca vse tajita. Oba sta še mlada fanta in že večkrat predkaznovana zaradi tatvine in goljufije. Njuno prijateljstvo datira iz ljubljanskih zaporov. Nato sta se našla oba v Trstu, kjer sta včasih po malem delala kot fakina v pristanišču. Oba, posebno pa Zorman, sta zelo rafinirana, zvita in zelo predrzna. Iste .vrste mož je moral biti tudi tretji družabnik, Kateremu se je posrečilo uiti in katerega oba nazivata za »Johana«. Trojica je odšla iz Trsta in je začela svojo usodno roparsko pot na Kočah pri Prestranku. Od tod so šli roparji v Logatec, od tod v Šmarje .na Dolenjsko, kjer so prišli, kakor kažejo vlomi, do Rečice pri Bledu, odkoder so se vrnili nazaj proti Ljubljani, na kateri poti pa jih je med Radovljico in Otočami dohitela usoda. Obtoženca se zagovarjata z nekako nesramno jezo, včasih pa smeje, češ, da jih to, kar jima očitajo vse skupaj nič ne briga. Cela vrsta prič, med drugimi Boletova in Boštjančič, spozna roparja, ki se zapletata tekom razprave v protislovja. Pišek. ki je videti manj rafiniran, se po nerodnem sam izda. Sodišče je predložilo porotnikom osemnajst vprašanj, glasečih se na rop, na vlom, na tatvino in na potepuštvo, na podlagi soglasnega krivdoreka porote je obsodilo sodišče Zormana na deset let in Piška na pet let težke ječe; obema se preiskovalni zapor všteje v kazen. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Brce, hi-ralec, 70 let. — Andrej Prebil, mestni ubožec, 75 let. — Franc Zupančič, železniški čuvaj v p., 60 let. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Slovencev, nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov in 25 Bolgarov. 150 Lahov se je odpeljalo v Budimpešto, 120 pa na Dunaj. — Težko pohabljenje. Ze preteklo leto se je vršila porotna razprava proti Francetu Jemcu, 21 let staremu sinu posestnika v Trzinu, ker je 22 let starega Petra Vrbiča, delavca v Trzinu z nožem v hrbet sunil in ga podrl na tla, kar je imelo za posledico vedno hiranje mladega fanta. Ker ni bilo pri prvi razpravi možno o posledicah te poškodbe sklepati, se jc na predlog državnega pravdnika razprava preložila. — Sedaj je po krivdoreku porotnikov ^ sodišče Franceta Jemca obsodilo na dve leti težke ječe. — Nepošten poštni sel. Minoli torek so orožniki prijeli Franca Dežmana, poštnega sela v Spodnji Hrušici pri Ljubljani in ga izročili deželnemu sodišču. Dežman je lani meseca novembra poneveril 200 K, ki jih je imel na podlagi poštne nakaznice izročiti Mariji Vrščaj v Cešnjicah. Ponaredil je podpis na prejemnem listu in denar obdržal zase. Osumljen je nadalje, da je iz Amerike došla pisma, v katerih je domneval denar, odpiral in si vsebino pridržal. Koncem januarja tekočega leta je našel neki posestnik v bližini Zagradišča za nekim grmom cel sveženj pisem in drugih poštnih pošiljatev, ki so bile odpravljene s poštnega urada v Spodnji Hrušici; Dežman jih je iz neznanega vzroka vrgel proč, nekatera pisma so bila že odprta. — Precej močni potresni sunek v smeri od vzhoda na zahod smo čutili včeraj popoldne ob 4. in 16 minut v Ljubljani in okolici. — V greznico je padel In utonil včeraj strojni čuvaj Franc Manfredo v pivovarni »Union« v Sp. šiški. Nesrečnik je klical na pomoč, a jc došla prepozno. Manfredo, ki je bil star šele 39 let, zapušča vdovo s štirimi otroki. — Tatvina. Snoči ie bil kantinerki g. Sattlerjev! v topničarskl vojašnici ukraden siv konj z opravo in voz. O storilcih Še nimajo nobenega sledu. Pozor pred nakupom! — Kinematograf »Ideal«. Glavna točka novega sporeda je sijajna detektivska drama »Papirnata sled«. Velczanitniv je »Gaumandov tednik«, z najnovejšo pariško modo. Dalje so tudi ostale slike prve vrste kakor: V brulski šoli. (Naravni posnetek.) Razburljiv trenotek. (Humoristično.) Neustrašljivi mladi mož. (Ameriška drama, samo popoldan.) Iz serije St. Gotthardta. (Kolorirano.) Avguštin kot garde-robir. (Velekomično.) — Nujno potrebno ie, da se ranjenja obvaruje pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično ob-vezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-ner v Pragi. (Glej inserat.) Štajersko. — Sodrug Škorjanec mrtev. Iz Trbovelj nam telegrafirajo: Danes, v petek, je tukaj umrl skladiščnik občnega konsunmega društva sodr. Ivan Škorjance. Pobrala ga je pljučnica. Otrok ne zapušča. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Sodrug Škorjanec je bil rojen 27. aprila 1873. Prejšnje čase je delal pri trboveljski pre-mogokopni družbi. Bil je izmed prvih, ki so se pridružili organizaciji, kateri je ostal zvest do smrti, to je osemnajst let. Od nekdaj je bil bolj slabotnega zdravja. Vkljub temu je vestno opravljal svoje naloge v konsumnem društvu in v stranki. Med delavstvom je bil zem priljubljen, zato smo prepričani, da se udeleže njegovega pogreba v največjem številu.______________ Društvo ,Ljudski oder4 v Trstu vabi vse svoje člane in prijatelje izobrazbe na VIII. redni občni zbor ki bo v nedeljo 2. marca t. 1. ob 3. popoldne v čitalnici društva »Circolo di studii sociali« v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15III. Dnevni red: 1. Poročilo odbora: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; d) knjižničarja; e) kontrole. 2. Poročila odsekov: a) ženskega; b) pevskega; c) mladeniškega; d) tečajev. 3. Izprememba pravil. 4. Ustanovitev novih podružnic. 5. Izvolitev novega vodstva In nadzoroval- cev. 6. Eventualni predlogi in nasveti. Z ozirom na to, da je potrebna za sklepanje o izpremembi pravil dvetretjinska navzočnost članov in da so vse točke dnevnega reda izredno važne, poživlja podpisani odbor vse člane, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Odbor, Trst — Shod zaupnikov jugoslovanske socialno demokratične stranke bo v torek 4. t. m. ob 8. zvečer v zeleni dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Poleg mnogih tekočih reči je na dnevnem redu tega shoda tudi poročilo o ljubljanski konferenci od 23. februarja. Zaupnikom in vsem onim sodr^oni, ki imajo veselje do dela, priporočamo, da se tega zborovanja gotovo udeleže. — Ples uslužbencev tržaških delavskih zadrug bo danes od 8. zvečer do 4. v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnina 15. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu uslužbencev. Vsem sodrugom priporočamo, naj se te prve prireditve uslužbencev naših zadrug po možnosti udeleže. — Se enkrat opozarjamo na jutrišnji občni zbor »Ljudskega odra«, ki bo ob 3. popoldne v čitalnici društva »Circolo do studii sociali« v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, III. nadstr. Na občni zbor smejo tudi člani vseh podružnic in odsekov. Vestnik organizacij. Plenarna seja vseh odborov ljubljanskih podružnic bo v soboto 1 marca 1913 ob 8. zvečer v salonu hotela .Ilirija-, dvorišče, levo. Navzočnost vseh je nujno potrebna. Planinsko društvo „Dle Naturtreunde8 podružnica Ljubljana, priredi v uedcijo 2. marca izlet čez Grmado na Skofjo-Loko. Odhod z državnega kolodvora ob 3/4 7 Zjutraj v Medvode. Provijant je vzeti s seboj. — Prijatelji narave udeležite se Številno tega izleta! , . . s®^r“Se, SoIsho-poljanskega okraja vabimo na redn letni obem zbor. ki bo 9. marca v gostilni pri Bončarju Poljanska cesta 23 točno ob 10. dopoldne. Sodrugi udeležit se polnošteviluo občnega zbora. Odbor. Ogrske homatije. SEJA PANAMISTOVSKE DUME. Budimpešta, 28. Današnje seje so se udeležili trije opozicionalni poslanci: Krščanski so-cialec Giefivvein. Košutovec baron Sennyei in član neodvisne kmečke zveze Štefan Szabo. Sejo jc otvoril Tisza ob II. dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je dal besedo posl. Seti-nyeiju, ki je hotel podati »politično izjavo«. Nato je Sennyei dejal, da hoče razložiti vzroke, zakaj je Izstopil iz Košutove stranke, »ne da bi zaradi tega zatajil neodvišnjaška načela« Nikdar se ni udeležil obstrukcije, ker je bil prepričan, da se tako nikdar ne bi približali nacionalni ideji, ampak bi se celo oddaljevali od nje. Mameluki Tiszc in Lukacsa so mu zato živahno ploskali, kar je razumljivo. Prenehali so pa z odobravanjem, ko je dejal, da je treba popraviti zločinstvo Tisze nad opozicijo, ali pa razpustiti zbornico. Seja ni podala nezanimivega. GENERALNA STAVKA. Budimpešta, 28. Socialno demokratična stranka je danes naznanila pristašem, da bo generalna stavka v pondeijek ob 7. zjutraj napovedana in da bo trajala najmanje tri dni Socialisti žele, da ne nastanejo za prebivalstvo pre-' velike tezkoče; zato se bodo najnujnejša dela tudi med stavko opravljala. Priprave tolovajev. Budimpešta, 1. Lukacs je ukazal, da bo v pondeijek opravljalo 10.000 vojakov, 1000 Žan-darjev in tri tisoč policistov »varnostno« službo v mestu. Policija provocira, Budimpešta, 1. Včeraj so odposlanci socialno demokratične stranke pri policiji prosili za dovoljenje obhoda na prvi dan in ljudskih shodov na drugi dan stavke. Policija je oboje odklonila, češ da se ne more dovoliti nobeno zbiranje b razburjenih dneh. Zaupniki so izjavili, da so presenečeni od teh besed in da pod takimi pogoji ne prevzamejo nobene odgovornosti. Militari/.irano mesto. Budimpešta, 1. Mesto so razdelili v šest vojaških okrajev. Vrhovno komando ima divizijski poveljnik, ki ima generala za adlatusa. Vojno poveljništvo zahteva, da se dajo vojaštvu občinske šole na razpolago: če jih ne dobi, ali pa če ne bodo zadostovale, bodo vojaki enostavno v privatnih hišah nastanjeni. Volilna reforma odgodena. Budimpešta, 1. Volilna reforma še ne pri de v pondeijek na dnevni red, ker ie treba rešiti še zakon o učiteljskih plačah. Yolilna reforma pride šele v torek ali sredo na red. Vsled tega se odgodi tudi generalni štrajk. RAZPUŠČEN -SHOD NA - DUNAJU! Dunaj, 1. Snoči je bil v »Verbandheimu« velik shod, na katerem sta sodruga Austerlitz in dr. Remier poročala o ogrskem boju za volilno pravico. Proti koncu svojega govora je Renner dejal: »Blaznost je. kar tam počenjajo, da se s starostjo odločilnega faktorja ...« Preden je končal, je komisar izjavil, da je shod razpuščen. Kljub temu je Renner še prečital resolucijo, ki je bila navdušeno sprejeta. Nato šele se ie shod na Rennerjevo posredovanje mirno razšel. V BUDIMPEŠTI IZVOLJEN OPOZICIO-NALEC. Budimpešta, 28. Značilna za položaj v glavnem mestu je bila nadomestna volitev poslanca v budimpeštanskem okraju Francovo mesto. Vladna stranka je tukaj kandidirala dr. Hel-veya, opozicija pa dr. Springerja. Republičan-ska stranka, ki se je šele pred kratkim ustanovila in ni mogla misliti na nikakršen uspeh, je kandidirala dr. Nagyja. Volitev je trajala do 1. zjutraj. Dr. Springer je dobil 3003, Helvey 1669, Nagy pa 121 glasov. Torej je opozicionalni kandidat Springer izvoljen z 2803 glasovi večine. V mestu so pričakovali rezultat z veliko napetostjo; v okraju je bilo ob koncu volitve še vse na nogah. Balkanski in mednarodni položaj. DEMOBILIZACIJA. Današnji dan. London. 1. >,Daily Mail« poroča iz diplotna-tičnih krogov, da se prekličejo vojaške priprave ob ruski meji že danes. Sočasno se prekličejo tudi v Avstriji vojaški ukrepi, ki so bili naperjeni proti Rusiji. Diplomacija je vsled avstrij-sko-ruskega sporazuma zelo optimistična, in misli, da se sklene v kratkem tudi na Balkanu mir. 19. marca. Pariz, 1. Po vesteh iz diplomatičnih krogov se bo demobilizacija ruske armade dne 19. marca, t. j. na dan jubileja dinsstije Romanov, že popolnoma vršila. Car želi to mirnovno manifestacijo ob jubileju svoje hiše. Za gotovo je smatrati, da se bo vršila avstrijska demobilizacija enakomerno z rusko. Začetek ruske demobilizacije. Peterburg, 1. Na vojaškem posvetovanju pri carju v Carskem selu so govorili tudi o odpustu rezervistov, ki so meseca januarja ostali pod zastavami. Car je ukazal, da se to moštvo odpusti domov. To je začetek demobilizacije. Vojna. ODRIN. Konzuli protestirajo. Carigrad, l. V vladnih krogih pripovedujejo, da so konzuli iz Odrina pri svojih tukajšnjih poslaništvih brzojavno protestirali proti obstrelevanju hiš, v katerih prebivajo tujci. Bolgarska ne potrebuje pomoči. Belgrad, 1. »Štampa« poroča, da je general Paprikov izjavil, da Bolgarska sedaj ne potrebuje srbske pomoči za obleganje Odrina. Paprikov misli, da pade trdnjava, še preden se prično mirovna pogajanja. TuicI v Odrinu. Carigrad, 1. Med tujimi kolonijami v Odrinu je najmočnejša avstroogrska, ki šteje do dvajset obitelji in okrog sto oseb. Razuntega je pod avstrijsko zaščito še 91 drugih obitelji s 400 osebami. Nemška kolonija šteje okrog 30 oseb. večinoma inženirjev in trgovcev, francoska pa 40 do 50 oseb. največ duhovnih, pa učiteljev in učiteljic. Italijanska kolonija, stoječa tudi pod avstrijsko zaščito, je izza italijansko-turške vojne zelo slabotna. Naposled je v Odrinu še kakšnih dvajset Rusov in pet Angležev. NOVO IZKRCAVANJE. Carigrad, 1. Poveljnik desetega zbora Kur-šid-paša in šef generalnega štaba Enver-beg sta prišla v Carigrad in sta imela daljšo konferenco z velikim vezirjem. Iz Galipolija prevažajo čete na neznan kraj, kjer jih mislijo izkrcali. I ransportne ladje, ki odhajajo iz Galipolija, so polne vojaštva. UJETE LADJE. Atene, 1. Torpedovka »Asipis«, ki je križarila ob eDirskem obrežju, je na višini Valone zajela veliko barko, ki je razobesila najprej albansko, potem pa turško zastavo. Bila je polna moke, sladkorja, riža in drugih potrebščin, ki so bile bržkone namenjene za Janino. Barko so odpeljali do Krfa. Pariz, i. »EXcelsior« poroča iz Sofije, in sicer iz angleškega vira, da je neka bolgarska ladja na jezeru pri Varni vjela turško barko. DŽAVID-PAŠA PRED BITOLJEM. Carigrad, 1. Uradno poročajo, da nadaljuje Pžavid-paša svoj uspešni pohod proti Bito!ju. V okolici Bitolja pričakujejo veliko bitko. Nekateri oddelki zapadne armade so zasedli Florido. KANONADA PRI BIZANIJU. Atene, 28. Pred Bizanijem so turške baterije včeraj začele streljati, pa so kmalu utihnile. Streli so bili popolnoma brezuspešni. Velblodi za vojsko. Carigrad, 1. Vojna uprava je sklenila nabaviti velblode za transportno službo pri Ca-taldži. Sto velblodov so že odposlali tja. NASKOK NA SKADER NEPOTREBEN. Ruski glasovi. Peterburg, 1. »Birževija Vjedomosti« pišejo: Ker je Rusija načeloma privolila, da poslane Skader albanski, in ker Avstrija ne ugovarja, da se prepusti Srbiji Prizren, Peč in Dja-kova, je zdaj povsem nepotrebno, da bi Črnogorci naskakovali Skader. Pojačanje oblegovalne armade. Belgrad, 1. Pojačanje obleganja Skadra je resnično sklenjeno. Več polkov je odšlo čez Mitrovico pred Skader. Transport na morju se je zavlekel, ker je treba prej dognati, kje je »Ha midijd«. Zelja po miru. Angleško posredovanje. London, 1. Angleška vlada je pozvala svoje zastopnike pri vladah v Sofiji, Belgradu in Atenah, naj poizvedo, kakšne pogoje stavljajo balkanski zavezniki za mir, ker se približujejo turške koncesije stališču, ki so ga bile velesile izrazile v svoji skupni noti. Misija Hakl-paše. London, 1. Misija Haki-paše se je zavlekla in turški pooblaščenec mora sedaj čakati v Londonu, ne da bi mogel ukreniti kaj pozitivnega. Haki-paša se je bil neoficielno informiral pri državnem tajniku Edwardu Greyu, na kakšni podlagi bi utegnile velesile zopet prevzeti posredovanje med Turčijo in balkansko zvezo. Dobil je odgovor, da je za velesile samo njih lastna nota nrimerna nodlat^a. Nato le Haki-paŠa oo- ročal v Carigrad in čakal nove instrukcije. Teh pa ni dobil, ker je bil veliki vezir takrat v Ga-lipoliju. Novi pogoji. London, 1. »Times« poročajo iz Sofije: Veliki vezir je obiskal ruskega poslanika v Carigradu zaradi mirovnega pogajanja z zavezniki in je naglašal, da bi bila Turčija pripravljena opustiti tudi Odrin, če se določi za novo mejo črta Ifljada-Enos. Ruski poslanik je takoj sporočil ta predlog v Sofijo, kjer ga je tukajšnji ruski poslanik naznanil bolgarski vladi. 1 a pa baje vztraja na mejni črti Midija-Rodosto. POSEBEN MIR Z GRŠKO? Carigrad, 1. V mladoturških krogih govore, da izkušajo skleniti z Grško po posredovanju patriarhata poseben mir na sledeči podlagi: Turčija odda Grški vse ozemlje, ki ga je okupirala z Janino vred in podpira grške zahteve proti njenim zaveznikom. Zato naj najame Grška po svoji narodni banki posojilo na račun Turčije, ter ji da svojo transportno mornarico za prevoz vojakov iz Anatolije na razpolago. Obenem naj izda patriarh pastirsko pismo, ki pozove Grke na Turškem na protest proti bolgarskemu in srbskemu preganjanju Grkov. (To je precej fantastična vest.) ZAROTA PROTI MLADOTURKOM. Peterburg, 1. »Golos Moskvi« poroča iz Carigrada, da so tam odkrili zaroto proti mla-doturkom, kateri je Šerif-paša na čelu. Zarotniki hočejo odstaviti sultana in posaditi na njegovo mesto princa Sabah Edina. Aretacije. Carigrad. 1. Policija je prijela zopet nekoliko grških državljanov, nekoliko Macedoncev, ter delegate, ki so prišli iz Trapecunta k volit vi patriarha._________________ BOBRZYNSKI HOČE DEMISIONIRATI. Lvov, 1. Namestnik Bobrzynski se je snoči odpeljal na Dunaj. Baje hoče demisioniiati zaradi poloma poljsko-rusinskih pogajanj. TOVARNA ZA PATRONE GORI. Prahama v veliki nevarnosti. Dunaj, 1. V steinfeldski tovarni za patron-ske stročnice pri Dunajskem Novem mestu je izbruhnil včeraj požar, ki se vedno bolj razširja. V veliki nevarnosti je bližnja prahama in objekt št. 16. kjer so velike zaloge smodnika. Vojaštvo in požarne brambe delajo z nadčloveškim naporom, da omejijo ogenj in preprečijo velikansko katastrofo. VELEIZDAJSTVO. Inomost, 1. V Tridentu so zaprli slikarja Marija Belutta. ker je osumljen veleizdajstva in špionaže. Pri hišni preiskavi so našli sumljive reči. Nato so zaprli še tri osebe. ROMANJE KUCO V ALAHOV. Bukarešt, 1. V zbornici je poslanec Forga protestiral, da je začeia deputacija Kucovalahov svoje prosjačenje pri Lukacsu v Budimpešti. JAPONSKI PARLAMENT. Tokio, 2S. Parlament, ki Je bil vsled krize odgoden. se je danes zopet otvoril. Ministrski predsednik admiral Jamamoto ie govoril o zunanji politiki. Konstatiral jc. da sc je zveza z Anglijo obnesla in da je razmerje Japonske do drugih držav prijateljsko. Nadalje je naglašal. da je potrebna reforma davčnega sistema, da se olajšajo bremena davkoplačevalcev. Vlada pride tekom zasedanje s pimernimi predlogi. KITAJSKA NE MO Bil JZIRA PROTI RUSIJI. Zizikar, 28. Gubernator je izročil ruskim oblastnijam proglas, ki je namenjen kitajskemu prebivalstvu. Manifest oporeka glasovom, češ. da koncentrira vlada čete za vojno z Rusijo. Vojaške priprave na Kitajskem so potrebne. da se zatre tunguško rokovnjaštvo. MEHIKANSKE HOMATIJE. Amnestija. Mehiko, 28. General Huerta je sklical zbornico ad hoc (na kakšni podlagi?) in je predložil načrt zakona, ki pomllošča vse zaradi političnih zločinov obtožene osebe, če se oglase pri oblastvih tekom dveh tednov po razglašni amnestiji. Vojaški atašeji. Mehiko, 28. General Filip Angelo je imenovan za vojnega atašeja pri mehinkanskem poslaništvu v Bruslju, polkovnik Viktor Fer-nandez pa za vojnega atašeja v Parizu. Iz parlamenta. DOLOČITEV PARLAMENTARNEGA KA-LENDARIJA. Prihodnja seja posl. zbornice v četrtek? Dunaj, 2S. Na seji zborničnega starešinstva sta socialna demokrata Seitz in dr. Diamand odločno zahtevala, da se snide poslanska zbornica prihodnji teden. Mednarodna kriza, homa-tije na Ogrskem, odpust rezervistov — same važne zadeve, o katerih mora ljudsko zastopstvo izreči svoja mnenja. Vlada in Poljaki vztrajajo na tem. da se vrše plenarne seje šele po dogotovitvi finančne reforme v odseku. Ukrajinski poslanec dr. Levickij zahteva da se finančna reforma vzame v pretres v plenumu, še-le tedaj, ko bo rešena gališka deželnozbor-ska volilna reforma. Predsednik dr. Sylvester je ugodil socialno demokratični zahtevi in obljubil, da skliče zbornico za 6. in 7. marca. IZSELJENIŠKO VPRAŠANJE. Iz narodno-gospodarskega odseka. Dunaj, 28. Narodno-gospodarski odsek je soreiel oredloar ooslancev dr. Elienboena. Of- nerja in Choca, ki izreka vladi obžalovanje, da tako dolgo zavlačuje izseljeniški zakon in jo poziva, da čimprej predloži tozadeven zakonski načrt. Obveljal je tudi dr. Schiffov predlog. naj vlada informira odsek o pogodbi s Ca-nadian Pacifice Rail\vay kompanijo in o varstvu. ki ga je v pogodbi zagotovila kanadskim izseljencem. MORNARIŠKA NAROČILA V TUJINI. Vlada noče predložit: aktov. Dunaj. 28. Komisija proračunskega odseka za preiskavo mornarških naročil je sprejela predlog sodr. Gliickla in posl. Friedmanna. ki izreka vladi obžalovanje, da otežuje in zavlačuje komisiji preiskavo, ker ne predloži tozadevnih aktov. Domobranski minister Georgi je obljubil, da bo posredoval pri merodajnih faktorjih za predložitev aktov in da bo uspehe svojih korakov sporočil načelniku komisije. RAZPRAVE FINANČNEGA ODSEKA. Dunaj, 28. Včeraj napovedana ukrajinska obstrukcija v finančnem odseku ni izbruhnila: v torek se nadaljujejo spravna pogajanja med Poljaki in Ukrajinci in od teh je odvisna taktika ukrajinskih poslancev v finančnem odseku. Ako se razbijejo spravna pogajanja — kar pa ni verjetno — začno ukrajinski poslanci v finančnem odseku z obstrukcijo in načelnik odsekov doktor Urban namerava v tem slučaju odgoditi razpravo na nedoločen čas. — Na današnji seji se je nadaljevala debata o dotacijskem zakonu. Finančni minister Zaleski je razlagal stališče vlade in pobijal pogojno dotacijo (t. j. da se naloži deželam uporaba dotacij za regulacijo učiteljskih plač), češ da je — protiustavna (ke-dar delajo brez parlamentarnega dovoljenja nove dolgove in razmetavajo državni denar za nedovoljene svrhe, finančni ministri niso tako rahločutni!) — Prihodnja seja bo v torek. Goriško. — Klerikalno obrekovanje. (Dopis iz Nabrežine^ Glasilo goriških krščanskih socialcev, »Novi Čas«, je pisalo v svoji številki od 7. februarja o »znanih in priznanih poneverjenjih pri bolniški blagajni v Nabrežini«. Na to predrzno trditev smo že odgovorili v »Zarji« 18. februarja in smo zahtevali prav mirnodušno dokaze za to podlo sumničenje. Od 18. februarja je že precej časa in v tem času bi priskutni »N. Č.« lehko prinesel dokazov zvrhan koš, če bi jih imel. Ali zastonj smo čakali na dokaze, ni jih, »Novi Čas« molči kakor grob. Ali kje bo revše dobilo dokaze, ko so vsi socialni demokratje v Nabrežini in okolici trdno uverjeni, da na delovanju bolniške blagajne ni niti sence suma. in ravno tako je o tem prepri-čin »N. Č.« Ali ker ima same nerazsodne bralce, zato lehko sumniči na vse strani brez dokazov. Gospodje okolo »N. Č.« naj pa prav dobro pazijo, da se strupeno orožje, ki je rabijo nasproti nam, ne zapiči v njihovo lastno telo. — »Novi Čas« si je nadjal važno nalogo, da ščiti v ljudstvu vero, ki mu jo baje hočejo socialisti šiloma iztrgati iz srca. Pa gospodje pri »Novem Času«, ki oznanjujejo edino zveličavno vero, so kaj slabo podkovani v temeljnih resnicah vere, ki jih ve že vsak abecedarček. Malo naj prelistajo katekizem in se ustavijo pri vprašanju: Kdo greši z obrekovanjem? Odgovor naj prepišejo stokrat, da si ga bodo zapomnili: Z obrekovanjem greši, kdor pripoveduje o bližnjiku izmišljene napake . . . Lep Je ta nauk. ali kaj pomaga, ko je za one. ki bi ga morali širiti med ljudstvom, mrtva beseda. In da imajo hitro zgled za to resnico, klepeče »Novi Čas«: »Pri okrajni bolniški blagajni je večkrat zmanjkalo denarja za plačevanje bolnikom. Za kontrolorja M. pa n: nikdar zmanjkalo denarja, tudi takrat ne, ko je počival v preiskovalnem zaporu.« To je zopet obrekovanje brez dokazov. Povemo le toliko, da za simulante res ni bilo v bolniški blagajni nikdar denarja.in ga tudi nikdar ne bo. »Novi Čas« naj raje navede konkreten slučaj, da resnično bolan član ni dobil denarja. Debela laž, tako debela kakor so farški trebuhi, je pa trditev. da je bolniška blagajna plačevala kontrolorja. ko je bil v preiskovalnem zaporu. Prav dobro razumemo onemoglo jezo klerikalcev: zavednemu socialističnemu delavstvu zavida, da si je pridobilo ta zavod in da ga urejuje vzorno v korist svojih članov. »Novi Čas« pa poživljamo, naj že podkrepi svoje sumničenje z dokazi, drugače se bomo kje drugje prav temeljito pomenili. — Pozor, vojaški naborniki! Goriško c. kr. okrajno glavarstvo je izdalo na vojaške nabornike ta-le opomin: Nabor prične vsaki dan v Gorici točno ob 9. predpoldne, v Kanalu in Ajdovščini točno ob 8. predpoldne. C. kr. okrajno glavarstvo izda vabila, katera je treba prinesti s seboj na nabor. Stavljenec, ki bi iz kateregakoli vzroka ne imel vabila za nabor, naj se oglasi pri g. županu domovne občine, kateri ga bode predstavil naborni komisiji ob koncu nabora. Stavljenci in z njimi za zdravniško preiskavo določeni sorodniki morajo biti ob poklicu navzoči pred naborno dvorano. Kdor zamudi klic svoje občine, bo predstavljen še-le ob koncu nabora. Vsakdo, bodisi stavljenec ali zi< zdravniško preiskavo določeni sorodnik, mora priti k naboru trezen in popolnoma snažen. Kdor pride k naboru nesnažen ali pijan, bo zavrnjen ter poklican k posebni preiskavi; taki stavljenci bodo vrhutega tudi kaznovani. Nabornikom je strogo prepovedano razgrajati ob nabornih dneh po mestu v Gorici, v nabornih krajih Kanal in Ajdovščina. Enako je strogo prepovedano korakati po ulicah v Gorici pe-vaje in kričaje ter nositi po mestu kakršnekoli zastave. — Glasom novega vojnega zakona vlagati je prošnje za priznanje ugodnosti kakor lastnik podedovanega zemljišča ali kakor vzdrževalec družine najpozneje na dan nabora. Prošnje, katere bi se po naboru^ predlagale, bi imele za posledico, da se dotičnika premesti v nadomestno rezervo še-le povodom prihodnje odpustitve vojakov, t. j. meseca oktobra prihodnjega leta. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Ranjenja kakršnakoli jc treba skrbno varovati pred vskršno onestiažbo, ker utegne nesnaga povzročiti, da postanejo najmanjše rane prav hude in težko ozdravljive. V 40 letih sc je izkazalo otnehčujoče in izvlečno mazilo, Praško domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in relenje. = Po pešti se pošilja vsak dan. = 1 cela pušica 70 h. Po pošti proti vpošiljatvi 3 K 16 h se pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic franko P : na vse postaje avstro-ogrske monarhije. POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno in varstveno znamko. — Pravo le 70 h Glavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj. Lekarna „PRI ČRNEM ORLU“, Praga, Mala stran, Nerudov* ul. št. 208. V zalogi po avstro-ogrsklh lekarnah. Cenjenim železničarjem, in slavnemu očinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno v neposredni bližini kolodvora v Nabrežini. Sklicujoč se na mojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu In vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi Jedili v vsakem času! Lep prostor za balincanje! Vsakovrstno časopisje na razpolago! Za obilen obisk se vljudno priporoča AVGUST RUSBACH, gostilničar. Soba za društvene seje vedno na razpolago. Kavarna »Central' Vsak dan od 9. zvečer naprej KONCERT nanovo došle damske tambu-buraške kapele „Graničar‘ ki je tri leta z izbornim vspehom svitala v inozemstvu Vstop prost. Vso noč odprto. SestatnelE tajceTr. Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod iz Idrije: ob 6'— zjutraj „ I2-— opoldan „ 3’30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8’30 zjutraj „ 2 30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7-50 zjutraj „ 140 popoldan „ 5’10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10"20 zjutraj „ 4 — popoldan „ 8*15 zvečer Cene z avlomobllnlm omnibusom: I. razred II. razred za osebo Idrlja-Logatec ali nasprotno K 3 — za osebo K 2-„ t— M * Idrija-flodoT« „ „ ., 150 Godovlč-Hotedršica „ „ „ ••SO Hotedrilca-Logatec _ „ .150 Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razred H. razred za osebo za osebo ali nasprotno K 3*— JU K 2— - }:t M 1 .. 1'— Idrija-Logatec Idrija-Godovtč flodovič-FlottdršIca „ Hotedrilca-Logatec „ Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti zn morebitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. crs CIO ‘g OC3 cS > C3 a O N JU l— OJ C3 > NJ -Č O cn O, O tMur MadljjjjL. 1“VP0 Šebenik .Slina I IjubKsn 3 TD G»' O 3 r* n> N 1 n> is »s B. Gotzl, Ljubljana JIre* ko^ktironce! Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov liotjjjili, borovničevec, vinsko žganje, žganje ix šipkovih ja^od priporoča edinaŽganjarnavCelju astnik ROBERT DIEHL. Kavarna ’f ^ ^ Gostilna ^ Florijanska ulica štev. 6 Pristna vina. Domaia kuhinja. auJta Splošna priljublenost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka * pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji iz-: biri in dobrega okusa priporoča : Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. te te. ** Trgovci, peki! Droie (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož MAKS ZALOKER, Ljubljana, Krakovski nasip it. 26 v lastni hiši, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni tvrdki, ki vam postreže po konkurenčnih cenah. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit dc 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesccev se imajo računati obiesti po 6 odstotkov. :::: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej. Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. J Načelstvo. Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da od £»o f‘e brnnrjii naprej v moji t im za Ko«pode dobrovoljno odraeunam 10 % popusta vsakemu odjtmalcu pri gotovem plačilu od mojih skromnili prj nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd. Opozorim istočasno, da je moja modna tigovina za gospode, založena ne-dvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren, in sicer v nedvomljivo največji izberi. Z odličnim spoštovanjem se priporoča Pazite na Modna in športna trgovina za gospode Sil, P. MAGDIČ, Ljubljana, gl~r™ La— Konsumno društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom sklepa skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej od dne vloge 0 do dne dviga. 5 Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000 K. Dosedanje stanje deležev 32.000 kron. Rezervni zaklad 8000 kron. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 kron 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v »Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču,v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. NADZORSTVO. Pekarna v Spodnji Šiški, Celovška cesta. NAČELSTVO