PoStnina plačana v gotovlnl Izhaja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po poSti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5\50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jlova IDoba Cena 1.50 Din Redakcija in uprara: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon |interurban štev, 65. Rokopisi se nelvračajo. Oglasi.'po tarifu. Štev. 23. Celje, petek 31. maja 1935. Leto XVIL Jadranski dnevi v Celju Večerna akademija. ki jo bo pri- redii krajovni odbor Jadranske stra- že v soboto 1. junija ob 20. v Mest- nem gledališču v Celju, obsega iz- bran program, ki so nanaša na mor- je. Tako bo zaigral orkester najno- vejšo >kladbo L M. Skerjanca: »Jei- dransko morje«, ki se bo v Celju pi- vie izvajala, in kot 3. toeka sprem- lja orkester 200 otrok mladinskega zbora podmladka JS niestnih šol, ki bodo zapeli Adamičevo: »Himno PJS«. V tej prireditvi se pesem sploh prvič izvaja, ker jo je nalašč v to svrho naročil celjski odbor pri av- torju. Deški zbor bo zapel nato še troje narodnih pesmic. Zbor vodi g. Pregelj. ki je dosegel pred leti s svo- jim mladinskim zborom Glasbene Matice tako odiične uspehe. Predvi- doma bo ta zbor sodeloval jeseni na svečanih prireditvah ob priliki kon- gresa Jadranske straže v Ljubljani. Novost za Celje bo ritmična študija, ki jo bodo izvajale višješolke celjske gimnazije na solospev, opevajoo Dal- : macijo in njeno morje. Po odmoru nastopi nioški zbor »Svobode«; zbor sestavljajo skoro iz- ključno le delavci. ki hočejo s tern svojim nastopom dokumentirati in- terest na delu JS za naše morje in s svojim sodelovanjem podpreti njeno propagandno in socialno delo. Aka- demijo bo zaključil Vojnovičev dra- matksi poem »Ekvinokcij«. prika- zujoč silno elementarno moč morja v času jesenskega enakonočja, ko se sila morja pokaže v vsej svoji moči nad prirodo in tudi nad ljudmi v majhni luki dubrovniške okolice. Vi- har mine in tudi človeška srca se očistijo. ! Prieakovati je. da bo zbudila aka- demija med občinstvom veliko zani- manje. Predprodaja vstopnic in spo- redov je v knjigarni »Domovini«. V nedeljo 2. junija ob 9. dopoldne bo v dvorani Celjske mestne hranil- nice otvoritev razstave slik znanega akad. slikarja g. Stjepana Bakovica. Njegove slike iz življenja naSega naroda ob Jadrauu so zbudjle na vseh dosedanjih razstavah veliko po- zornost ter očitujejo zelo nadarjene- ga in plodovitega umetnika. Razsta- va bo gotovo tudi v Celju izzvala ži- vahno zanimanje. Ob 10. dopoldne bo obhod godbe po | mestu, nato pa se bo pričela I. ves- laška tekma JS na Savinji med ka- pucinskim mostom in brvjo. To je prva prireditev te vrste, kar je zelo značilno za Celje,. ki ima iz- med vseh naših mest najlepšo reko v svoji sredini. Namen te prireditve je, da zbudi med prebivalstvom, po- sebno pa med in 1 adino zanimanje za veslaški sport, ki velja v obče kot najlepša in najsmoti'enejsa panoga telesnih vaj. Gotovo je odbor naletel pri realizaciji te zamisli na mnogo težkoč (čolni, teren, veslači itd.), a vendar je storil vse, da tudi uspe. V kakšni meri se mil bo to posrečilc, bo pokazala nedelja. Prvi trije zma- govalci dobijo darila: prvi moderno uro; drugi original no sliko akad. sli- karja Sirka, tretji šah. Vsi udeležen- ci pa prejmejo po en izvod knjige »Naše morje«. Ob 14.30 se bo pričela na Dečko- vem tigu II. javna tombola JS z namenom, da se dobijo sredstva za letovanje mladine na morju. Dobitki za tombolo in nagrade so v izložbi tv. R. Stermecki na ogled. Politični pregled p število izvoljenih poslancev. Glavni volilni odbor je razdelil 3i>8 mandatov med Jevticevo in Maeko- vo listo. Niti Ljotic'eva, niti Maksi- movic'eva lista ni dobila količnika 50.000 glasov, ki je potreben za ude- ležbo pri razdelitvi mandatov. Zaradi tega ne bosta ti dve listi imeli niti I enega poslanca v narodni skupščini. I Nosilci list, ki so zbrali vsaj 50.000 glasov. postanejo takoj poslanci; za- to sta bila g«. Jevtič in dr. Maček pr- va proglašena za poslanca. Skupno bo torej štela skupščina 370 poslan- cev. Izmed teh so pripadli g. Jevti- cu 303 in g. Mačku 67. Po banovinah se ti mandati delijo takole: dravska: Jevtičeva lista 27, Mačkova 2 (sku- paj 29); savska J. 48, M. 27 (skupaj 75; primorska: J. 14, M. 10 (24); vrbaska J. 17, M. 8 (25): drinska: J. 34. M 5 (39); zet^ka: J. 30, M 3 (33); donav- ska: J. 44, M 8 (52); raoravska: J. 39, M. 2 (41): vardarska: J. 44, M. 1 (45): I upravno področje Beograd-Zemun- Pančevo J. 5, M. 0 (5). Na listi gosp. Jevtiča so bili izvoljeni vsi ministri, razen g. Stojadinovica. ki ni kandidi- ral. Na listi dr. Mačka je bil izvoljen v primorski banovini in sicer v imot- skem okraju dr. Ante Trumbič, v ni- savskem okraju pa dr. Dragoljub Jo- vanovic. Dr. Spaho in Ljuba Davido- vic, ki sta kandidirala na Mačkovi listi, nista bila izvoljena. V smislu uka;:a. s katerim je bila razpuščena prejšnja skupščina in so bile razpi- sane volitve. se nova narodna skup- ščina sestane 3. junija. Glavni volil- ni odbor že izdaja izvoljenim poslan- cem pooblastila. Dan po prveni se- stanku izvo'i narodna skupščina ve- lifikacijski odbor, ki sestoji iz 21 čla- j nov. Ta pregleda in jmtrdi pooblasti- ; la posameznih poslancev. ¦ p Demisija Flandinove vlade. Y I petek po polnoči je francoska poslan- ska zbornica s 3ü5 proti 202 glasovo- ! ma odklonila izredna pooblastila, ki ] jih je zahtevala vlada. Flandinova j ylada je nato podala ostavko. j p Svet Društva narodov v ženevi I .je v soboto razpravljal o pritozbi ju- j goslovenske vlade pioti Maii/arski zaradi zločina v Marseiileu, ko je naš veliki kralj Uedinitelj padel kot žr- | tev brezvestnega zločina. Dolgotraj- ä na pogajanja so bila na seji končana na način, ki daje polno zadoščenje jugoslovenskemu narodu in jugoslo- venski vladi. Madžarski odposlanec Velics je ^večano izjavil, da bo Mad- žarska storila vse, da onemogoči na svojem ozemlju vsako strahovalsko početje, naperjeno proti naši državi. Sve Društva narodov je dosegel tudi kompromis v italijansko-abesinskem konfliktu. Italija in Abesinija pri- staneta na to, da se vsi spori rešijo z razsodiščem. Ni pa še čisto gotovo, i ali je s tern sporazumom docela od- pravljena vojna nevarnost. p Ukrepe predsednika Roosevelta za ozdravljenje ameriškega gospodar- stva je ameriško vrhovno sodišče razveljavilo z dvema razsodbama. S prvo razsodbo je proglasilo za neve- Jjaven zakon. s katerim se je dovo- Ijevalo odlaganje plačil kmečkih hi- potek, druga razsodba se nanaša na ukrepe glede industrije. Obe razsodbi pomenita zelo hud udarec Roosevel- tu in njegovi politiki. i POMNITE I. — II. junij VE LESE JEM V UUBLJAN! PREGLED DOAUČE PRODUKCIJE Posebne razstave : Gasilska rczstava. Modna revija — gospodinjstvo. Salon avtomobilov. Pohištvo. Male živali. POLOVIČNA VO2N1NÄ na železnici, parobrodih in avijonih. RazstaviSče obsega 40.000 m:. p Pri volitvah v češkoslovaške de- želne zbore so češkoslovaške stranke v splošnem obdržale svoje položaje, dočim je Henleinova stranka nem- ških narodnih socialistov zopet zelo napredovala na račun ostalih nem- ških strank. Domače vesti d 85-letnica nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. Due 29. maja je praznoval v Gornjem gradu 85. rojst- ni dan bivši Ijubljanski škof, nad- škof g. dr. Anton Bonaventura Je- giic. Na njegovo željo so bile vse že pripravljene svečanosti odpovedane. G. nadškof je po rodu sin kmeekih staršev iz Begunj. Za ljubljanskega škofa je bil imenovan kot naslednik škofa Misije I. 1898. Leta 1932. se je g. dr. Jeglič odrekel Ijubljanski ško- fiji in ga je pri tej priliki imenoval papež za nadškofa. Nadškof g. dr. Jeglic se je umaknil v zatišje škofov- skega gradu v Gornjem gradu, kjer v polni duševni čilosti preživlja poz- no jesen svojega življenja. d žalna manifestacija v Gornji Radgoni. V cetrtek so v Gornji Rad- goni ob veliki udeležbi položili kosti v maju 1918. ustreljenih vojaških upornikov Slovencev in v bojih pri Radgoni padlih Maistrovih borcev k večneniu počitku. Slava junakom- mučenikom! d Močno ojačenje naših radijskih postaj. Vlada se je zavzela za nujno DR. STJEPAN I VIC: Protituberkulozni teden (Konec) B. Nasveti za tnberkulozno bolne 1. Že pri prvih sumljivih znakili, kakor kašlju, bolečinah v prsih, tež- kem dihanju, utrujenosti, izgubljanju teka in teže, nočnem znojenju, povi- šanju temperature itd. poišči zdrav- niški nasvet in pomoč. 2. Ne čakaj, da se bolezen inocno razširi po pljučih in pride vsaka po- moč prepozno. 3. Ce je materijelno mogoče, poišči čimprej sanatorijsko zdravljenje. če to odredi domači zdravnik ali spe- cialist. 4. Ne pljuvaj povsodi oki"og, mar- Tec v lastni robec ali pa v pljuvalnik z razkuženo tekočino. 5. Pri kašljanju bo. Solucenje je dovoljeno samo onim bolnikom, ki imajo izvenpljuč- lio tuberkulozo, in onim z docela za- četno tuberkulozo pljuenih žlez ali pa z že ozdravljenim in zaapnjenim procesom pljuenih bolezni. Kedaj in kako doJgo se smejo tudi ti bolniki izpostaviti vplivu solnčndh žarkov, odreja zdravnik sam. 17. Mir, solnce, svetloba, dobra hrana, telovadba, sport, dobre higi- jenske razmere in snaga so najvecji sovražniki tuberkuloze. Nasveti za zdrave Utrdi odpornost lastnega organiz- raa z dobro hrano, sportom in telo- vadbo, solncem, zrakom, snago in hi- gijenskim načinom živijenja ter ga tako pripravi za borbo proti nevarni tuberkulozi. 2. Stanovanje mora biti suho, snaž- no, solnčno in dovolj prostorno za vse člane družine. 3. Živi solidno in ne udajaj se pre- komernemu uživanju alkoholnih pi- jač in kajenju. 4. Spij po možnosti vse leto pri od- prtem oknu. umivaj se zjutraj do pa- su in telovadi, ko vstaneš. 5. Če se počutiš slabega, utrujene- ga, prehlajenega, se ogibaj bližine tuberkuloznega bolnika, ker je ta- krat tvoj organizem najbolj občutljiv za nalezljivost s tuberkulozo. 6. Ne spij v isti sobi, še manj pa v isti postelji kakor tuberkulozni bol- nik. 7. Ne poljubuj se s tuberkuloznim bolnikom. Ce kašlja, bcxli od njega oddaljen najmanj 1H—2 metra, obr- ni glavo stran in opozori bolnega, da dene roko ali robec pred usta. 8. Ce daš takemu bolniku roko in posebno še pred jedjo, si dobro umij roke in lice ter izperi grlo. 9. Vsi, ki so stalno v bližini tuber- kuloznega bolnika. potrebujejo naj- manj enkrat na leto kontrolno pre- iskavo, zlasti z rentgenom. 10. Nasvetuj tudi drugim, zlasti otrokom, vse te prventivne mere za obrambo pred jetiko. ker so otroci še najbolj podvrženi infekciji s to bo- leznijo. 11. Stalno kontrolii-aj telesno težo in v trenutkih indispozicije tudi te- lesno vročino, ker je tuberkuloza za- vratna, pritajena bolezen in človek nikoli ne ve, kedaj se ta bolezen začne. 12. Ne puščaj v sobo tuberkulozne- ga nobene osebe, razen one, ki jo do- loci zdravnik za postrežbo bolnika. 13. Vse sobne predmete, kakor pod, vrata. stole, mizo itd. briši z vlažuo cunjo, namočeno v kakšno desinfek- cijsko tekočino. 14. Tuberkuloznega mriiča nikakor ne poljubuj in pazi, da se po bolni- kovi smrti dobro razkuži soba in vsi predmeti, ki jih je iiporabljal. 15. Preventivue mere so vsekako nujuo potrebne, ker se zelo lahko pri vsakem koraku okužimo z bacili tu- berkuloze. Dobra odpornost organiz- ma in takoj izvršeni nasveti zdrav- nika bodo prav gotovo preprečili na- daljno prodiranje eventualno nastalo z^roiuo tiibiM'kulozne infekcije. Str&n 2. Nv\,i i«,»i>;i ,>i. \ rAo. m^y. ^5. .7 \ pregnja \+*Jr binl1011 Proiivod »UNION«, Z*greb potrcbuo ojačenje naSih radijskih postttj in za zgradbo več pomožnih relejskih postaj. Beograjska postaja bo ojačena od 2.4 na 100, ljubljaiiska ed 5 na 20 in zagrebška od 0.7 prav- lako lie 20 kw. V Jugoslaviji je se- daj uT.000 radijskih alx>nentov, med temi 11.000 v drav>ki banovini. (1 Naša indnstrijska in obrtniška podj et ja bodo na XV. Ljubljanskem velesejinu od 1. do 11. junija 193r> zo- pet stopila pred javnost, da pokažejo sadove svojega pridnega dela, mar- ljive vztrajnosti in iivijenjske sue. Dokazali bodo, da se ravnajo po ges- lu življenja »V delu je moč«. Letoß- nji Ljubljanski velesejem bo revija uspehov. dosefcenih v težkern boju «a obstanek, bo praznik neumornega in neustrasnega gospodarskega dele na- Lega Cloveka. Na velesejinu bodo za- stopane vse glavne panoge industrij- ske in obrtne proizvodnje. Posebno bogate bodo razstave pobištva. teks- tilnih izdelkov, prei>rog, u.snja, čev- ljev, galanterijskih izdelkov, poljo- delskih strojev, avtomobilov in naj- različnejših praktičnih novosti. V okviru letošnjega pomladanskega ve- I lesejma borao imeli tudi štiri poseb- ne razstave: gasilsko, gospodinjsko »Žena in obrt« z veliko mod no revi- jo, razstavo doniače volne in razstavo domačih malih živali. Obiskovalei imajo 50% popusta na železnicali. Ko I kupijo vozno karto. naj zahtevajo tudi rumeiio Železniško izkaznico za 5 Din. Na velesejmu dobe potrdilo o obisku. nakar jim vozna karta z že- lezniško izkaznico velja za brezplaC- ni povratek. d Dnnajska vremenska napoved za soboto 1. junija: V južnib Alpah nag- njenje k nevihtam. padec temperatu- re, pozneje izboljšanje. Celje in okolica c Polkovna slava v Celju. V torek je slavil celjski 39. pešpolk svojo ?la- j vo v spomin na zavzetje Crne 1. 1919. Ob 9.45 se je zbral na dvorišču vo- jašnice kralja Petra ves polk, oficir- ski zbor z novim poveljnikom mesta g. polkovnikom Nikolicem, zastopni- ki oblastev in uradov, celjske mest- ne in okoliške občine, šol, korporacij in društev, med njimi Sokoli in ga- jšilci v slavnostnih krojih, ter mno- go drugega občinstva. Ob 9.45 so pri- nesli iz vojašnice polkovno zastavo, kmalu nato pa je prispel zastopnik poveljnika polka gosp. podpolkovnik Martinovic in obšel postrojeni polk. Najprej je prota g. Čudič opravil ob petju rdruženih maških rborov Olj- • • • ¦ ¦ ' - , . •. "uv- • « • ; • • .1 g. šof^ule cerkvetu ot>red pred oknase- liim spomenikom v letih 1919. in 1920. i*«t koroškem padlih oik-irjev, pod- oficirjev in redovov 39. p. p. Ceta vo- jakov je oddala tri fcastne salve, pev- ci pa so «apeli Prelov^evo »OjT Do- berdob«. Nato je pix>ta g. čudič na srediiii dvoiisfa opravil obred reta- il ja kolača ob lepem petju zbora pra- voslavne cerkvene obcine pod vod- stvom pevovodje g. €. Preglja, opat g. Jumk pa je. opravil katoliški ob- | red. Zastopnik povoljnika polka g I podpo4kovuik Martinovic je v lepetu J nagovoru na postrojeni polk podCr- tal pomen slave in junaMvo prip&d- nikov 39. p. p. v koroških bojih. če- stital polku k slavi in vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. Ozračje so pre- tresli viharni vzkliki kralju. Vojaš- ka godba je zaigrala državno himuo, nato pa so naveoči predstavniki če- stitali g. podpolkovniku Martinovi- ču k slavi. Ves polk se je postrojil na Deckovem trgu. lmkar je četa voja- kov s polkovno zastavo ob sviranju paradnega niar^a defilirala pred za- ' stopnikom poveljnika polka. Gostje so bili povabljeni v naliašč za to pri- pravljeno uto na dvorišCu vojašnice k zakuski. Ob 15. se je prifela na Glaziji ob prisotnosti velike množire gledalcev vojaska zabava z lepim tn pestrim sporedom. c šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Gels« v Mestnem gledališ- ču Iwdo po naslednejm vrstnem re- du: v ponedeljek 3. junija ob 18. Ka- četna nižja stopnja, v sredo 5. juni- ja ob 19.30 nižja in srednja stopnja, v Cetrtek 6. junija ob 19.30 srednja in vi§ja štopnja. v petek 7. junija ob 20. zvečer komorne glasbe. Vstop je dovoljen le s sporedom. c Razstava risarskih izdelkor in ienskih ročnih del bo na dii. realtii gimnaziji v Celju od nedelje 2. do vštetega torka 4. junija. Prijatelji in starši mladine so vabljeni, da si ogle- dajo razstavo. c Sprejemni izpiti za I. razred na j drt. real, gimnaziji v Celju bodo v ! Cetrtek 27. junija oil 8. zjutraj dalje. • Pi*osnjam. ki morajo biti kolkovane s 5 Din, je treba priložiti zadnji sol- ski izkaz ali izpričevalo in krstni list. ProSnje naj se vložijo pri ravna- teljstvu najpozneje do 23. junija. — Ravnateljstvo. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 4. junija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalni- ci Združenja trgovcev za mesto Ce- lje, Razlagova 8, pritličje, levo. c Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Ivan Podpečan, uradniski priprav- nik v javni bolnišnici v Celju, je ime- novan za sekundarnega zdravnika. c V čin rezervnega poročnika je napredoval Celjan g. Bogomir No- j vak. prokurist tv. Mattheis v Breži- j cah. c FilmsLo in skioptično predavanje o avtogenem varjenjn kovin bo v ' ponedoiiek 3., torek 4. in sreilo 5. ja- tiija, v ¦'.-.. , _ nji \ _ \ Celju. PredavÄl bo ftwp. int. Knoz iz Ru5. Predavanje je važno za niojstre, pomočnike in vajence kovi- narskih ^trok. c Utttelj8ka Samopomoč v Ljnblja- ai bo iiuela ledai letni občni zbor v he-del jo 2. junija ob 10. dopoldne v mestni deški narodni šoli. c Upokojeno učiteljstvu iz Celja in | okolice 1k> iiaelo skupno s tovariši in tovarisicami iz Maribora v cetrtek 1 Ü. junija sestanek v Ro^raski Slatini. I Odhod iz Celja ob 7.30. I c Celjska obrtna nadaljevalna So- la bo priredila prihtninji teden ]>od vodstvom učiteljstva jxiufni izlet na Ijubljanski velesejem v naslednjili skupinali: v sredo 5. junija razredi I. B in C, II. B in C, III. B in C, v Cetrtek (>. junija I. A, II. A in III. A v petek 7. junija pa dekliski razredi. Vajenke HI. C razreda se naj pridru- žijo dekliškiin razredom. Udeležbo je treba prijaviti v ponedeljek 3. ju- nija od 11. do 12. odnosno od 17. do 18. v šolski pisarni, kjer bodo dobili prijavljenci natančnejša navodila. — Uprava obrtne nadaljevalne Sole. c Smrtna obsodba v Celja. Veliki senat oki*ožnega sodišča v Celju je v ponedeljek obravnaval umor, ka- I terega žrtev je postal a 18. februarja i popoldne 68-letna prevžitkfirica Eli- rabeta RepČeva pri Sv. Jakobu v Šentjurski okolici. Umor je izvršil iz koristoljubja 32-letni, v Mlslinje pristojni delavec Ivan Polenik na prigovarjanje sina umorjenke, 44- letnega posestnika Ada ma Repca od Sv. Jakoba in njegove žene, 48-letne Frančiške Repčeve. Adam Repec je bil obsojen na smrt z obešenjeai, Ivan Polenik na dosmrtno robijo, Frančiška Repčeva pa na 20 let ro- bije. c Dve razpravi zaradi nmora. V ce- trtek U. junija ob 8. se bo pričela na okrožnem sodišču v Celju razprava proti posestnikovemu shiu Mai tinu Brezovniku iz Smartwa ob Dreti, ki je obtožen, da je ^ nekem gozdu obc- sM svojo ijubico Pozneje bo tudi raz- prava o umoru, katerega žnev jo po- stal gui.dni oskrbnik na škoiijskih posestvili KriŠtof iz Luf. c Poskus samomora. V sredo si je 20-letni Viktor Pungartnik, slikar- ski pomočnik brez posla in stalnega biN'alisCa. prerezal z britvijo žile na levi roki. Zdravi ^e v celjski bolniš- nici. ( Smrtna nesreča pri regulaciji Savinje v Tremerjn. V ponedeljek zjutraj sta šla 23-letni kovažki po- močnik Jože Štrus iz Podpeči pri Šentvidu pri Planini in 62-letni de- lavec Roman Duh z Lahovne pri Lo- krovcu v celjski okolici, ki sta bila zaposlena pri regulaciji Savinje, na delo. Ko sta stopala po ozki brvi brez ograje, ki vodi na levi breg Savinje pri Tremerju. se je nenadno pod nju- nimi nogami nagnilo bruno. §trus, ki je stopal prvi in nosil v ix)kah svo- A. ZUPANCICEVA: Jane Addams Te dni je umrla v Cbicagu največ- ja žena sveta, znamenitÄ pisateljica, velika prijateljica Človeštva, pred- sednica Mednarodne lige za mir in človeške pravice, Jane Addams. Nje- na smrt je pretresla milijone duš, ne le Amerike, marvef vsega sveta. Ko sem pred leti predavala na Ljudskem vseučilišču v Celju »O po- tih in ciljih modernega ženskega gi- banja«, sem velik del svojega govo- ra posvetila delovanju Addamsove. kajti nernogoče je govoriti o ženskem gibanju, ne da bi se imenovalo nje- no ime. Jane je bila bčerka osebnega pri- jatelja in sobojevnika Abraliama Lin- colna in njeno vzgojo >e preveval duh največjega sinu Amerike, duh prezidenta — muienika Lincolna. V svoji prekrasni knjigi »20 let social- nega ženskega dela« pripoveduje, da je že agodaj žavo občutila kriCečo krivico di*užabnega reda, da morajo ravno oni, ki imjveč delajo, najslab- še stanovati in največ pomanjkanja trpeti, čutila je, da jim mora postati nekaj, a dolgo ni vedela kaj. D&si slabotnega zdravja, je mnogo poto- vala in študirala, venomer iščoč pri- raerne oblike za svoje načrte. Obupa- vala je že nad sabo. silno nepotrob- na se je zdela sama sebi, zYianje je- zikov in njena izobrazba so ji bili mrtev kapital, čutila se je trs v ve- tru brez korenin in moči. Toda ne smela bi biti hči žilavega anglosaške- ga plemena, da ne bi bila našla iz- hoda in prave poti iz te duševne kri- ze. Leta 1889. se je z dvema prijatelji- cama naselila v najslabšem delu Chi- caga, v delu. kjer stanujejo revni gr- ški, italijanski, bolgarski, armenski, ruski in poljski izseljenci, ter jela gojiti stike z njimi kot sosedi. Tako je ustanovila znameniti settlement Hullhouse. Settlementi so naselbine izobrale- nih plemenitih ljudi — predvsem Zen — v bednih delih velikih mest. Ro- dili so se iz spoznanja, da je social- no delo pristno narodno delo. da to delo zahteva mnogo. Treba seje dvig- niti iz stanovskega egoizma, z ljubez- nijo in spoStovanjem objeti prepro- sto ljudstvo, to spoštovanje pa poka- zati v svöjih življenjskih običajih. Najprej je trelm svojega soseda po- znati, se v njegove nazore fn potrebe vživeti, ga razumeti, potem šele uiu je mogoče pomagati. V okolici Hullhousa so bile hiše povečini zgrajene kot enodružinske, a je v njih stanovalo vedno po več družin. \r higijenskem in gradbenem oziru se tu ni storilo skoro nič. vsak je smatral ta del le za prehodno bi- valiSče, dokler rau boljše razmere ne dovolijo, da se preseli v boljše ulice. Hullhouse pa je bil za ta del lepa uvonadstropna hiša in Addamsova jo je s svojimi sredstvi najela in opre- mila z dobrini okusom in udobno. Kmalu je sprejemala svoje nove znän- ce kot goste, in naravno je. da so bili prvi posetniki izseljenci. Ker pa so v takih delih mesta stanovanja vsaj navidezno cenejša, bivajo tu poleg ljudi brez vsake izobrazbe in dušev- ne vzgoje tudi obuobžani izobražen- ci. ki se trudijo — navzlic vsem udar- cem usode — da si ohranijo nekaj duževnega življenja. Za take so sett- lementi velikega pomena, ker jim nu- dijo priliko občevanja z izobraženi- mi, kjer so v navadi manlre in obi- Čaji, njim dragi in znani iz bolj§ih dni. (Konec prih.) jplmaOkma /J^^^Wgumijasto usnje I ^BlS'WIm^) podpkit in podpetnik. \oefi- ^BiJKKŠ&m' no za vsaW čeveij ra itrapod M^B^^ Neuničljivo, nepre- jjj^^m močljivo in ne polzi ^^^JUGOSLOVENSKI IZDELEK je kolo, in Duh sta padla v naraslo Savinjo. Duh je plaval kakih 60 rae- trov daleč in se s poslednjinri napori reSil. Nekateri delavci, ki so bili ta- krat v bližini, so videli štrusa. kako je nekaj časa plaval, potem pa izpri- nil v valovih. ( Nesreča na cesti ˇ Polnlah. V Polulah pri Celju gradijo hiše in vod- { njake, h katerim dovažajo vozniki 1 velike količine gradiva po zasilni ce- sti. Tik ob tej cesti je velika, več me- trov globoka jama, ki je očividno 1 določena za vodnjak in v kateri Je I niehka ilovica. V sredo 29. t. m. okrog j 10. je vozil vozuik Krajnc iz Trnove)j I po tej cesti. ob kateri je omeiijenal jama. Nenadoma se je udrla zemljal pod konjeni. Konj se je ]K>grezn?l I globoko v jamo in do polovice zad-Jj lijega dela v ilovico. Na kraj nesre-B če je bil pozvan vod celjske gasilskel fete, ki se je pod vodstvom poveljni-1 ka g. Franca Kosirja takoj lotil re-A sevalne akcije. Konja, ki je bil v ne«« varnosti, da si polomi noge ali celofl pcgine, so po poldrugournem napot-l nein delu rešili neposkodovanegfL« Zahvala gre spretni reševalni akcijia celjskih gasilcev in grraditelju vod-fl njaka g. Francu Malmu iz Trnovels/ ki je posodil dvigalo za resevanje.» Posestnika neograjene jame opozarJ jamo na varnostne predpise. kajtll prihodnjič bo treba take zadeve pr1g 50 članov in raznih mesflj Jugoslavije. \Todil je zborovanjÄ preilsednik udrulenja g. *Mik"os!a« Ambrožič iz Ljubljane. Funkcionar-Äj ji udruženja so podali svoja poročil«« za preteklo poslovno leto. Razprav-B ljalo se je tudi o raznih stanovskikB zadevali. Popoldne so udeleženci pri-X redili izlet v Lisce v prijazno resta»« racijo g. Petrička. P c Izpiti vozačev motornih vozil boj do v torek IS. junija ob 8. zjutrafl pred sreskiiu načelstvom v Celju. I Strokovno Izdelane ODEJE in MOŠKO PERILO kupite p o c G n i le pri tvrdkl FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Umrli v Celju in okolici V je umrlo v Celju 30 oseb (6 v nu->tu in 24 v bolnišnici), v okoliški občini pa ? oseb. c žeter smrtL V nedeljo je urari v Celju (Preäernova ul. 22) v starosti 62 let upokojen skladisčnik drž. iftj leznci g. JoŽe Stern. V celjski boln»| nici so umrli: dne 24. t. m. 83-letni občinska reva Marija Jurčeva iz Zret v soboto 74fletni kapucinski pater Stanislav Rebec iz Celja, 52-letna rt- darjeva žena Karolina Kačeva s $p Ložnice pri Žalcu in dveletna dölav- Ceya hčerka Marija OŠepova iz S* čate, v ponedeljek 60-letna žena iflfr _______^_________________________________________________-Nova Poba« 31. V. 1035._____________ Stran 3. kojenoga gozdnega paznika Lina Ko- bertakova iz Dola pri Hrastniku in torek "2^-1 ctni redov 39. p. p. Krsto Milic iz Draeeva v skopljanskein sre- zu. v sreilo -VT-letni brezposelni tie- la ver Anton Kotnik i/ Gabrovelj pri Konjkuh, v petek 31-. t. m. pa t>4-let- n-a občinska reva Alaiija. Pavličeva iz Ojstrice pri St. Jviriju ob Taboru N* \». v in.! Celjsko strelsko okrožje jo imelo v nedeljo dopoldne red ni ietui ončni zbor v hotelu »Hubertusu«. Ker je bil dosedftnji predjednik strelskeg-a okrožja g. polkovnik Golubovič služ- heno zadi-fcan, je otvoril in vodil zbo- rovnnjo podpredsednik g. ilirektor Mravljak, ki so jo spominjal blago- pokojnegra kralja in v zadnji u'pravni dobi v Trbovljiah umvlega člana v.pravm'ga odbova celjskega stVclsko- ^a okrozja g. inz. Cotifa. Po oUobrit- vi predsodniškega poročila, ki je bi- te» tmli kijniško, jp eodal g. raVnate'j Kralj blag-ajniško poročilo, nakar je prejel odbor na predlog preglednika računov g. postajenačelnika SreČka Hazpolnika razrešnico. Na predlog blairajnika jo bil šestim strelskim druiinain na njih prošnjo v celoti odpisan okrožni prispevek za I. 1934. Predlog dveli strelskih družin, da bi zaradi bodočega osnovanja strelskih odsekov v okviru sokolskih družtev prenehali delovati, je bil po izfcrpni debati soglasno odklonjen in sta bili obe oinenjeni strel-ki družini pozva- hh via intenzivno nadaljujeta svoje saniostojno delovanje. Pred volitvijo novega odbora so pvedvsem zunanji delegati i/.razili utemeljeno željo, da se naj izvoli nov upnavni odbor v ta- ki sestari, da se bo delovanje strel- skega okrožja in tudi posameznih družin. ki jih je sedaj 57 s približno 2.520 izvršujočimi člani, čim bolj po- živilo. Izvoljen je bil nov upravni odbor, ki ga tvorijo naslednji gg.: predsednik podpolkovnik Mirko Stoj- kovič, posle vodeči podpredsednik ravnatelj Celjske posojilnice Drago Kralj. tajnik zasebni uradnik I. Gaj- žek. blagajnik Lojze Jeriu. tajnik Celjske posojilnice, vsi iz Colja. čla- i»j odbora: hulustrijski uradnik Jer- tiei Pavlič iz Štor. trgovec Franto Natek iz ŠoŠtanja, podporočnik Leo- nid IVu-zivil iz Celja, trgover Fran • Schwentner z Vranskega. mestni ra- čunski revident Janko Wagner iz Ce- lja. inž. Slavko Ti-obej iz Velenja in indu.stri.jec Karol Pajk iz Celja. Ke- vlzijski odbor tvorijo gg. polkovnik M. GavriJovic iz Celja, direktor Fr. Mravljak iz Celja in načelnik Sreč- ko Bazpotnik z Zidanega mosta, de- legat za glavno skupščino Saveza pa je g. ravnatelj Drago Kralj. Pri slu- čajnostih je bilo sklenjeno, da bo le- to^nia okrožna nagradna strelska tekma A' Soštanju. c Prisega vojaških obveznikov. Jlestno poglavarstvo v Celju razgla- ša: Vsi v mestu Celju bivajoči vo- jaški obvezniki. neglede na njih pri- stojnost, ki še niso prisegli Nj. Vel. kralju Petru 11., se pozivajo, da se takoj, a najkasneje do 10. junija ja- vijo mestnemu poglavarstvu zaradi vpisa v seznam za naknadno prisego. S seboj naj prinesejo vojaško izpra- vo. Nevednost o razglasu ne opravi- čuje. Oni, ki se ne bodo odzvali. bo- do kiaznovani. r Knjige »Slovenske Matice« tn le- to 1935. in >icer Kidrieeva Zgodovi- na ?lovenskega slovstva« 4. snopif. Žigonovo »Veliko pismo slovenske združitve«. Kranjčeve »Novele« in Cervantesov »Don Kihot« so izšle. Celj*=ki riani bodo prejeli knjige pri- bodnji teden in sirer jim bodo do- stavljene na dorn ali v urad. r Lfsfnica t doknmenti in denar- j4tti je bil-a izgubljena v torek 28. t m. na cesti od Lisc do Celja. Naj- ditelj naj odda ali pošlje te predme- te vod?tvu kina »Union« v Celju. • Trtft*B0lact7«?ka in topografska dela. Me^tno poglavarstvo v Celju razglaša: V dravski banovini iz\tšu- jeio tudi tetos oficirji in kontraktu- alni uradniki vojaškega geogTafske- fra mstituta triangulacijska in topo- grafska dela. Prebivalstvo se opozar- ja, da so ta dela splošno kulturnega značaJH in koristna in se vsled tega poziva. da ne ovira imenovanih ofi- cirj«Y in dru#ih usluibeocev pri iz- ' vrševanju njihove nalcH>e, toinvef jiiu pomaga (n. pr. pri postavljanjn pi- raniid, prenašanju materiala in in- strunientov, pri najeinanju tovornih konj in voz, pri najemanju stanovanj za ofitirje in uslužbence ter vojske). V sluoaju nosporazuina naj se prebi- valstvo obrača na šefo odsekov ali sekcij. Prebivalstvo se končno opo- zarja. da ne kvari ali poškoduje stav- Ijonih piramid in signalov, ker bodo krivt-i za te požkodbe odgovarjali po fl. 72. zakona o k-atastru in državnih posestvih. c Ustanovitev šahovskega kluba v Gaberju. Prod dnevi so imeii tukajš- nji šahisti sestanek zaradi ustanovit- ve Sabovskega kluba Gaberje. Izvo- ljen je bil pripravljalni odbor pod pi-edseilstvom g. Emil Csörgöja, skla- diščnika tovarne A. Westen. Prijave sprejema tajnik g. Julij Essih. Ga- berjo. Kovinarska ulira 4. c Mestni ubožni sklad celjski se iskreno zabvaljujo g. Fianju Dolža- nu, kleparskemu mojstru v Celju, za velikodušni dar 100 Din naihestu venca na grob gosp. Franja Nerada. stavbenika v Olju. (- Barve, črnila, tuše, risalne po- trebščine, nalivna peresa v najvoLJi izbiri ])o vseh cenah. albume in spo- minske knjige kupite zelo ugodno pri K. Goričar vdv., Celje, Krlaja Petra cesta 7. knjigarna in veletrgovina s papirjein. c Nočno lekarniško službo ima od 1. do 7. junija lekama >'Pri orlu«. o Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 2. do 8. juni- ja III. vod. resevalno IV*. skupina, inspekrijsko povelinik g. Koschier. Gledališče Mcstno gledaliSče v Celju Repertoar: Torek 4. junija ob 20.: »Tajfun«. Pro- slava 25 letnice gledališkega delo- vanja režiserja in igralca g. Milana Skrbinška. Abonma. Milan Skrbinsek (K njegovi proslavi v Celju v torek 4. junija.) Na§i Ijubitelji gledališke umetnosti vidljo v Milanu Skrbinšku najznačil- nejšega predstavnika sodobnega slo- venskega odra. Zato ne bo odveč, ako se nekoliko seznanimo s to močno igralsko in režisersko osebnostjo. Njegov oče je bil kmečki sin iz liajdine pri Ptuju. V vsej sari je bil najboJjSi pevec. Pozneje je v Mariboru ustanovil »Deiavsko bralno in pevsko društvo Maribor* in postavil prvi stalni diletantski oder v Mariboru. Svojo družino je Že z vsega početka vzgajal za umetniško doživljanje. Zato ni čudno, da so trije njegovi otroci posvetili odru: naš jubilant, sestra Štef- ka in najmlajši v družini — Vladimir. Milan se le rodil I. 1886. v Mari- boru. Detinska leta so mu minila ob toplini očetove in materine dobrote v samem veselju in solnčnem razpolo- ženju. Dozoreval je naglo. Čital je mnogo, in prav dramska literatura ga je že zgodaj zanimala. Komaj je prišel dobro na Ijubljansko realko, že je ustanovil »DijaSko diletantskodruštvo«, iz katerega je med drugimi izšel tudi znani operni pevec Križaj. Prvič ga je kritika omenjala 1. 1904. Bilo je to v celjski »DomovinK ki je poročala o gostovanju društva v Brežicah. Naj navedemo najznačilnejša mesta iz te ocene. (igrali so Desetega brata, režiral in ulogo Martina Spaka je igral SkrbinSek.) »... nikjer ni bilo opaziti, da bi se pretiravalo, kar zlasti diletantje radi store, in tako se nam je dozdevalo, kakor bi imeli pred seboj gojence dobre dramatiCne Sole. Zlasti izborno so igrali oni, ki so imeli glavne vloge. Deseti brat s svojimi razgaljenimi prsi, Sirokim, opletenim klobukom je krasno in markantno oznaCil ono nesrečno bitje, ki je dalo povod nastanku romana in igre. Saljivost in resnoba, vse se mu je dobro poneslo. Izborno in naravnost umetniSko dovršeno je igral ono see no, ki po svoji tragiki tako silno vpliva na posluSalca. častitamo miademu gospodu in mu želimo 9e mnogo enakih uspehov.« 1 Druitvo je obstojaJo osem let, to je itt pofnu/ajya, no iHcteii na, VoliA /*o4aA, in Sogatcrpenece ALB US terpentutovtymicejwt pt*ajuus. ALBUS terpenhnovo milo odstrani nesnago i svojo bogato penot ALBUS terpeotinovp rnjlo varuje Vase roke in je idealno milo, ki varuje tudi Vaše perilo. do Milanovega odhoda na Duhaj, kjer je ta sprva študiral na tehniki, nato pa si je izvolil pot, ki mu je bila po naravi določena. Vpisal se je v dramatično Solo. L. 1909. je debutiral kct Martin Spak v Ljubljana in bil jeseni istega leta angažiran. lzobraže- nemu in talentiranemu igralcu je bila s tern umetniška bodočnost zagotov* ljena. Po vojni je vodil trŽaSko gleda- lišče, v sezoni 1919/20 pa celjsko. Iz te dobe nam je njegovo delo še v povsem živem spominu. Iz Celja je odšel kot režiser, dramaturg in igralec v Maribor, od tarn pa zopet v Ljub- ljano, kjer je od 1. 1922. dalje najjačji steber drame. „Brez tretjega^ Drama »Brez tretjega«, ki jo je vpri- zorila Ijubljanska drama v ponedeljek zvečer v celjskem gledališču, je zgra- jena na dokaj preprostih motivih, ki pa jih je avtor Milan Begovič, izvrsten poznavalec odra in teatrskih efektov spretno obdelal in razpletel. Pisatelj prikazuje s krepkimi zunanjimi in tudi ; z nekaterimi notranjimi učinki borbo dveh svetov, ki ju predstavljata po osmih letih iz ruskega ujetništva v nov svet se vračajoči „nesodobni" prof. Marko Barič in njegova mlada in čista žena Oiga. Dejanje je zelo razgibano j in je zelo posrečeno zgrajeno na dveh j samih ulogah. j Gosp. prof. Šest je dal igri s skrbno j režijo pravilno okolje in dognanost. j Ga. Mira Danilova je z umetniSko silo ; izklesala sijajen lik ter se povzpela ; ob koncu drugega in tretjega dejanja do zelo močnih dramatskih viškov. Gosp. Levar je s fino izoblikovano igro močno prikazal velika nasprotja med značajema prof. Bariča in njegove Žene. Občinstvo se jima je za lepi večer oddolžilo z dolgotrajnimi aplavzi. -rp- * Kako proslavimo SkrbinSkov ju- Wlej. Petindvajsetletnico umetniSkega ustvarjanja Milana Skrbinška prosla- vimo v Celju z uprizoritvijo Lengye- love drame »Tajfun« v torek 4. junija ob 20. Glavni moSki ulogi igrata oba brata Skrbinška. Po drugem dejanju bodo zastopniki kuUurnih druStev Če- st it ali na odru jubilantu in mu ob tej priliki izroCili spominske darove. Da se predstava ne zavleče, naj bodo na- govori kratki. Gledali§ko občinstvo pa prosimo, naj tudi samo doprinese kar more, da bo večer uspel. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni »Domovini«. * Zadnja predstava v letošnj] gle- dališki sezoni v Celju bo sredi junija. Ljubljanska drama bo za zaključek vprizorila veselolgro »Matiček se Ženi« v novi, moderni režiji g. dr. Gävelle. * Operno gostovanje v Celju, ki je bilo določeno za 30. t. m., je bilo zaradi nezadostnega obiska v predpro- daji odpovedano. Sport : t SE Celje : ŽSK Hermes 1 : 1 i" (1 :1). V nedeljo je gostovalo prvo ; moštvo SK Celja v Ljubljani in igra- \ lo podsavezno prvenstveno tekino z ŽSK Hermesom iz Ljubljane. Tekma • se je končala neodločeno z 1 : 1 (1 :1). » Celjani so si s tern, zopet priborili točko in napreclovali na prvenstveni > tabeli z 9 točkami in razmerjem go- ¦ lov 17 : 20 s 6. im 5. mesto pred Ma- : ribor, Svobodo in ŽSK Hermes. Ce- ljani so dosegli s smotreno in požrt- vovalno igro nov uspeh ter zopet častno zastopali celjski sport. t Vojaški team 39. p. p. : SK Celje kornb. 2 : 1 (1 : 0). V torek, na dau | polkovne slave v Celju je bila na j Glaziji odigrana zanimiva prijatelj- ! ska tekma med vojaškim teamom ; 39. p. p. in kombiniranim moStvom ; SK Celja. Vojaški team je nudil lepo ¦ tehnično ierro in je zasluženo zmägral. Tekmo je sodil g. Veble objektivno. t Mladina St Cfelfa : mlädina 8K Viktcrlje (Zagreb) 1 : 0 (1 : «). Na praznik popoldne sta igrali mladini ?.agrebSke Viktorije in SK Celja na Glaziji prijateijsko t^knio. Vrla mta- clina SK Ceijä, ki je pokazalä mnogo teh.nicn.ega znanja. in je lepo kombi- nirala, je zäsluzeno zma^rala. Gostje so nudili dobro igro, a so bili nedis- ciplinirani. Tekma je bila zlasti v prvem polfasu na višku. Sodil je g. Veble točno in objektivno. t Olfanpova emaga v Marlboro. V nedeljo j€ igral celjski Oliiup v Mari- boru prijatelj.sko tekmo s SK Svobodo in zmagal v razmerju 5 : 1 (3 : 1). t S* Atletft : Stf Dvl^tfi (Trbov- H«) 7 : 0 (4 : 4). Prijateljska tekma med obetnä Klubomtt je bild oüigta- na v nedeljo pft >»SkaJui kleti* Stran 4.______________________________»Xova Doba^ 31. V. 1935._________________________________________________^tev. Prodajamo z 2Oo|° popustoml Vse podrobnosti boste izvedeli z naših lepakov in v naših prodajalnah TIVAR ODIJELA t Zmaga teniške sekcije SK Ilirije v Celju. \" nedeljo je bila v Celju od- | igrana tekma za državno prvenstvo v tenisu med teniškima sekcijama ljubljanske Ilirije in Smučarskega kluba v Celju. Ilirija je z lepo igro zmagala v razmerju 9 : 1. Glasovi iz obcinstva Celjsko gledališče V Celju imamo lepo gledališče, a na žalost ne moremo v njem vpri- zarjati glasbenih predstav, ker lož- nih sedežev skoix) nihče ne kupi. To se pravi: premožnejši sloji ne kaže- jo zanimanja za to vrsto predstav. Zato predlagam, da bi se gornja vr- sta lož odpravila in da bi se uvedli običajni sedeži, nekak balkon. Tako bi se dobilo več sedežev, ki bi bili I seveda cenejši od sedanjih ložnih sedežev. S tern bi se ugodilo manj premožnim slojem. ki, kakor je ved- no razvidno iz predprodaje vstopnic, kažejo zadosti sniisla in zanimanja za glasbene predstave, a nimajo do~ volj denarja za drage ložne sedeže. MogoČe bo inoj pretllog pri merodaj- nih naletel na gluha ušesa, a vseeno sem prepričan, da ni drugega izhoda, če bočemo v Celju še kedaj doživeti kakšno glasbeno predstavo. sd. Hudičev graben je razmeroma malo znana romantie- na soteska v neposredni bližini Ce- lja. Skozi sotesko šumi potok, ki oblikuje, preskakujoč skale, množi- co slikovitih slapov. Izletnik se tu nad ustavi, da občuduje krasne na- ravne prizore v tern skritem kotičku pod mogočnim, skalovitim Srebotni- kom. Pot je tod skozi zaznamovana z »očesci«, začenja se pri železniškem mostu pod restavracijo Stegu, vodi nas mimo Kolenčeve gostilne, dalje preko travnikov, skozi ljubko vasico, pri samotnem mlinu pa krene na- jyzgor, da nas privede po parobku gozda do spodnjega vhoda v Hudičev graben. Sier neznatni potoček ob na- livih mogočno naraste, zato se na- daljna pet po soteski marsikje spre- menivželezne stopnice v obliki kli- nov, pritjrjenih ponekod visoko po steni. Tu moraš previdno stopati, ker ti preti spodaj »nevaren prepad«, bi- ti moraš »samozavesten«, zato pa ob- čutiš na svoji poti tern več užitka in zadovoljstva. Skozi sotesko je hodilo svojčas mnogo izletnikov. Zadnji dve leti, ko je bila pot slabo vzdrževana, pa so se je večinoma izogibali. Dasi so stroški popravil prav občutni, je ven- dar SPD, sporazunino z oskrbnikora Celjske koče, pred kratkim spet ure- dilo pot skozi sotesko. Zdaj je pot lahka, prijetna, korak za korakom pa nas spominja na planinske ture, zato je tembolj zanimiva. Pri zgor- njem izbodu iz soteske se cepijo tri poti: leva, strmo navzgor, nas pelje na vrh Srebotnika, srednja v vas Svetje, a desna, markirana, v Celjsko kočo, kamor dospemo v dobre pol ure in kjer nas čaka iz^Tstna po- strežba. Okrepčilo se nam bo pač prileglo, saj imamo za seboj »turo« skozi — Hudičev graben! Gospodarstvo g škropljenje z Wackerapnovo brozgo zoper peronosporo. Hmeljar- sko društvo za dra\-sko banovino v Žalcu sporoča vsem svojim članoni. da bo priredilo ob ugoklnem vremenu v ponedeljek 3. junija ob 8. zjutraj Škropljenje z Wackerapnovo brozgo in sicer v hmeljskein nasadu, ki je na križišču banovinske ceste v Griže Ali ne bi tudi Vi fotografirali ? To Vam je sedaj mogoče, ker stane Kodak Baby » Brownie I kamera SaUlO Dill 75*— | Ä kako enostavno se dajo z njo napraviti dobre slike! Naj Vam naj- bližji foto-trgovec to kamero razkaže. Oblike je lepe, dobra izdelava, prekrasni posnetki, format 4 6.5 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe filme, s katerimi boste dosegli dobre posneike. Celjska posojilnica d. d. v Celju! IV LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16f2oo.ooo'— 11 Kupuje In pro« dajai devize in valute Izdaja uverenje za \ izvoz blaga Sprejema h rani lie j vloge na knjižice in ] tekoči racnn ter nu