NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
19. december 1991 • številka 50 • leto XLV • cena 40 tolarjev
Daj nam danes
Ne bogatih daril. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Dovolj, da bomo nahranili svoje otroke in tiste, ki so ostali brez
vsega. Miru nam daj. V našem okolju in naših srcih, da bomo našli skupen jezik in pot. Moči nam daj, da bomo zmogli vsa
bremena, pa dobrih živcev, da jih ne bo potrgala Cenovna šok terapija (stran 2). Daj nam... Daj nam danes-Božiček,
dedek Mraz ali kdorsigabodiže. Prazne dlani imamo, kljub zvestim trem (stran 7).
Prihodnji
teden
V novoletni številki Novega
tednika, ki bo izšla 27. de-
cembra, vas čaka kopica
presenečenj, med njimi veli-
ki nagradni križanki, nagra-
de iz akcije Foto-life, nada-
ljevanje božično-novoletne
nagradne igre s skladom 200
tisoč tolarjev, nova oblika
vašega tednika, pa še kopica
prispevkov za novoletno
branje - Slatinski casino, fo-
to-life v živo, Mira Terlep se
predstavi, naj vic ljudskih
ftiuzikantov, dr. Drnovšek
Aškerčeva. . . Za vse bralce
- koledar. Ne prezrite novo-
letne številke Novega ted-
nika.
Gniloba razjeda košarko
Trener velenjskih košarkarjev Janko Bukovič odstopil. Stran 12.
Stran 10
Dvoboj na
igrišču Pariželi
Stran 9
Božično-novoietno
veselje za vsakogar
Stran 24
Božično pecivo in
adventno okrasje
Stran 2
Mock - tarča
beograjske vohunke
Vsi dobimo
- po puklu
Kronična naivnost Slovencev pri igrah
za denar in srečo. Stran 10.
Kolšek ni
sprejel ponudbe
Z Janezom Janšo o junijski vojni, slovenski vojski danes, naših
generalih in o obrambi domovine. Stran 5.
Velika božična in novoletna nagradna igra NT&RC
Nagradni sklad 200 tisoč SLT!
Stran 11
2. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Cenovna šok terapija
Konec prejšnjega tedna so
'tisti celjski stanovalci v druž-
benih stanovanjih (večina), ki
niso poravnali za 106 odstot-
kov višjih novembrskih raču-
nov daljinskega ogrevanja,
prejeli »Opomin pred tožbo«.
Opomini, s katerim so v Jav-
nem podjetju Komunala za-
grozili ne-plačnikom, predvi-
devajo 7-dnevni plačilni rok,
stanovalcem pa ponujajo do-
datne informacije na sedežu
javnega podjetja.
Prav ti opomini in negoto-
vost stanovalcev sta bila tudi
glavna vzroka za ponedeljkov
večerni sestanek predstavni-
kov stanovalcev, občinske vla-
de in vodstva Komunale ter
poslovne enote Toplotna oskr-
ba. Odbori stanovalcev so svo-
je zahteve strnili v nekaj točk:
106-odstotne podražitve naen-
krat preprosto ne zmorejo (ne,
da nočejo) plačati, Komunali
so predlagali, naj stornira
opomine - za način plačevanja
višjih cen pa naj bi se skupaj
dogovorili, za boljše poslova-
nje v naprej naj bi komunalci
(vsaj v podpostaje) namestili
kalorimetre, v celotno komu-
nalno politiko pa naj bi se spet
aktivno vključevali kurilni od-
bori.
V predlogu dnevnega reda za
včerajšnje zasedanje celjske
občinske vlade je bilo tudi po-
novno povišanje cen ogrevanja
in plina za široko potrošnjo.
Po tem predlogu naj bi se
ogrevanje v Celju s 1. januar-
jem in 1. februarjem 92 podra-
žilo vsakič po 13 odstotkov
(cena za nr' stanovanjske po-
vršine naj bi februarja znašala
39,71 tolarja), v Štorah pa bi
bili podražitvi 22,9 odstotni.
Plin za široko potrošnjo (ze-
meljski in mešani) vseh cenov-
nih tarif pa naj bi se prav tako
s 1. januarjem in 1. februarjem
vsakič podražil za 13,5 od-
stotka.
Sestanka so se ob direktorju
Komunale Jožetu Gabrščku,
vodji plansko-informacijskega
sektorja Tončki Jurkošek in
vodji poslovne enote Toplotna
oskrba Hinku Jordanu udele-
žili tudi predsednik občinske
vlade Mirko Krajne, podpred-
sednik IS in sekretar za druž-
beno-ekonomnski razvoj Bo-
jan Kolenc in strokovna delav-
ka tega sekretariata Melita
Voh-Kršmanc. Predstavnikom
stanovalcev so natrosili vrsto
podatkov in primerjav, ki so
dokazovali, da je bila visoka
podražitev upravičena. Cene
komunalnih storitev so v naj-
večji meri (55%) odvisne od
cen vhodnih surovin, odkar se
Celje pretežno ogreva s plinom
(le v petini kurilnic uporablja-
jo olje) pa tudi ni mogoče ku-
povanje goriva na zalogo. Tudi
podatek, da bo ogrevanje
55 m2 stanovanjske površine
veljalo Celjane v vsem letu le
9 tisoč 800 tolarjev, kar je naj-
manj v Sloveniji, ni prepričal
stanovalcev. Na mizo so na-
mreč položili svoje argumente
- podatke o plačevanju ogre-
vanja v Ljubljani, kjer obraču-
navajo megavatne ure in kjer
znaša celotna energija (skupaj
s toplo vodo) preračunano na
kvadratni meter le 16, v Celju
pa 58 tolarjev.
Sicer pa je Mirko Krajne
stanovalcem še pojasnjeval, da
je stroške ogrevanja pač po-
trebno plačati, denarja za mo-
rebitne subvencije . v občin-
skem proračunu pa ni. Tudi
stališče Predsedstva občinske
skupščine to dejstvo podpira,
za socialno ogrožene pa bo po-
trebno poskrbeti v za to pri-
stojnih institucijah. A v Celju
ob bojkotu plačevanja novem-
brskih računov za toplotno
ogrevanje žal ne gre za nekaj
socialno ogroženih, v razpravi
je bilo boleče izpričano, da
stroškov ne zmorejo niti v ure-
jenih družinah z dvema pov-
prečnima plačama...
Zaključki ponedeljkovega
sestanka še vedno puščajo od-
prta vrata - bojkot plačevanja
106-odstotne podražitve ogre-
vanja v Celju se nadaljuje, sta-
novalci bodo poravnavali ra-
čune po oktobrskih cenah,
v kratkem pa naj bi predstav-
niki stanovalcev s pristojnimi
še enkrat sedli za pogajalsko
mizo. Takrat naj bi tudi po-
skušali najti rešitev.
IVANA STAMEJCIČ
Predsedstvo	občinske
skupščine je izvršnemu svetu
naložilo, naj na prvi naslednji
seji (včeraj, v sredo 18. decem-
bra) še enkrat prouči visoke
podražitve komunalnih stori-
tev v občini. S pojasnili, da so
podražitve odraz vhodnih su-
rovin (nazadnje spet po spreje-
mu odredbe 13. novembra), da
za subvencioniranje ni denarja
in da reorganizacije JP Komu-
nala Celje še ni mogoče upo-
števati v znižanju stroškov po-
slovanja, niso bili v celoti za-
dovoljni. Po besedah župana
Antona Rojea so vlado zadol-
žili, da vso zadevo še enkrat
obravnava in prouči korekt-
nost določanja cen - bojkota
plačevanja računov, za katere-
ga so se odločili stanovalci, pa
v Predsedstvu ne podpirajo.
»Odredba, ki jo sprejme občin-
ska vlada, velja vse do njenega
preklica - saj hočemo živeti
v pravni državi«, še pojasnjuje
župan.
»Če stanovalci ne bodo pla-
čevali računov za ogrevaanaje,
v Komunali pač ne bomo mo-
gli zagotoviti nadaljnjega
ogrevanja«, so na ponedeljko-
vem sestanku povedali pred-
stavniki Komunale. V Celju
bodo torej kupovali toliko go-
riva, kolikor bo to dopuščal
zbran denar, možnosti za re-
dukcije ogrevanja pa v Komu-
nali ne skrivajo.
Obveznice so v prodaji_
40 otistotkov projektov lahko s sredstvi iz obveznic začnejo
graditi takoj
S slovesnostjo, ki so jo pri-
pravili v salonu Zdravilišča
v Laškem, je bila prižgana ze-
lena luč za eno najpomemb-
nejših akcij, ki so jo laški obči-
ni načrtovali zadnje mesece le-
tošnjega leta. Začeli so s pro-
dajo obveznic občine Laško, ki
jih je na tržišču za 15 milijo-
nov DEM v tolarski protivred-
nosti.
Obveznicam je ob prisotno-
sti republiške ministrice za
delo Jožice Puhar vso srečo za-
želel podpredsednik skupščine
občine Laško, Franc Lipoglav-
šek, o njihovem namenu in
prodaji pa sta spregovorila
predsednik izvršnega sveta
občine Laško Roman Matek in
vodja oddelka vrednostnih pa-
pirjev pri Stanovanjsko kre-
ditni banki Ljubljana Jože
Borštnar.
Z denarjem zbranim preko
obveznic želijo v občini Laško
zlasti pospešiti razvoj gospo-
darske in komunalne infra-
strukture ter razvoj drobnega
gospodarstva in podjetništva.
Za gospodarstvo bodo name-
nili 40 odstotkov, za podjetni-
štvo pa 60 odstotkov zbranega
denarja. Zanimivo je, da imajo
v laški občini že 40 odstotkov
projektov popolnoma priprav-
ljenih in bodo začeli z gradnjo
takoj, ko bo dovolj sredstev.
Med najpomembnejšimi ob-
jekti je vsekakor nadaljnja iz-
gradnja zdravilišča na desni
strani Savinje, kjer bo na raz-
polago tudi 130 novih delov-
nih mest. Precej novih delov-
nih mest se bo odprlo pri za-
sebnikih.
Obveznice so desetletne,
moratorij na glavnico je tri le-
ta. Jamstvo je zagotovljeno
s proračunom, s premoženjem
občine, z razvojnimi programi
in zaupanjem. V Laškem so
prepričani, da bodo 15 milijo-
nov DEM obveznic v tolarski
protivrednosti prodali in da
bodo prihodnje leto obveznice
že kotirale tudi na ljubljanski
borzi.
KOMENTIRAMO
Vselej ista pesem
Opozorilo, da smo v Celju
tik pred eksplozijo socialne
bombe, izrečeno na sestanku
predstavnikov stanovalcev in
občinske vlade ter Komunale,
še hi bilo grožnja - prej želja,
da bi vendarle nekdo od odgo-
vornih znal ali pa hotel pri-
sluhniti ljudem, ki brez svoje
krivde vse bolj drsijo čez rob
preživetja.
V težkih časih živimo. Prav
zaradi tega je boleče poslušati
ugotovitve, da je stroške po-
trebno pokriti, za socialne
probleme (tiste, ki plačevanja
ne zmorejo) pa naj poskrbijo
v pristojnih institucijah. Lju-
dje, ki v Celju ne zmorejo (in
večkrat je bilo slišati predloge
za postopna povišanja cTen, to-
rej vseeno želijo plačevati) kri-
ti računov za ogrevanje, so
v večini.
Zato je tudi razumljiva nji-
hova - čeprav sprva nelogična
utemeljitev, da elektriko že še
plačujejo, saj vsaj vedo, kaj
plačajo. Natančen obračun
porabljenih kilovatov (pa če-
prav podkrepljen s poračunom
oziroma terjanjem dolga), je
prav tako monopolista Elektro
v očeh občanov postavil čisto
v drugačno luč kot Komunalo.
Komunala je tista, pravijo ob-
čani, ki nikoli ne položi na mi-
zo čistih računov, občan pla-
čuje ogrevanje po kvadratnem
metru stanovanja - tudi, če za-
pira radiatorje, ne prihrani ni-
česar. Ob tem pa taisti ljudje,
ki bi radi varčevali, opozarjajo
na nestrokovno delo nekaterih
v Komunali, na to. da so sta-
novanja pogosto preveč ogre-
vana, da kurilnice ne počivajo
niti ponoči...
V Komunali priznavajo, da
niso najhujši neplačniki ljudje
z malo denarja, račune pogo-
steje bojkotirajo tisti z debe-
lejšimi denarnicami. Sploh pa
do novembrskega povišanja
cen občani med neplačniki ni-
so prevladovali. Zdaj je druga-
če - zato najbrž tudi odločitev
za hitro pošiljanje opominov
pred tožbo. Ljudje se bodo
prestrašili in plačali - vsaj ti-
sti, ki še lahko.
Če pa se v blagajni ne bo
nabralo dovolj denarja, bodo
sledile redukcije ogrevanja Pa
smo že pri načinu, ki ga dobro
pozna tudi drugi monopolist
- Elektro. Če občan ne plača
računa, ga je pač potrebno
kaznova ti. Z odklopom ! Če pa
računov ne plačujejo veliki
porabniki, je to že druga
pesem.
IVANA STAMEJČIČ
Demokratska
stranka v Celju
V ponedeljek, 16. decembra
so se zbrali celjski člani Bav-
čar-Ruplove Demokratske
stranke Slovenije in ustanovili
iniciativni odbor, ki šteje 30
članov. Izvolili so delegate za
ustanovni kongres Demokrat-
ske stranke, ki bo 21. decem-
bra v Ljubljani in ožji inici-
ativni odbor, ki bo pripravil
izhodišča za program bodoče-
ga občinskega zbora, kadrov-
ski postopek in evidentiranje
članstva. Ustanovni sestanek
občinskega zbora bo v januar-
ju. Do izvolitve občinskega
odbora vodi iniciativni odbor
prof. Slavko Deržek.
Zbor SDP
Celjski občinski odbor
Stranke demokratične preno-
ve pripravlja danes, v četrtek,
19. decembra ob 17. uri v veli-
ki dvorani Narodnega doma
zbor stranke.
Člani bodo razpravljali
o pripravah na 3. konferenco
SDP, ki bo v soboto v Postojni.
Ob predstavitvi svojih stališč
glede Ustave, oceni gospodar-
skih in socialnih razmer ter
programski zasnovi stranke,
pa bodo dobršen del zbora na-
menili lastnemu delu v celjski
občinski skupščini in znotraj
stranke.
IS
Poskus laškega proračuna
■■■HHHH
Zaradi številnih neznank na
gospodarskem, finančnem in
drugih področjih za prihodnje
leto. je izvršni svet občine La-
ško že tretjič razpravljal o ob-
činskem planu in proračunu.
Pričakujejo, da bodo prihod-
nje leto razpolagali z 819 mili-
joni tolarjev. O njihovi razde-
litvi bodo zadnjo besedo rekli
delegati občinske skupščine še
ta mesec.
V Laškem so se odločili, da
vključijo v program le tiste ak-
tivnosti, ki lahko neposredno
vplivajo na razvoj občine.
S proračunskim denarjem.
obogatenim z dohodki od pro-
danih obveznic, bodo vzpod-
bujali razvoj podjetništva.
Vlagali bodo predvsem v hi-
trejši razvoj cestnega gospo-
darstva, za kar predvidevajo
77 milijonov tolarjev, v razvoj
komunalnega gospodarstva,
telefonije in vsega ostalega,
kar oblikuje temelje za hitrejši
razvoj podjetništva. Pri tem
jim bodo v pomoč tudi samo-
prispevki v nekaterih krajev-
nih skupnostih. Tako zbran
denar bo občina oplemenitila
s 30 odstotki sredstev iz prora-
čuna.
Seveda bodo v občini naj-
večji porabniki osnovno izo-
braževanje, zdravstvo, komu-
nala in splošne zadeve. Za so-
cialo pa bodo na primer name-
nili 9 milijonov tolarjev, za
kulturo 8, za šport dva in pol
milijona, za ekologijo 1,7 mili-
jona, za požarno varnost 3,8
milijona, za kmetijstvo 3,5 mi-
lijona in za obrambo 1,8 mili-
jona tolarjev.
T. VRABL
Minister ni
imel časa...
Klljub temu, da nam je
minister za trg in splošne
gospodarske zadeve
Maks Basti pred tednom
dni obljubil, da bo v in-
tervjuju pojasnil vse, kar
je povezano z njegovim
podjetništvom in govori-
cami, ki se ob tem širijo,
se to ni zgodilo. Kljub
številnim dogovorom ni
našel časa za pogovor
z nami, še vedno pa upa-
mo, da bomo lahko v eni
od prihodnjih številk ob-
javili napovedani in-
tervju.
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Mock - tarča vohunke
Pred slabim mesecem dni je
bilo v tej rubriki povzeto na-
migovanje iz beograjskih Ve-
černjih novosti o dozdevni
španoviji slovenskega politič-
nega vrha z avstrijskim zuna-
njim ministrom Aloisom Moc-
kom oziroma o tem, da si je
Slovenija pridobila avstrijsko
naklonjenost - s podkupova-
njem imenovanega. Sodeč po
najnovejših »ekskluzivnih od-
kritjih« Večernjih novosti je
Slovenija predrago plačala
Mockovo podporo slovenskih
težnjam za čim prejšnje med-
narodno priznanje. Še več, če
je verjeti (seveda ni!) temu
bulvarskemu listu, potem je
naš Janša pravi amater v skle-
panju kupčij v primerjavi s hr-
vaškimi kupci tovrstne naklo-
njenosti.
Velika verjetnost je, da go-
spod Mock ne pozna cirilice in
da lažje pride do Novega ted-
nika kot do Novosti, zato je
edini namen tudi tega pričujo-
čega pisma iz Beograda opozo-
riti ga, da je okrog njega stka-
na dobro organizirana mreža
obveščevalcev tj. vohunov in
da bi bilo dobro, če bi kdaj pa
kdaj pogledal tudi pod po-
steljo!
VN namreč pišejo, da je pri
Svetu za varstvo ustavne ure-
ditve Hrvaške ustanovljen po-
seben sektor z nalogo, da s po-
močjo mladih in privlačnih
Hrvatic (oziroma njihovih spe-
cialnih ljubezenskih storitev)
pridobi posamezne politike
v Avstriji in Nemčiji. List se
tudi ob najnovejših »odkrit-
jih« sklicuje na »dobro infor-
mirane obveščevalne vire«, ne-
katere pa tokrat celo imenuje
(italijansko obveščevalno
službo SISDE) in hkrati trdi,
da ima najpopolnejše podatke
o tem, kje je glavno zbirališče
teh deklet na Dunaju, nihče
drug kot - Janšin KOS. Naslo-
vov teh javnih hiš ne bi nava-
jali, da kdo morebiti ne pride
v podobno skušnjavo, kot jo
g. Mocku pripisujejo VN in mu
vnovič napovedujejo hude
dneve. Zadnjič so pisale, da je
pod posebnim policijskim
nadzorom in da opozicija ko-
maj čaka «a poročilo državne
komisije o njegovih finančnih
mahinacijah. Iz pisanja VN je
moč sklepati, da avstrijska po-
licija zasleduje Mocka podne-
vi, Janšin KOS pa ponoči...
Skratka, v glavno filialo hr-
vaških »zengic- na Dunaju naj
bi zahajali visoki funkcionarji
in svetovalci avstrijskega zu-
nanjega ministra, eden izmed
šefov avstrijske policije pa po
pisanju VN »ne izključuje
možnosti, da je tudi gospod
Mock dobil v darilo eno »zen-
gico«, na kar »resno opozarja-
jo« tudi nekateri obveščevalni
viri, ki celo trdijo, da je neka
Zdenka N. T, ljubka osem-
najstletnica iz Stuttgarta, si-
cer doma iz Zagreba, znorela
ministra Mocka in osvojila vse
njegove simpatije«. Dobri poz-
navalci razmer zatrjujejo, na-
daljuje ta list, da ima glavni
stan hrvaške policije v Zagre-
bu »nekakšne fotografije, ki bi
utegnile katastrofalno kom-
promitirati gospoda Aloisa
Mocka«.
Koliko je verjeti temu beo-
grajskemu listu pa priča nje-
gova trditev, da imajo bataljo-
ni hrvaških ,zengic' (več kot
tisoč naj bi jih bilo) še eno na-
logo: s prodajo ljubezni in
drugih storitev bogati avstrij-
ski klienteli naj bi služili veli-
ke denarje za nakup orožja ter
za plače ,mupovcem' in ,zen-
govcem'. Tako »dobro infor-
mirani obveščevalni viri« bi
morali vedeti vsaj to, kako
drago je orožje, če jim že n'
znano pregovorno skopuštvo
naših severnih sosedov. Kakš-
no »normo« bi morale ubog?
»zengice« izpolniti za nakup
enega samega tanka?
Morda pa ima avtorica tud'
najnovejših »odkritij« Nadi
Babic že kakšne izkušnje
z Dunaja, odkoder se tako
pridno javlja, in bolje ve, kako
se takim rečem streže ozirofflä
kakšne »tarife« veljajo za take
storitve v njej tako zoprni AV'
Siriji...
ŠTEFAN NO V Ah
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 3
Velika škoda
Znana je prva uradna
ocena škode, ki so jo
v šmarski občini povzro-
čili deževje in poplave
konec novembra. Ocenje-
na je na 156 milijonov to-
larjev, kar je 13,8 odstot-
ka lanskega družbenega
proizvoda občine. Nad
125 milijonov tolarjev
škode je povzročilo pri-
bližno sto plazov, ki so
ogrozili tako nekategori-
zirane kot magistralne
ceste, pojavili pa so se tu-
di na kmetijskih površi-
nah. V toplejšem vreme-
nu se še prožijo. Prece]
škode je tudi na vodovod-
nih in komunalnih objek-
tih, odneslo je veliko gra-
moza, zasulo jarke, po-
škodovalo mostove, zara-
di plazov pa je poškodo-
vanih tudi nekaj stano-
vanjskih hiš in gospodar-
skih poslopij.
BJ
Divji privatizaciji ni videti Konca
Rajko Pirnat na javni tribuni v Celju
»Če v Sloveniji ne bomo takoj spre-
jeli lastninske zakonodaje, potem čez
pol leta ne bomo imeli česa lastniniti.«
To je med drugim dejal na javni tribu-
ni v Narodnem domu slovenski pravo-
sodni minister Rajko Pirnat.
Javno tribuno o divji privatizaciji je
pred tednom dni v Celju organizirala
Slovenska demokratična zveza-na-
rodno demokratska stranka v sodelo-
vanju s konfederacijo sindikatov Ne-
odvisnost. Na dokaj dobro obiskani
tribuni v Narodnem domu je pravo-
sodni minister Rajko Pirnat dejal, da
opozarjanje na primere divje privati-
zacije ne pomeni nikakršnega napada
na rdeče direktorje, temveč da želi le
zavarovati družbeno lastnino. Divjim
privatizacijam po njegovi oceni ni vi-
deti ne konca ne kraja, zato je treba
čim prej sprejeti pravično zakonoda-
jo. Takšno, ki bo omogočila delitev
družbene lastnine tudi med tiste, ki so
jo ustvarjali. »Če se za takšen zakon
ne morejo odločiti poslanci, pa naj
o njem odločajo volilci na referendu-
mu,« je menil Pirnat. V nadaljevanju
je pojasnil pot, ki je najbolj pogosta
pri privatizaciji družbene lastnine.
Ponavadi se začne z ustanavljanjem
mešanih podjetij. Z namenom dokapi-
talizacije vložijo delavci ali samo del
zaposlenih vložke v takšno mešano
podjetje, vodilni krog delavcev pa po-
tem ustanovi obhodno firmo, preko
katere se vodijo najboljši posli. S tem
se dobiček ustvarja v teh obhodnih
firmah, stroški in slabi posli pa osta-
jajo v mešanem podjetju. Kot najbolj
očitne primere divje privatizacije je
pravosodni minister navedel podjetji
Novoline in Lama, sumljiva pa je po
njegovih besedah tudi privatizacija
v Kovinotehni. Pirnat je na javni tri-
buni še dodal, da nikogar ne obsoja na
pamet in da ima za vse ustrezno doku-
mentacijo.
V razpravi so udeleženci opozarjali
na številne primere, ki bi jih lahko
strpali pod skupni imenovalec divje
privatizacije. Neodvisni sindikat
EMA je poudaril, da ne priznava
upravnega odbora, ker ni legitimno
izvoljen, v podjetju Radiatorji pa ima-
jo primer, da direktorjeva soproga
v zasebnem podjetju vodi marketin-
ške posle za iste izdelke. Upokojenec
Metke je opozoril na visoko plačo di-
rektorice, saj po njegovih besedah do-
biva po 145 tisoč tolarjev, delavci pa
komaj životarijo. Predstavniki Neod-
visnega sindikata Gorenja so pravo-
sodnega ministra vprašali, kako lahko
podjetje kupi avion, delavci pa ob tem
dobivajo nenormalno nizke osebne
dohodke. Miro Gradič je tudi opozoril
na visoke osebne dohodke v nekaterih
podjetjih, nespoštovanje konkurenč-
nih klavzul ter izplačevanje plač v bo-
nih, ki ne gredo v pokojninsko osnovo,
podjetja pa na ta način ne plačujejo
prispevkov.	IB
V celjski Kovinotehni so predstavniki vodstva in neodvisnega sindikata
v petek pripravili tiskovno konferenco, kjer so pojasnjevali očitke na račun
divje privatizacije. Kot smo že poročali, so v Kovinotehni delniški družbi
prenesli 470 milijonov tolarjev na Kovinotehno Leasing d.o.o. S tem so v Kovi-
notehni delniški družbi zmanjšali delež družbenega kapitala in preprečili, da bi
ob morebitnem sprejemu vladnega predloga lastninske zakonodaje glavno vlogo
pri upravljanju dobila država. S to potezo v delniški družbi nismo oškodovali
države, saj bo še vedno dobivala svoj kos pogače, so na tiskovni konferenci
zatrdili predstavniki vodstva. Ukrepe je po besedah predsednika Jožeta Tanka
podprl tudi neodvisni sindikat. Izjavo pravosodnega ministra Pirnata v Celju na
večer pred to tiskovno konferenco pa sta Marjan Slekovec ter Milena Sedovnik
komentirala z besedami: »Gotovo je minister dovolj močna osebnost, da lahko
v primeru, če gre za kakšne nepravilnosti, transakcijo med Kovinotehno delni-
ško družbo in Kovinotehno Leasing razveljavi. Mi pa smo prepričani, da smo
storili pravilno in da smo zavarovali interese vseh, ki želijo, da ostanemo dobro
podjetje.«
Proračunska razčiščevanja
Konjiški izvršni svet je bil
na zadnjem zasedanju zborov
občinske skupščine deležen
precej poslanske graje zaradi
renominacije občinskega pro-
računa. Dodatnih 32 milijonov
tolarjev je namreč razdelil po
svoji vesti oziroma pravilneje,
po potrebah. Obrazložitve pa,
na primer, ni dobil niti župan,
ki je sicer predsednik ene iz-
med strank.
Poslanci sami razdelitvi de-
narja niti niso oporekali, bolj
temu, da niso imeli na delitev
nikakršnega vpliva. Zahtevali
so, da ob ponovni renominaciji
o delitvi denarja izvršni svet
pripravi predlog skupaj z vod-
stvi strank, odločitev pa mora
seveda sprejeti skupščina. Ta-
ko so sklenili, čeprav jim je
predsednik izvršnega sveta
Rudi Petan že vnaprej pove-
dal, kakšna bo razdelitev do-
datnega, šele pričakovanega
denarja. Večina bo šla za os-
novno izobraževanje in otro-
ško varstvo, ki potrebujeta do
konca leta še 11 milijonov to-
larjev za poračun prenizko iz-
plačanih plač v času od aprila
do julija, za plače po 1. okto-
bru in za materialne stroške.
Poslanci pa so vseeno opozori-
li na potrebe v krajevnih skup-
nostih in na še nedokončano
telovadnico. Odločitev bodo
sprejeli na zadnjem letošnjem
zasedanju - 27. decembra.
MBP
Nova imena konjiških uiic
Poslanci zborov konjiške občinske skupščine so na zad-
njem zasedanju po hitrem postopku sprejeli preimenova-
nja osmih ulic in trgov ter imenovanje dveh novih ulic
v naselju Prevrat.
V Slovenskih Konjicah je Titov trg postal Mestni trg,
partizanska in mariborska cesta sta Stari trg, Milenkova
cesta pa se je razdelila v Žičko cesto in Prešernovo ulico.
Ulica heroja Bračiča bo poslej Rimska cesta, Kidričeva
ulica Slomškova, Kurirska pot se imenuje Pri izviru, del
Tovarniške pa je postal usnjarska cesta. V naselju Prevrat
sta dve novi ulici: mariborska cesta in Štajerska ulica,
tako da je samo naselje Prevrat bistveno okrnjeno.
Stroški za preimenovanja ulic in trgov v Slovenskih
Konjicah bodo po izračunih približno 72 tisoč tolarjev (po
novembrskih cenah). Zamenjati bo namreč treba 221 hiš-
nih tablic in 8 napisnih tabel z imenom ulice oziroma trga.
Drugih stroškov ne predvidevajo, saj bodo spremembe
upoštevali v osebnih dokumentih ob njihovi menjavi.
MBP
Kam z begunci?
V konjiški občini je preko
sto beguncev iz Hrvaške. Ve-
čina jih živi pri družinah, 18
pa v koči na Pesku. Tam so,
odkar je bil novembra v ob-
čini ukinjen republiški zbir-
ni center za begunce. Od ta-
krat potreben denar za sta-
novanje in hrano prispeva
konjiški občinski proračun.
Na Pesku pa bodo begunci
lahko le do 20. decembra.
Kaj bo z njimi po tem, še ne
vedo.
Težave pa se kopičijo tudi
v družinah, ki so sprejele be-
gunce. Večina jih je v občini
že od konca avgusta, začetka
septembra. Rdeči križ in
druge dobrodelne organiza-
cije sicer družinam pomaga-
jo s hrano, za vse begunce so
priskrbele topla oblačila,
vendar večina družin komaj
še zmore dodatne obremeni-
tve. V občini so se zato odlo-
čili, da bodo za pomoč na-
prosili tudi konjiška podjet-
ja. Doslej so jih namreč pro-
sili samo za neposredno po-
moč na primer Gozdno go-
spodarstvo za drva, Zlati
grič za jabolka...
V občini že sedaj razmi-
šljajo, kako bodo zagotovili
prevoze šolarjev k pouku, ki
naj bi ga organizirali v več-
jih centrih. O tem se sicer
Slovenija in Hrvajška še do-
govarjata, vendar želijo biti
pripravljeni. Med begunci je
namreč kar 53 otrok.
Opazili so tudi precej po-
skusov zlorabe gostoljubja.
Pogosti so obiski po domovih
s prošnjami za pomoč. Ob-
činski Rdeči križ zato opo-
zarja občane, naj ne naseda-
jo ljudem, ki želijo izrabiti
stisko drugih, saj je za vse
prave begunce poskrbljeno.
MILENA B. POKLIČ
Takšna država mora bankrotirati
Delavska stranka Slovenije se bo borila za mesta v skupščinah
Jutri bo v Štorah ustanovni
zbor Delavske stranke Slove-
nije za našo regijo. Pred tem
smo za pogovor naprosili
predsednika te stranke Vlada
Rančigaja, ki že nekaj časa
opozarja, da večina delavcev
ni tvorno vključena v sloven-
ske politične stranke in da se
glas delavcev vse manj sliši.
»Vsak dan znova na terenu,
po vsej Sloveniji, ugotavljam,
da delavci ne zaupajo večini
strank, ki so zastopane
v skupščini. Ne morejo se za-
nesti niti na sindikate, ker jih
lahko glasovalni stroj Demosa
onemogoči, če ne dviguje rok
za njihove predloge. Cilj te po-
litike je bil, da razbije sindika-
te, neenotni so in to izkriščajo
tisti, ki sedaj krojijo položaj
delavstva tudi v slovenski
skupščini. Dokazov za to je ce-
la vrsta. Spomnimo se samo
zakona o delovnih razmerjih,
svežnja lastninske zakonodaje
in zavarovanja socialnega po-
ložaja brezposlenih.«
-	Mnogokrat lahko slišimo
poslance, ki trdijo, da temelji
slovenska delavska zakonoda-
ja na zakonodaji razvitih za-
hodnoevropskih držav. Kako
komentirate takšne trditve?
»Delavci v zahodnoevrop-
skih državah imajo veliko
pravno in socialno varnost. To
zakonodajo skupaj pripravlja-
jo vlada, zbornica in sindikati.
Pri nas pa si slovenska vlada
predstavlja, da bo lahko ures-
ničila delavsko zakonodajo
brez podpore delavcev. V za-
hodnoevropskih državah ima-
jo delavci pravico soupravljati
in soodločati v podjetjih.«
-	Občutek imam, da je zad-
nje čase bolj malo slišati o vaši
delavski stranki...
I »To je v določeni meri tudi
vpliv nekaterih sredstev jav-
nega obveščanja v odnosu do
naše stranke. Toda ker veliko
delujemo na terenu, dobivamo
vse večjo podporo in vse bolj
nas upoštevajo tudi druge
stranke. Tudi po naši zaslugi
je večina slovenskih političnih
strank začela od vlade zahte-
vati uresničevanje reform na
socialdemokratski osnovi. Gre
za vprašanja lokalne samou-
prave, soupravljanje v podjet-
jih in zavodih... Socialdemo-
kratske stranke so proti uki-
njanju socialnih pravic delav-
cev, proti divji privatizaciji,
manjšim pravicam iz invalid-
sko-pokojninskega zavarova-
nja in zdravstvenega varstva
ter brezpravju na področju
pravic zaposlenih. Delavska
stranka se je za vse to zavze-
mala že od vsega začetka, ne
pa šele po enoinpolletni vlada-
vini Demosa.«
- Na račun sedanje vlade
leti kup očitkov. Kako gledate
na njeno delo?
»Nedvomno ima precej za-
slug, ki jim ne more nihče opo-
rekati. Premalo pa je naredila
na gospodarskem področju.
Rezultat tega je. da bomo
kmalu imeli 150 tisoč nezapo-
slenih, 430 tisoč upokojencev
in samo 650 tisoč zaposlenih.
Ni je države, ki ob tem ne bi
bankrotirala. Mislim, da vlade
ne bo odnesel razkroj v Demo-
su, pač pa plaz delavskega ne-
zadovoljstva. Sicer pa menim,
da so v prenekaterih podjetjih
direktorji ubrali najenostav-
nejšo pot, ko so odpuščali de-
lavce, namesto da bi več storili
za nove razvojne programe.«
— Vaša stranka zaenkrat še
nima kakšnih posebnih vpli-
vov na odločitve, saj v skupš-
čini nima poslancev. Kakšni so
torej vaši cilji?
»Na prihodnjih volitvah bo-
mo predlagali svoje poslance
v občinske in republiško
skupščino. Nikakršne želje po
političnem liderstvu nimamo,
pač pa nas skrbi strah tisočev
delavcev, da bodo ob delo in
kruh. Potrebujemo poslance,
ki bodo branili interese delav-
cev in gospodarstva v skupš-
činskem sistemu. O teh teža-
vah bi morali že zdavnaj raz-
pravljati v skupščinskih klo-
peh. Bolj kot doslej.«
JANEZ VEDENIK
Vračanje premoženja
Z denacionalizacijo so v šmarski občini ustanovili tri
strokovne komisije. Za področje kmetijskih zemljišč, goz-
dov in kmetij ji predseduje Zalika Skerjanec, za zasebna
gospodarska podjetja Zinka Berk ter za denacionalizacijo
stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč Jožica
Habjan. Člani komisij so Tanja Maras, Edi Strašek, Dušan
Stepišnik-Perdih, Andreja Tašner in Janez Dvoršak kot
gradbeni cenilec. Cenilca gospodarske stroke bodo imeno-
vali naknadno. Vse komisije bodo nudile strokovno pomoč
pri odločanju o zahtevkih za denacionalizacijo.
BJ
Se 189 dni do pričetka gradnje avtoceste
Skoraj dva meseca je že minilo, odkar je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v Žalcu obljubil, da bodo čez 245 dni
začeli graditi odsek avtoceste od Arje vasi do Vranskega. Največ težav bo seveda z odkupi in zamenjavami zemljišč, vendar
v tem času še ni bilo veliko storjenega. Čas pa teče in mnogi vse bolj dvomijo, če bodo z gradnjo v obljubljenem času sploh
začeli.
JANEZ VEDENIK
4. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Z medaljo iz Bruslja
Žalsko podjetje EMG na svetovni razstavi inovacij
Pred kratkim je bila v Bru-
slju štirideseta svetovna raz-
stava inovacij EUREKA 91.
Slovenija se je tokrat prvič
predstavila kot samostojna dr-
žava, številnim obiskovalcem
pa so se naši inovatorji pred-
stavili z enajstimi izdelki.
S celjskega območja je na tej
razstavi inovacij sodelovalo
žalsko podjetje EMC» in za svoj
izdelek dobilo bronasto me-
daljo.
Nagrado so si prislužili za
tako imenovani čitalec mag-
netnih kartic, ki ga je izdelala
skupina inovatorjev: Zvone
Cencen, Anton Holobar, Brane
Koceli in Janez Uplaznik. Či-
talec magnetnih kartic je več-
namenska naprava, ki služi za
evidenco delovnega časa v po-
djetjih, za evidentiranje med-
faznih procesov v proizvodnji,
odpiranje vrat in vsakršno evi-
dentiranje postopkov z mag-
netno kartico. Kot je povedal
direktor tega sicer zelo uspeš-
nega podjetja, Janez Uplaznik,
so doslej že večkrat sodelovali
na podobnih razstavah, še zla-
sati s šempetrskim Sipom, to-
krat pa so se prvič predstavili
s samostojnim izdelkom. Ne
samo izdelkom, temveč so sa-
mi pripravili tudi dizajn in
prospekt, prvič" pa so svoj iz-
delek pokazali že obiskoval-
cem na ljubljanskem sejmu
elektronike.
Sicer pa je to žalsko podjetje
začelo nastajati pred petimi
leti. Janez Uplaznik je začel
kot obrtnik s samostojno obra-
tovalnico, ki pa se je iz leta
v leto bolj razvijala in poveče-
vala svojo dejavnost tudi za 70
do 100 odstotkov letno. Pred
dvema letoma so ustanovili
družbo z omejeno odgovor-
nostjo Mikropis in letos skupaj
z Elektrotehno iz Ljubljane
delniško družbo za področje
razvoja programske opreme,
procesnega krmiljenja, servi-
siranja opreme ter uvoz in
prodajo opreme. V delniški
družbi so delničarji Elektro-
tehna Elzas in vsi zaposleni
v EMG in Mikropis ter nekate-
ri zaposleni v Elektrotehni El-
zas. Delniška družba je prev-
zela ves računalniški program
od Elektrotehne Elzas in tr-
govski del programa Mikropis,
le-ta pa ostaja razvojno po-
djetje za programsko opremo,
za razvoj inovacij ter novih iz-
delkov. Ali kot pravi direktor
Janez Uplaznik:
»Delniška družba je rezultat
petletnega sodelovanja z Elek-
trotehno Elzas, za katero smo
v prejšnjih letih opravljali ser-
vis za računalniško opremo
NEC, VICTOR, SCHNEIDER.
Zaradi dobrega sodelovanja je
Elektrotehna vložila precej
sredstev v nakup in obnovo
poslovnih prostorov v Žalcu,
s tem pa ukinila svoj servis
v Ljubljani, tako da smo kom-
pletne servisne usluge pokri-
vali iz žalske lokacije.« V času,
ko se večina podjetij bori za
preživetje, se v tem kolektivu
lahko pohvalijo z nenehnim
razvojem. »Recept za uspeh,«
pravi Janez Uplaznik, »je res-
nično trdo delo. Vsak dan de-
lamo več kot osem ur, delamo
produktivno in ne izgubljamo
časa za neproduktivne stvari.
Imel sem srečo pri izbiri sode-
lavcev, ki imajo veliko znanja,
povprečje pri nas je fakultetna
izobrazba, poleg tega- pa so
pripravljeni trdo in dobro de-
lati. Naša prednost je verjetno
tudi v tem, da ponujamo
strankam celoto, torej vse od
ideje do izvedbe, izdelavo soft-
warea in vzdrževanje. Veliko
sodelujemo z ljubljanskimi
podjetji, kjer je morda nekoli-
ko več denarja kotvdrugod po
Sloveniji in tudi to je najbrž
naša prednost. In še ena stvar
se mi zdi pomembna: poskuša-
mo sodelovati na vseh mogo-
čih razstavah, veliko pozorno-
sti namenjamo izobraževanju
in posledica našega doseda-
njega dela so zdaj dolgoročne
pogodbe z IBM, IPC, dogovar-
jamo se z nekaterimi ameriški-
mi podjetji. Vse to nam omo-
goča, da smo iz prvotnih naku-
pov v Nemčiji prešli na naku-
pe pri originalnih proizvajal-
cih. To pomeni šolanje in izo-
braževanje naših kadrov, do-
stop do tehnične dokumenta-
cije, preskrbo z rezernimi deli
in seveda kvalitetnejše sto-
ritve.«
IB
Podjetje EMG iz Žalca ima
danes 300 kvadratnih metrov
svojih poslovnih prostorov.
V Žalcu je zaposlenih 14 stro-
kovnjakov, 4 sodelavci so
v Ljubljani in pomagajo
predvsem pri uvoznih poslih,
trženju in servisiranju na po-
dročju Ljubljane.
Janez Uplaznik
Januarja zlata
borza
Zlatarna Celje je skupaj
z Ljubljansko banko pri-
pravila poleti seminar na
temo zlata borza. Okoli 30
mladih borznih posredni-
kov je ta teden dobilo li-
cenco za opravljanje svoje-
ga dela. Zlata borza naj bi
začela delovati januarja
oziroma takoj, ko bo spre-
jet nov slovenski zakon
o prometnih davkih.
Ambiciozni
načrti
Šentjurski Alpos sodi med
uspešnejša podjetja na našem,
območju. Sedemsto zaposlenih
delavcev ustvari letno 60 mili-
jonov DEM prihodkov, od tega
četrtino v izvozu. V posodobi-
tev tehnologije so v zadnjih
dveh letih vložili 15 milijonov
DEM in pričeli ustanavljati
mrežo podjetij v tujini. Cilji za
prihodnje leto so veliki: za 40
odstotkov nameravajo poveča-
ti proizvodnjo cevi, podvojiti
proizvodnjo trgovinske opre-
me in za tretjino povečati pro-
izvodnjo pohištva.
Vzpodbujanje
podjetništva
V Termah Zreče je bil minuli
teden enodnevni seminar z na-
slovom Podjetniške mreže in
podjetniški inkubatorji kot in-
strumenti vzpodbujanja po-
djetništva. Seminar so pripra-
vili v celjski območni enoti
Zavoda za zaposlovanje v so-
delovanju s predstavniki sve-
tovalnih organizacij. Namen
srečanja je bila uskladitev sta-
lišč vseh tistih, ki so odgovorni
za razvoj in vzpodbujanje po-
djetništva.
Katalog podjetij
Območna gospodarska
zbornica Celje pripravlja ka-
talog podjetij celjskega ob-
močja. V njem bodo zbrani vsi
podatki o izdelkih in stori-
tvah, ta katalog pa naj bi bil
v pomoč gospodarstvenikom
pri navezovanju stikov s tuji-
mi podjetji oziroma za promo-
cijo naših podjetij v tujini.
KOMENTIRAMO
Kaj bo z nafto?
Če je predsednik ZDA
George Bush ob m tendenciji
v Zalivu imel v mislih to, kar
se danes dogaja s ceno suro-
ve nafte na ameriških in
evropskih borzah surovin,
potem je v svojih namenih
prav gotovo uspel. S tem pa
seveda ni naredil medvedje
usluge sebi, temveč Nemcem
in Japoncem, ki glede na sla-
bo kotiranje USD in trdnost
svojih valut lahko poceni
kupujejo nafto.
Po zalivski vojni se članice
držav OPE C-a vedno težje
dogovarjajo o načrpani koli-
čini, cena pa se seveda niža,
saj jc ponudba že krepko
presegla povpraševanje (čr-
panje so najbolj povečali
Združeni Arabski Emirati,
Libija in Nigerija, medtem
ko so v Saudovi Arabiji osta-
li na enako visoki ravni). Do-
sti bo k temu pripomogel še
Kuvait, ki s prodajo pridobi-
va potrebna sredstva za ob-
novo v vojni porušene infra-
strukture, nesoglasja znotraj
OPEC-a pa samo pospešuje-
jo negativno tendenco (v no-
vembru so vsak dan načrpali
300 tisoč sodčkov več kot
v oktobru).
Borze suvorin v polni meri
odražajo tisto, kar so ZDA
mogoče pričakovale že mno-
go prej. Nastale razmere so
idealne za ustvarjanje zalog
nafte, kar je lahko tudi dvo-
rezen meč, saj vrednost lah-
ko hitro naraste. Treba je le
zadeti pravi trenutek.
In če se je cena za sodček
nafte v času zalivske vojne
gibala okoli 20 USD, je bilo
treba v sredini preteklega
tedna zanj v Evropi odšteti
že manj kot 18 USD. Sicer se
je v naslednjih dneh spet ne-
koliko podražila, toda ne
preko 18,45 USD, nekakšna
ustalitev pa je nastala pri ce-
ni 18,30 USD v povprečju.
V Sloveniji bomo za naftne
derivate spet plačevali več.
Ob upoštevanju zgoraj nave-
denih podatkov je ta poteza
dokaj nerazumljiva. Konec
koncev je bila cena nafte sre-
di preteklega leta že okoli 15
USD, pa smo kljub temu
plačevali krepko več. Ampak
ali nismo še nedavno tega ži-
veli v Jugoslaviji?
PRIMOŽ ŠKERL
HAMURABI ODGOVARJA
Ste v zadnjih dneh odkrili
kakšno novo ukano, s katero
nas skušajo oguliti država in
banke?
Najnovejša ukana je to, da
so predpisali povišanje za-
mudnih obresti za davke in
prispevke na 2,2 odstotka na
dan, kar pomeni okoli 280 ti-
soč odstotne obresti na leto!
Vlada bo morala ta odlok čim-
prej spremeniti, sicer bo uniči-
la številne dolžnike, od tega pa
ne bo imela nič, saj ne bi mogel
nihče plačevati davkov in pri-
spevkov. Davčni zavezanci,
pazite in se takoj pritožite na
te oderuške zamudne obresti!
Roman iz Laškega: občina
Laško je te dni izdala obvezni-
ce za razvoj podjetništva. Na
kaj moram biti pozoren, pre-
den se odločim za nakup takš-
nih občinskih vrednostnih pa-
pirjev?
Skoraj vse tovrstne obvezni-
ce pri nas so nominirane v ta-
koimenovanih »triglav mar-
kah«, takšne pa v ekonomiji
nimajo posebnega pomena.
Garancija za občinske obvez-
nice je dvomljiva, saj jih mora
občina servisirati iz davkov, ki
pa jih ne more samostojno raz-
pisovati. Občine kot del drža-
ve tudi niso sposobne tako
uspešno investirati kot zaseb-
niki. Zato jim svetujem, naj se
izogibajo izdajanju obveznic.
Občani pa le naj kupijo kakš-
no - pa ne zaradi profita am-
pak zaradi ljubezni do svoje
občine !
Jože iz Celja: Ali je še vedno
pametno prodajati marke in
vezati tolarje? Kako se bo te-
čaj marke gibal v naslednjih
tednih?
Marka je v tem času močno
podcenjena, ker ljudje proda-
jajo devize in vežejo tolarje za
nakup stanovanj. Realno bi
morala biti marka zdaj vredna
že 54 ali 55 tolarjev! Proces pa
se bo obrnil v trenutku, ko bo-
do tolarji, ki jih občani zdaj
nalagajo v banke, prišli na
plan. Takrat bo začela marka
strahovito naraščati. Profitiral
bo tisti, ki bo malo pred tem
vložil tolarje v nakup mark.
Kdaj se bo to zgodilo, pa ni
mogoče natančno napovedati.
Martin iz Celja: »Rok za pla-
čilo stanovanja mi poteče 15.
januarja, nekje pa sem slišal,
da ga lahko po enaki ceni pla-
čam še tri mesece po izteku
roka. Ali je to res?«
Vse je odvisno od tega, kaj
piše v vaši pogodbi. Pozorno jo
preberite! Če ne vsebuje reva-
lorizacijske klavzule, lahko
malce špekulirate in vsaj dela
kupnine ne plačate v roku.
Prodajalec vas bo sicer tožil,
vendar pogodbe ni tako eno-
stavno razdreti. Četudi boste
tožbo izgubili, boste morali
poleg celotne kupnine za sta-
novanje plačati le zamudne
obresti, ki so trenutno zelo
nizke - le 30 odstotne na leto.
Vi boste z vezavo tolarjev
v tem času profitirali precej
več!
Jože iz Žalca: Kje lahko ku-
pim 50 zlatih lip?
Zlatih lip ne izdajamo več,
tiste izdane pa dobivajo že nu-
mizmatično vrednost. Zlatnik
za 50 lip lahko v Nemčiji pro-
date že za 1500 mark!
Bogdan Oblak
- Hamurabi
Koliko za krzno?
Krznarji in predelovalci
krzna so objavili cene za posa-
mezne vrste krzna. Za modro
lisico ponujajo od 100 do 130
mark, za srebrno lisico od 130
do 180 mark, za norko od 60
do 75 mark, za soboljo od 150
do 270 mark ter za dihurja od
15 do 35 mark. Pred denvi še
ni bila znana cena za rakunje
pse, pričakujejo, da bodo cene
te vrste krzna letos nekoliko
višje od lanskih, ki so se vrtele
med 60 in 85 markami. Najviš-
je so letos poskočile cene krz-
na modre lisice in sicer za 30
odstotkov. Cene po domovih
so za posamezne vrste krzna
nižje za 30 do 40 odstotkov.
Usoda Bihača in
Djakovice
V	koncernu Gorenje so do-
slej uspešno rešili problem
servisnih organizacij v delih
nekdanje Jugoslavije, še vedno
pa se dogovarjajo o usodi Go-
renjevih podjetij v Bihaču in
Djakovici. Tovarna hladilni-
kov v Bihaču je družbeno po-
djetje, o njeni usodi se dogo-
varjajo z vlado Bosne in Her-
cegovine. Tovarna elektromo-
torjev v Djakovici je delniška
družba, delavci imajo 40 od-
stotni delež, Gorenje pa je so-
lastnik tretjine tovarne.
V koncernu si prizadevajo, da
bi trenutne razmere uspešno
prebrodili.
Novosti v Elradu
V	Elradu so za proizvodnjo
pripravili novo družino izdel-
kov in sicer nove sobne antene,
vtičnice, ojačevalnike za hišno
distribucijo, vgradne komple-
te za neposreden satelitski
sprejem in novo družino pre-
tvornikov. V Elradu so v raz-
voj vložili dva milijona nem-
ških mark, vsi novi izdelki pa
imajo atest nemške zvezne
pošte.
Spričevala tudi
v velenjski
zbornici
Poleg Gospodarske zbornice
Slovenije je izvozna spričevala
za izvoz v druge republike na
Celjskem doslej že potrjevala
celjska območna zbornica.
V	začetku decembra je ta spri-
čevala začela potrjevati tudi
območna zbornica v Velenju.
Pogoj za potrjevanje spričeval
je, da je več kot 50 odstotkov
vrednosti izvoženega blaga
slovenskega porekla.
V	Gorenju
zaključujejo
Za večino delavcev Gorenja
Gospodinjski aparati je bil
v ponedeljek zadnji delovni
dan v tem letu. Jutri bodo de-
lovno leto zaključili še zapo-
sleni v Kuhalnih aparatih.
Takšno odločitev so v podjetju
sprejeli zato, ker so izvozna
naročila izpolnili, zaradi slab-
še prodaje v drugih republikah
pa izdelkov ne bodo delali na
zalogo. Konec tega tedna bodo
delo zaključili še v lesni indu-
striji Gorenje Glin Nazarje,
Malih gospodinjskih aparatih
in delno v Elektroniki, med-
tem ko bodo v Notranji opremi
ter Procesni opremi končali
z letošnjim delovnim letom
prihodnji torek. Tam, kjer bo
to potrebno, pa bodo delavci
ostali na svojih delovnih me-
stih.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 18. 12. 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 5
Kolšek ni sprejel ponudbe
Z Janezom Janšo o junijski vojni, siovenski vojski tianes in o obrambi domovine
Kako je z generaloma Aksentijevi-
čem in Kolskom, kakšna bo obramba
slovenskega zračnega prostora, je do-
volj zavarovana nuklearka Krško, do
kdaj bodo pripadnidki teritorialne
obrambe varovali zapuščene vojaške
objekte in podobno so bila najpo-
membnejša vprašanja, ki so jih poslu-
šalci zbrani na srečanju v prostorih
Občinske matične knjižnice v Žalcu
dobro uro in pol postavljali slovenske-
mu obrambnemu ministru Janezu Jan-
ši, ki ga je na obisk povabila SDZ
- Narodna demokratična stranka Ža-
lec. Pogovor je vodil njen prvak Milan
Dobnik.
V	prvem delu pogovora v Žalcu se je
Janez Janša podrobneje dotaknil pro-
blema razvoja obrambe od vojne pa do
danes ter na posebno vprašanje razlo-
žil taktiko JLA, ki jo je ta uporabila
pri poskusu okupacije naše republike.
Odločilno je bilo to, da pripadniki JLA
niso pričakovali takšnega odpora Slo-
vencev, zato je tudi prišlo do panike
v njihovih vrstah, vse skupaj pa se je
končalo z za mnoge nepričakovano od-
ločitvijo, da pripadniki JLA zapustijo
Slovenijo.
Janez Janša je tudi odgovoril na
vprašanje, če je kdaj dvomil v uspeh
slovenske vojske. »Če bi dvomil, se te-
ga ne bi lotil,« je odgovoril mirno, ven-
dar prepričljivo in nadaljeval, da mu
je bilo pri tem lažje zlasti zato, ker je
JLA poznal do »kosti«. Problemi pa
niso bili samo na relaciji TO - JLA,
ampak tudi s svetom, ki slovenskim
odločitvam ni bil naklonjen in je iskal
vse možne variante, da bi Slovence
v tem prekinil. Brionska deklaracija je
bila navkljub vsemu le kanček upanja,
da bo s časom prišlo do priznanja sa-
mostojnosti Slovenije. »Vendar smo
najprej računali, da bi do tega prišlo
šele prihodnje leto in ne že letos, kot
vse kaže, da bo,« je zaključil svojo mi-
sel o poti do samostojnosti Slovenije.
V	pogovoru za Novi tednik je Janez
Janša odgovoril na nekaj aktualnih
vprašanj.
Kako je bilo s poznavanjem nasprot-
nika?
»Zelo dobro smo poznali načrte JLA
in zveznega premiera Markoviča, slab-
še pa žal hotenja zunanje, mednarodne
javnosti. Niti približno nismo vedeli,
kakšna bo njihova reakcija na naše
odločitve. Pomagali smo si tako, da
smo intenzivno spremljali tuji tisk in
brali-, kaj pišejo o nas.«
In kaj so pisali?
»Med drugim tudi to, da se gremo
Slovenci neko opereto, ki jo bo taktir-
ka federacije kmalu uredila. Po nekaj
dneh so morali svoje pisanje spremeni-
ti, kajti taktirka federacije se je zlo-
mila.«
So nam vojno morda »podarili«, kot
je bilo mnogokrat slišati?
»Nobena vojna se ne podari, saj to ni
nogometna tekma.«
Pred tanke ste postavili tovornjake
in avtobuse...
»Drugega takrat nismo imeli. Je pa
ta odločitev do dobra zbegala nasprot-
nika, ker tega ni pričakoval.«
Kdaj ste izdelali taktiko upora?
» Že maja! Izvajalci so natančno ve-
deli, kaj morajo storiti. Podrobno smo
poznali sestavo enot, starešinski ka-
der, kje so ekstremisti itd. Aktivirali
so vse, kar so imeli na 5. armadnem
področju, vendar tudi tako niso uspeli.
Pri tem je bilo pomembno, da smo
z borbenostjo nadoknadili tisto, česar
nismo imeli. Bilo je tudi nekaj impro-
vizacije, ki pa se je srečno končala.«
Taktika s tanki je propadla...
»Iz dveh razlogov. Prvič, ker so bile
v njih mešane posadke, saj je med ofi-
cirji in mladimi vojaki prišlo do kon-
fliktov in drugič, ker smo bili mi na to
pripravljeni. Puškarjenja so se v glav-
nem dobro končala, razen tam, kjer so
bili ekstremisti. Armija je podcenjeva-
la Slovence in to se jim je dobro maš-
čevalo.«
Aksentfjević, Kolšek,
Mamula
Posebej problematičen je general
Aksentijevič, ki je dolgo časa tudi se-
del v skupščinskih klopeh. Bil je med
petimi vodilnimi oficirji v Sloveniji, ki
so natančno vedeli, kaj JLA načrtuje
in pripravlja. Prav to, ker je veliko
vedel, je bil tudi povod za napredova-
nje v Zagreb. Nadaljnjo pot Aksentije-
viča poznamo, kje pa je danes?
»Menda je v Beogradu v generalšta-
bu, izrazil pa je željo ali pripravlje-
nost, da se vrne v Slovenijo.«
General Kolšek in njegova vloga
v kratki vojni?
»General Kolšek ni bil na naši stra-
ni, to je treba odkrito povedati. Javno
je povedal, da je jugoslovanski vojak
in da bo ukaze izvajal. In jih tudi je!
V kontaktih smo mu ponudili prestop
in sodelovanje, pa tega ni sprejel. Bil je
upokojen in danes opravlja neke dolž-
nosti v generalštabu.«
Znova se veliko govori o generalu
Mamuli, ki je sicer upokojenec, živi pa
še vedno izredno aktivno življenje
v »senci«.
»Mamulo slabo poznam, saj ga ni-
sem nikoli osebno srečal. V Sloveniji je
bil samo enkrat. Je pa bil sestavek
v reviji Mladina pred leti povod za
mojo aretacijo, saj je Mamula mislil,
da sem ga jaz napisal. To je danes
znameniti sestavek Mamula go home ! «
Armada se je sesula
Oficirji se vračajo v Slovenijo in naj-
bolj vroče je v Brežicah.
»Vračajo se zato, ker imajo tu stanova-
nja in družine. Tam, kamor so jih presta-
vili, so jih dali v barake. Vračajo se tudi
takšni s posebnimi nalogami. Nekaj pri-
merov smo že registrirali, čeprav je tež-
ko, ker se na meji pojavljajo s potnim
listom in v civilu. Vse skupaj se je zaplet-
lo, ko smo še pred dokončnim odhodom
JLA iz Slovenije oprostili deset njihovih
oficirjev, ki so bili aktivni v vojni. S tem
je pri ostalih strah minil in prihajajo. Po
naših ocenah jih je že nekaj sto, s tem
problemom pa se v glavnem ukvarja mi-
nistrstvo za notranje zadeve.«
Mnogim še danes ne gre v glavo nenad-
na odločitev jugoslovanske vojske, da za-
pusti Slovenijo...
»Naši uspehi so bili veliki in armada je
imela samo dve možnosti: nov, totalni
napad, kar bi bila kršitev takrat že spre-
jete Brionske deklaracije ali odhod, ki bi
povzročil manj škode. To smo mi sprejeli.
Armada se je sesula in ni bila več v sta-
nju izpeljati prave bojne operacije. Ob
tem pa smo meje zaprli in prepovedali
dohod osvežitev in okrepitev za te
enote.«
Po odhodu vojske iz Slovenije so zaprli
tudi vojaško zdravilišče v Rimskih Topli-
cah, več kot sto zaposlenih pa je doma.
Tako kot druge vojaške objekte tudi tega
varujejo pripadniki slovenske vojske.
Kdaj bo objekt ponovno odprt, je Janez
Janša povedal naslednje:
»Glavni razlog za še vedno zaprt ob-
jekt je v iskanju ponudnika z najboljšim
komercialnim programom, saj se od
opravljanja osnovne dejavnosti ne bo da-
lo živeti. Dobiti moramo interesenta
z osnovnim zagonskim kapitalom in
ustreznimi dopolnilnimi programi. Tre-
nutno je v igri več ponudnikov, mislim
pa, da bo kmalu znan najboljši, tako da
bo prišlo do rešitve. Problem Rimskih
Toplic moramo rešiti kompleksno, tako
da vanj ne bodo prihajali samo domači,
ampak tudi tuji turisti. Za doslej zapo-
slene v zdravilišču je poskrbljeno, saj
imajo zasilno rešen status. To bo trajalo
še nekaj mesecev, čeprav bo treba s pri-
pravami začeti že prej. Če se bo vse raz-
vijalo tako, kot si želimo, bo kmalu za
vse dovolj dela.«
Z odhodom vojske iz Slovenije so osta-
li prazni preštevilni vojaški objekti, ki
jih še zdaj varujejo pripadniki slovenske
vojske. To seveda veliko stane in do kdaj
bo še tako?
»To so veliki problemi, ki bodo rešeni,
ko bodo ti objekti spremenili svoj namen.
Kdaj bo to pa, žal, ni odvisno samo od
nas. Vsem občinam smo že pred šestimi
tedni poslali dopis naj se odločijo in po-
vedo, kaj bodo imele v objektih, ki so na
njihovem področju. Odgovorov ni, mi pa
moramo varovati. Varuje sicer naša re-
zerva, ker druge možnosti ni.«
Varovanje zračnega prostora?
»Da bi imeli lastno vojaško letalstvo je
vsaj zaenkrat predrago, moramo pa po-
skrbeti za učinkovito obrambo z zemlje.
Sploh moramo skrbeti za stalni mir na
kopnem, morju in v zraku. Žal pa so
najučinkovitejši sistemi za Slovenijo
predragi. Morda se bo kaj izboljšalo, ko
nas bodo uradno priznali kot samo-
stojne.«
Nuklearka Krško?
»Posamezne objekte je možno učinko-
vito zavarovati, žal pa ne celotnega slo-
venskega ozemlja. Nuklearko je možno
zavarovati.«
Primerjava med slovensko vojsko lani
in zdaj?
»Razlika je ogromna ! Vendar naša pot
še zdaleč ni končana in ker gre za takšno
področje, žal, tudi nikoli ne bo.«
TONE VRABL
»Mnogi so mislili, da so spremembe
v Jugoslaviji samo mala uvertura pa so se
zmotili, kajti vse širši je problem Sovjet-
ske zveze. Tudi če bodo rešili največji in
najtežji problem - skrb za jedrsko orožje
- bo ostalo odprtih še najmanj petdeset
aktualnih vprašanj. Najbolj nevarni so
tisti, ki držijo prst na sprožilcu jederske-
ga orožja in lahko izsiljujejo. Če bo prišlo
v SZ do podobne situacije kot je pri nas,
bodo zadevo drugače rešili. Ob tem pa je
najpomembnejše, da se pojavlja bitka za
nove trge. Zahod kar čaka na to prilož-
nost! Če imamo to v mislih je stvar jas-
nejša ...«
Spomin na vojne dni - Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar v spremstvu
varnostnikov.
Foto: NACE BIZILJ
OKNO V OSTANEK
JUGOSLAVIJE
Piše VLADO ŠLAMBERGER
Sitna stara dama Evropa
Danes zapiramo okno, skozi katerega smo dolga leta - brez
prekinitve, teden za tednom - gledali najprej v Jugoslavijo,
zadnje obdobje pa v tisto, kar je ostalo od nekdanje Sociali-
stične federativne republike Jugoslavije. Ta je tudi uradno
razpadla, kot so ugotovili celo najuglednejši evropski pravni
strokovnjaki.
Okno zapiramo z grenkim priokusom, saj je mlada država
Slovenija še zmeraj mednarodno nepriznana, čeravno nam bo
božiček iz Nemčije prinesel »priznanje z zadržkom«, tako da
se bomo resnično lahko veselili šele po Novem letu, ko naj bi
nemško - in upamo še katero drugo - priznanje postalo
uradno.
Evrope pač ne imenujejo zaman »stara dama«. Obnaša se
tako, kot tiste stare gospe, »sitne na drobno«, kot rečeno, ko
mora vsaka stvar stati natanko tam, kot je bila pred pol
stoletja ali malo pozneje. Živi v svojem svetu, v katerem jo
moti vsak prepihek, na drugi strani pa lahko brezskrbno
opazuje viharje, ki groze njeni hiši. Kar spomnimo se, kako
neprizadeto je Evropa gledala na pokol, ki ga je »osvoboditelj -
ska sovjetska vojska« izvajala na Madžarskem leta 1956, pa
na zatrt je »praške pomladi« 1968, na združitev obeh Nemčij in
ne nazadnje na razpad kolosa, imenovanega Zveza sovjetskih
socialističnih republik. To so bili pravi viharji v primerjavi
s prepihkom, k: ga je pomenila s plebiscitom izglasovana
samoodločba Slovencev in Hrvatov, da hočejo živeti v samo-
stojni neodvisni državi.
Tega se je stara dama Evropa tako ustrašila - očitno pod
vplivom močnega srbskega lobija v ZDA in v diplomatskih
krogih nekdanje Jugoslavije, čemur lahko tudi pripišemo
nasprotovanje »neuvrščenih bratov«, da bi Slovenija in Hrva-
ška neovirano šli svojo pot - da nas še naprej drži v negotovo-
sti. Pa si bodo mnogi Slovenci za Novo leto vseeno nazdravilil
s šampanjcem »Independent« (neodvisnost). Veliko hudega
smo preživeli v stoletjih, tudi naprej nam ne bo postlano
z rožicami, toda še zmeraj smo Slovenci tukaj, vsem preizkuš-
njam navkljub, na sončni strani Alp.
Ko zapiramo Okno v ostanek Jugoslavije, to ne pomeni, da
se poslavljamo od zvestih bralcev Novega tednika. Za prihod-
nji teden, v novoletni številki, Vas čaka nova rubrika. V Slove-
niji, na sončni strani Alp, se dogaja marsikaj zanimivega,
njeno življenje in žitje Slovencev prekrivajo tudi sence in
pegice, h katerim bomo v prihodnje predvsem usmerjali svojo
pozornost.
V zgodovini, ki so jo začeli pisati naši predniki Karantanci
- svojo državo so imeli pred dobrimi 1350 leti - smo Slovenci
doživljali vzpone in padce, lepa in žalostna obdobja, preživeli
smo germanizacijo, potem pa zadnjih 73 let menili, - kakšna
zgodovinska zmota! - da se da najbolje živeti skupaj s slovan-
skimi brati na tem delu Balkana. Iz države Slovencev, Hrva-
tov in Srbov (29. oktobra 1918) smo se 1. decembra 1918
»preselili« v Jugoslavijo, državo Srbov (ti so si že bili priklju-
čili Črno goro), Hrvatov in Slovencev, kasnejšo Kraljevino
Jugoslavijo (1920).
Maske so padle
Kraljevina je ravnala s Slovenijo tako, kot večina mačeh
ravna s pastorkami. »Ugodnost«, da je lahko živela skupaj
s slovanskimi brati, je Slovenija plačala z izgubo ozemlja,
naseljenega s Slovenci, saj jih je kar ena tretjina ostala zunaj
Kraljevine Jugoslavije. In potem je desetletja vse teklo po Savi
navzdol in se zlivalo v prestolnico, plačevali smo zmeraj tudi
za tiste, ki jim delo ni dišalo, metali proč milijarde dolarjev,
da smo, recimo, ustvarili »eno najmočnejših armad v Evropi«,
kot so jugo generali poimenovali svojo vojsko.
Maske z obrazov generalov so začele padati pred dvema
letoma, ko so dali vedeti - in letos okusiti - da je njihova
»osnovna naloga braniti celovitost SFRJ za vsako ceno« (ko je
bila nekdanja Jugoslovanska ljudska armada ustanovljena, je
bila njena naloga samo to, da brani državo pred morebitnim
napadom iz tujine), s tem pa je že bila do vratu vpletena
v velikosrbske načrte.
Velikosrbi so maske sneli že prej, pred štirimi leti in pol, ko
se je srbski narod.- pod zlaganim geslom, da Srbi zmagujejo
v vojnah in izgubljajo v miru, kar je zgodovinska netočnost, in
z geslom, ki je zahtevalo že toliko človeških življenj, da je
Srbija povsod tam, kjer živi en sam Srb - priklonil diktaturi
Slobodana Miloševiča in se kasneje (poleg Albanije) edini
v Evropi odločil, da bo živel še naprej v »komunistično-
socialističnem raju«.
Ti gesli so plačali z visoko ceno človeških življenj najprej
Albanci na Kosovu, potem Slovenci v junijski vojni, zdaj jo
plačujejo Hrvati; na vrsti bodo, če Srbije naposled ne bo kdo
pošteno udaril po tatinskih prstih, še Makedonci...
Doslej niso pomagali ne 16 podpisanih dokumentov o »usta-
vitvi ognja« na Hrvaškem, ne 31 molitev papeža Janeza Pavla
II. za mir na Hrvaškem - očitno papežev Gospodar v nebesih
ni pripravljen poslušati svojega prvega podanika - ne priza-
devanja Evrope in Združenih narodov, da bi ustavili agresijo
na Hrvaško in morijo v njej.
»Kačjega« leta bo kmalu konec
Mrtvi letos v Sloveniji, vojna škoda v milijardah dolarjev, že
več kot 20.000 mrtvih (po nekaterih ocenah celo že 50.000) na
Hrvaškem, škoda, ki se bliža 30 milijardam dolarjev (uničena
hrvaška naselja in hrvaško gospodarstvo, pokončan hr\ratski
turizem, ki se po barbarskih napadih Antiljudske armade na
turistične kraje ne bo mogel pobrati leta in leta), vse to smo
doživeli v »kačjem letu«, kot predolimpijsko 1991 imenujejo
Kitajci. S kačami pa imajo kristjani slabe izkušnje - od
Adama in Eve naprej.
Pa vendar, življenje ne bi imelo smisla, če ne bi človek na
koncu temnega predora zmeraj videl pramenčka svetlobe, do
katerega se splača prebiti. Slovenci smo ga videli 23. decem-
bra lani, ko smo se na plebiscitu odločili in rekli Zbogom,
Jugoslavija. Živi po svoje, če še kdo želi živeti v tvojem okviru,
Slovenci pa se odpravljamo na lastno pot. V taki španoviji, kot
je bila jugoslovanska, bi še pes crknil, se je izkazalo. Dovolj je
bilo izkoriščanja, dovolj razbijanja glave, kako odgovarjati na
balkanske spletke in prevare. Sicer nam tudi prihodnje leto
v Evropi ne bo lahko, toda vsaj vedeli bomo, da smo na svoji
zemlji gospodar in da bomo imeli toliko, kot smo sposobni
ustvariti. Za vse to se splača potruditi, zato dokončni zbogom
Jueoslaviii
6. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Dražji vrtci
Celjska občinska vlada
je prejšnji teden vsem
trem vrtcem priznala no-
ve, za 38,7 odstotka višje
cene. Tako znaša meseč-
na cena na otroka, ki jo
prizna družba, 3 tisoč 930
tolarjev - k tej ceni pa je
potrebno prišteti še stro-
ške za prehrano. Prispe-
vek, ki ga skladno s svoji-
mi socialnimi zmožnost-
mi plačujejo za vzgojo in
varstvo malčkov v vrtcih
starši, pa se je s 1. decem-
brom povišal za 21,8 od-
stotka. Najvišji prispevek
staršev znaša nekaj več
kot 2 tisoč 800 tolarjev. IS
V Jeku še ne ječijo
Prednost je tudi v kooperacijski pogodbi
Pred letom dni so v Žalcu
ustanovili mešano firmo
z imenom Jeko in danes že
v dobršni meri oskrbuje naš
trg z raznimi kasetami. V pro-
izvodnem in prodajnem pro-
gramu ima namreč več kot 150
različnih tipov pisalnih kaset
za različne printerje. Jeko so-
deluje že z več kot 150 kupci,
od družbenih do zasebnih firm
v Sloveniji, pa tudi Jugosla-
viji.
Mešano podjetje so ustano-
vili skupaj z nemško firmo IN-
CAS KMP, ki je v sestavi zna-
ne italijanske firme za proiz-
vodnjo pisalnih trakov za
printerje in pisalne stroje. Me-
sečna prodaja presega 250 ti-
soč mark, zaposlenih je deset
ljudi, nekaj pa jih dela tudi
pogodbeno na domu. Prihod-
nje leto naj bi izvoz znašal že
okrog 600 tisoč mark, doma pa
naj bi prodali za dva in pol
milijona mark izdelkov.
Direktor Franc Jelen pravi,
da prodajo polovico izdelkov
v Bosno in Hercegovino. Pro-
blem je seveda s plačili, zato
gre bolj za kompenzacijske
posle. Tam namreč tovrstne iz-
delke zelo potrebujejo, saj jih
zaradi pomanjkanja deviz ne
morejo uvažati, pa tudi tuji
partnerji njihovim bankam ne
zaupajo. Veliko težav v poslo-
vanju z Bosno in Hercegovino
jim povzroča tudi oviran tran-
sport.
Bistvenih problemov zaradi
vojne in nedavnih ukrepov
evropske dvanajsterice v Jeku
niso imeli, ker imajo s tujim
partnerjem sklenjeno koope-
racijsko pogodbo, s čimer od-
padejo tudi težave z odprodajo
70 odstotkov ustvarjenih deviz
v 48 urah, saj jih lahko takoj
odprodajo tujemu partnerju.
Kooperacijska pogodba omo-
goča, da znaša menjava 1:1,
kar pomeni za marko uvoza
marko izvoza. Gre pač za dol-
goročni kooperacijski cilj, da
se medsebojne obveznosti in
terjatve do tujine uravnove-
sijo.
JANEZ VEDENIK
Zdravniki in
stomatologi bodo
volili
V petek bodo tudi zdravniki
in stomatologi celjske regije
volili poslance v zdravniško
zbornico Slovenije, ki naj bi
reševala strokovne in organi-
zacijske probleme omenjenih
zdravstvenih delavcev. Hkrati
bo naloga zbornice tudi stro-
kovni nadzor nad delom
v zdravstvu. Zbornica naj bi
imela v strukturi nove zdrav-
stvene zakonodaje pomembno
vlogo, zato si volilna komisija
s Celjskega želi, da bi se voli-
tev udeležilo vseh štiristo
zdravnikov in stomatologov
z našega območja, saj bodo le
tako lahko izvolili čim učinko-
vitejše poslance.
N. G.
TRAČ I
nice ■
Slovenski igralec Jože Logar
je bil ob zaključku prodajne
razstave likovnih del Vasilija
Četkoviča-Vaska v zreških
Termah tako osredotočen na
takšna in drugačna srca, da je
pozabil na noge. Pa se je zale-
tel v stojalo, na katerem je sta-
la Vaskova skulptura. Padca
m preživela. Vaško pa ima do-
bre živce: »Saj je še boljša kot
prej-, je zamomljal. kaj si je
mislil, pa ga raje nismo spra-
ševali.
Vitanjčani obujajo spomine.
Eden od priljubljenih je spo-
min na obljubo Vitodraga Pu-
kla. da bo cesta Vitanje-Dolič
v celoti asfaltirana še letos.
»Če se bo podražil bencin,« je
menda dodal k obljubi. Bencin
se je po tistem že nekajkrat
podražil, z asfaltom na cesti
pa ni nič. Vitanjčani zdaj ne
vedo ali bi molili za še dražji
bencin ali pa bi preklinjali ce-
sto in obljube.
»Še sreča, da sem bil tudi
sam toliko vzgojen v krščan-
skem duhu, da poznam Kri-
stusovo prošnjo Oče, odpusti
jim. saj ne vedo, kaj delajo,« je
oni dan zavzdihnil novopečeni
upravnik celjskega gledališča
Borut Alujevič. V tolažbo gle-
dališkim igralcem le to, da ni
mislil nanje...
Danes naj bi celjski poslanci
razpravljali o zaupnici občin-
ski vladi. Pa si tega niti naj-
hujši optimisti ne upajo napo-
vedovati. Skupščinsko pred-
sedstvo je namreč glede na po-
membnost to točko uvrstilo še-
le na 18. mesto sicer spet pre-
obsežnega dnevnega reda. Ka-
ko je s sklepčnostjo poslancev
v Celju, pa tako vemo.
Lastniki psov in mačk, ki ži-
vijo v stanovanjskih blokih
v žalski občini nestrpno priča-
kujejo naslednje zasedanje ob-
činske skupščine. V predlogu
odloka o javnem redu in miru,
ki naj bi ga sprejeli, je tudi
člen. ki govori o prepovedi reje
psa ali mačke v bloku ali hiši
z več stanovanji. Pod takšen
predlog je podpisan sam žalski
župan gospod Dobnik. Verjet-
no pa predlog ne bo sprejet, saj
je število tistih, ki imajo pse in
mačke precejšnje, povrh vsega
pa so to volilci na prihodnjih
volitvah...
Županska nadaljevanka
M Šmarju so še vedno brez predsednika občinske skupščine
Šmarska občinska skupšči-
na v torek ni izvolila svojega
novega predsednika, ki bi po
nedavni odstopni izjavi nado-
mestil Franca Potočnika iz
kmečke zveze. Nihče od kan-
didatov, niti krščanski demo-
krat Marjan Drofenik, niti so-
cialist Vlado Gobec, ni dobil
potrebne relativne večine, kaj-
ti volitve so bile v znamenju
številnih zapletov.
Oba kandidata sta v uvodu
obširno predstavila svoje po-
glede na delo v skupščini ter
utemeljila svoji kandidaturi.
Kaj sta med drugim povedala?
Marjan Drofenik si to delo za-
mišlja kot normalno sodelova-
nje z občinskim izvršnim sve-
tom, misli na aktivno vlogo
občine pri pripravljanju meril
za prihodnje občine, potrebno
je spremljanje gospodarstva
- kolikor je na tej funkciji pač
mogoče, reševanje nezaposle-
nosti in razvoj KS s sistemski-
mi rešitvami, kar je pomemb-
no po neuspelem samoprispev-
ku. Vlado Gobec odklanja pre-
tirano obremenjevanje skupš-
čine s strankarskim prestižem
in dosledno strankarsko disci-
plino. Zavzel bi se za socialno
varnost delavcev, skladnejši
razvoj KS in bi za stalno sez-
nanjanje obiskoval KS in po-
djetja.
Sestanek se je nadaljeval
v znamenju živahne razprave
in številnih zapletov, saj je
prišlo do različnih mnenj ali
naj prihodnji župan opravlja
funkcijo profesionalno ali kot
doslej, neprofesionalno. Naj-
prej je treba spoznati vsebino
predsednikovega dela, je med
drugim menil poslanec Zele-
nih, Mitja Cimperšek, ki je de-
jal, naj kandidat zapiše pro-
gram, po katerem bodo
v skupščini ugotovili upravi-
čenost profesionalnega oprav-
ljanja županske funkcije.
Po mnogih zapletih je nato
na tajnih volitvah za Marjana
Drofenika glasovalo 26 po-
slancev, za Vlada Gobca 20, 22
glasovnic pa so poslanci odda-
li neveljavnih. S tem ni nihče
od kandidatov dobil potrebne
relativne večine, kandidacijski
postopek bodo ponovili in na-
to na januarski seji skupščine
opravili volitve prihodnjega
šmarskega župana. Do takrat
pa nameravajo odločiti ali naj
prihodnji župan opravlja
funkcijo profesionalno.
BRANE JERANKO
Dražji oskrbni dan
Celjska občinska vlada je podprla predlog o povišanju
cen oskrbnega dne v Domu upokojencev in Domu Nine
Pokorn Grmovje, ki so ga pripravili v strokovnih skužbah
občinskega sekretariata za družbene dejavnosti.
Celjska občina svojih proračunskih obveznosti do obeh
zavodov že od 1. julija naprej ni povečevala, ostale občine,
ki imajo v obeh domovih svoje občane, pa so povišanje cen
sprejele že s 1. oktobrom. V Celju so tako podprli 39-
odstotno povišanje cene oskrbnega dne v Domu upokojen-
cev in 44-odstotno povišanje v Domu Nine Pokorn
Grmovje, ki sta začeli veljati s 1. decembrom.
In še nekaj številk - cena oskrbnega dne v enoposteljni
sobi celjskega Doma upokojencev je 319 (mesečno pri-
bližno 9 tisoč 570 tolarjev), v troposteljni sobi pa 290
tolarjev. V Domu Nine Pokorn Grmovje v enoposteljni
sobi 316, v troposteljni pa 275 tolarjev.	IS
Ekološka anketa
V Celju bodo v teh dneh an-
ketirali tristo občanov, člane
naravovarstvenih skupin in
vodilne delavce v podjetjih ter
občinski upravi, da bi ugotovi-
li, kakšen je odnos omenjenih
skupin do različnih modelov
upravljanja z okoljem. Gre za
projekt, ki ga je podprlo Mini-
strstvo za planiranje republike
Slovenije in katerega prvi del
je že opravil dr. Dušan Plut.
Koordinator tokratne raziska-
ve je Fedor Cerne, raziskoval-
ni sodelavec na Inštitutu za
geografijo Univerze v Ljublja-
ni, sodelujeta pa še republiški
Zavod za makroekonomske
analize in razvoj ter Fakulteta
za sociologijo univerze v Za-
grebu.
Celje so izbrali zato, ker so
ekološki problemi na tem ob-
močju eni najbolj perečih
v Sloveniji in ker je tradicija
njihovega reševanja ena naj-
daljših. Celotna raziskava pa
temelji na problemu onesnaže-
nosti tal, za katerega je bila
v Celju opravljena evropsko
primerljiva analiza, javnost pa
ima do tega problema tudi jas-
no stališče. V anketo bodo ta-
ko zajeli občane, ki s kurje-
njem s trdimi gorivi in vožnjo
z avtomobili prispevajo svoj
delež težkih kovin v okolje,
vodilne v največjih celjskih
onesnaževalcih kot so Emo,
Cinkarna in Železarna in vse
ostale skupine, ki so povezane
z odločanjem o okolju. Rezul-
tate bodo obdelali do konca
februarja in jih nato predsta-
vili javnosti, služili pa naj bi
predvsem kot pokazatelj, v ko-
likšni meri je možno soglasje
vseh, ki so povezani z var-
stvom okolja, ko gre za po-
membne razvojne odločitve.
TC
Pomoč v prave roke
Akcijo zbiranja pomoči za
ljudi na Hrvaškem, ki jo je
v Celju pripravilo nadstran-
karsko gibanje Ženska inici-
ativa, so s predajo zbranega
blaga otroškemu centru iz
Stančičev in Domu upokojen-
cev bratov Gluhak iz Zagreba
zaključili včeraj.
V akciji so sodelovali: vrtca
Anice Černejeve in Tončke Če-
čeve, kjer so zbrali večjo koli-
čino igračk, perila in oblačil za
malčke vseh starosti ter 50 le-
žalnikov s prevlekami in ode-
jicami, otroške mizice in stolč-
ke. Osrednja knjižnica Celje
(ob večji količini knjig v hrva-
škem jeziku še igračke in otro-
ška oblačila) in Otroški di-
spanzer celjske bolnišnice. Ob
tem pa so pomoč zbirali še v 14
trgovinah (predvsem hrano in
toaletne potrebščine) in 10
krajevnih skupnostih, v akcijo
pa so se vključila tudi podjetja
Potrošnik, Blagovni center,
Klasje, Etol, Tovarna odej
Škofja vas in delikatesa
Bakhus.
V krajevnih skupnostih so
v sodelovanju z društvi upoko-
jencev in Demokratično stran-
ko upokojencev zbrali večje
količine oblačil za starejše, de-
lavci Kovinotehne pa so zbrali
8 tisoč tolarjev. V akciji se je
zbralo približno 400 kg moke,
več kot 100 kg sladkorja in
približno toliko pralnega pra-
ška, precej pa so ljudje daro-
vali tudi otroško hrano in to-
aletne potrebščine.
I. STAMEJČIČ
V petek je na sedež Karitas
v Celju prispela pošiljka za be-
gunce. Tono živil in oblačil
v vrednosti 2000 DEM sta pri-
peljala Milica in Kari Zorko,
zdomca iz vasice Poppenricht
v bližini Amberga v Nemčiji.
Pomoč sta zbrala s pomočjo
sodelavcev v podjetju, svoj de-
lež pa so prispevale tudi trgo-
vine v vasici in tamkajšnji
župnik. Zakonca pravita, da je
bil odziv velik in da bo pomoč
še prišla.
KOMENTIRAMO
Splav spotike
Če v naši ljubi Sloveniji ne
bi bili kar vsi poprek prepriča-
ni, da smo najboljši politiki, bi
šlo marsikaj lažje. Ce vsakega
vprašanja ne bi že v začetni
fazi spolitizirali do največje še
mogoče mere in če bi skušali
v naše medsebojne odnose (tu-
di na pravni osnovi) vnesti
kanček več zaupanja, bi tudi
bilo bolje.
Tako pa sprejemanje Usta-
ve, ki ga je skupščinski pred-
sednik dr. France Bučar napo-
vedal za ponedeljek, 23. de-
cembra, še vedno visi v zraku.
Vse slovenske politične stran-
ke so zavzele svoja (pozitivna
ali negativna) stališča do spla-
va, z uveljavitvijo teh stališč
pa pogojujejo soglasje s celot-
nim ustavnim besedilom.
Sporni 55. člen Ustave, ki
govori o svobodnem odločanju
o rojstvih otrok, še vedno osta-
ja kamen spotike. Pa to ne bi
bilo potrebno. Če bi le vsi (ki
se čutijo poklicane za odloča-
nje o tako občutljivih rečeh)
pozorno prisluhnili svoji kole-
gici iz poslanskih klopi Spo-
menki Hribar. V prispevku
zadnje Delove Sobotne priloge
je koncizno razmejila področji
človekovih pravic in temelj-
nih, državljanskih svoboščin,
ki se sicer povezujeta, a enačiti
se ju ne da.
Možnost odločanja o rojstvu
otrok torej ni človekova pravi-
ca, je pa njegova državljanska
svoboščina - in če je zapisana
v Ustavi, ničemur in nikomur
ne škodi, obvezuje pa državo,
da poskrbi za njeno uresniče-
vanje. Svoboda odločanja
o rojstvih otrok namreč zaje-
ma splav kot zadnjo možnost,
izhod v stiski, ki mora žen-
skam kot takšen tudi ostati,
vključuje pa tudi »načrtovanje
družine« z možnostmi kontra-
cepcije in zdravljenjem ne-
plodnosti. Torej omogoča tudi
rojevanje!
V vseh polemikah o tem, ali
»splav sodi v Ustavo ali ne«
ima torej vsak svoj prav in svoj
ne-prav, bistvo pa je v tem, da
so vsi prepiri in razhajanja za-
stavljeni na napačnih osno-
vah. Svoboščina o odločanju
glede rojstev otrok mora star-
šem (žal pa največkrat v naj-
krutejši obliki - spia vu - prav
ženskam) ostati - najbrž pa si
nihče ne želi, da bi zaradi tega
»padla« nova slovenska
Ustava.
IVANA STAMEJČIČ
Za izbiro
Nadstrankarsko gibanje
ženska iniciativa iz Celja pri-
pravlja danes, v četrtek, 19.
decembra, ob 16. uri protestni
shod Za izbiro.
S protestnim shodom na
Mestnem križu (pred blagov-
nico Metro) želijo v Ženski ini-
ciativi ponovno opozoriti na
svoje zahteve, da se ohrani
pravica staršev o svobodnem
odločanju glede števila otrok,
da se ta pravica omeji samo in
izključno iz zdravstvenih ra-
zlogov, država pa mora tudi
v prihodnje zagotavljati pogo-
je za uresničevanje te pravice.
Na shodu bodo nadaljevali
z zbiranjem podpisov, ki so jih
v preteklem tednu v Ženski
iniciativi zbrali več kot 300,
poslali pa jih bodo Ustavni ko-
misiji.
IS
Zrak v Celju
Na merilnem mestu v Miklo-
šičevi ulici so 24-urne pov-
prečne koncentracije S02
v zraku v obdobju od 10. do 16.
decembra 1991 vsak dan pre-
segle najvišje dovoljeno pov-
prečje. V torek, sredo, četrtek,
soboto in nedeljo je bil zrak
prekomerno onesnažen, v pe-
tek 13. in ponedeljek 16. de-
cembra pa je bila presežena
kritična koncentracija. V teh
dveh dneh se je 24-urna pov-
prečna koncentracija povzpela
na 390 oziroma 400 mikrogra-
mov S02/m:1 zraka.
Tudi enourne povprečne
koncentracije S02 v zraku so
na merilnem mestu v Mikloši-
čevi pretekli teden vsak dan
vsaj za nekaj ur presegle naj-
višje dovoljeno enourno pov-
prečje, zato smo vsak dan s po-
močjo Radia Celje obveščali
prebivalce o povečani onesna-
ženosti zraka. Dne 13. in 16.
12. je bil zrak tako močno
onesnažen, da smo občinskim
upravnim organom predlagali
uvedbo alarma I. stopnje.
Na merilni postaji v Kersni-
kovi ulici (ANAS), ki je v lasti
Hidrometeorološkega zavoda
Slovenije, je bil ves teden zrak
močneje onesnažen kot na me-
rilnem mestu v Miklošičevi
ulici. Na to dejstvo smo opo-
zarjali prebivalce tudi med
rednim obveščanjem preko
Radia Celje. Žal ZSMH Celje
nima dovoljenja za neposre-
den dostop do teh podatkov,
zato dobiva te podatke s pre-
cejšnjo zamudo. Posledica te-
ga je, da ne moremo predlagati
ukrepov na podlagi meritev na
postaji ANAS.
Iz podatkov »za nazaj« smo
ugotovili, da bi bilo potrebno
pretekli teden na področju ob
postaji ANAS (Kersnikova
ulica) nekajkrat uvesti alarm
II. stopnje, saj so enourne in
24-urne povprečne koncentra-
cije S02 v zraku večkrat prese-
gle kritično vrednost. S preve-
liko zamudo, da bi lahko ukre-
pali, smo prejeli podatke, da je
bil zrak v okolici merilne po-
staje ANAS kritično onesna-
žen 12., 13., 15. in 16. de-
cembra.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 7
Za Bernardino
srce
Če bo vse po sreči, bo lahko
Bernarda Skrinj ar, nekdanja
delavka zreškega Uniorja,
kmalu odšla na nujno operaci-
jo srca v Švico. Uniorjeva po-
družnica Neodvisnih sindika-
tov Slovenije je namreč z akci-
jo »Za Bernardino srce« zbrala
že večino potrebnih 45 tisoč
švicarskih frankov.
Pomemben delež je prispe-
val Vasilije Četkovič-Vasko, ki
je za Bernardo namenil svoja
likovna dela. Prodajna razsta-
va v zreških Termah je bila
dobro obiskana, ob njenem
zaključku pa so pripravili pri-
ložnostno slovesnost, na kateri
so se zahvalili avtorju in ku-
pcem njegovih del. Kot je v po-
govoru s slovenskim igralcem
Jožetom Logarjem povedal
Vaško Četkovič, se je za pomoč
Bernardi odločil instinktivno.
Ni je še srečal, vendar ji želi
vrnitev zdravja. »Pravijo, da
prinašam srečo. Morda jo bom
tudi njej,« je dejal. Prireditev
je obogatila s svojo virtuoz-
nostjo na harmoniki Bojana
Matavš.
Ko smrečica ostane živa
»Zakaj bi morala novoletna smrečica, potem ko z nje sna-
memo okraske, klavrno končati na kakšnem smetišču ali
v peči«, so se vprašali v Vrtnarstvu Celje. In ker z vsako smre-
čico, ki ni posebno v ta namen vzgojena, siromašimo naravno
bogastvo, v Vrtnarstvu Celje stvari nekaj zadnjih let rešujejo na
zelo praktičen način. Smrečice namreč posadijo v posebne lonce
in ko je praznikov konec lahko vsi kupci teh smrečic le te
posadijo na želeno mesto. Praktično in lepo. Predvsem do
narave, za katero vsi trdimo, kako zelo jo imamo radi.
VZ, foto: EM
Mozart v izložbi
V eni izmed izložb veleblagovnice Nama v Velenju že vrsto let
prirejajo najrazličnejše razstave. Pripravlja jih Kulturni center
Ivana Napotnika Velenje oziroma - bolj natančno - Marjan
Marinšek. Tokrat so presenetili s spominsko razstavo, posve-
čeno Wolfgangu Amadeusu Mozartu, katerega 200-letnice smrti
smo se spomnili te dni. Izložba je spremenjena v salon visokega
rokokoja. Tu je Mozartova družina: oče Leopold, sestra Nannerl
in mali Mozart, ki sedi pri čembalu. Na stenah so Mozartovi
portreti, razstavljene so tudi knjige in plošče. Celo na zbirko
Mozartovih bonbonov niso pozabili. Kostume je posodilo Slo-
vensko ljudsko gledališče iz Celja, knjige pa celjska Osrednja
knjižnica.
ANDREJA ZELENIK
Pozabljeni
gradbeniki
Društvo gradbenih inženir-
jev in tehnikov Celje se je sredi
decembra sestalo na volilni
konferenci. Razposlali so več
kot sto vabil raznim oblastnim
organom, gradbenim in sorod-
nim podjetjem (osebno direk-
torjem), pa od vabljenih ni pri-
šel nihče.
Prišli so le zvesti člani dru-
štva. Očitno se za gradbeni-
štvo kot stroko ne zanima nih-
če več. Če upoštevamo, da
združuje društvo gradbene
strokovnjake, torej predstav-
nike pomembne gospodarske
panoge, ta ignoranca ni ra-
zumljiva.
Žal pa v zadnjih letih upada
tudi število članstva v društvu.
Prav zaradi krize v gradbeni-
štvu pa bi gradbeniki morali
strniti svoje vrste, da bi lahko
kot enakopravni partnerji so-
delovali pri snovanju nove za-
konodaje s področja gradbeni-
štva.
Takšne so bile tudi vodilne
misli živahne razprave na vo-
lilni konferenci, saj je bilo
iskanje prave poti naprej
osrednja tema. Društvo bo še
naprej vodil ing. Jože Vengust.
LEANDER LITERA
Opravičilo
V reportaži Mafija ali
navaden tabu, ki smo jo
objavili v prejšnji številki
Novega tednika, smo se na-
pačno sklicevali na zakon
o igrah na srečo. Igralni
aparati v igralnici na celj-
ski avtobusni postaji so
izključno igralni, med nji-
mi torej ni nobenih apara-
tov za igre na srečo. Za na-
pačno navedbo se lastniku
igralnice, Juretu Posineku
opravičujemo, saj dejav-
nost, ki jo opravlja, obrav-
nava obrtni zakon.
Jure Posinek, obrtnik,
lastnik igralnih aparatov
v	prostorih Izletnikove av-
tobusne postaje je povedal,
da nikakor ni res, da bi
dnevno prodali po 7 tisoč
žetonov, pač pa naj bi jih (v
nasprotju z izjavo priče, ki
nam je ta podatek posredo-
vala) prodali 7 tisoč meseč-
no. To je mogoče povsem
enostavno preveriti, saj
prodajo žetnov v Posineko-
vi	igralnici ureja in beleži
(brez možnosti spreminja-
nja podatkov) posebna av-
tomatska registrska bla-
gajna.
Z brskanjem prihranimo
Zdaj je čas za obdarovanje
otrok. Vsi, ki kupujejo darila,
so v veliki zadregi, saj so igra-
če že zelo drage. Zato je po-
trebno dobro premisliti, kje in
kakšno igračo bomo kupili.
Ker je denarja vedno manj,
ima cena igrače velik vpliv na
odločitev o nakupu.
Zato smo povprašali po tr-
govinah, kakšne so cene neka-
terih igrač, s katerimi se otroci
najraje igrajo. Za najmlajše
smo poiskali lesene kocke Ci-
ciban, ki pa jih nimajo v vseh
trgovinah. Našli smo jih le
v blagovnicah Metro in Teko
ter v prodajalni Ciciban. Cene
se gibljejo od 360 do 466 tolar-
jev, najcenejše pa bomo kupili
v Blagovnici Teko. Cene med-
vedkov se gibljejo od 449 do
800 tolarjev, zato je pred na-
kupom priporočljivo pogledati
v več trgovin. Tudi cene avto-
mobilov so zelo različne. Naj-
cenejšega lahko kupimo že za
43 tolarjev, malo večjega od
350 do 900 tolarjev, za avto-
mobilček na baterije pa je tre-
ba odšteti od 482 tolarjev
v Dravinjskem domu v Slo-
venskih Konjicah do 1963 to-
larjev v blagovnici Lipa Šent-
jur. Otroški boben lahko kupi-
mo v Teku že za 483 tolarjev,
medtem ko bomo v Nami Ža-
lec zanj odšteli 1020 tolarjev.
Podatki nam povedo, da si je
za nakupe treba vzeti nekaj
časa in pogledati v več trgovin.
Tako si prihranimo nekaj de-
narja, čeprav porabimo za na-
kup več časa.
MIŠA GAJŠEK
Zvesti trije
Sveti Miklavž, gospod Božiček in tovariš dedek Mraz
To pa že lahko rečem, da so
v naših časih bili prijaznejši,
lepši pa bolj bogati.
Božiček in Miklavž sta bila
po izbruhu svodobe resda
uradno odstavljena, ampak za
družinskimi vrati sta se le do-
gajala tudi vseh teh znameni-
tih 45 let. In kako ljudsko
pristno, po domače, skrivnost-
no, skorajda resnično!
Pa čeprav je po socialistično
vladal tovariš dedek Mraz, re-
žimski dobrotnik, ki se je na-
pajal v nekakšni - ah, ta ime-
na ! - Zvezi prijateljev mladi-
ne, črpal pa iz sindikalne bla-
gajne, ki je bila kot pártija res-
da le ena in edina, pa vendar
bolj polna kot vse tri današnje.
Kot vse tri današnje, ja. In še
nekaj takih zraven, ki se kar
ne morejo odločiti, koga naj
v tej demokraciji podprejo: ali
Miklavža ali Božička ali pa
lovec, ki je za bolj kulturne
dogodivščine sicer pravi križ
božji, je pa vendarle edini do-
volj velik za vse tiste procesi-
je otrok in njihovih staršev, ki
so se zgrnile vanj, pričakujoč
daril in bog\re česa še.
In s(m)o res dočakali mar-
sikaj.
Na oder so primarširali sveti
Miklavž, zgrabili so mikrofon
- napredek božje tehnike! in
ga (ne)vajeno napol požrli.
Nakar so zakrulili, da bogpo-
magaj in se je začelo!
Tako nezarensko so se drli,
ta amaterski »sveti Miklavž«,
da so bobniči pokali: najmlajši
so kar prec butnili v jok, malce
starejšim je začelo iti na jok, še
starejšim na bruhanje, nekate-
ri so se pa itak režali - Miklavž
gor al dol!
Ta bobneči Miklavž je v Go-
lovec sicer pritovoril okoli
3500 daril, vendar je delitev
(spet) potekala nekako sveto-
pisemsko spreobrnjeno, po re-
ku: »Žetev je majhna, delavcev
pa preveč.« Saj res! Darila so
si priborili predvsem najmoč-
nejši (za Miklavža že preodra-
sli) komolčarji in posiljenci, ki
so svoj obdarovanski krog pre-
tekli (in pretepli) po dvakrat
ali celó trikrat.
Moja hčerka je tudi nekaj
poskušala, pa so jo pobesnele
horde v kali zatrle. Ko se je
rinila, da bi vendarle kaj izdr-
la, so jo tako pomendrali kot
tistega kavboja na poti v San-
ta Fe. Na koncu je sicer dobila
medenjak - Miklavža, ampak
od silnega prešanja je bil ves
tanek in droben, njena bunda
pa raztrgana.
»Hvala lepa,« smo rekli, »za
takega Miklavža.« In za nami
so to ponovili še mnogi.
Ja, in?
Ja, in tudi zato pa pravim,
da so včasih bili Miklavž, Bo-
žiček pa dedek Mraz bolj pri-
jazni, domači, naši. Pa čeprav
manj uradni.
Včeraj, v soboto, je v Golo-
vec prikočijažil še en dokaz,
kaj vem, kaj je bil: Božiček ali
dedek Mraz. Bistveno pa je, da
takšnega narod še nikoli ni vi-
del - imel je očala in savinjski
dialekt, vesele otroke pa je ta-
koj neslano zmračil. Svoj na-
govor je namreč začel s poli-
tično mislijo, da je tu mir, tam
pa vojna in da je zato treba
biti vesel, da je tu mir, ne pa
vojna. To je sicer res, je pa
vseeno bedarija o tem govori-
čiti hvala bogu brezskrbnim
otrokom.
Skratka: če je tak, boljše, da
ga ni. Vseeno - Miklavž ali Bo-
žiček, naj ostaneta v domači
ilegali, pa bo.
Pa bo boljše za otroke in
nas, malo manj otroke, za vse,
ki na tri decembrske dobre
brate gledamo kot na tiho dru-
žinsko veselje in ne kot na bu-
čen uradni spektakl.
TONE MIKLAVŽIN
KOZERIJA
dedka Mraza.
In zato pač ne podprejo ni-
kogar. Razen svojih plač, seve-
da. Bi človek rekel, ja, da je
denar hudič in da je hudič, ki
se učeno imenuje tudi financi-
ranje, postal hudič celó na tej,
rekel bi, nebeški ravni.
Po domače rečeno in vsem
razumljivo: ni penezov, ni
manče, smo čisto na feltnah,
tako za zemeljske kot za nebe-
ške reči. Zato se pač ne smemo
čuditi, da vsak - zdaj seveda
uradni - Miklavž, Božiček ali
pa dedek Mraz pritegnejo tako
množico pričakujočih obubo-
žancev.
Le poglejte: lani, ko se je
zgodil narod, se je po dolgih
letih hišnega pripora zgodil
tudi sveti Miklavž. Zgodil seje
v narodnem domu, tja noter pa
so ga zbobnali gospodje in go-
spe krščanski demokrati. Imeli
so lep namen, daril pa grdo
premalo. In tako nam je ta
spektakl ostal v neizbrisnem
spominu predvsem zaradi nez-
nosne gneče, v kateri je malce
nerodni sveti Miklavž komaj-
da zmagoval naval navdušenih
otrok, ki so pač šli na vse ali
nič: tvegali so inkvizicijsko
pomendranje, samo da bi se
dokopali do skromnega da-
rilca.
Najbrž so prav zato letos
sveti Miklavž prišli kar v Go-
Sveti Miklavž so s sabo pri-
gonili namesto belih nedolžnih
angelčkov črne parkeljne, ki
so nič hudega sluteči množici
od pamtiveka pridnih Sloven-
cev zagrozili, da ponoči pride-
jo ponje, če ne bodo - ker da
niso - pridni.
Prijateljev sin je neprijazno
obljubo vzel do driske resno in
je potem vso dolgo Miklavževo
noč morasto čakal, kdaj pride-
jo črni žandarji, da ga odpelje-
jo v pekel.
Seveda jih ni bilo, otroka je
pa le skoraj strio. In zjutraj je
ata zamišljeno vprašal, ali je
tisti Miklavž, ki se je tako drl,
kot bi ga v olju pomfritali, iz
nebes ali iz pekla. Atu kajpak
ni preostalo nič drugega, kot
da iz zdravstvenih razlogov
razkrinka gospoda svetega
Miklavža. Povedal mu je, da ta
sveti Miklavž prihaja iz Zla-
tarn, ker da tam pač dela, da je
pa smotan ko zajla in s pra-
vim, prijaznim, dobrohotnim,
tihim, milim in darežljivim
Miklavžem toliko v zvezi kot
krava s konjskimi dirkami
Kmečke dobrote naprodaj
Minuli teden so se predstavniki šentjurske kmečke zveze,
zadruge in aktiva kmečkih žena pogovarjali z gosti iz kmetij-
skega ministrstva. Med drugim so se dogovorili, da bodo ob
prihodnjem Jurijevem sejmu pripravili ocenjevanje dobrot
s kozjanskih kmetij, z najboljšimi izdelki pa sodelovali potem
na tekmovanju v Murski Soboti. Kakšne so te dobrote, pa bodo
Šentjurčani in okoličani lahko ugotavljali že konec tega tedna.
Pred prazničnimi dnevi bodo jutri in v soboto prodajali kmečke
dobrote na posebnem prostoru v blagovnici Resevna.
Pomagamo Barukčićevim sirotam
Do računalnika še
50 tisoč tolarjev
Pred mesecem dni smo v našem uredništvu pričeli
z akcijo za pomoč trem mladoletnim otrokom, družinici
Barukčič, ki so jim umrli starši. Otroci živijo sami. Vsi so
izredno intelegentni in sami se že kar dobro znajdejo
v svetu odraslih. Vseeno pa bi morali tudi ti otroci, ki za
to, kar se jim je zgodilo, niso sami nič krivi, doživeti vsaj
nekaj lepih trenutkov, ki so jih deležni vsi drugi otroci
njihovih let. Zato smo se odločili, da jim bomo pomagali.
Bralci v tej akciji dobro sodelujete.
Marija Klakočer, lastnica frizerskega salona Mara na
Tomšičevem trgu v Celju se je zavezala, da bodo v njenem
salonu Barukčičeve otroke vse leto brezplačno strigli.
Podjetje Ideja iz Žalca bo otrokom Barukčič podarilo,
oziroma okna v stanovanju opremilo s karnisami in zave-
sami, ki jih izdelujejo v tem podjetju.
V prihodnji številki bomo akcijo za pomoč Barukčiće-
vim otrokom zaključili. Do uresničitve njihove največje
želje - računalnika manjka še približno 50 tisoč tolarjev.
Ga bodo dobili?
Denar, pa naj bo še tako malo, vsaj 50 ali 100 SLT lahko
nakažete na žiro račun, številka 50700-723-3-31198, s pri-
pisom »za sirote«.
8. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Kartuziji Žice in Jurklošter
Izvrstno monografijo je napisal dr. Jože Mlinaric
Založba Obzorja iz Maribo-
ra je prejšnji petek predstavila
v prostorih pleterske kartuzije
obsežno znanstveno delo dr.
Jožeta Mlinarica »Kartuzija
Žiče in Jurklošter«. S to mono-
grafijo. ki obsega kar 712 stra-
ni, je dopolnil svoje znanstve-
no publicistično delo o samo-
stanih na Slovenskem.
Dr. Jože Mlinaric je eden
redkih zgodovinarjev, ki se
načrtno ukvarja s proučeva-
njem nastanka in razvoja pr-
vih samostanov na Sloven-
skem, ki so bili tako kot dru-
god po svetu od 12. stoletja pa
vse do renesanse, v večini pri-
merov edina središča ob ver-
skem tudi gospodarskega,
znanstvenega in kulturnega
delovanja.
V tem smislu so se do nedav-
nega ukvarjali s samostani
bolj umetnostni zgodovinarji,
ki so proučevali spremembe na
obsežnih stavbnih substancah,
drugi so spet iskali izgubljene
sledi za bogato, a močno ogro-
ženo arhivsko dediščino, arhe-
ologi so kolegom drugih strok
pomagali iskati »trdna tla« za
argumentiranje novih dognanj
in za postavljanje novih tez.
Pred bralci je torej obsežna
knjiga o prvih dveh kartuzijah
na Slovenskem. Zaradi pri-
merjave povejmo, da je bil prvi
samostan na sedanjem sloven-
skem ozemlju cistercijanski
v Stični (1135), kartuzijane pa
je v Žiče povabil štajerski mej-
ni grof Otokar (okoli 1160),
v Jurklošter pa leta 1169 krški
škof Henrik. V naslednjem
stoletju je 1255 nastala še kar-
tuzija Bistra pri Vrhniki, kar-
tuzijo Pleterje pa je ustanovil
na najmočnejši celjski grof
Herman II, ki so jo začeli zida-
ti 1403. leta in dokončali tri
leta pozneje. Ta kartuzijanska
postojanka stoji še danes, pov-
sem na novo zgrajena, razen
stare gotske cerkve, ki je ob-
novljena.
Kartuzijani so s svojimi po-
stojankami na naših tleh pose-
gli v tem delu sveta na najbolj
vzhodni in najbolj južni del.
Žiče in Jurklošter posegata
v čas investiturnih bojev
v Cerkvi, kjer so se mnogi inte-
resi potegovali za naklonje-
nost papeža na eni strani, na
drugi pa posvetne oblasti.
Dr. Jože Mlinaric nas po-
drobno uvaja v zgodovino re-
dovništva sploh in v nastanek
ter pomen kartuzijanskega re-
da, ki ga je začel sv. Bruno. Od
žičke kartuzije je danes ostalo
le malo, pomembna pa je seda-
nja župnijska in nekdanja bra-
tovska Marijina cerkev z ro-
manskim portalom. Veljava
žičke kartuzije se je pokazala
zlasti v času med 1391-1410,
ko je v času investiturnih bo-
jev postala žička kartuzija se-
dež ganeralnega priorja in
kraj občnih zborov vseh kar-
tuzij v Evropi.
Bližnji Špitalič že po imenu
izdaja, da je v samostanu delo-
val hospital, tudi lekarna,
manj znano pa je, da je delova-
la tudi steklarna. Žiče so imele
bogato knjižnico, kartuzijan
Filip Žički pa je napisal ep
o Mariji, ki je vseboval več kot
10 tisoč verzov (14. stol.)
Jurklošterska kartuzija je
nastajala pravzaprav dvakrat:
prvo je ustanovil krški škof
Henrik 1169 oziroma zgodovi-
narji navajajo okoli 1170. To-
da kmalu je zašel v krizo in je
bil leta 1200 razpuščen. Pred
tem je prišel v Jurklošter zna-
meniti kartuzijan Odon iz No-
vare, a brez uspeha, zato se je
odpravil iz Jurkloštra in umrl
v Italiji star 98 let.
. Dr. Mlinaric nam je v obsež-
ni monografiji orisal obe kar-
tuziji tudi v širšem zgodovin-
skem, torej gospodarskem, du-
hovnem in političnem kontek-
stu tedanje Evrope, saj je bila
Žička kartuzija prva postojan-
ka starodavnega reda v nem-
škoslovenskih deželah. Avtor
podaja vrsto originalnih zgo-
dovinskih virov o častitljivem
kontemplativnem redu, ki se
ni tako hitro širil kot drugi, saj
je imel določene omejitve
v strukturi svoje komunitete,
pa tudi redovna pravila so do-
kaj zahtevna, kar je skozi sto-
letja njihove trdnosti prineslo
kartuzijanom vzdevek »ordo
non lapsus« ali red, ki ni nikoli
skrenil na napačno pot.
Ta pomembna knjiga, ki je
v teh časih tudi pravi založni-
ški podvig (urednik Branko
Avsenak), nam na strokovno
bleščeč, a vendarle dovolj po-
ljuden način predstavi drago-
cen del naše zgodovine, ki je
velikokrat preveč pozabljena.
Pa ne bi smela biti, ker nam
nedvoumno sporoča, da smo že
zdavnaj bili Evropa in to je
dr. Jože Mlinaric ponovno po-
trdil s svojim delom in njego-
vim sporočilom.
DRAGO MEDVED
Mačja preja
v SLG
Vse skupaj se je začelo pred
šestimi leti, ko so si v gledališ-
ču rekli, da morajo karseda
največ narediti za mlado ob-
činstvo in tedaj se je rodil TOP
- Teden otroškega programa
v celjskem gledališču, ki te dni
spet polni dvorano z malčki,
da je slišati njihov pritajeni
dih in veseli smeh. V gledališ-
ču so jim ponudili najboljši iz-
bor predstav gledališčnikov iz
vse Slovenije. V nedeljo je to
bila Neca Falk s Koncertom
mačje godbe in njeno druš-
čino.
Kar lepo je bilo v minulih
dneh videti polne avtobuse
mladeži, ki so jih pripeljali
v gledališče od blizu in daleč,
ali pa srečati kolono šolskih
otrok, ali pa otrok iz vrtcev, ki
so žvrgoleli na poti v gledališ-
če. V ponedeljek so tako obi-
skali predstavo Potovanje
v modro, videli so lutkovno
predstavo Oh, te princese,
v torek pa Lažnivega Kljukca.
Napolnili so dvorano s pred-
stavo Tarantilova piščalka in
jo bodo prav tako danes, v če-
trtek na predstavi Daleč od
dvorca, ki je bila razprodana
že nekaj tednov nazaj.
Pa se bo zastor dvigal in
spuščal med enim in drugim
aplavzom otroških dlani še vse
do nedelje. Teden otroškega
programa bodo v gledališču
nadaljevali jutri, v petek,
s Škrlatnim otokom, predsta-
vo, ki je bila sicer namenjena
odraslemu občinstvu, a se je
izkazalo, da jo mladi izvrstno
sprejemajo. V soboto bo mlado
občinstvo uživalo ob Plešočem
osličku, predstavi, ki jo je pred
leti uprizorilo tudi celjsko gle-
dališče, zdaj pa jo predstavlja
Moje gledališče iz Ljubljane.
Z veselim živ-žavom se bo
v nedeljo ob 16. uri Teden
otroškega programa končal.
M. P.
Antično steklo v muzeju
Uporaba stekla ima v člove-
kovem vsakdanjem življenju
zelo pomembno vlogo, vse od
iznajdbe prve goste neprozor-
ne mase, pa do današnjega so-
dobnega stekla. Proučevanje
te dolge poti tehnološkega raz-
voja v proizvodnji stekla, za-
čenši od tretjega tisočletja
pred našim štetjem, ponuja
dokaz o tehnični in umetniški
ravni epohe in ustvarjalcev,
ter o mnogih kulturnih, social-
nih in ekonomskih fenomenih.
Zato je za Celje izjemen do-
godek razstava, ki jo bodo
v lapidariju Pokrajinskega
muzeja v Celju odprli danes,
v četrtek, ob 18. uri. To bo
namreč razstava z naslovom
Antično steklo Argvruntuma.
Avtor razstave je arheolog Ivo
Fadić iz Arheološkega muzeja
v Zadru. Razstavo je postavil
v sodelovanju z njim arhitekt
Željko Kovačič, znan po svojih
izvirnih razstavnih prijemih.
Razstava Antično steklo je
gostovala že v številnih hrva-
ških in slovenskih mestih in je
bila nazadnje na ogled v Can-
karjevem domu.
Argvruntum, antični Stari-
grad, ki leži ob morju, 45 kilo-
metrov od Zadra, je lepo in
slikovito mesto. V antiki mu je
cesar Tiberij poklonil obzidja
in stolpe, prvo konstitucijo in
mestne pravice pa je najverjet-
neje dobil v času prvih cesar-
jev. In iz stotine grobov, ki so
bili raziskani na antični ne-
kropoli Agyruntuma, se je do
danes ohranilo 145 steklenih
primerkov, ki si jih bo veljalo
ogledati do 31. januarja pri-
hodnje leto.
Ker bomo o razstavi po-
drobneje poročali v prihodni
številki velja na tem mestu
omeniti še posebnost, ki k njej
sodi.
V okviru predstavitve kul-
turne dediščine Zadra namreč
in razstavo Antično steklo Za-
dra, bodo v Študijski knjižnic
odprli razstavo Zadarske raz-
glednice (z luknjo). Fotografi-
je, ki so jih posneli pripadniki
Samostalnega kulturnega za-
voda iz Zadra, luknje, so delo
JA in na svojstven način re-
flektiraj o učinke barbarstva.
MATEJA PODJED
Celje za praznik galerije
Pod starodavnim stropom
galerije Mozaik v Zidanškovi
ulici v Celju je slikar Stane
Žerko iz Škofje Loke ob drugi
obletnici te galerije postavil
na ogled svoja dela, ki so pri-
poved o mestu ob Savinji.
Slikar, prišlek bi mu lahko
rekli, je z detajli, ki jih je po-
nekod močno poudaril (deni-
mo z belo brezo več na sliki),
opozoril, da nekoč belo in lepo
mesto ob Savinji, še vedno
skriva na tisoče drobnih zna-
menitosti. »Le opaziti jih je
treba«, pravi slikar in dodaja:
»Včasih je to tujcu lažje, kot
nekomu, ki vsak dan hiti po
opravkih in nima časa za
drobne stvari, ki ga obdajajo.«
In prav iz teh drobnih stvari
so nastale Žerkova dela na te-
mo o Celju. Ocenil jih je kritik
Andrej Pavlovec obiskovalec
na tej razstavi, ki je prodajna,
pa bo zaman iskal vzporednic
med njegovo rodno Škofjo Lo-
ko in Celjem. »To sta različni
mesti. Medtem ko ima Škof j a
Loka trše poteze, je Celje, zla-
sti kar zadeva arhitekture,
mehkejše. In prav te konture
sem iskal, jih poudarjal v meh-
kih linijah in tonih, ki so skriti
pod temno modrino neba. Je
pač tako naneslo, da sem bil
v Celju s paleto in čopičem
ravno tedaj, ko je bilo nebo
polno oblakov. Ampak Celje
sem vzljubil in mislim, da je to
čutiti tudi na mojih slikah.«
Res je. Njegove slike so kot
sprehod ob Savinji, so spomin
na poletje, so mora tistih voj-
nih dni v Sloveniji in so doži-
vetje trenutka.
Tako skozi podobe Celja
spoznamo slikarja Staneta
Zerka, njegove akvarele in
monotipije in smo bliže spoz-
nanju, da tudi v svetu slikar-
stva ni nič končnega ali do-
končnega, da je slikarjev svet
poln inspiracije, ki ji daje pe-
čat s svojim slikarskim zna-
njem.
MATEJA PODJED
Freddyjeve nočne more
Plesni spektakel Freddyjeve nočne more pripoveduje o strahu
in pogumu, osamljenosti, hrepenenju in ljubezni, ustvarjalnosti
in drugačnosti in popotovanju z velikim A. Posvečen je pred
kratkim umrlemu velikemu rock artistu Freddyju Mercuryu.
Premiera bo v ponedeljek, 23. 12. 1991, ob 19.30 v dvorani kina
DOM, ponovitev pa na prostem, v petek, 27. 12. 1991, pri
Vodnem stolpu ob isti uri. Predstavo odlikujejo na videz lah-
kotna. izrazno bogato in domišljeno izdelana koreografija
(občuti se vpliv plesnih tehnik Limon in Graham) Save Malen-
šek, kvalitetna izvedba Estele Žutič, Simone Mirnik, Tanje
Ferleš in Andreje Cepuš, korektna kostumografinja Boruta
Kramerja, minimalistična scenografija ter izvirna glasba sku-
pine Queen. Ce bi Freddy videl predstavo, bi bili njegovi spoti
drugačni !
J. K.
ZAPISOVANJA
Zavesa prihodnosti
Če drži, da je vse bistvo
umetnosti skrito v kulturi, po-
tem mora držati tudi to, da je
prihodnost	anticipirana
v umetnosti. Morda bi se tako
zastavljeno tezo dalo tako ali
drugače prejudicirati oziroma
ji oporekati na nivoju filmske,
televizijske in video umetno-
sti, medtem ko na polju litera-
ture, gledališča, opere, plesa in
najbrž tudi glasbe, zadeva sto-
odstotno stoji. Ne sublimacija
preteklosti (pravzaprav je
o sublimiranju preteklega
v dobi postmodernizma govo-
riti skrajno neumestno, zakaj
postmodernizem v bistvu svoje
narave povzema ravno prete-
klo, predelano preteklo), pač
pa anticipacija prihodnosti ali
kot je zelo slikovito spisano na
naslovnici nove slovenske re-
vije za gledališče, ples in ope-
ro, »gledališče prvo dvigne za-
veso nad prihodnostjo«. Tega
seveda ne gre razumeti v smi-
slu gledališke ustvarjalnosti
kot preroške dejavnosti (ali
pa?), temveč v smislu, ki nare-
kuje spust gledališke oziroma
umetniške fikcije v temno sfe-
ro realnosti; dokler ostaja za-
vesa spuščena, smo v polju fik-
cije, v polju predgledališkega,
ko se zavesa enkrat dvigne,
imamo enkratno in neponov-
ljivo priložnost spremljati se-
stopanje fikcije v realnost, ko
se zavesa znova in dokončno
spusti (vsaka gledališka pred-
stava je enkratna in neponov-
ljiva, kar pomeni, da repriza
v isti obliki ni več možna; za
razliko od filma, ki je večkra-
ten in ponovljiv in dopušča
možnost ponavljanja vse dot-
lej, dokler se filmski trak po-
polnoma ne izrabi), smo gleda-
lišča in gledališki jezik pre-
vedli iz fiktivnega v realno.
Zavesa nad prihodnostjo je
dokončno in za vselej dvignje-
na in gledališče je opravilo
svoje poslanstvo.
Tako enostavno in preprosto
pa to poslanstvo vendarle ni;
zakaj, sestop fikcije v realnost,
vmesni čas med dvigom in
spustom gledališke zavese je
dolgotrajen in v vsakem pri-
meru imaginaren. Z drugimi
besedami, od vsakega posa-
meznika, od vsakega gledalca
posebej je odvisno, ali se bo
poskus sestopa fikcije v real-
nost posrečil ali ne. V funkciji
gledaliških ustvarjalcev je, da
takšno sestopanje oziroma
spuščanje napravijo čimbolj
»razumljivo«, čimbolj razpoz-
navno; dobra gledališka pred-
stava je tista, ki omogoča gle-
dalcu spremljanje dogajanj.tu-
di po tem, ko je zavesa enkrat
že spuščena. Se pravi, imagi-
narno sestopanje funkcije
v realnost je nujno, če hočemo,
da ta ali ona predstava opravi-
či svoj namen, da gledališče
opraviči svoje poslanstvo.
Seveda se to ne da skrčiti
zgolj na konkreten čas in še
bolj konkreten prostor, v kate-
rem se nahajamo, kajti gleda-
liška umetnost poleg tega. da
združuje najrazličnejše ener-
gije in najraznovrstnejše akci-
je, omogoča nadčasoven in
nadprostorski vpogled v sfero
realnega. Drugače povedano,
sestopanje fikcije v realnost
vse do danes sploh nismo zaz-
navali, tega obveznega mo-
menta vsake gledališke pred-
stave nismo opazili, ker to ni
bilo nujno potrebno. Z ustvar-
janjem kriznih žarišč v naši
neposredni bližini, s situacijo
na katero smo priklenjeni
z osamosvajanjem Slovenije,
s konkretnimi družbenimi, so-
cialnimi, ekonomskimi in kul-
turnimi problemi, pa je mo-
ment sestopanja iz ene sfere
v drugo postal spet in spet ak-
tualen. Na tej točki je gledališ-
če ponovno dobilo svoje pri-
marno obličje, torej tisto
obličje, tisti obraz, ki ga ne
smemo in ne moremo zanema-
riti. Ali če parafraziram Mar-
jana Rožanca, »če je gledališ-
če, potem je tudi vse drugo:
suverenost, državnost, Evro-
pa.« Ja, gledališče, če že ne pr-
vo, pa dejansko dviga zaveso
nad prihodnostjo.
Piše Tadej Cater
KOMENTIRAMO
Občinstvo teče častni krog
Poglejmo vase, odmerimo
hotenja in globino našemu du-
hovnemu prostoru in vanj vsa-
dimo vsaj delček našega boga-
stva. To misel povzemam iz
orograma zimskih prireditev,
da bi ob njihovem robu lahko
zapisala še nekaj lastnih raz-
mišljanj o kulturnih priredi-
tvah v teh zimskih mesecih.
Veliko jih je že bilo, več ali
manj bolj slabo obiskanih, če
izvzamemo Karitasovo prire-
ditev v Golovcu, ki je bila do-
brodelna, kot so želele biti tu-
di mnoge druge, pa so padle
v vodo, namesto da bi komu
pomagale iz vode.
Pa smo jih imeli, kot vrh go-
re list, številne prireditve, hu-
manitarne, za pomoč Hr\'aški,
kakovostne, za dušo in srce in
druge, ki so vabile na srečanja
z zimskimi večeri. Če smo kdaj
Celje krcali, češ, da je v mestu
ob Savinji premalo kulture, se
je v povratnem udarcu izkaza-
lo, da le-teh ne manjka, le da
je občinstva zanje premalo.
V zadnjem mesecu to zdaj teče
častni in zadnji krog. z zad-
njim tolarjem v žepu, da bi od-
plačalo dolg do sebe in prire-
diteljev.
Kakorkoli že, v adventnem
času smo imeli v Celju koncer-
te, pevce, zbore, abonmajske
in izven abonmajske koncerte,
gledališke predstave, priredi-
tve v organizaciji zasebnih po-
djetij, ki jih tudi v Celju ne
manjka, likovne dogodke in
recitale. Za nekatere od teh
dogodkov je bilo potrebno od-
šteti dvesto ali tisto tolarjev.
Malo, če pomislimo, da je de-
nar od nekaterih teh priredi-
tev šel za pomoč ranjeni Hrva-
ški. In veliko, če je morala to
družina odšteti iz gospodinj-
skega proračuna, v katerem že
nekaj časa ni več denarja za
posebne izdatke. Kultura in
kulturne dobrine pa so postali
posebi izdatki, ne zmoremo jih
več in še slabo vest imamo po
vrhu. Kako se na teh priredi-
tvah, v na pol praznih dvora-
nah počutijo umetniki, si
sploh ne smemo predstavljati.
Ti kot da skupaj z občinstvom
tečejo častni krog, od priredi-
tve na prireditve, ki jih občin-
stvo gmotno ni več sposobno
pokriti. In ker je teh prireditev
v zadnjem času zares veliko,
jim obiskovalci tudi fizično ne
zmorejo več slediti.
Tako se pač nameri, da je
bilo na izvrstnem koncertu za
pomoč Dubrovniku gledalcev
manj kot nastopajočih, ali pa
da je izvrstna mlada šanso-
njerka Vita Mavric, ki že nekaj
let sodi v ozek krog tistih za-
nesenjakov, ki se pri nas uk-
varjajo s to zvrstjo glasbene
poezije, pela minuli četrtek
v dvorani Glasbene šole v Ce-
lju pred kakšnimi petnajstimi
poslušalci. Škoda, Škoda je
tudi, da si likovnih in drugih
prireditev v Celju in tudi
v okolici ne ogleda več ljudi.. ■
Preprosto, ne denarja, ne časa
nimajo več, pa če se še tako
trudijo, se račun ne izide. Kdo
ve, ali bo jutri, v petek, kaj več
časa za Trenutek za pesem,
zvečer v likovnem salonu, ko
bo nastopilo gledališče Anice
Kumer Dva obraza. Pa bodo
vmes in za njim še druge prire-
ditve, v katerih bo spet na ob-
činstvu, kako bodo obiskane.
Kako naj torej sklenemo čast-
ni krog in naš dolg do umetni'
kov, duše in srca, če ne druga-
če, kot s stiskom pesti, da bo
nekoč bolje.
MATEJA PODJED
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 9
Bozicno-novoletno veselje
Prireditev Je preveč, da bi si lahko ogledali vse
V	prihodnjih dneh bodo de-
cembrske prireditve na vrhun-
cu. Posebno bogat program so
pripravili v konjiški, celjski,
velenjski in šmarski občini. Pa
si oglejmo, kam vse nas bodo
lahko vodile poti danes, jutri,
pojutrišnjem, vse do veselega
slovesa žalostnemu letu.
V	celjski občini se bodo v ni-
zu prireditev občinske Zveze
prijateljev mladine (tel. 29-
254) do nedelje nadaljevale za-
bave v celjskem ŠRC »Golo-
vec«. Nastopi so vsak dan, ob
15.30 in 18. uri, vabijo pa na
vsakodnevni ogled risank, slo-
na Skokca, na zabavo v luna
parku ter k obisku dedka Mra-
za s kočijo, ob 17. uri. Danes
nastopajo ansambel Journal,
na sporedu so igrica Pekarna
Miš-maš in plesna skupina
Step, jutri Journal, plesna
skupina Šum, lutkovna igrica
Krtačka Zobačka in nastopi
plesnih skupin Plesnega vala,
v soboto Journal, Andrej Ši-
frer, Mateja Koležnik, igrici
Pekarna Miš-maš in Krtačka
Zobačka ter plesna skupina
Šum ter za konec, v nedeljo,
Journal, Krtačka Zobačka,
plesna skupina Step ter Pe-
karna Miš-maš. Od nedelje do
sobote, 28. decembra, se bo
vsak dan, ob 16.30, oglasil de-
dek Mraz na celjskem Tomši-
čevem trgu, prihodnji torek ob
10.30 bo v IV. osnovni šoli Ce-
lje plesno glasbena gledališka
igra »Gledališče v šoli«, občin-
ska Zveza pa ponuja tudi po-
sebne obiske dedka Mraza in
Božička ter izposojo oblačil za
vrtce, šole ali podjetja.
V	SLG Celje (tel. 25-332) so
pripravili bogat program 6.
tedna otroškega programa, ki
traja do nedelje. V soboto ob
10. uri bo še predstava Voso-
vega Plesnega oslička »Moje-
ga gledališča« iz Ljubljane (za
izven), ob 15. uri pa zaključe-
na predstava za Ljubjansko
banko. V nedeljo ob 16. uri pa
bo v SLG zaključek 6. tedna
z Otroškim živžavom in pred-
stavo Guliver (nastopili bodo
ansambel Čudežna polja in
igralci celjskega poklicnega
gledališča). Novoletna pred-
stava SLG Celje bo v ponede-
ljek 30. decembra, ko bodo ob
19.30 uprizorili Shafferjevo
Črno komedijo (za izven).
V novih prostorih Plesnega
foruma Celje, Stanetova 17 a,
bo v programu »Zvezdnatega
gledališča« danes Kapljica,
plesno gledališka pravljica za
otroke, v koreografiji Gordane
Stefanovič-Erjavec. Jutri so
na sporedu Čaroznanke s pes-
nico Bino Štampe-Zmavc,
v soboto pa Didel dedel daja,
dedek Mraz prihaja, plesna
igra Plesnega foruma. Vse
predstave so ob 17. uri.
Posebni novoletni program
risank in celovečernih filmov
so pripravili za december
v celjskem Kinopodjetju. Veli-
ko prireditev je v okolici me-
sta: v soboto ob 18. uri bo na
Ljubečni, v Zadružnem domu,
koncert »S pesmijo v praznič-
ne dni« (nastopili bodo šolski,
otroški ter ženski in moški
pevski zbori KUD Ljubečna).
Prav tako v soboto, ob 19. uri,
bo v cerkvi Sv. Duha v celjski
Novi vasi Božični koncert re-
vijskega tamburaškega orke-
stra Akord iz Celja, v torek, na
predbožični večer, ob 23. uri,
pa bo na celjskem Tomšičevem
trgu Božični promenadni kon-
cert Pihalnega orkestra EMO
Celje.
Na Dobrni bo v nedeljo ob
14. uri, na ploščadi Zdravili-
škega doma II. Božični sejem
učencev osnovne šole, z ad-
ventnimi venčki, spominki,
hrano, pijačo in glasbo. V po-
nedeljek ob 17. uri bo v dvora-
ni Zdraviliškega doma Božič-
no-novoletni koncert učencev
osnovne šole Dobrna, posebne
božične programe pa priprav-
ljajo na Dobrni v torek, sedo in
prihodnji četrtek. V petek, 26.
decembra, ob 19. uri bo v dvo-
rani Zdraviliškega doma kon-
cert božičnih in novoletnih pe-
smi Moškega pevskega zbora
KUD »Kajuh« Dobrna, v ne-
deljo, 29. decembra pa bo tam,
ob 19.30, Novoletni koncert
celjskega tamburaškega orke-
stra Akord.
Jutri ob 11. uri bo božično-
novoletni koncert otroškega in
mlajšega mladinskega zbora
Osnovne šole »Glazija«, v pro-
storih te šole. V ponedeljek ob
19.30 bo v cerkvi Sv. Daniela
Celje Božični koncert Mešane-
ga pevskega zbora »Celjskega
pevskega društva«, pod taktir-
ko Edvarda Goršiča. V soboto,
28. decembra, ob 18. uri bo
v frankolovski šoli Božični
koncert Moškega pevskega
zbora PD »Anton Bezenšek«
ter Moškega pevskega zbora
KUD »France Prešeren«
Vojnik.
V	žalski občini, v Športnem
centru Žalec bo jutri ob 16. uri
zaključna prireditev Veselega
decembra, z Zimsko pravljico
Lidije Artelj in nastopom os-
novnošolcev, ansambla Ču-
dežna polja in žalske plesne
skupine Bolero. Zimsko prav-
ljico bodo v torek ob 10. uri
uprizorili še v preboldski šoli
ter ob 16. uri v večnamenski
dvorani v Vinski gori.
Do torka bo v Laškem še no-
voletni sejem, ki ga pripravlja
Merx, sodeluje pa tudi občin-
ska Zveza prijateljev mladine,
ki pripravlja vsak večer pri-
ložnostni program. Dedek
Mraz bo obiskal vse vrtce in
šole, posebej pa se bo spomnil
tistih otrok, ki so k nam pribe-
žali iz Hrvaške.
V	galeriji Mozirje je na ogled
mednarodna razstava grafič-
nih voščilnic iz trinajstih dr-
žav, iz zbirke prof. Rajka Pa-
vlovca. V četrtek, 26. decem-
bra, ob 18. uri, pa bo v nazar-
skem Delavskem domu kon-
cert Delavske godbe na pihala.
Bogat spored prireditev so
pripravili v turističnem sre-
dišču šmarske občine, v Roga-
ški Slatini. V Kristalni dvora-
ni bo v torek ob 20. uri svečana
večerja z nastopom domačega
Mladinskega pevskega zbora
»Sveti križ«, na božični dan,
v sredo, bo tam Božični kon-
cert Mariborskega okteta, na-
to pa še ples s Kristali in »12.
nadstropjem«. V nedeljo, 29.
decembra bo Novoletni »3 x 3«
slovenske televizije ter ples
v Pošti, v ponedeljek, 30. de-
cembra bo Novoletni koncert
Celjskega godalnega orkestra
pod vodstvom Nenada Firšta,
zatem pa v hotelih Rogaške
Slatine kar pet silvestrovanj.
Za novoletni dan so pripravili
še dva novoletna plesa.
Posebno bogat program de-
cembrskih prireditev imajo
v velenjski občini, kjer bodo za
zaključek izvedli v soboto Bo-
žični koncert Ljubljanskega
okteta ter koncert z orglami.
Koncert bo v Cerkvi Sv. Miha-
ela v Šoštanju, ob 19. uri. Iz
Velenja so (ob 18.15) organizi-
rali prevoz v obe smeri,
z vmesnimi postanki.
V konjiški občini bo otroška
gledališka predstava Volk in
sedem kozličkov danes dopol-
dan v Vitanju, popoldan pa
v Slovenskih Konjicah. Danes
ob 16.30 bodo v Kulturnem
domu nastopili učenci konji-
ške Glasbene šole, ob 18. uri
pa bo pred domom risanka.
Jutri bodo igrali Volka in se-
dem kozličkov v Konjicah in
Stranicah, ob 17. uri pa bo ri-
sanka pred Kulturnim domom
(risanko bodo v nedeljo pred-
vajali ob 17.30). V ponedeljek
bosta gledališki predstavi
v Zrečah in Konjicah, ob 17.
uri bo spet risanka, ob 18. uri
bo pred konjiškim Kulturnim
domom nastop Pihalnega or-
kestra, ob 19. uri pa v dvorani
koncert Moškega pevskega
zbora »Ivo Štruc« in Pihalnega
orkestra. V torek bo v Konji-
cah ob 16. uri program otrok iz
vrtca, prihod Božičkovega
sprevoda in nastop harmoni-
karjev bratov Jevnikar s prija-
telji in ob 19. uri Božični kon-
cert Mešanega pevskega zbora
iz Zreč. V četrtek, 26. decem-
bra, bo v konjiškem Kultur-
nem domu, ob 16. uri glasbena
pravljica »Rdeča kapica« in ob
17. uri risanka. V petek, 27.
decembra, ob 16. uri, bo pred
konjiškim Kulturnim domom
prikaz kmečkih običajev iz Te-
panja in nastop ansambla
»Fantje izpod Rogle« ter ob 18.
uri risanka. V soboto 28. de-
cembra, ob 16. uri bodo nada-
ljevali s prihodom dedka Mra-
za in ob 16.30 z lutkovno pred-
stavo v Kuturnem domu, ob
17. uri bodo nastopili bratje
Jevšenak, ob 18. uri pa bodo
program zaključili z risanko.
Za nedeljo, 29. decembra, so
za ob 16. uri pripravili Golievo
igro Petrčkove poslednje sanje
ter ob 17.30 risanko, v ponede-
ljek, 30. decembra, spet priča-
kujejo dedka Mraza, ob 16.30
ansambel Jevšenak in ob 17.
uri običajno risanko. Za konec
leta, v torek, 31. decembra, bo
na Mestnem trgu silvestrova-
nje z številnimi ansambli.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Predpraznično vzdušje na sejmu v Slovenskih Konjicah.
Koncert Mozartu v spomin
Ob 200-letnici smrti velikega skladatelja Wolfganga Amadeusa
Mozarta so v Galeriji Mozirje pripravili koncert njegovih del, ki
so ga združili z odprtjem razstave grafičnih voščilnic, skrbno
pripravljenemu programu pa je prisluhnilo lepo število Mozir-
janov. Mozartova dela so izvajali vokalna skupina z Ljubnega,
članica otroškega pevskega zbora PD Nazarje Eva Ribežl in
učenka glasbene šole Mozirje Eva Zavolovšek. Na fotografiji je
vokalna skpina z Ljubnega (stojijo od leve) Slavica Tesovnik,
Alenka Jeraj in Alenka Zgojznik (manjka Jožica Ugovšek), pri
klavirju jih spremlja prof. Tadeja Cigale.
TV - Foto: EDI MASNEC
P. F. ali z vso srečo
Med prireditvami, ki so jih pripravili
v predprazničnem novoletnem obdobju
na Celjskem, po svoje izstopa razstava
grafičnih voščilnic v Galeriji Mozirje.
Organizatorji so k sodelovanju povabili
prof. dr. Rajka Pavlovca iz Ljubljane, ki
že več kot dvajset let zbira voščilnice,
opremljene z malimi grafikami, ki mora-
jo biti po možnosti unikati. Med voščilni-
cami so predvsem cenjene tiste, ki si jih
ljudje izmenjujejo ob praznikih na koncu
leta, predvsem za božič in novo leto.
»Voščilnice sem začel zbirati leta 1965,
dve leti kasneje pa smo v Ljubljani usta-
novili društvo Ex Libris Sloveniae, kjer
sem še zdaj tajnik,« se spominja nastan-
ka svoje zbirke Rajko Pavlovec. »V dru-
štvu je trenutno že preko 450 članov iz
Slovenije in tujine, precej aktivna je tudi
Milena Moškon iz Celja. Vrsto let je so-
deloval tudi akademski slikar Peter Kri-
vec iz Vojnika, a nas je zdaj zapustil.
Zbiramo vse vrste voščilnic, poročna ob-
vestila, obvestila o rojstvih in podobno,
vse pa je pogojeno z malo grafiko, ki je
v svetu izredno cenjena.«
Rajko Pavlovec ima doma okoli 15 ti-
soč ex librisov, med katerimi je okoli 600
različnih voščilnic. Novoletne predstav-
lja v Galeriji Mozirje.
»Po svetu imam veliko prijateljev,
s katerimi izmenjujem ex librise. Sreču-
jemo se tudi na raznih mednarodnih sre-
čanjih. 132 voščilnic sem izbral in pred-
stavil v Mozirju. Vse so iz moje zbirke,
prišle pa so iz Slovenije, Vojvodine, Av-
strije, Belgije, ČSFR, Danske, Nemčije,
Francije, Italije, Madžarske, Nizozem-
ske, Sovjetske zveze in Španije.«
Novoletne voščilnice imajo posebno oz-
nako. Kakšna je?
»Enostavno napišemo P. F. ali z vso srečo
in se podpišemo. Obstaja tudi možnost za
pripis kakšne lepe misli. Najbolj po-
membno pa je to, da so voščilnice male
originalne grafike, kar ima tudi svojo
posebno likovno umetniško težo.«
Posebnosti v vaši zbirki?
»Iz Hongkonga sem dobil leseno škatlo
in v njej trideset prekrasnih miniaturnih
grafičnih listov. Na tem področju so naj-
večji mojstri Japonci, veliko pa na vse to
dajo tudi v različnih državah Evrope. Žal
je nekoliko slabše v Ameriki.«
Imate tudi mini knjižice...
»V zbirki imamo okoli 200 komadov
mini knjižic, opremljenih z grafikami.
Najbolj ponosen sem na rekorderko, mi-
ni knjižico, »veliko« komaj 4 milimetre,
avtorja Karolyja Andruska iz Vojvodine,
samouka iz Sente, ki je znan po vsem
svetu. Karoly je izdal okoli 120 takšnih
knjižic. Vse dela pod povečevalnikom in
z iglo. Te grafike so prave male mojstro-
vine.«
Rajko Pavlovec je geolog in predava-
telj na univerzi. Kdaj najde čas, da se
ukvarja s tem zanimivim konjičkom?
»V prostih urah, ki jih ni veliko, tako
da z nestrpnostjo čakam na upokojitev.
Takrat se bom s še večjo vnemo posvetil
temu zbirateljstvu. Moja največja želja
pa je, da bi ljudje spoznali vrednost če-
stitk preko grafičnih listov in da bi se
odpovedali tako neokusnemu kiču, ki ga
je na naših stojnicah resnično preveč.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
10. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Vsi dobimo - po puklu
Kronična naivnost Slovencev pri igrah za denar in srečo
Nikakor ne moreni razume-
ti, zakaj pri nas vse več ljudi
živi v bedi in mnogi tudi v ne-
sreči. Pa je našo malo deželico
preletelo že toliko mamljivih
ponudb, ki so obetale vse: od
kupa mark, do dinarjev in to-
larjev. pa sreče na tem in onem
svetu, pa ... No ja, tudi groženj
je bilo nekaj zraven. Glede na
to, da vse te silne igre (projek-
ti) poudarjajo, da niso igre na
srečo, da gre za čisto logiko, za
samopomoč, za, oh, dobrodel-
nost, je res težko verjeti, da
nismo vsi že neskončno oboga-
teli.
Če si pobliže pogledamo sa-
no »kreativni projekt za sa-
mopomoč«, ki zadnje tedne
kroži od vrat do vrat, nam bo
kar malo bolj jasno. Tisti, ki se
odloči za sodelovanje, bo v še-
stih tednih dobil po legalni po-
ti najmanj 13 milijonov tolar-
jev. Lahko se bo rešil vseh pro-
blemov, pa tudi denar za načr-
tovano naložbo bo dobil.
Krasno! Treba je samo kupiti
sto znamk za pisma, narediti
sto fotokopij navodil in izbrati
(najbolje iz telefonskega ime-
nika) sto žrtev oziroma ljudi,
ki jih želite osrečiti. Če bo so-
delovalo samo osem odstotkov
ljudi, ki dobijo vabljivo pošto,
se boste iz petega mesta poma-
knili na prvo in dobili obljub-
ljeni denar. Mimogrede - tudi
v tem primeru mora pošto pre-
jeti nič manj kot 409.600 na-
slovnikov! Hm, pa veste, da
nas je v Sloveniji komaj dva
milijončka?
Če upoštevamo ta »zane-
marljiv« podatek, bomo hitro
razumeli, kako da so mnogi
med nami dobili že čeden kup-
ček pisemc z enako vsebino.
Nekateri so se oglasili tudi
v naše uredništvo. Tomaž iz
Celia toži, da je v enem mesecu
dobil že pet takšnih kuvert.
»Kar je preveč, je preveč,« je
zapisal. »No, če je to res kre-
ativen projekt za samopomoč,
kot piše, potem pa dajte navo-
dilo v časopis in gremo!«
pravi. Ampak drugače se ne
gre.
Ker je moje ime v telefon-
skem imeniku, so me igralci na
srečo dobili na piko in mi poši-
ljajo tedensko vsaj po eno igro
za denar ali samo za srečo. Vse
je pogojeno s stroški, ki niso
majhni. Upira se mi že, kako
so Slovenci naivni, saj je očit-
no, da bi morali vsi igrati, da
bi jih sploh kaj dobilo. Prosim,
zapišite v vaš časopis, naj mi
prenehajo pošiljati takšna pi-
sma. Ne bom igrala, ker ni-
mam sreče in nisem še nikoli
ničesar dobila, če si nisem
z delom zaslužila. Denarja pa
tudi ne mečem brez potrebe,«
nam je pisala Martina Maček
iz Zabukovice pri Grižah in
priložila zajeten kup kuvert,
ki so pripotovale na njen na-
slov iz vseh koncev Slovenije.
Očitno pa je vseeno še dovolj
ljudi, ki ali zaradi veselja do
igre ali upanja, da jih vendarle
nekaj odreši vsakdanjih skrbi,
pošiljajo po 500 tolarjev prve-
mu na spisku in potem kupijo
sto znamk... Igra kroži v ved-
no manjših krogih in vse bolj
pogosto so na vrsti isti ljudje.
Novice, da je kdo v resnici do-
bil obljubljeno, k nam še ni
bilo.
Pri tej igri je zanimivo, da je
tisti, ki dobi skrit, prekrit. Pri
igrah, s katerimi smo se že tudi
srečali, je bilo potrebno obi-
čajno določeno vsoto nakazati
organizatorju ali vodji igre. Tu
tega ni. Je pa priporočilo, naj
bi vsak, ki dobi, 10 odstotkov
namenil republiki ali dobro-
delni (ponekod piše karitativ-
ni) organizaciji. sicer po-
vsem identičnih navodilih je
poleg te še ena skromna razli-
ka. Večina se konča z »Živi naj
naša samostojna Slovenija in
Bog varuj vas!«, nekatera pa
so brez tega dopisa - samo ne
vemo, če zaradi površnosti
prepisovalca ali namenoma.
No, teh 10 odstotkov bi nam
lahko dalo misliti, kam pes ta-
co moli. A če govorimo odkri-
to: Karitas se pa menda ja ne
bi spustila na takšno raven, še
posebej, ker gre za zavajanje
in to je greh. »Država si tudi
lahko pomaga na najrazličnej-
še načine - ocenjujem, da ima
dovolj domišljije, da nas za teh
10 odstotkov opetnajsti kje
drugje. Torej tudi odpade. Kaj
pa poštarji, papirničarji, foto-
kopirnice? Ja, njim se je posel
na račun naivnežev krasno po-
večal.«
Seštejmo vse skupaj: korist
je kar lepo razpršena, le smola
smolasta, tisti, ki bi jim naj
bila namenjena, matematično
nimajo nobene prave možno-
sti. Vsaj ne pri našem skrom-
nem skupnem številu. Njim je
seveda še najlažje oprostiti, da
sodelujejo še v enem špasu
- saj ne vedo, kaj delajo ! Tisti,
ki vedo, so pa nabriti, brez
skrbi. Veselo ugibanje vam
želim !
MILENA B. POKLIČ
Priznanji Celju in Šmarju
Pretekli teden je bilo na Bledu tridnevno srečanje
nad sto aktivistov Rdečega križa Slovenije, ki se je
letos posebno izkazal med vojno v Sloveniji ter s skrb-
jo za begunce iz Hrvaške. Srečanje je obiskal tudi
Pablo Loosli, predstavnik Mednarodnega komiteja
Rdečega križa v Sloveniji, ki mu je načelnik Štaba
Civilne zaščite republike Slovenije, Vjekoslav Rajh,
podelil plaketo Civilne zaščite republike Slovenije,
dvanajstim sekretarjem občinskih organizacij RKS pa
bronaste znake. S Celjskega območja sta bronaste zna-
ke Civilne zaščite prejela dva sekretarja občinskih
organizacij RK, Töne Mastnak iz Celja in Janko Golež
iz Smar j a pri Jelšah.	B J
Dvoboj na igrišču
Spor razdvojil sicer složne krajane Pariželj
Na zapuščeni gmajani ob
Savinji v Parižljah naj bi ure-
dili rekreacijske površine, na-
menjene predvsem otrokom.
Še preden so športne površine
odprli, pa se je začela »tekma«
med prejšnjo vladajočo ekipo
v kraju in tisto, ki jo je v začet-
ku letošnjega leta nadomesti-
la. Dvoboj je hud in napet,
v njem ne varčujejo z žaljivka-
mi. Spor je nastal zaradi spre-
membe namembnosti rekre-
acijskih površin!
Parižlje so zaselek z okoli
300 hišami in tisoč prebivalci
v krajevni skupnosti Braslov-
če. Ljudje so v tem kraju živeli
prijetno življenje brez poseb-
nih medsebojnih sporov. Zad-
nji dogodki pa kažejo, da se
bodo medsebojni odnosi ohla-
dili in celo zaostrili. Začelo se
je že leta 1979, ko so uspešno
izglasovali referendum za ob-
činski in (kot prvi) tudi kra-
jevni samoprispevek. V Pariž-
ljah so se odločili za vodovod,
cesto, telefon in večnamenski
prostor, v glavnem namenjen
otrokom, saj se v kraju nimajo
kje igrati.
V opuščeni gmajni ob Savi-
nji so videli možnost urediti
takšen prostor. Z veliko teža-
vami so odkupili tri četrtine
potrebnih zemljišč - zasebnih
parcel, katerih lastnik je tako
postala krajevna skupnost oz.
zaselek Parižlje. Lani so Bra-
slovct praznovale 850-letnico,
pripravili pa so tudi občinski
praznik. Zato so se v Parižljah
odločili, da bodo denar iz sa-
moprispevka namenili Bra-
slovčam in tam postorili vse
potrebno, letos pa naj bi
z zbranim denarjem (tudi bra-
slovškim) dokončno uredili re-
kreacijske površine. Tako bi
bili vsi zadovoljni.
Novo vodstvo
povzroči spremembe
1. januarja letos je prišlo do
spremembe v vodstvu krajev-
ne skupnosti in dosedanjega
vaškega odbora Parižlje. Nova
metla, novo pometanje! Bivše-
ga predsednika sveta KS Bra-
slovče Ivana Faleta je zame-
njal Dušan Goričar, predsed-
nika režijskega odbora za iz-
gradnjo rekreacijskega objek-
ta Alojza Bastia pa Dani Co-
kan. V novem odboru krajevne
skupnosti so člani »pogrunta-
li«, da bi bilo dobro v bodoči
rekreacijski center vnesti ne-
kaj takšnega, kar bi tudi pri-
našalo denar. Brez posveta
s komer koli so se odločili, da
bi na osnovno že urejenih od-
kupljenih površinah postavili
dve igrišči za tenis z gardero-
bami, bifejem in sanitarijami.
V	ognju so bili štirje ponudni-
ki in za najboljšega (kako in
zakaj?) so izbrali predsednika
režijskega odbora, sicer doma-
čina Danija Cokana. Vložili so
tudi zahtevek po spremembi
namembnosti objekta in dose-
gli ugodno rešitev. Krajevna
skupnost je ob pridobivanju
vsega potrebnega »na svoje«
ime že izvedla prva dela, če-
prav najemna pogodba med
Cokanom in KS Braslovče še
ni podpisana.
Vse to se je dogajalo za hrb-
tom Parižljanov, zlasti starej-
ših, ki so se pred leti odločili
za krajevni samoprispevek tu-
di zato, da končno dobijo
ustrezne površine za otroke.
Ko se je vsa stvar razvedela. je
V	loncu začelo vreti in je tudi
prekipelo na nedavnem se-
stanku krajanov.
Novo vodstvo je pojasnjeva-
lo svojo odločitev in poudarja-
lo, da bodo poleg teniških
igrišč uredili še igrišča za od-
bojko na mivki, mali nogomet,
kombinirano odbojko in ko-
šarko, postavili gugalnice,
klopi in vse, kar sodi zraven.
Staro vodstvo pa se je upira-
lo s pripombami, da je bila
sprememba narejena brez ved-
nosti vseh krajanov, da pome-
ni krajo in da si tega ne bodo
dovolili. Tudi sami so imeli
v programu teniška igrišča,
vendar šele v zadnji fazi in na
prostoru, ki še ni odkupljen. In
končno: zakaj dobri najemnik
Cokan ne odkupi prav te zem-
lje in ne gradi tam, ampak tu,
kjer je v osnovi že vse lepo
pripravljeno.
Sestanek se je končal z izsi-
ljenim glasovanjem, kjer tudi
ni bilo vse v redu, z grožnjami
in slabo voljo.
Povsem nepotreben
spor
Ne vem, kakšno je danes
razpoloženje med krajani Pa-
riželj. Upam samo, da so si ti-
sti, ki so bili na sestanku, v se-
danjem mrazu dovolj ohladili
glave in da zdaj bolj realno
razmišljajo s celotni zadevi.
Dejstvo je, da je igrišče v pro-
gramu samoprispevka in je
treba to spoštovati. Za spre-
membo namembnosti igrišča
bi bili verjetno potrebni pogo-
vori z vsemi ali vsaj z večino
krajanov. In tretjič, zakaj res
ne gradijo tam, kjer še ni nič?
Gre za vrsto drobnih zaletavo-
sti, ki bi se jih dalo z malo več
takta, posluha in medsebojne-
ga sporazumevanja ugodno re-
šiti. Možnosti za to so še ved-
no, zlasti ker je preštevanje
glasov ob koncu sestanka
ostalo spomo. TONE VRABL
Bivši
»Prešemovci«
bodo peli
Celjsko pevsko društvo,
oziroma njegov mešani
zbor. ki je nadaljevalec tra-
dicije nekdanjega zbora
••France Prešeren«, se bo
prvikrat pod novim nazi-
vom predstavil s celovečer-
nim sporedom. Pod vod-
stvom dirigenta prof. Ed-
varda Goršiča bodo v po-
nedeljek 23. decembra za-
peli na božičnem koncertu
v cerkvi sv. Danijela. Spo-
red je zanimivo sestavljen
saj obsega repertoar od
preprostih slovenskih ljud-
skih božičnih do črnskih
duhovnih pesmi.
Obnavljajo pekarno
V celjskem podjetju Klasje obnavljajo pekarno v Što-
rah, dela pa bodo končana do pomladi.
Pekarno v Štorah so nameravali najprej delno obnoviti,
vendar je bil objekt tako dotrajan, da so ga v celoti
porušili in začeli znova. Ohranili so le staro parno peč,
v teh dneh pa naj bi bil objekt že pod streho. Naložba je
vredna 30 milijonov tolarjev, če bo šlo vse po načrtih, pa
bodo prve kilograme kruha iz te pekarne pripeljali
kupcem v mesecu marcu. Dnevno nameravajo speči v Što-
rah po tisoč kilogramov kruha ter nekaj vrst peciva.
IB
Več svežih filmov
Solidno leto za celjske kinematografe,
pravi direktor Bojan Vi vod
Leto, ki se izteka, bo za celj-
ske kinematografe dokaj
uspešno. Tako pravi direktor
Bojan Vivod in obenem po-
udarja, da sam s tovrstnim de-
lom še nima bogatih izkušenj.
Kot kaže bodo leto zaključili
brez izgube, zato Vivod trdi,
da so bili uspešni, kar pa še n«i.
pomeni, da je z doseženim tudi
popolnoma zadovoljen.
Mlada ekipa, ki vodi celjske
kinematografe, se je letos ude-
ležila kar nekaj prireditev, po-
vezanih s filmom, nazadnje je
bil to filmski sejem, ki so ga
sklenili minuli petek v Zrečah.
Tokrat na sejmu ni bilo beo-
grajskih distributerjev, po be-
sedah Bojana Vivoda pa je
razveseljivo, da se je pojavil
nov slovenski distributer. To
je Mladina film, podjetje, ki je
že sklenilo s Columbia Star
Pictures pogodbo o vsesloven-
skem distribuiranju njihovih
filmov. To je ugodno za Celje,
saj bo na voljo več svežih fil-
mov, zàto bo tudi zamik med
predvajanjem	uspešnic
v Ljubljani in drugih sloven-
skih mestih manjši. Mladina
film bo poskrbel tudi za boljšo
promocijo filmov.
Bojan Vivod je napovedal,
da bo januarja in februarja
v celjskih kinematografih ži-
vo, saj bo filmski program zelo
pester. Poseben program so
pripravili za počitnice, sicer
pa se obeta tudi v prihodnjem
letu več ciklov filmov. Načrtu-
jejo cikel filmov Woodva Alle-
na, pa filmov Meryl Streep,
pred podelitvijo filmskih na-
grad Oscar pa bodo pripravili
cikel filmov, nagrajenih z Os-
carjem.
Hkrati s svetovnimi premi-
erami, bo tudi v celjskih in
drugih slovenskih kinemato-
grafih na ogled film Hook. Gre
za ekranizacijo povesti o Petru
Panu. V glavnih vlogah nasto-
pata Julia Roberts in Dustin
Hoffman, režiral pa je Steven
Spielberg. Film bo na sporedu
v začetku aprila.
Novost v celjskih kinemato-
grafih je tudi, da je od sobote
dalje pričel šentjurski kino de-
lovati pod okriljem celjskih
kinematografov. »Pazili bomo
na to, da bo program v tem
kinu kakovosten, odločili pa
smo se za dve predstavi teden-
sko. Ob sobotah bomo predva-
jali kakovostne filme za vse
generacije, medtem ko bo ne-
deljski filmski spored name-
njen mlajšim. Upam, da bodi
Sentjurčani to dobro sprejeli
mi pa se bomo po dvojih močeh
trudili za to, da bo program
čim pestrejši in kakovosten,«
je dejal Bojan Vivod.
NG
Obnova vodovoda na Polzeli
Na Polzeli kljub mrazu na-
daljujejo z obnovo primarnega
vodovoda. Zaradi dotrajanosti
je bila oskrba z zdravo pitno
vodo že vprašljiva.
Ko nam je povedal predsed-
nik sveta krajevne skupnosti
Polzela Slavko Resnik, zaklju-
čujejo v teh dneh prvo fazo
obnove primarnega vodovod-
nega omrežja na odcepu kri-
žišča pri Cimperman do Doma
krajanov v dolžini štiristo me-
trov. »S tem uresničujemo
zadnjo nalogo iz programa
krajevnega samoprispevka, ki
smo ga sprejeli leta 1988. S po-
močjo denarja iz občine Žalec
bomo izboljšali preskrbo pre-
bivalcem Polzele z zdravo pit-
no vodo. V času gradnje je ne-
kaj motenj pri preskrbi z vodo,
vendar te nastajajo zaradi pri-
klapljanja uporabnikov na no-
vo zgrajeni vodovod. To delo
opravlja Komunala Žalec,« je
dejal Slavko Resnik.
Sedanji samoprispevek Pol-
zel anov se bo iztekel sredi leta
1993. Ves denar nameravajo
porabiti za obnovo vodovoda.
Gradnjo bodo nadaljevali od
Doma krajanov do križišča,
kjer se odcepi cesta k Tovarni
nogavic, nato pa od križišča
Cimperman do Šeneka. Priča-
kujejo, da jim bo pri tem z de-
narjem še naprej pomagala
občina.
T. TAVČAR
Upokojenci in šport
Zveza društev upokojencev občine Celje ima bogat športni
program, ki ga je pripravil poseben odbor. Za leto 1992 so
posamezne športne zvrsti enakomerno časovno in prostorsko
razporejene. Zastopani so kegljači, balinarji, šahisti, strelci
z zračno puško, kolesarji, gobarji, ribiči in izletniki.
Med celjskimi upokojenci je veliko požrtvovalnih članov, ki
že več let uspešno in strokovno vodijo razne oblike športne
rekreacije. Pripravili so svoje programe, ki jih uresničujejo
v petnajstih društvih v celjski občini. Tekmovanja med društvi
bo pripravljala občinska zveza društev, ki bo tudi pomagala
organizacijsko in materialno, kolikor seveda lahko.
Upokojenci namenjajo posebno skrb športu in rekreaciji in
s tem oživljajo geslo »Čimveč zdravega športa za vedro počutje
in za zdravje vsakega posameznika.«
JAKA MAJCEN
Nova gostilna
in mesarija
Preteklo soboto sta Fani-
ka in Ivan Kolar na Lju-
bečni v novem naselju od-
prla gostilno in mesarijo.
Otvoritev je potekala, kot
se za tak dogodek spodobi.
V programu sta sodelovala
godba na pihala in moški
pevski zbor domačega kul-
turno-umetniškega dru-
štva, zbrane je nagovoril
predsednik krajevne skup-
nosti, objekt in goste pa
blagoslovil župnik Tone
Vrisk iz Črne na Koroškem.
Ivan Kolar je poudaril,
da prihaja na Ljubečno kot
priznani gostinec, doslej je
svoje znanje in pridnost
dokazoval v znani gostilni
Hvaleč v Šentjurju, in ob-
ljubil. da bo skrbel za do-
bro hrano in pijačo ter za
dobro voljo, v mesariji, ki
je prva na Ljubečni, pa bo
ponujal najboljše, kar po-
nujajo priznani predelo-
valci mesa in mesarji na
celjskem območju.
V gostinskem objektu je
na voljo osemdeset sedežev
v prijetno domačem okolju.
Vse to bo zagotavljalo so-
lidno postrežbo. S tem ob-
jektom smo v Celju dobili
še eno dobro gostilno.
MB
Akcija v Laškem
Jutri, v petek, bo v Laškem
še zadnja letošnja redna krvo-
dajalska akcija, ki bo v prosto-
rih osnovne šole »Primoža
Trubarja« in to med 7. in 11
uro. Prijavite se lahko na tele-
fon ali telefaks 732-204, kjer
dobite dodatne informacije.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 11
12. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
»Bojim se za Elektro«
Janko Bukovič, trener velenjskih košarkarjev, odstopil - Katastrofalne razmere v klubu«
Na štajerskem koncu košarkarske
Slovenije je res nekaj gnilega. Nek-
daj močna kluba Maribor in Celje
životarita in le Rogaška je z napre-
dovanjem v zeleno skupino SKL iz-
polnila pričakovanja. To so načrto-
vali tudi pri velenjski Elektri. tudi
enem od nekdaj močnejših košar-
karskih centrov, ki je svoj vzpon
doživljal v Šoštanju.
Kljub odličnima celjskima vete-
ranoma, 32-letnima Alešu Pipanu
in Zoranu Golcu, se jim želja ni
izpolnila. Pred slabima dvema ted-
noma je Elektra po porazu v domači
dvorani proti Medvodam izgubila
praktično vse možnosti za 3. mesto
v rdeči skupini SKL in trener Janko
Bukovič se je odločil za odstop. Za-
menjal ga je - najbrž začasno - prav
njegov predhodnik na velenjski klo-
pi, Mišo Letonja. In kakšni su Bu
kovičevi razlogi za odstop, poter
ko je v predlanski sezoni Elektr
popeljal v SKL?
»Odstopil sem zaradi tesnih pora-
zov z neposrednimi tekmeci za
vstop v zeleno skupino: po dveh
z Ilirijo in Medvodami in v gosteh
s Podbočjem. Srečanja smo izgub-
ljali na čuden način, tudi po svoji
krivdi, vmešani pa so bili še sodni-
ki. Moj cilj ni voditi ekipe v slabši
skupini SKL, ker menim, da je spo-
sobna veliko več. Drugi razlog za
odstop so katastrofalne razmere
v klubu. Denarja ni, domači igralci
niso dobili niti tolarja, čeprav sem
pred sezono sestavil pravilnik o na-
grajevanju, ki ga je uprava tudi
sprejela. Pipanu in Golcu klub dol-
guje potne stroške in minimalno šti-
pendijo za dva meseca. Sam nisem
dobil honorarja od polovice sep-
tembra, blagajničarka kluba je iz
lastnega žepa založila denar za iz-
plačilo sodnikov. Da uprava ni sto-
rila ničesar za košarko, dokazuje
tudi slaba reklama za odločilno tek-
mo z Medvodami, ki si jo je ogledalo
le sto ljudi, kajti plakatov ni bilo,«
pravi 30-letni Janko Bukovič, ki je
Elektro vodil dve sezoni in pol. •
Ob odstopih pride na dan vrsta
očitkov o nestrokovnem delu. So
utemeljeni?
»Vodenje ekipe na treningih in
tekmah lahko ocenjujejo tisti, ki se
na košarko vsaj malo spoznajo. Pro-
ti Cometu, ki ni imel možnosti za
zmago, sem v zadnjih minutah na
igrišče poslal dva povratnika v mo-
štvo, saj sem želel, da zopet dobita
občutek za igro. Nič zato, če smo
zmagali samo za dve točki, namesto
za 13 ali več: trojko smo dobili
v zadnjih sekundah. Zame je neum-
no razmišljanje, da je Dumbuya
proti Medvodam igral premalo. Na
parketu je bil 34 minut, izgubil štiri
žoge in eno pridobil. Pokrival je Ba-
liža, ki je dosegel 26 točk. Najboljši
center Tomic je v 17 minutah nare-
dil pet osebnih napak; sodnika sta
nam jih skupaj napiskala 36, go-
stom le 16. Ob takšnem razmerju
trener ne more narediti napačnih
menjav, ko ima na razpolago deset
igralcev.«
Že pred odločilno tekmo z Med-
vodami ste ponujali odstop in s tem
opozarjali na težave v klubu. Kdo je
krivec za slab finančni položaj?
»Po tekmi s Cometom sem imel
sestanek z upravo in igralci. Prva se
je izgovarjala na slab denarni polo-
žaj v gospodarstvu pred koncem le-
ta. Opozoril sem jih, da bo potreba
po denarju tudi v aprilu, maju...
Igralci se, vsaj ob moji navzočnosti,
niso hoteli izjasniti o mojem delu.
Pri glasovanju o zaupnici so me
podprli in odločil sem se, da bom
ostal do konca prvega dela, saj ni
pravih možnosti za izboljšanje sta-
nja. Čeprav denar ni edini razlog, je
zame zastonjkarsko vodenje trenin-
gov štirikrat na teden čista izguba
časa.«
Kljub denarnim težavam želi
Elektra v svoje vrste privabiti tre-
nerja s Hrvaške, ki bi bil profesi-
onalec?
»Zame je to neresno govorjenje,
saj uprava trenutno ne more zago-
toviti osnovnih finančnih zahtev,
denimo pokritja sodniških stroškov.
Bojim se za usodo Elektre, saj sem
vanjo vložil precej dela in odreka-
nja ter vzgojil večino domačih
igralcev. Nisem prepričan, da je se-
danja uprava sposobna voditi klub.
Mislim predvsem na predsednika
Ivana Bogataja, ki je stvari blago
rečeno zapletel. Ni sposoben zago-
toviti denarja, čeprav ga nenehno
obljublja. Očitki veljajo tudi teh-
ničnemu vodji Mišu Letonji. Vse to
sem povedal že julija na sestanku
Upravnega odbora.«
DEAN ŠUSTER
Matjaž Natek, začetnik košarke
v Šaleški dolini in ustanovitelj kluba
Šoštanj leta 1947: »Trenerju se lahko
marsikaj zgodi, tako da po mojem
mnenju očitki Bukoviču niso upravi-
čeni. Škoda, da ni več pri Elektri, če-
prav mislim, da bo še pripravljen so-
delovati. Vrsto let se je košarka igrala
v Šoštanju in novi upravi je bil izgo-
vor za selitev v Velenje zahteva KZS
po večji telovadnici, čeprav ljubljan-
ska Ilirija in konjiški Comet igrata
v podobnih razmerah. Obstajali so
dvojni interesi, zato sem tudi zapustil
klub. Povedal sem jim, da velenjske
košarke ne bo financiralo matično
društvo Partizan Šoštanj. Večje ko-
šarkarske prireditve pa se lahko odi-
grajo tudi v Rdeči dvorani.«
Ivan Bogataj, predsednik KK Elek-
tra: »Bukovica je potrl neuspeh ekipe,
saj je s Pipanom in Golcem načrtoval
uvrstitev v zeleno skupino. Do vseh
igralcev pa ni imel enakega pristopa,
zato je nekaj mladincev zapustilo
klub. V dveh letih je trikrat napovedal
odstop, tako da smo že prej iskali pro-
ste trenerje. Res mu nismo plačali vse-
ga, vendar bomo pošteno izpolnili
dolg, čeprav je eden najbolje plačanih
trenerjev v Sloveniji. Sicer pa težav
nima samo naš klub, temveč vsi ve-
lenjski, saj je občinska Športna zveza
nepravilno organizirana. V Velenju
imamo 37 športnih panog in nekatere
stvari se bodo morale urediti na ob-
činski ravni, kajti težave grozijo tudi
nogometašem, rokometašem, rokome-
tašicam, pa tudi vsem drugim.«
Izredna skupščina ZTKO Žalec
Zveza telesnokultumih organizacij občine Žalec, ki združuje
več kot 50 športnih in športno-rekreativnih društev in klubov,
je minuli teden sklicala izredno skupščino. Po uvodnem poro-
čilu predsednika ZTKO Bruna Randla je Danica Korent iz
občinskega sekretariata za družbenoekonomski razvoj predsta-
vila spremembe na področju financiranja športa in kulture, ki
so izzvale burno in jedrnato razpravo. Največ vprašanj se je
sukalo okoli bodočega statusa strokovnega delavca, s svojimi
mnenji pa sta pri oblikovanju stališč sodelovala tudi predsednik
IS Žalec Boris Kranjc in predstavnik športne zveze Slovenije
Igor Malic. Po treh urah dela je skupščina sprejela naslednje
sklepe: strokovni delavec bo svoje delo tudi v prihodnje oprav-
ljal poklicno, komisija pri Izvršnem svetu se ne bo oblikovala,
temveč bo to vlogo opravljalo dosedanje Predsedstvo ZTKO.
T.T.
Janez
Kocijančič prvi
mož OKS
Zastopniki 34 športnih
zvez olimpijskih panog in
tistih, ki jih priznava
MOK ter podpisnika slo-
venske olimpijske listine
Miro Cerar in Leon Štu-
kelj, so v torek na seji
skupščine Olimpijskega
komiteja Slovenije za
predsednika že v prvem
krogu izbrali Janeza
Kocjančiča. Med petimi
evidentiranimi kandidati
je največ športnih zvez
podprlo dr. Janeza Dr-
novška, ki pa se je nepo-
sredno pred glasovanjem
odpovedal kandidaturi.
V obrazložitvi je zapisal,
da zaradi »skrajno zaple-
tenih mednarodnih in po-
sebej domačih razmer, ki
bodo zahtevale njegovo
osebno angažiranje pri
njihovem razreševanju
tako na gospodarskem
kot političnem področju.«
Z. Z.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Petek, 20. 12.
Hokej
Celje: Cinkarna - Slavija (8.
kolo SHL, 18).
Košarka
Maribor: Maribor ml. - Al-
pos (13. kolo II. moške SKL).
Streljanje
Štore: Kovinar - S. Šlander,
Rečica pri Laškem: D. Poženel
-	FLV, Tišina: K. Flisar - Celje
(6. kolo I. slovenske lige).
Sobota, 21. 12.
Atletika
Topolšica: 7. novoletni tek,
od 12.30 ure.
Košarka
Velenje: Elektra - Podbočje
(18), Ljubljana: Olimpija ml.
-	Celje (17.30), Ilirija - Roga-
ška (19.30), Medvode: Medvo-
de - Comet (13. kolo moške
SKL, 18); Ljubljana: Ilirija
-	K.Afrodita (13. kolo ženske
SKL, 17.30); Laško: P. Laško
-	Polzela (13. kolo II. moške
SKL, 17.30); Slovenske Konji-
ce: Comet - Metka (5. kolo II.
ženske SKL, 18).
Odbojka
Koper: Koper - YU STIP (9.
kolo ženske super lige, 18);
Šempeter: Šempeter - Emona
(18),	Celje: Vizura - Brezovica
(19),	Žirovnica: Žirovnica
-	Braslovče (11. moške SOL,
19); G. Grad: Ljubno - T.Ka-
juh (11. kolo ženske SOL, 18).
Kegljanje
Celje: finale prvenstva Slo-
venije za pionirje (od 9. ure) in
podelitev priznanj Zlati kegelj
najboljšim posameznikom in
ekipam leta (17.30).
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 13
PANORAMA
Hokej
Slovenska liga
5. kolo: Jescnice ml. - Cinkar-
na 8:2 (4:1, 3:1, 1:0), strelca:
Strašek in Lisenko; 7. kolo: Cin-
karna - Olimpija ml. 11:3 (2:1,
1:1, 8:1), strelci: 2olek, Bulato-
vič, Lisenko 3, Sčurjenko, Pisa-
rev 1. Vrstni red: Jesenice 14,
Olimpija 12, Bled 10, Cinkarna,
Jesenice ml., Triglav 6, Olimpija
ml. 2, Slavija 0.
Košarka
Slovenska liga
Moški - 12. kolo: Comet-Ce-
lje 100:74 (58:34), strelci: Ko-
zar 28, Šmid 25, Pučnik 13,
Železnikar 8, Šrot 7, Mlakar,
Marguč 6, Hlastec 4, Lušenc
3 za domače; Ki tek 27, Staro-
vasnik 18, Drobnič 10, Nidor-
fer 8, Kramberger 5, Jerič 4,
Hohkraut 2 za domače; Roga-
ška-Elektra 84:78 (37:39),
strelci: Ritonja 24, Sušin 18,
Kalinger 14, Volarič 8, Kidrič
6, Cerar 5, Sedminek 4, Tišma
3,	Tabak 2 za domače, Pipan,
Gole 20, Tomic 16, Dumbuya
12, Lipnik 10 za goste. Vrstni
red: Medvode, 23, Ilirija, Ro-
gaška 22, Elektra, Podbočje
18, Comet 16, Celje 13, Olim-
pija ml. 12.
Ženske - 12. kolo: A. Afrodi-
ta-Slovan 107:54 (44:27),
strelke: Pesič 33, Čuješ 18,
Jurše 16, C.Jezovšek 12, Ko-
kolj 11, Virant 8, A. Jezovšek
5, Potočnik, Škegro 2. Vrstni
red: Ježica 24, K.Afrodita,
Apis 22, Odeja 21, Ilirija 19,
Kranj 17, Domžale 16, Ježica
ml. 14, Cimos 13, Slovan 12.
II. slovenska liga
Moški - 12. kolo: Rudar-
-Polzela 88:118, Alpos-Sl.
Gradec 83:72, Radgona-Pivo-
varna Laško 74:73. Vrstni red:
Polzela 24, Miklavž 23, P. La-
ško 21, Bistrica 20, Alpos 18
itd. Ženske - 4. kolo: Comet-
-Maribor 78:39, Metka-Po-
murje 67:51. Vrstni red: Co-
met, Metka 7, Pomurje 6, Ma-
ribor 4.
Medobčinska liga
Moški - 5. kolo: Planina-Ro-
gla' 69:83, Kozje-Lesično
97:88, Šmarje-Comet B 63:70,
Podčetrtek-Ponikva 90:61.
Vrstni red: Rogla 10, Podčetr-
tek, Ponikva 9, Comet B 8,
Planina, Kozje 7, Šmarje, Le-
sično 5.
Odbojka
Super liga
Ženske - 8. kolo: YU STIP-
-Paloma 0:3 (-10, -4, -3).
Vrstni red: Paloma 14, Bled,
Koper 10, YU STIP 8, Kočevje
4,	P. Tabor 2, Gorica 0.
Slovenska liga
Moški - 10. kolo: Topolšica-
-Mislinja 3:0, Brezovica-Šem-
peter 2:3, Vileda ml-Vizura
3:0 Vrstni red: Brezovica. To-
polšica, Pomurje 16, Šempe-
ter, Bled 14, Žirovnica 12,
Emona 10, Vileda ml. 8, Črnu-
če 6, Vizura 4, Izola, Mislinja
2. Ženske - 10. kolo: Topolšica
Kajuh-Rogoza 3:2, Tabor-
-Ljubno 0:3. Vrstni red: Krim
18, Ljubno 14, Paloma B, Pre-
valje, T. Kajuh, Rogoza 10, Mi-
slinja, Mežica 8, Pionir, Šen-
tvid 6, Tabor 0.
Kegljanje
Slovenske lige
A liga - ženske, 10. kolo:
SCT-Emo 2554:2612 (Emo:
Tkalčič 421, Grobelnik 445,
Gobec 436, Petak 430, Šeško
425, Kardinar 455). Vrstni red
po jesenskem delu: Emo 20,
Adria 12, SCT, Triglav 10, Go-
rica, Konstruktor 4.
1. liga - moški, 9. kolo: Gori-
ca-Žalec 5124:4989. Vrstni
red po jesenskem delu: Fuži-
nar 18, Žalec 12, SCT, Triglav
10, Rudar, Kočevje, Hidro 8,
Domžale, Gorica 6, Proteus 2.
Ženske: Korotan-Emo II
2359:2311 (Emo II; Grivič 394,
Zimšek 253, Verdnik 381, Kr-
neta 387, Les jak 411, Filipčič
385). Vrstni red po jesenskem
delu: Fužinar 14, Emo II 12,
SI. Gradec, Rudar, Tekstina,
Korotan, Izola 10, SCT II 8,
Slovan 4, Impol 2.
Judo_
Slovenska liga
5. kolo - turnir v Ljubljani:
Ivo Reya-Bežigrad 10:4 (50:8),
Ivo Reva-Železničar 9:5
(25:10); Ćuk, Sadžak, Anderle
2 zmagi, Košir, Imanovič zma-
ga in remi, Pungaršek remi,
Beltram poraz, S. Pliberšek
2 poraza. Končni vrstni red:
Impol, Olimpija 18, Drava 16,
Gorišnica, Ivo Reya 14, M. So-
bota 8, Železničar 6, Golovec
5, Branik, Koper 4, Bežigrad 3.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - 12. kolo: Celje Pivo-
varna Laško B-Kamnik 29:24
(17:9), strelci: Begovič 11, No-
vak 8, Leskovšek, Ocvirk 3,
Trivič 2, Lubej, Murko 1. Vrst-
ni red: CPL B 21, Dobova 19,
Grosuplje 16, Krško, Šešir 14,
Črnomelj, Krog 12, Kamnik,
Radeče 11, Ormož, Izola 10, V.
Nedelja 8, Dol 5, Mokerc 3.
Meroiest 91
Ljubljana - kadeti:
CPL-Krško 19:12 (10:8),
CPL-Slovan 15:13 (6:7), vrstni
red: 1. CPL, 2. Slovan, 3. Kr-
ško; st. pionirji: CPL-Šešir
11:7 (6:5), CPL-Inles 9:15
(1:7), za 3. mesto: CPL-Celo-
vec 21:13 (12:7).
Streljanje
Slovenska liga
5. kolo: Celje-D. Poženel
1103:1073 (Celje : Ravnikar
379, Dobovičnik 364, Malee
360), S. Šlander-K. Flisar
1075:1083 (S.Šlander : Ošep
367, Smrkolj 356, Zagoričnik
352), Večer-Kovinar 1067:999
(Kovinar : Kočevar 356, Čes-
nik 342, Bračko 301). Vrstni
red: Celje 3 zmage, S. Šlander
2, D. Poženel 1, Kovinar 0.
Tenis
Orange Bowl
Miami Beach (Florida, ZDA):
mladinci - do 16 let, 1. kolo: Do-
beršek - Gomez (Meh) 4:6, 6:4,
7:5; mladinke-do 14 let, 1. kolo:
Jezernik - Louis (ZDA) 6:0, 6:0,
2. kolo: Jezernik - Klotzner (Av)
R:4 fi:2
Novoletni nogomet
V dvorani Golovec bo 4. in 5. januarja 1992 tradicionalni, 16.
novoletni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na izpadanje
in po mednarodnih pravilih (4 + 1). Nastopilo bo lahko največ 64
ekip, prijavnina je 2 tisoč SLT, nagrade za najboljše pa so
denarne in praktične. Dodatne informacije in prijave do 24.
t. m., ko bo v Golovcu žreb: tel. 25-864 (Hribernik), 36-819
(Simič).
Beli zajec - še
letos!
Ljubitelji smučanja verjetno
še vedo, da smo poskušali letos
marca obuditi tekmovanje
v smuku za »belega zajca« na
Golteh, vendar smo morali
prireditev zaradi pomankanja
snega preložiti. Letošnja zgod-
nja zima pa kaže, da bomo to
prireditev lahko vseeno izpe-
ljali. RTC Golte smo se namreč
dogovorili, da bi bilo tekmo-
vanje 29. t. m., seveda, če ne bo
odjuga pobrala snega, ki ga je
na progi zaenkrat dovolj. Zato
že sedaj opozarjamo smučanje
in seveda še posebej ljubitelje
smuka, na to tekmovanje.
Žalec v znamenju rokometa
Božično-novoletni turnir za rokometašice se je v Žalcu končal z zagrebškim finalom Modea-
Trešnjevka 15:13, domače igralke pa so po uvodnem porazu proti Trešnjevki s 13:31, v tekmi za 3.
mesto izgubile tudi z Mlinotestom s 16:26. Rokometašice Žalca (na sliki je v svetlem dresu
njihova najboljša igralka Dolerjeva) so jesenski del prvenstva v slovenski ligi končale brez
izgubljene točke in imajo lepo priložnost, da se uvrstijo v končnico za napredovanje v super-ligo.
Rokometno soboto so v žalski športni dvorani s podobnim turnirjem popestrile mlajše pionirke;
v finalu je domača ekipa premagala vrstnice Mlinotesta z 22:16, mlada Simona Križanec (Žalec)
pa je bila z 12 goli najboljša strelka in igralka turnirja.	Foto- TONE TAVČAR
14. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
REVIZIJA RUMENEGA CE
Sex laži in videokonservatizem
Da je država prašiča (kot so
prejšnji teden vzklikale raz-
jarjene dame pred parlamen-
tom), je v nekakšnem svinsko
pogovornem jeziku čedalje
bolj pogosta hipoteza. Če je ta
živalska ocena res pravšnja lo-
vorika za romantične državo-
tvorne daj-dame. je prav, da
ljudem nehajo vladati pujsi.
Brez zamere, teoretično bi pač
bilo tako.
Da je obortus pravica, (kot
so prejšnji teden vzklikale raz-
jarjene dame pred parlamen-
tom) je bilo jasno sleherni go-
spodični, ki je dva meseca pre-
pozno ben tila na svojega (biv-
šega) dragega. In ni bil pro-
blem odstraniti napako. Pod
nož je sicer šla ona. Pravica,
pač. Ali svoboščina, kakor
vam drago.
Torej, eno je prašiča, drugo
pravica. In prašiča je ponavadi
tisto kar zatira pravico.
Obratno žal ni tako: nekakšna
pravica je ponavadi na strani
t. i. prašiče. Brez zamere,
praktično je tako. Ker očitno
gre za tesno sklenjen krog puj-
sov, ki pokrivajo prasico in si
delijo pravico, stvar postane
resna za tiste znotraj. Sklice-
vanje na ustavo, ki je in je
hkrati ni. je pr\'oligaški štos
neproduktivne onanije. Krče-
nje tega in onega, metanje ven
in dajanje noter pa so temeljite
finte vsake nove ustave. Če
nekdo prej obljubi (in potem
pride do korita), da ne bo krčil
obstoječih pravic in svoboščin,
potem pa zaradi perverznih
moralnih zadržkov posili ne-
česa že navajeno publiko, je
pričakovati, da je ne bo prav
poceni odnesel (na sintagmo
prasca: pravica ste tu pomislili
vi, sam namreč menim, da je
v parlamentarni demokraciji
kljub vsemu še kakšna druga
možnost), za politične posilje-
valce je največja kazen prav
oblast kot fatamorgana. Dru-
gače rečeno: tovrstno radikal-
ni del vladajoče koalicije pre-
prosto splavi. Brez zamere, te-
oretično ga ni več. Ampak, ker
ni ostre meje med konservativ-
ci in tistimi, ki so padli v skuš-
njavo, ker se demoni še niso
defenitivno polarizirali, in ker
sedemglavi hibrid noče počiti,
je splav vprašljiv. Tudi zato,
ker se ga kandidati otepajo
z vsemi petami.
Tu je problem, in moje po-
slušalke so ogorčene. Lojze
Petrle mi je priznal, da je sre-
čen, ker ga siromašni starši ni-
so splavili. Preživel je lepo
mladost in tako naprej. Po
svoje ga razumem, da on ne
razume žensk, ki so mu očita-
le, da nima jajc. Sploh pa, kdo
si lahko jemlje čast, za aretaci-
jo emancipacije. »Back to šte-
dilnik« je vsaj zame genociden
proces. Machoti, ki se pod
klopjo praskajo po genitalijah,
priznani rejci otrok in borci za
večjo nataliteto pač verjamejo
v svoj biblijski prav; prah si in
v prah se povrneš. Otrok več
ali manj je že stvar naklučja in
božje volje, čeprav imajo soci-
alne službe na tem svetu dru-
gačne izkušnje.
Nasproti Cankarjevega do-
ma že lep čas kljubuje grafit:
splavile bomo Demos. Ta futu-
ristična pobožna grožnja je bi-
la še nekaj mesecev nazaj zgolj
kreacija neke feministične ne-
strpnosti. Danes je namreč
jasno, da bo vladajoči zarodek
splavil sam. Mazači, pripravi-
te se.
Piše Bojan Krajne
Borba za dobiček
Seminar o elektronskih metli jih, tržišču in demokraciji
Prejšnji četrtek je v Can-
karjevem domu v Ljubljani
minister Jelko Kacin odprl
zanimiv seminar, v katerem
so predavali sami vrhunski
eksperti za elektronske me-
dije, v glavnem za radio, pa
manj za televizijo.
O zgodovini in razvoju ra-
dia ter komercialnega radia
na splošno in v ZDA je pre-
daval Andre A. Beaubien,
eden največjih ekspertov na
področju komercialnega ra-
dia v ZDA, programski di-
rektor dveh najvplivnejših
radijskih postaj WCXR in
WCPT. Izjemno prepričljiv
je bil Mike Haas, od letošnje
jeseni direktor bavarske ko-
mercialne radijske postaje
Antenne Bayern, ki je držav-
nemu bavarskemu radiu že
»odvzel 50 odstotkov dohod-
ka in 40 odstotkov poslušal-
cev«, ker je boljši, hitrejši,
bolj dinamičen, z boljšimi
programi in bolj definirani-
mi shemami svoje radijske
postaje.
Svoje izkušnje sta posre-
dovala še Werner G. Lengen-
felder iz Nemčije in Mario
Weitzl iz Avstrije. Prvi je
svobodni novinar, ki se je
z radijskim medijem začel
ukvarjati že kot najstnik, bil
nato pri ustanavljanju in or-
ganizaciji uredništev pri ra-
dijskih postajah Schwaben
1 in Donau 1 in je danes pre-
davetelj na Bavarski novi-
narski akademiji ter vodi
svojo agencijo Image, drugi
pa je znan kot najmlajši pro-
ducent v zgodovini osrednje
avstrijske radijske hiše ORF,
ustanavljal je različne radij-
ske postaje v Italiji in Nem-
čiji, zadnji dve leti pa je
glasbeni urednik radia An-
tenne Austria.
Ljudje, ki delajo, ne more-
jo brati časopisov ali gledati
TV, lahko pa poslušajo ra-
dio. Poleg tega se radio da-
nes posluša na drugačen na-
čin - tudi med vožnjo v last-
nih ali javnih prevoznih
sredstvih. V ZDA ugotavlja-
jo, da se več kot 50 odstotkov
radio posluša izven doma.
Prav zato je pomembno, na
katero radijsko publiko je
naravnan oziroma definiran
radijski format (shema).
Glede na to, da vsi radijski
mediji iščejo predvsem do-
hodek oziroma dobiček, po-
stajajo tudi njihove sheme
vse bolj ciljno definirane,
programi postajajo podobni:
glasba, informacija, spot,
glasba itd. Skratka: vsi cilja-
jo v isto radijsko publiko.
Danes je sodoben zahodni,
tržno naravnan radijski me-
dij v bistvu pod dvema priti-
skoma, ali pod diktatom vla-
de in oblasti ali pod dikta-
tom reklamnih agentov.
MITJA UMNIK
ŠKRATKI
Petek 13. jo je radijcem po-
šteno zagodel. Najprej je uda-
rilo jutranjo ekipo, na čelu
s Theom Bostičem. Žametni
glas radia Celje je znan tudi po
svoji točnosti in natančnosti,
toda petek 13. ga je dobil ne-
pripravljenega. Fant je šele na
poti na delovno mesto, pri biv-
ši Glaziji ugotovil, da je na-
pačno gledal na uro in da je le-
ta že pol sedmih, kljub temu
pa je že dobre pol ure kasneje
žametno pobožal tiste poslu-
šalke, ki vstajajo po sedmi uri.
Za jutranjega moderatorja
v petek 13. se je izkazal Miran
Korošec. Bil je prijeten prebu-
jevalec, še posebej če vemo. da
na to vlogo takrat ni bil pri-
pravljen. Tudi njegovi spodr-
sljajčki z napovedovanjem ča-
sa po pol sedmi so bili simpa-
tični in jih lahko pripišemu
nesrečnemu datumu.
Iz zakulisja prihaja še ena
zanimiva vest. Jutranja ekipa
je namreč v petek 13. bila sko-
raj čisto do pričetka oddaje
sveto prepričana, da je Theo
Bostič že na delovnem mestu.
Fant je, kot smo že zapisali
točen, ni pa neviden. Tokrat se
je izkazalo, da rek točnost je
lepa čednost m vedno na me-
stu. Točnost lahko tudi zavaja
tiste, ki ji slepo zaupajo.
Čaj za dve z Milado Kalezič
in Matejo Pod jed je bil v nede-
ljo tako dišeč in vabljiv, da je
človeka obšlo, kako prijetno bi
ga bilo piti z obema.
Mraz minuli teden ni priza-
nesel ruti našim tehnikom. Te-
renski Mitja Tatarevič je imel
kar precej težav z zvijanjem in
razvijanjem kablov, saj so bili
od mraza trdi. To je bilo še
posebej očitno v trgovini s po-
hištvom Biodom.
Naša nova delovna moč je
Matjaž Marinček, ki se je ug-
nezdil med tehnike. Okrepitev
tehničnih vrst našega radi je
s podaljšanim programom sila
dobrodošla.
Petek 13. po petku 13. je
v ponedeljek 16. udaril Kamila
Lorencija. Toda tokrat ne gre
njegove zamude pripisati nje-
govi zaspanosti, temveč ne-
sporazumu pri dogovarjanju
za zamenjavo. Kljub temu je
Kamilo kmalu pribrzel na de-
lovno mesto in s tem odrešil
napovedovanja Mitjo Umnika.
Radijska redaktorica dnev-
no informativne redakcije
Tatjana Cvirn ima ob sebi no-
vo, mlado delovno moč. Tatja-
na je s pridobitvijo zadovolj-
na, toda če bi ji ponudili še
kakšno bi rekla: »Nikoli ne re-
ci ne.«
SD Unior Celje
prireja
tradicionalni
smučarski ples
s skupino Faraoni.
Vabljeni v dvorano Narodne-
ga doma v Celju dne 21. 12.
1991 ob 20. uri.
Predprodaja vstopnic
Kompas, Montenegro turist
in uprava društva.
DEŽURSTVO ZA DOKUMENTE
Občinski sekretariat za notranje zadeve Celje
organizira za božično-novoletne praznike, v dneh
23., 24., 27., 28., 30. decembra 1991 ter 2. in 3.
januarja 1992, ob rednem delovnem času še
dežurno službo v podaljšanem
delovnem času.
V navedenih dneh bodo delali zaradi potreb urejanja
potnih listin in državljanstva od 7. do 18. ure nepreki-
njeno.
Med 15. in 18. uro bodo delali izključno za potrebe
zdomcev in izseljencev glede urejanja potnih listin in
državljanstva.
31. decembra 1991 in 4. januarja 1992 bodo delali za
potrebe zdomcev in izseljencev med 7. in 16. uro.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE LAŠKO
Ulica Borisa Kraigherja 2
Komisija za oddajanje stavbnih zemljišč
bjavlja na podlagi sklepa 6. seje z dne 28. 11. 1991
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih zemljišč
Športni center Brezno
Stavbno zemljišče je namenjeno za gradnjo športno
rekreativnega centra s preskrbovalnim objektom vse
odprtega tipa, v smislu izdelanega predloga ureditve
okt. 91, obsega parcelo št. 198/5 v velikosti 2831 m2
v k. o. Rimske Toplice. Točne izmere bodo določene po
izvršeni parcelaciji.
Cena za stavbno zemljišče je določena na 31. 10. 1991
in znaša 399,00 SLT/m2, ostali stroški priprave pa 37,60
SLT/m2, skupna cena je 1.235.969,00 SLT. Komunalni
prispevek v ceni ni vračunan.
Cene se do sklenitve pogodbe valorizirajo z indeksi cen
na drobno, panoga gradbeništva.
Ponudniki morajo svoje pisne ponudbe (obrazec lahko
dobite pri Zavodu za urbanistično načrtovanje občine
Laško) z dokazilom o plačani varščini poslati v zaprti
kuverti z navedbo Za javni razpis za oddajo stavbnih
zemljišč osebno ali priporočeno na naslov: Sklad stavb-
nih zemljišč občine Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2,
v 15 dneh po objavi razpisa.
Varščino, ki znaša 20.000,00 tolarjev, nakažite na žiro
račun Občine Laško 50710-630-10035. Varščino bomo
uspelemu ponudniku vračunali v ceno pridobljenega
zemljišča, neuspelemu ponudbniku pa vrnili. Če uspeli
ponudnik ne sklene pogodbe, varščina zapade.
Ponudnik, ki je uspel na javnem razpisu mora skleniti
s skladom stavbnih zemljišč pogodbo o oddaji stavbne-
ga zemljišča.
Komisija za oddajo stavbnih zemljišč bo zemljišča odda-
jala na podlagi vrstnega reda po osnovah in merilih,
določenih v Odloku o oddajanju stavnih zemljišč v občini
Laško (Ur. list SRS, št. 18/87, 1/88) ter po dodatnih
kriterijih stalno - bivališče v občini Laško in rok gradnje.
O izidu razpisa bomo vse ponudnike obvestili v 15 dneh
po končanem razpisu.
Komisija za oddajo
stavbnih zemljišč
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 15
ODMEVI
Bolj za šalo kot
zares
»Bolj za šalo kot zares« sem
se Vam v oktobru javila ob ob-
javi uspehov celjskih poslovo-
dečih in državotvorcev.
»Bolj za šalo«, ker nisem
verjela, da jih bova na ta način
uspela »izbezati v javnost«
(slučaj je verjetno zahteval, da
je v tem času tako opazno sto-
pil v javnost g. Kranjc).
»Zares« pa zato, ker sem že
dolgo pristašica konkurence
v bančništvu. Sedanja »moč iz
nekonkurenčnosti« (in pome-
tanja pod »perzijaner«) raz-
vojno prav gotovo ni prava. In
kako bi naj isti »odločujoči«
(npr. direktor in UO LB SBC),
ki so še pred kratkim aktivno
izpeljali »monopolizacijo LB«,
izpeljali nujno demonopoliza-
cijo?
Seveda pa bi se naj njihovo
bogato (z vidika plače) znanje
izkoristilo na ustreznih »kšef-
tarskih« mestih - ne pa na me-
nedžerskih. Zanimivo bi bilo
javno videti njihove argumen-
te (ne skupinske), da bi bilo
moč javno z njimi polemizira-
ti. Verjamem, da bi se izkaza-
lo, da gre za izredno vitalen
problem, ki ga obvladuje ne-
strokovno lobiziranje.
TINA SVET,
Celje
Pravica do
življenja
Nedavno je nekdo v družbi
začel svoj prispevek o vpraša-
nju splava takole: ne vem, kaj
ga Krščanski demokrati spet
lomijo, splav vendar ne spada
v ustavo, to je čisto zdravstve-
no vprašanje. To me je utrdilo
v spoznanju, da kljub poplavi
informacij v dnevnem časopis-
ju še ni vsem jasno bistvo pro-
blema in tudi, da Krščanski
demokrati brez krivde posta-
jajo krivi za nesporazum.
Ponavljanje je mati mo-
drosti !
Pri dokazovanju kdo ima
prav, se je potrebno spet vrniti
na začetek. Izhodišče spora je
odnos do človeškega zarodka
v začetni fazi. Zagovorniki
svobodne pravice do abortusa
zatrjujejo, da je plod v začetku
samo amorfna, zdrizasta snov,
ki šele kasneje začne kazati
znake življenja. Nasprotno pa
zagovorniki svetosti življenja
stojijo na stališču, da je zaro-
dek živo bitje že od samega
spočetja. V celotnem procesu
rojevanja namreč niti v enem
trenutku ni zaznati sunkovite-
ga prehoda iz neživega v živo
stanje. Če je torej na koncu
procesa nekaj živo, je živo tudi
na začetku. Intenzivne znan-
stvene raziskave dokazujejo to
bolj ali manj filozofsko tezo in
materialno zaznavnost življe-
nja občutno pomikajo proti
začetku. Na vprašanje, kaj je
torej abortus, naj si vsak odgo-
vori po svoji vesti. Tistemu, ki
se zavzema za svetost življe-
nja, je abortus zlo samo po se-
bi, zato je razumljivo, da ne
morejo pristati na ustavno
svobodo do abortusa, saj je
v ustavi že pravica do živ-
ljenja.
Dogajanje na politični sceni
je že preraslo meje okusa. Pro-
testnice ženskih skupin
v Ljubljani so s svojim vede-
njem najbrž dosegle nasprotni
učinek, kot so želele. Mene so
dokončno prepričale, da nima-
jo prav.
Parola, da je splav človeko-
va pravica, kaže na egocen-
trični odnos do življenja ob
predpostavki, da nerojeno bit-
je še ni človek in teh pravic
torej nima. Najbolj boleče pri
tem je to, da zagovorniki svo-
bodnega abortusa to pravico
imenujejo civilizacijski dose-
žek in da nekateri politiki to
trdo moralno vprašanje izko-
riščajo za pridobivanje poli-
tičnih točk, računajoč na žen-
sko populacijo.
Kako torej iz zagate? Eno-
stavneje, kot se zdi. Problem je
že sedaj rešen z zakonom in
tako naj tudi ostane. Strinjam
pa se, da bi ga bilo mogoče
tudi izboljšati. Domnevam, da
mnogi od vnetih zagovornikov
ustavne svobode do abortusa
tega niti ne vedo. Tudi rezulta-
ti »Delove« ankete so bili kon-
struirani z ustrezno postavlje-
nim vprašanjem. Kakšen re-
zultat ankete bi bil, če bi bilo
vprašanje, zastavljeno takole:
ali vztrajate pri ustavni pravi-
ci do svobodnega abortusa, če-
prav je ta problem že z zako-
nom ustrezno rešen?
Sicer sem pa trdno prepri-
čan, da imajo tudi zagovorniki
ustavne pravice do splava mo-
ralnega mačka, drugače se ne
bi skrivali za parolami, kot so
pravica do izbira in podobno.
Zavedajoč se nevarnosti, da bi
prišli v nasprotje s 17. členom
Ustave, ki govori o nedotaklji-
vosti človeškega življenja, so
uporabili dikcijo: svobodno
odločanje o rojevanju. Ne vem,
če se jim ni pri tem kaj zaplet-
lo, kajti tekst, kot je zapisan in
pravilno prebran, govori
o pravici do rojevanja, kar pa
sploh ni sporno. Sporna je
pravica do abortusa.
Neverjetno, kako trdoživa je
trditev, da je odločanje o abor-
tusu samo žensko vprašanje,
saj navsezadnje polovico gen-
ske zasnove plod pridobi od
očeta. In tudi sicer je ta trditev
za ženske aktualna samo v pri-
merih, kadar se sama odloči za
splav, partner pa temu na-
sprotuje. Poglejmo si namreč
obrnjeno situacijo: ženska želi
roditi, oče se zavzema za abor-
tus ! Takrat nenadoma postane
moški v ženskih očeh sebična
baraba, ki je v najtežjih tre-
nutkih pustil žensko samo. Ta
dvojna morala je preveč očit-
na, da je nebi tu omenjalf
Da ne bo nesporazuma! Ni-
kakor nočemo spreminjati
žensk v stroje za rojevanje, kot
se vsesplošno očita branilcem
še nerojenih otrok. Ženska, ki
se zaradi nezaželene nosečno-
sti ali zaradi zdravstvenih ra-
zlogov znajde v stiski, iz kate-
re ne vidi izhoda ima pravico
do »samoobrambe«. To ji za-
kon dopušča. Potreben je samo
(po lastni vesti) odgovoren od-
nos do spočetja. Družba pa bo
morala poskrbeti za razmere,
ki bodo krepile optimizem in
voljo do rojevanja.
TONE ŠEPEC,
Celje
Nemi krik
Spoštovane poslanke in po-
slanci! Kot žena in mati Vam
želim spregovoriti v imenu ti-
stih, katerih glas ni slišen od
zunaj; v imenu brezpravnih in
nemočnih, pa vendar nedolž-
nih človeških bitij. Kaj nam še
nerojeni otroci od znotraj
v duši govorijo: Nismo po svo-
jem hotenju nastali, ker pa
smo nastali in to po vašem po-
sredovanju, sedaj želimo žive-
ti, živeti, samo živeti. Oh kako
je lepo živeti, pustite nam ži-
veti. Ali zahtevamo preveč, če
želimo pravico do življenja,
kot ste jo imeli in jo imate vi.
Če se boste sebično in brez-
vestno odločili za ustavno pra-
vico do splava, se boste v bi-
stvu odločili za našo stalno
ogroženost, na milost in nemi-
lost vsakomur, nešteti pa bo-
mo zato morali umreti nasilne
smrti. Zato Vas prosimo: ne
glasujte za ustavno pravico do
našega pomora, kot to nedolž-
no imenujete - splav. Spomni-
te se, kateri želite uvrstiti
splav med osnovne človekove
pravice, da tudi vi ne bi sedeli
danes v tej skupščini in odlo-
čali o pravici, ali nepravici še
nerojenih do življenja, če bi že
vaši starši imeli možnost se
posluževati »pravice« do
splava.
Voditeljici žarišča dne 9. 12.
in g. Darji, kakor tudi drugim
zagovornikom splava, pa ne-
kaj vprašanj v premislek:
-	Zakaj se namesto za
splav, ne zavzemajo za druga
sredstva in predvsem za na-
ravne metode za uravnavanje
rojstev?
- Zakaj take oddaje vodijo
vselej zagovorniki splava?
-	Zakaj ne poveste, da si
ustavno pravico do splava že-
lite zaradi neomejene in po-
polne spolne svobode in izživ-
ljanja brez odgovornosti?
-	Zakaj ne poveste v števil-
kah, koliko stanejo našo drža-
vo splavi dnevno, letno?
Neumestno je splav primer-
jati s pravico do tiska. Lahko
pa ga primerjamo s tatvino,
ropi in karamboli na cestah in
podobno. Pa vendar ne rešuje-
mo teh problemov tako, da bi
jim dali status pravice, ali celo
vrednote. In ravno za to pri
splavu gre, ker ga zagovorniki
skušajo v očeh javnosti prek-
valificirati in mu dati status
človekove pravice, kar pa
v resnici ni. Zlo ostane zlo, pa
naj ga še tako olepšavamo,
hvalimo in zagovarjamo. Več
ko bo splavov, več bo tudi ne-
gativnih posledic.
MARIJA GLUŠIČ
Še enkrat
o splavu
Pismo članic SDP in Ženske
iniciative iz Celja o splavu me
je vzpodbudilo, da se še enkrat
oglasim.
Govorite o temeljnih pravi-
cah 51% prebivalstva Sloveni-
je, ki naj bi bile sestavni del
naše ustave. Pri tem pa hote
pozabljate, da je veliko žensk,
ki sploh ne želimo imeti pravi-
ce do splava, ker mislimo, da
noben človek nima pravice od-
ločati o življenju in smrti dru-
gega človeka, ki je povrhu vse-
ga nedolžen in se ne more bra-
niti. Res pa je, da me nismo
tako glasne kot ve, ki v javno-
sti ustvarjate vtis, da se vsem
ženskam godi krivica.
Govorite o svetovnonazor-
skih okvirih, ki si poizkušajo
lastiti človeka. Pri tem pa si ga
najbolj lastite ve, ki sploh ne
razlikujete med otrokom in
svojim telesom. Noben človek
ne more biti last drugega in
o njem ne moremo odločati ta-
ko kot o svojem avtu ali oble-
ki, tudi matere ne. Kasneje ne
smemo delati z otrokom kar-
koli, kar nam pade na pamet!
Življenje je vendarle dar in
starši smo pri tem samo posre-
dovalci, ne pa darovalci.
Načelo, naj se rodi le zaželen
otrok, je postalo fraza, ki omo-
goča ' ubijanje. Kakšne pa so
človeške želje? Spremenljive
in minljive. In od njih naj bo
odvisno človekovo življenje?
Kaj pa, če se starša po nekaj
letih, ko jima njun otrok ni
všeč, premislita in si ga več ne
želita? Ali pa si otroka zaželita
najstnika, ki ga nista sposobna
ne preživljati in ne vzgajati?
To sta seveda skrajnosti, samo
za ilustracijo mojega vpra-
šanja.
Kako lahko je manipulirati
z ljudmi, so pokazale zadnje
ankete. Preprosto: pojave in
stvari preimenuješ, tako za-
megliš bistvo in dobiš take od-
govore, kot ti ustrezajo. Tako
je umor otroka postal prekini-
tev nosečnosti, pravica do
splava pa pravica do odloča-
nja o rojstvu otroka. Pri tem
pa vsi zagovorniki te pravice
prav dobro veste, da gre za
splav. Zakaj naj bi odločali
o rojstvu, saj je naravno, da se
bo otrok rodil, če je enkrat za-
živel. Ali mislite, da bi sicer
ostal za vedno v maternici? Ali
je torej pravica do odločanja
o rojstvu otroka lahko narav-
na, če pa nima z naravo nobe-
ne zveze?
Zaslediti je mnenje, da naj
vsakdo odloča o splavu v skla-
du s svojim prepričanjem. Ali
imajo torej tudi četniki pravi-
co ubijati, če je to v skladu
z njihovim prepričanjem?
Menite, da vam bo onemo-
gočeno svobodno odločanje, če
ne bo v ustavi pravicé do spla-
va. Nihče vam ne brani, da od-
ločate o sebi in svoji usodi,
vendar tega ne počnite na ra-
čun svojih otrok. Iz vaših iz-
jav, ki so jih polni vsi mediji,
veje egoizem in vulgarnost
o mišljenju in čustvovanju.
Lep primer tega je bil shod
v Ljubljani. Lahko se borite za
enakopravnost in jo tudi dose-
žeta (ne vem sicer, kakšno zve-
zo ima le-ta s splavom), ne pa
tudi enakovrednosti, ker same
sebe ponižujete na raven, ki ni
vredna človeka.
IRENA PINTER
Frankolovo
Javna vprašanja
za javne
odgovore
Neskromno sem potihoma
vendarle upal, da bova s pred-
sednikom zbora združenega
dela Skupščine Republike Slo-
venije g. prof. Jožetom Zupan-
čičem le načela polemiko (če-
tudi le retorično učinkovito)
o razlogih za blokado zakona
o lastninskem preoblikovanju
podjetij in o divjem lastninje-
nju. Žal pa sem prepozno do-
jel, da ni za vola, kar je name-
njeno le Jupitru. Tako svojemu
sobesedniku celo niti ne mo-
rem zameriti, da se je s politič-
ne spustil na osebno raven
z močnim čustvenim nabojem.
Sam sem si kriv, če nisem
dobil tistega, kar sem želel.
Očitno so bila vprašanja pre-
težka celo za gimnazijskega
ravnatelja, predsednika zbora
združenega dela slovenske
Nadaljevanje na 18. strani
18. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Nadaljevanje s 15. strani *
skupščine in dolgoletnega
družbenoplitičnega delavca.
Docela pa vse skupaj le ni bilo
zaman. Zvedel sem namreč, da
o blokadi in o divjem lastni-
njenju ne ve nič in da tudi ni
'za nič pristojen, kar pomeni,
da tudi ni za nič odgovoren. To
pa nekako ne gre skupaj z nje-
govim visokim položajem
v slovenski parlamentarni hi-
erarhiji in z njegovo, kot sam
pravi, stanovitno ter pokončno
politično držo. V tonu, ki ne
dopušča ugovora, pa sem tudi
zvedel, kdo brez patetične ne-
sebičnosti skrbi za interese
vsega slovenskega naroda in
kdo edini ve, kaj je zanj dobro
in kaj slabo. Zdaj si jaz in me-
ni podobni kar malo očitamo,
da smo tako dolgo živeli
v mraku nevednosti. Menda bo
le držalo, da včasih enemu ne-
umnemu ne more odgovoriti
devet pametnih.
Ponižno priznavam, da po
vsem tem. kar se dogaja
v skupščini in še kje, res ne
vem več, za kaj gre. Nevednost
pa je mati radovednosti. Malo
iz radovednosti, še bolj pa iz
nevednosti se ponovno obra-
čam na predsednika zbora
združenega dela slovenske
skupščine z enim samim neko-
liko lažjim vprašanjem: kaj je
obljubil predsednik zbora
združenega dela slovenske
skupščine vplivnemu članu
Stranke demokratične preno-
ve in predsedniku predsedstva
Republike Slovenije, ko je pri-
šel v skupščino vladin predlog
zakona o lastninskem preobli-
kovanju podjetij?
MIRO GRADIČ
Slovenska demokratična zveza-
Narodno demokratska stranka,
Celje
PREJELI
SMO
Ohranjanje imen
ulic XIV. divizije
Pododbor XIV. divizije za
regijo Celje je na svoji seji
sprejel sledeče stališče glede
preimenovanja ulic, ki nosijo
ime po tej partizanski enoti:
Pohod XIV. divizije ima
v svoji osnovi dve dimenziji:
človeško in vojaško. Tu želimo
spregovoriti o človeški dimen-
ziji. XIV. divizija je v svojem
času predstavljala neomajno
ljudsko vrednoto. Ne glede na
ideološko opredeljenost sim-
bolizira željo po svobodi, de-
mokraciji, najvišjo mero člo-
večnosti, tovarištva in je sino-
nim človeškega trpljenja slo-
venskega naroda.
Danes, ko v naši družbi ize-
načujemo vse žrtve 2. svetovne
vojne, ne vidimo nobenega
sprejemljivega razloga, da bi
spomin na 350 mrtvih Sloven-
cev izničili.
Nasilna smrt, žrtvovana za
neke ideale, ima svojo ceno in
vrednoto, ne glede na ideologi-
jo in stopnjo demokracije. Ni-
smo proti novim poimenova-
njem ulic in trgov ter šol, smo
pa proti gonji in strankarske-
mu nestrpništvu do vsega, kar
je vezano na osvobodilni boj
našega naroda. Pri tem želimo
poudariti nujnost selekcije in
kritične presoje, kaj spremeni-
ti in kaj ohraniti. Ali ste pri
odločitvah vključevali tudi
zgodovinsko stroko? Bilo bi
normalno. Ali je pri teh odlo-
čitvah sodelovala Zveza bor-
cev? Bilo bi zaželjeno.
Vsekakor smo trdno prepri-
čani in globoko v sebi verja-
memo, da slovenski narod, slo-
venski volilci niso za ukinjanje
imena ulic po XIV. diviziji. In
še čisto nestrankarski, neide-
ološki, s preteklostjo neobre-
menjen pomislek.
Ali smo v tem trenutku res-
nično tako bogata družba, da
si lahko privoščimo vse te
stroške, ki jih takšna nova po-
imenovanja zahtevajo?
Vprašajte to armadno neza-
poslenih Slovencev, vprašajte
to tisoče tistih volilcev, ki so
lačni in na meji človeku do-
stojnega življenja.
V želji, da bomo našli skup-
no rešitev in da ohranimo
medsebojno spoštovanje, pri-
čakujemo sodelovanje ter
takšne načelne rešitve, ki bodo
za vse Slovence sprejemljive in
vredne človekovega dostojan-
stva.
ZZB NOV Celje,
pododbor XIV. divizije
Protest Radiu
Slovenija
Vse ima svoje meje. Produkt
nagradnega tekmovanja, ki ga
izvaja 2. program radija Slo-
venija za osebnost leta za Slo-
venijo v negativnem smislu, je
nezaslišana manipulacija
z javnim mnenjem in žalitev
najhujše oblike;
-	je zloraba človekovih pra-
vic in svoboščin;
-	je najbolj umazana in zlo-
namerna igra, ki si jo je mogo-
če izmisliti, ker se prizadeti
nima možnosti braniti;
-	je premišljeno in načrtno
zrežiran ter dobro pripravljen
scenarij ;
-	je del sovražne kampani-
je, ki jo vodi komunistična op-
zicija zoper našega vsega spo-
štovanja vrednega predsedni-
ka vlade;
-	je zarota tistih sil, ki so
bile na volitvah sicer poraže-
ne, pa so po zaslugi naše de-
mokratične vlade, ki ni hotela
izvajati nikakršnih kadrov-
skih sprememb ali zamenjav,
(kot so jih desetletja izvajali
komunisti) obdržali vse pozi-
cije in popolno oblast nad me-
diji, kakršen je tudi radijo.
Laž, obrekovanje, kraja do-
brega imena in žalitve so hudi-
čeva sredstva in njegovo oro-
dje; tisti, ki se teh sredstev po-
služujejo, zavestno netijo so-
vraštvo, ki prinaša razdore in
gorje.
V	vsaki pravni državi je laž
hitro razkrinkana in lažnivec
kaznovan. Pri nas pa kakor da
ima pravno zaščito. Ščitijo jo
celo tako vplivne ustanove kot
je radijo. Ce se gremo fer plej,
naj tiste osebe argumentirano
dokažejo verodostojnost svo-
jih trditev, ali pa so zgol na-
merne žalitve, obrekovanja in
kraja dobrega imena.
Svojevrsten paradoks in ci-
nizem brez primere predstav-
lja dejstvo, da se kreatorji sce-
narija poslužujejo popolne
svobode in demokracije, ki so
jo za vse državljane Slovenije
vzpostavili in jo vzdržujejo
nosilci vladnih struktur, proti
katerim je scenarij uperjen.
Vračati dobro z hudim, je hu-
dičevo delo.
Izven vsake etike, morale in
kulture je, da si neka radijska
hiša na tako skrajno neokusen
način dovoli sugerirati in kro-
jiti javno mnenje, ki bi opozi-
ciji na prihodnjih volitvah za-
gotavljalo ugodnejši položaj.
Nič čudnega ne bo, če se za-
radi odklonilnega stališča do
krščanske demokracije, ki je
v evropskih državah najbol
uplivna in zaradi različnih
scenarijev, ki so uperjeni proti
našemu predsedniku vlade, ki
uživa velik ugled v svetu, tudi
mednarodno priznanje Slove-
niji začne odmikati.
Tisti, ki z lažnimi obtožba-
mi, obrekovanjem in podtika-
njem sodelujejo pri tako ime-
novanem »nagradnem tekmo-
vanju«, so sami sebe uvrstili in
zapisali med osebnost leta
v negativnem smislu.
Kdor pa je brez greha, naj
prvi vrže kamen.
Ker ima vsak državljan pra-
vico do dobrega imena, pred-
lagam, da uprava za notranje
zadeve, te vrste manipulacij in
zlorabe človekovih pravic pre-
preči.
V	smislu pravice, ki jo jamči
zakon, zahtevam in pričaku-
jem objavo v časopisu.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Ob referendumu
v KS Šentvid pri
Grobelnem
Ko razmišljam o 8. decem-
bru 1991, ko smo tudi v naši
KS imeli referendum za samo-
prispevek, ne morem mimo
dejstva, da je v naši KS nekaj
narobe, čeprav nismo edina
KS, kjer referendum ni uspel.
Z veliko vnemo smo v prete-
klih letih razlagali na zborih
krajanov vse dosežene rezulta-
te in sestavljali nove progra-
me, katere pa smo s pomočjo
krajanov in samoprispevka tu-
di uspešno realizirali. Kako
smo bili Šentvičani ponosni na
zaupanje praznovanja občin-
skega praznika leta 1988 naši
KS in kako smo složno ustvar-
jali novo podobo naših krajev,
jih povezovali z asfaltno pre-
vleko, popolnoma spremenili
podobo našega Kulturno-ga-
silskega doma in njegove oko-
lice, povezovali naše domačije
s telefoni in še bi lahko našte-
vala, vendar naši krajani to
dobro vedo, saj jih je pri akci-
jah sodelovalo - lahko rečem
- na stotine in prispevalo tudi
veliko denarja. Naj preidem
na sedanjost. Zelo žalosten je
bil pogled na prisotne delegate
skupščine KS, ki je bila sklica-
na za 9. december z namenom,
da potrdimo izid referenduma.
2e sama skromna prisotnost
na seji skupščine nam da mi-
sliti, da ljudje nimajo nobene-
ga interesa več, da niso zado-
voljni ali da niso prejeli vabi-
la. Res je vsesplošni gospodar-
ski položaj težak tudi v naši
KS, vendar razmišljam jaz
drugače. Ptepričana sem, da
v KS Pristava, Zibika ... niso
krajani nič bolj bogati od nas
(razen v miselnosti) in bolj
složni so verjetno, kot pri nas.
Vedo, da brez denarja ne mo-
reš v kraju ničesar več naredi-
ti. To bomo tudi mi kmalu ob-
čutili, saj ob prvem snegu naše
ceste ne bodo več splužene, ne
bo gramoza za poledico in ne
za saniranje cest po zimskem
uničenju. Razen tega bomo
med zimskimi meseci lahko
prekinili vsa dogajanja v Kul-
turno-gasilskem domu, saj še
za elektriko ne bomo imeli. Pri
tem mislim, da bodo krajani
ob novoletnih voščilih naših
gasilcev prispevali toliko, da si
bodo le-ti lahko plačali elek-
triko za svoj del in tako ostali
v popolni pripravljenosti.
V veliko težjem položaju se
bodo znašle posamezne sekcije
Kulturnega društva, ki naj bi
ravno v tem času veliko
ustvarjale: ali bodo od svoje
dejavnosti uspeli plačati elek-
triko ali pa bo dejavnost za-
mrla.
Zelo skromna sredstva smo
iz blagajne KS porabili tudi za
to, da smo ob jubilejih od 70
let naprej na vsakih 5 let obi-
skovali naše krajane s skrom-
nim darilom in jim tako polep-
šali praznik. Povedati moram,
da so nas bili v večini prime -
rov zelo veseli. Ali bomo sedaj
vso to dejavnost tudi opustili?
Če razmišljam še malo na-
prej in se navežem na razpravo
skupščine pretekli ponedeljek,
ugotavljam, da smo zopet sto-
rili napako v odnosih med kra-
jani oz. med predstavniki po-
sameznih društev. Prvi pred-
log, ki bi ga dala, je to, da se
Kulturno-gasilski dom pre-
imenuje v Dom krajanov, saj
smo ga skupno gradili in bi
tako vsi lahko čutili tudi del-
ček pripadnosti tej stavbi in bi
se ga naj določeni pač malo
manj lastili. Gre predvsem za
koriščenje dvorane tudi v dru-
ge namene in ne le za kulturne
prireditve, saj bi tako bila za-
sedena več kot 30 dni letno.
Dvorana se po mnenju nekate-
rih ne sme uporabljati za šport
- še najmanj za igre z žogo,
čeprav so člani športnega dru-
štva pripravljeni zaščititi
okna, luči in zavese, da ne bi
prišlo do škode. Pri tem je
Športno društvo naletelo na
odpor v vodstvu KS in KD, saj
jim očitno ne zaupajo. Mislim,
da bi s primernim hišnim re-
dom v Domu krajanov in strp-
nim dogovorom lahko rešili
marsikateri problem. Še naj-
manj pa je umesten demon-
strativni odhod s seje nekate-
rih članov. Imam občutek, da
včasih ne zaupamo nobenemu
več - razen sebi in na tak na-
čin si žal ne bomo vzgojili pod-
mladka, ki bi hotel za nami
upravljati KS in društva. Ali
ni naša naloga živeti z mladi-
mi v soglasju in jih vzgajati
tudi z lepim vzgledom?
Razmislimo o vsem tem in
skušajmo popraviti situacijo
vsaj v roku enega leta, da bi
ponovno poskusili z referen-
dumom in si vzeli zgled po
krajanih Rakovca in Lipovca,
ki so referendum uspešno iz-
glasovali, čeprav so v prete-
klih letih za svojo cesto žrtvo-
vali tudi največ dela in denar-
ja Izgleda, da se tam zavedajo,
da ne morejo živeti sami in da
so odvisni tudi od sredstev KS,
medtem ko so nekatera večja
naselja v naši KS pokazala po-
polno nezainteresiranost pri
udeležbi in pri glasovanju za
samoprispevek, čeprav so ved-
no imela velike zahteve.
Podprimo torej našega pred-
sednika sveta KS v nadaljnjem
prizadevanju za razvoj KS,
ker sam pač ni dovolj močan,
da bi uskladil vse odnose.
ANGELCA MLAKAR
Odprto pismo
županu Občine
Žalec
Gospod! Pišem vam kot
uradniku - pa tudi kot človeku
z vestjo. Pišem vam odprto pi-
smo, ker je problem boleč in
zadeva širši krog ljudi. Zagre-
šila ga je 45-letna preteklost,
vendar ga je vaša še ne dvolet-
na sedanjost domala podvoji-
la, žal. Jasno da niste mišljeni
osebno temveč službe, ki ste
jim na čelu. Kot glava občin-
ske nomenklature pa ste seve-
da soodgovorni. Zato smatram
za upravičeno, da ve tudi jav-
nost, kaj se dogaja odn. se ne
dogaja, pa bi se moralo.
Beseda je o poplavnih pro-
blemih v Vrbju, vasici na
preddverju Žalca. Za razume-
vanje in kažipot navajam ne-
kaj ključnih postavk iz mojega
lanskega pisanje na to tèmo
(»Vode odtekajo, skrbi pa ne«
- Delo, 23. 11. in NT/RC 28.
11. 90):
-	Vas je ravninska, s kota-
njasto poglobljenim osrednjim
delom. Skoznjo teče vodotok
Lava, ki ima več krakov.
-	V vasi je ca 140 domov, od
tega je bilo bolj ali manj pod
vodo 93.
-	Lanska poplava je imela
dvojni izvor: eden je prihru-
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 19
mei kot površinski val iz bliž-
nje Savinje, kjer je voda na več
mestih predrla nasip. O tem
izvoru tokrat ne bo govora, če-
prav ne bi bilo povsem odveč.
Drugi vir poplave je bila
podtalnica in pa seveda preo-
stanek vodá po površinski vo-
di, ki ni mogel odtekati. O tem
zlu sem bil lani dokaj kratek,
zato ga obnavljam v celoti:
»Malomaren, neodgovoren,
nestrokoven pa tudi nehuman
odnos tako lastnikov in uprav-
ljalcev kot tudi pristojnih nad-
zornih organov je povzročil,
da so nekdanji vaški vodotoki,
ki so predtem desetletja in
morda stoletja sproti odvajali
presežne vode, sčasoma pro-
padali in mestoma celo izgi-
njali. To ima za posledico, da
je podtalna voda v vasi upada-
la izredno počasi, ponekod pa
jo imajo še sedaj.«
Na veliko presenečenje mi je
prišel letos sredi leta v roke
izvod zapisnika strokovne ko-
misije, ki je po sklepu Skupš-
čine občine Žalec z dne 23. 11.
90. opravila »terenski ogled
vodotokov v Vrb j u z name-
nom, da se ugotovi stanje le-
teh na kraju samem«.
Zapisnik o opravljenem
ogledu datira s 3. 1. 91., podpi-
sala sta ga dva v komisiji sode-
lujoča strokovnjaka NIVO-ja,
naslovljen pa je na Sekretariat
za urejanje prostora in varstvo
okolja Občine Žalec. Vsebuje
dve strani besedila, torej ga ni
moč vključiti v moje pismo.
Sicer pa opisuje stanje in
predlaga ukrepe. Pri opisu
stanja je v presenetljivem so-
zvočju z menoj, čeprav z dru-
gačnimi izrazi.
Izmed predlaganih ukrepov
pa naj navedem le dva:
-»...predvsem bo potrebno
vzpostaviti osnovni pretočni
profil Lave...«
-»... ponovno vzpostaviti
normalni vodni režim v vodo-
tokih, da se omogoči hitrejše
odvodnjavanje ob katastrofal-
nih vodah.«
Pravzaprav ne veliko nove-
ga, a s podpisom strokov-
njakov.
Gospod župan : Ali ste bili vi
in Izvršni svet seznanjeni
z vsebino tega zapisnika:
Ali je mogoče, da vse do da-
našnjega dne ni bilo storjene-
ga nič, pa res prav nič?
Na KS Vrb j e mi pravijo, da
z njimi celo leto ni nihče kon-
taktiral, ne ustmeno, še manj
pismeno.
Ali imate program sanacije?
Kdgj in kje je bil sprejet, ali je
bil objavljen?
Menda ja ni bilo zapravljeno
celo leto, ne da bi kdorkoli
mignil s prstom?
Medlo pisarjenje v časniku,
da bodo za sanacijo poplav
v Žalcu potrebna leta, ne pove
ničesar pa tudi ne opravičuje
nikogar!
Ampak tukaj smo šele pri
črti pod rekapitulacijo za lani !
Kajti, gospod župan, v letu
1991 sta doleteli Vrb je še dve
nezgodi: ena na terenu, kata-
strofalna po posledicah, dru-
ga, tragikomična, na papirju.
Moji sovaščani tačas razen
kakšne izjeme še ne vedo ne za
eno, ne za drugo, jaz pa.
K prvi: Skozi zahodno leže-
če Spodnje Roje do pol poti
k Vrbju in nato v južno smer
k vodotoku Struga poteka od
pamtiveka naravni jarek, ki je
prestrezal odvišne talne in
podtalne vode ter jih odvajal
v Strugo, vstran od Vrbja, s če-
mer je bila vas razbremenjena
dobršnega dela dolinske pod-
talnice (v času visokih voda
seveda). V 1. 1990/91 sta traso
jarka križali dve veliki grad-
beni akciji. Najprej polaganje
dolinskega kanala Sempeter-
-Kasaze, zatem pa so sledili
izkopi in polaganje dolinskega
namakalnega omrežja za
hmelj. Saj menda že slutite,
kaj vam bom povedal, mar ne?
Pretežni del jarka so tako re-
koč zbrisali z zemlje! Preostali
del jarka je danes po celi dol-
žini pod vodo, ki ne more odte-
kati, razen v tleh z dolinsko
talnico naravnost v smer
Vrbja.
Rezultat te dni pretresa ne-
razumevajoče vaščane: med-
tem, ko je Savinja že upadla
na skoraj normalen poletni ni-
vo, imamo danes, 25. novem-
bra, v celi vasi še vedno po-
plavni nivo talnice, ki sploh ne
kaže tendence upadanja.
Saj vendar ne more upadati,
ljudje božji, če pa so odtoki še
vedno zagrajeni, zaraščeni, za-
mašeni, zasuti itn., k vsem sta-
rim dotokom pa ste dobili
v dar še novega, in to izdatnej-
šega od drugih.
Gospod, ta dotok pa je dari-
lo Vrbju iz ere vašega manda-
ta ! Za koliko centimetrov nam
je bilo povišano vodno gorjé in
za koliko časa, pa še po vsa-
kem večjem deževju?
K drugi: Žalsko občinsko
sodišče je v zasebni pravdi
sklenilo, da so tožitelji zasipali
»nekdanji stari vodotok La-
ve«. Nekdanji, torej ga ni več;
stari, torej imamo nekje nove-
ga in ne vemo zanj ali pa ga
sploh nimamo, ker nam je bil
preprosto odvzet in to, kot sto-
ji v obrazložitvi sodbe, na os-
novi pričanja tožiteljev. Kaj
pravita k temu kataster in
vodno gospodarstvo ne vem,
vem pa, da že teden dni
v »nekdanji stari strugi Lave«
stoji ali se leno plazi do kolen
vode, ki nima kam. Da o mla-
kah in poplavljenih nižjih pro-
storih ne govorim.
Stvar bi bila lahko smešna,
pa sploh ni! Kajti vaški jezde-
ci apokalipse so dobili v roke
dokument (sodni!), v katerem
nedvoumno piše, da tam, kjer
so oni zasipali, ni nobene La-
ve, pa pika ! Saj so nam tudi na
zboru občanov možato kriče
zagrozili, da jim kupna pogod-
ba daje neomejene pravice
razpolagati s svojimi parcela-
mi ne oziraje na to, kakšna La-
va je tam. In zato, dragi sovaš-
čani, tiste tožbe ni zgubil samo
toženec, zgubila jo je cela vas,
vseh 93 poplavljenih in 40 ne-
prizadetih hiš, od letos rojenih
do tistih, ki ste "v »nekdanji
stari strugi Lave« z rokami lo-
vili ščuke.
Gospod, ukrenite vendar
kaj! Ne samo z dejanjem in
nehanjem, kot ste nas nekje
podučili, da puščamo za seboj
sledi; tudi - in trdim da pred-
vsem, pa še boleče - z nede-
janji!
SREČKO KRAJNC,
Vrbje 66
Opravičilo
Šentjurčanom
Otrokom in staršem Šent-
jurja, ki so si v nedeljo 15. 12.
1991 želeli ogledati Disneyev
risani film Oliver in njegova
druščina, se v imenu organiza-
torjev kina Šentjur opravi-
čujem.
Predstavo smo bili zaradi
večje okvaro na sistemu ogre-
vanja v Šentjurski kinodvora-
ni, prisiljeni odpovedati. Vsem
prizadetim obiskovalcem po-
nujamo v opravičilo v petek
20. 12. 1991 brezplačen ogled
risanega filma Astérix proti
Cezarju.
Direktor Kinopodjetja Celje
BOJAN VIVOD
Kaj je to »Celje
- zdravo
mesto«?
Predsedstvu Skupščine občine
Celje
Slogan »CELJE ZDRAVO
MESTO« je za mnoge sporno,
saj zavaja, da Celje to že je in
torej ni jasno, da gre šele za
cilj. Ne glede na to pa, ker naše
društvo, razen na iniciativnem
sestanku leta 1990, ni imelo
možnosti sodelovanja in v pro-
jektih »Celje zdravo mesto«
sploh ni omenjeno, dajemo na
ta način javno pobudo, da se
zadeva uredi drugače. Za nas
je nesprejemljivo, da je pro-
jektni svet imenovala SO Celje
in da SO Celje tudi predstavlja
skupščino »Celje zdravo me-
sto«, kot je bilo pojasnjeno na
predstavitvi projekta sloven-
skim novinarjem. Na ta način
je postal projekt, čeprav naj bi
bil široka akcija oziroma giba-
nje, način življenja in dela Ce-
ljanov, torej dejavnost civilne
družbe, del povsem državne
organiziranosti v občini Celje.
Predlagamo, da SO Celje
čimprej sprejme ustrezen
sklep in projektni svet, ki ga je
imenovala, preimenuje v inici-
ativni odbor. To bo v začetku
zagotovo zadostna podpora
projektu in tudi jasna odloči-
tev, da ga podpira. Iniciativni
odbor naj zatem pripravi vse
potrebno za skupščino, poseb-
no, »Zdravega mesta«, ta pa
naj imenuje projektni svet,
druge organe in sprejme se vse
druge potrebne sklepe in do-
kumente.
Menimo tudi, naj skupščino
»Zdravega mesta« sestavljajo
državljani Celja, ki niso usluž-
benci ali funkcionarji držav-
nih organov, so pa na svojem
področju v svojem okolju do-
volj znani in ugledni. Projekt
»Zdravo mesto« naj bo torej
projekt civilne družbe, ki bo
lahko vplivala tudi na državne
organe, vključno s Skupščino
občine. Tako kot je zdaj, je
projekt le formalnost, saj bodo
organi projekta »Celje zdravo
mesto« v bistvu odgovorni SO,
torej strankam, ne pa širši jav-
nosti, ne pa tistemu, kar ime-
nujemo civilna družba. Seda-
nji pristop je torej bistveno zo-
žen in civilne pobude so vna-
prej obsojene na propad.
Upamo, da bo Predsedstvo
razumelo, kakšna je naša pri-
pomba. Ta zagotovo ne pome-
ni, da SO Celje in njeni organi
ter druge institucije sistema
v Celju ne bodo mogle sodelo-
vati v projektu, ravno nasprot-
no. Projekt, organiziran tako
kot ga predlagamo, bo pred-
stavljal za vse organe sistema
veliko spodbudo in še večjo
odgovornost.
Predsednik društva
za varstvo okolja
Celje
JANEZ ČRNEJ
Malomarni
delavci SDK
V času, kakršnem smo, se
mora človek zelo potruditi, da
ostane na svojem delovnem
mestu. Zelo se je treba potru-
diti, da opravljaš svoje delo
kakovostno in učinkovito.
Večkrat beremo v časopisih,
kako neprijazne so trgovke ali
kako dolgo je treba čakati
v banki na denar. Včasih na-
pak ocenimo delavca(ko), ki se
morda trudi, a mu ne uspe.
A to, kar jaz opažam že lep
čas, mi greni del mojega služ-
benega življenja.
Službeno sem pogosto
stranka v Službi družbenega
knjigovodstva v Slovenskih
Konjicah. Čeprav ni tam sko-
raj nikoli pretirane gneče, mo-
ram včasih, ne glede na to, da
sem edina stranka pri G. Jožici
Černec, čakati na njo najmanj
petnajst minut. Sem potrpže-
ljiv človek, ne morem gledati,
kako zgoraj omenjena gospa
najprej na dolgo in široko ra-
zlaga (najverjetneje strankam)
po telefonu o nepravilnostih,
ki se ji dogajajo v službi, kaj in
koliko dela ima, itd.
Ko naposled odloži slušalko,
ima že naslednji telefonski po-
govor, ki je podoben prejšnje-
mu. Potem pridem (mogoče?)
na vrsto jaz. Še preden ji
"uspem povedati, zakaj sem
prišel, sem tudi jaz deležen
njenih križev in težav. Ko se
končno odloči in prevzame
mojo dokumentacijo, se ne
more niti za hipec (da bi naj-
prej odpravila mene) upreti
novim telefonskim klicem. Ko
se čez čas spet posveti meni, so
navadno za mano v vrsti že
naslednje njene stranke, ki se
mi zasmilijo, ker vem, da jih
čaka dolgo in mučno čakanje
in poslušanje neumnosti. Ver-
jetno je še marsikje mnogo po-
dobnih »težav«, a meni je zelo
neprijetno hoditi v SDK Slo-
venske Konjice, saj se mi zgo-
raj opisani primer dogaja kar
prevečkrat.
Sprašujem se, zakaj njeni
predpostavljeni ne vidijo tega,
ko pa vemo, da je brez dela
toliko ljudi, ki bi z največjim
veseljem in toplim sprejemom
strank opravljali delo g. Joži-
ce. Vsakič, ko je odsotna
v službi, si globoko oddahnem,
saj mi takrat ni treba čakati,
temveč sem od njenih sodelavk
prisrčno sprejet.
SDK ima (vsaj tako berem
v časopisih) pred sabo še ne-
razjašnjeno prihodnost o ob-
stoju. Zato mislim, da bi se
morali nekateri delavci zelo,
zelo potruditi, da bi bilo njiho-
vo delo kvalitetno in hitro, po-
sebej še delo s strankami. Sele
potem bi bile stranke lahko
zadovoljne.
Naslov v uredništvu
20. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 21
Tretjič v Vinski gori
Z Borisom Kopitarjem v novoletnem Videomehu
Po zaslugi prizadevnega
Turističnega društva v Vin-
ski Gori in njenega predsed-
nika Franca Špegla bo tudi
letos, zdaj že tretjič, sloven-
ska televizija posnela novo-
letno zabavno glasbeno od-
dajo Videomeh v Vinski Go-
ri. Scenarist, redaktor in na-
povedovalec bo tudi tokrat
Boris Kopitar, ki ima v teh
zadnjih dneh s pripravo od-
daje polne roke dela:
»Srečanje v Vinski Gori bo
21. decembra. Ob 16. uri bo
generalka, ki si jo bo možno
tudi ogledati, in sicer za
manj denarja kot večerno
prireditev, ki se bo začela ob
20. uri. Posnetek bomo pred-
vajali v silvestrski noči na
drugem programu od 23. ure
dalje tja v prve minute nove-
ga leta. Znani so že vsi na-
stopajoči, med katerimi bo-
do Slovenski muzikantje,
Nagelj, Miro Kline, Robi Zu-
pan, Alfi Nipič in njegovi
muzikantje, Slak, Alpski
kvintet, Marela, Krt, Fantje
z vseh vetrov in Slovenija, ki
za to priložnost pripravlja
posebno presenečenje. Vsi
nastopajoči so to prireditev
vzeli na moč resno, kar tudi
dokazuje izbor pesmi, saj
bomo slišali od osem do de-
set čisto novih. Poskrbljeno
bo tudi za humor, ki ga pri-
pravljata novomeška Modra
kronika in Vinko Šimek po
daljšem času v stari vlogi Ja-
ke Šraufcigerja. Za manjše
presenečenje bom poskrbel
tudi sam, saj bom zapel novo
skladbo, delo Milana Ferleža
in Ivana Sivca, skupaj z Ma-
relo.«
»Bo kakšna novost v letoš-
njem novoletnem Vide-
omehu?«
»Lani so ljudje po drugem
koncertu žalostni zapuščali
dvorano. Ko je bilo vzdušje
na vrhuncu, so morali do-
mov. Zato bo letos po dru-
gem koncertu za ples pozno
v noč igral ansambel Na-
gelj.« __
»Lani je na generalki
zmanjkalo elektrike...«
»Letos se bomo zavarovali
s tako močnim agregatom,
da bomo lahko osvetljevali
pol Vinske Gore.«
»Kje bo Boris Kopitar
v silvestrski noči?«
»Doma pri ženi.«
T. VRABL
Vrnitev
profesionalcev
Po šestih tednih se je
z uspešne turneje po Kana-
di vrnil popularni ansam-
bel Štajerskih 7 iz Sloven-
skih Konjic.
Samo po tleh so prevozili
okoli sedem tisoč kilome-
trov skozi štiri province,
pri tem pa so imeli kar 26
koncertov. Na nastopih so
bili tako uspešni, da so jih
takoj povabili že za pri-
hodnje leto, ko bodo v Ka-
nadi ponovno nastopili ok-
tobra in novembra ter obi-
skali še ostale tri province.
Eden izmed njihovih me-
nedžerjev Zlatko Magdič je
povedal, da jih je ob po-
vratku čakalo ogromno de-
la, tako da sploh ne pozna-
jo počitka. Najprej so se
odpravili v sosednje Tiróle,
kjer so posneli nekaj
skladb za četrto kaseto,
zdaj pa se pripravljajo za
novoletni Videomeh. Za
novo leto bodo dva dni
igrali v Rogaški Slatini.
Turnejo po Kanadi so člani
ansambla Štajerskih 7 pr-
vič opravili kot profesi-
onalci, saj so se zaradi obi-
lice dela odločili, da se bo-
do temu poslu posvetili
z vsem srcem.
TV
ROPOTARNICA
Hej mašinca zagodi!
Da so ščuke imele tokrat
srečo, je poskrbela nenavadno
nizka decemberska tempera-
tura, ki jih je z ledeno ploščo
zavarovala pred vztrajnim ri-
bičem in njegovim sekundan-
tom. Medtem ko so vabe srebr-
no podrsavale po ploskvi, pa
so ropar ice pod njo uživale še
nekaj dni miru pred prihodom
drsalcev, hokejistov in drugih
zimsko športnih veseljakov.
Ob tem so se dnevi skrčili na
nekaj sončnih ur, potem ko je
prvi sneg s svojo blago prisot-
nostjo omilil depresivno oto-
pelost.
V hrvaško prestolnico smo
krenili v ležernem popoldnevu
in spolzka cesta je zahtevala
od voznika predvsem previd-
nost. V klubu Istra smo v četr-
tek sodelovali na otvoritvi raz-
stave puljskega mladovalov-
skega slikarja Nadana Rojni-
ča, ki se je v prostoru predsta-
vil s petimi fascinantnimi več-
meterskimi platni. Da v teh
hudih časih v Zagrebu vlada
kulturna lakota, je bilo očitno
in zgodbe, ki sem jih slišal od
prijateljev in znancev so govo-
rile o resničnosti vojne in nje-
nih strahot. Bobnar vinkov-
ških Majk. Korozija klican,
pravi da se- med odmori med
bombardiranji dobivajo pri
njem, vendar sam v gardistič-
nem gibanju ne sodeluje.
V uniformi je neposredno z bo-
jišča prišel pozdravit sam Sa-
tan Panonski, ki ga nisem pre-
poznal. Še bomo prišli, smo
zagotavljali hvaležnemu ob-
činstvu in zono somraka zapu-
stili proti jutru, ko je petek 13.
neslišno vihal rokave.
Bila je že sobota, ko premra-
ženi prodajalci niso bili zado-
voljni s kupčijo na bolšem sej-
mu, zvezde pa so bile naklo-
njene lokalnemu glasbenemu
cirkusu z imenom Strellnikoff.
Obisk v Kljubu je bil ta večer
izdatnejši kot sem navajen na
koncertih in najeto ozvočenje
je nudilo jasnejšo glasbeno sli-
ko. Kolektiv, ki se je pred ted-
nom dni vrnil z baksuzno defi-
citne turneje po Češkoslovaški
federaciji, se je že vnemal na
odru, ko sem prikorakal
s stranpoti. Kričača Vasjo in
Sergeja je bilo tokrat razločno
in razumljivo slišati in tudi
Robijev saxofon je dobil svoje
suvereno mesto. Digitalno za-
pisani osnovi, obarvani s Fra-
nekovimi rokerskimi variaci-
jami, ni manjkalo plesnosti in
komadi so glasno drseli skozi
naelektreno ozračje, kjer so se
zelo počasi tajale prezeble du-
še.
Ansambel, ki ga spremljam
že od njegovega nastanka
v koncu osemdesetih, se je se-
daj domačemu občinstvu pri-
kazal v trezni in odločni svet-
lobi. Racionalno so razporedili
moči, ki jih nikoli niso šparali,
ter s tem tenzijo nastopa
uspešno stopnjevali. Nedvom-
no je, da so fantje odrasli
v može in čutiti je bilo hlape
legendarnosti, v katero so prav
gotovo že začofotali. Pred vra-
ti je nova doba in Strellnikoff
prihaja živ, neposreden in še-
ga v, presenetljiv v barvitosti,
novoplasten in zazrt v prihod-
■nost. Čestitam in mešam karte.
Igra se seveda nadaljuje.
Piše Aleš Jošt
SILVESTROVANJE
ob živi glasbi!
SVETINA -
Dom železarjev
ROMANCA
cena: samo 850 SLT
(silvestrski meni)
Možnost nočitve in smu-
čanja.
Gostišče CELJSKI STARI GRAD
vabi na
silvestrovanje na celjskem gradu!
Poseben novoletni aranžma!
Rezervacije: turistično društvo Celje - Stari
grad - tel.: 27-252.
22. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Z MONARHI IN DE KLERKOM V ŽEPU
Piše JANKO PETROVEC
3. nadaljevanje
Tisti redki, ki jim je uspelo
rešiti se jarma pastirstva, ki
je usoda vseh dečkov na po-
deželju, in tisti, ki jim je štu-
dij omogočil kapital njihovih
staršev, ponavadi ostanejo
v tujini: v Južni Afriki, An-
gliji ali Ameriki, domače go-
spodarstvo pa tako in tako
vodijo zdomci, ki sem prina-
šajo kapital. Tu so' seveda
mnoga dekleta in žene, ki so
se izobrazile, pa ostanejo
v Maseru, postanejo učitelji-
ce, uradnice ali menežerke in
tožijo, kako ni nikjer nobe-
nega prikladnega moškega
za ženitev. Mnogo mladih,
nevezanih mož, ki sem pri-
dejo na pogodbeno delo, zato
ostane tu kar za zmeraj, še
več pa je takih, ki med do-
mačimi izobraženci najdejo
izjemne prijatelje. Ko to
uspe, je odprta pot k prave-
mu družabnemu življenju
v tej družbi. Tako sem preži-
vel prenekatero noč s svojimi
domačimi, pa tudi evropski-
mi prijatelji v diskotekah in
na domačih zabavah.
V Afriki spoznaš moč be-
ata house-glasbe. Plesišče je
takoj polno in zaslišijo se
klici: »Jop! Jop!« v ritmu. In
še: »Lahla, lahla mmlenza!«
kar pomeni približno: »Sleči
nogavico!« in je le še en nov
trend v house plesih. Pogla-
vitna je atmosfera. Po uri ne-
prestanega vsesplošnega
divjanja zavlada atmosfera
medsebojne usklajenosti,
vročekrvne radosti, razume-
vanja, ki veje iz prepotenih
teles, ki se ne morejo več
ustaviti v tem svojem nepre-
trganem: »Lahla, lahla
mmlenza!« Je kakor magič-
no predajanje ritmu, iz kate-
rega veje razumevanje obre-
dov in značaja tega vroče-
krvnega in ponosnega afri-
škega naroda.
Okrog treh zjutraj skupaj
treščimo na zofo v kakšnem
stanovanju. Ta so preprosta,
saj ljudje ne dajo mnogo na
materialne dobrine in kljub
dostojnemu standardu živijo
iz dneva v dan. Začnejo se
tisti tipični pogovori, ko mo-
ram kar naenkrat prevzeti
vlogo socialnega delavca. Ti
si od tam gor, ti nam povej,
kako živite v »Jugoslovaki-
ji«. Molčim in se nasmeh-
nem. Kako bi pustil vse sku-
paj in šel na kakšno angleško
univerzo, pravi Selo. Adele
obuja spomine na leto, ko je
živela svobodno življenje
v Italiji. Fanta spet razmišlja
o tem, kako bi bila morala
ožeti tistega Francoza, s ka-
terim je bila poročena osem
mesecev, ko ga je zapustila
(menda brez ločitve), in se
vrnila v Afriko. Kar stanuje
v Maseru, ni noben moški
več varen. Ko se Fanta poja-
vi v javnosti s svojo mogočno
postavo, oblečena v nekaj iz-
zivalno eksotičnega, se sklo-
nijo glave druga k drugi, ona
pa v takem »pregrešnem« iz-
zivanju naravnost uživa.
Včasih se sprašujem, kdaj mi
bo pozvonila na vratih... Tu
so še vsa dekleta, ki so v dol-
gih poletnih nočeh razprav-
ljala o življenju in ljudeh,
s katerimi ga morajo preživ-
ljati, delala sklepe, kako se
bo vse že jutri spremenilo,
potem pa pohlevno stopila
v nov dan, za katerega so že
vnaprej vedela, da bo prav
tako sledil rutini in ga bodo
prav tako zaključila z upom,
da bo tisti dan vendarle pri-
šel dan, ko jih bo čudežni
princ vse po vrsti odpeljal iz
mizerije družbe, ki se - nekje
Bogu za hrbtom, kjer se je
čas ustavil že pred tisočletji
- izgublja v medsebojnih
zdrahah.
Nobena vlada ni
čista
V materializmu zahodnega
sveta je nekaj magičnega:
vsak razmišljujoč človek se
mu idejno zoperstavlja, vi-
devši, kako hitro človek po-
stane suženj stremljenja po
materialnih	dobrinah,
a hkrati s prilagajanjem po-
maga k temu, da se taisti
materializem krepi, razvija
ter tako še bolj uklesti nek-
daj svobodnega človeka. Po-
dobno se dogaja v Lesotu, le
da je pojav mnogo bolj dra-
stičen, kot v Evropi, to pa
zato, ker materialni razvoj
države ne sledi razvoju druž-
be, oziroma, zahodna civili-
zacija se tukaj ne razvija,
temveč je bila sem prinese-
na. Posledica neusklajenosti
tradicionalnega življenja in
zahodne civilizacije, ki na
prvo vpliva že od začetka
kolonialnih osvajanj naprej,
je precejšen razkol med me-
stom in vasjo ter podkupo-
vanje in neučinkovitost
v vplivnih vladnih krogih.
Nadaljevanje prihodnjič
PESEM DANAŠNJIH DNI
Slovensko nevesela
Novo leto se potiho bliža,
standard se pa glasno niža,
kupna moč je čisto preč,
sociale ni nič več.
Gospodarstvo vidno hira,
minister po labodje paradira,
komaj še imam za kruh,
vlada je ko sveti duh.
Vse vidi in vse ve,
pomagati ne more,
jetnik nekdanji pa
oživlja vojsko in zapore.
Premier po svetu potuje,
razlaga, roti, moleduje,
denarja pač ne zmanjka -
bogata je ta proračunska banka.
Iz našega žepa se napaja,
zvesto v svoji trmi vztraja,
z njo ni nič narobe,
le Slovenec gre po gobe.
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter
srečno, zdravo in uspešno NOVO
LETO 1992
vam želi
KOLEKTIV GOSTIŠČA
ŠTORMAN
iz Šempetra v Savinjski dolini.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
Božično pecivo
Spominjam se svoje babice,
kako se je pripravljala na bo-
žično peko. Najprej je pobr-
skala za recepti svoje mame.
Segla je v svojo skrinjo in iz
nje privlekla zajeten zavitek.
Radovedno sem kukal pod nje-
ne prste in čakal na to, da bom
videl, kaj je v tem zavitku, za-
vitem v ruto. Ko ga je razvila,
se je pokazal šop porumenelih
papirjev, ki so bili povezani
z vrvico. Začela je obračati list
za listom in se je pri tem zasa-
njana smehljala. Vsake toliko
časa je odložila posamezni list
papirja na mizo in ko jih je že
bilo nekaj, je zadovoljno poki-
mala, povezala papirje v snop,
jih zavila v ruto in spravila.
Nato je prinesla na mizo mo-
ko. pa med. rozine, orehe, leš-
nike in neko škatljico. Ko jo je
odprla, se je nasmehnila in jo
je povohala. Bil sem neskonč-
no radoveden in sem hotel tudi
sam povohati. Speklo me je
v nosu, babica pa mi je pove-
dala da je to jelenova sol.
Nato je položila na mizo ba-
kreno skledo, tako, ki se je sa-
ma zibala sem in tja. Iz shram-
be je prinesla jajca in jih je
drugo za drugo ubijala ter lo-
čila rumenjake od beljakov.
Rumenjake je vlila v skledo,
beljake pa spravila v lonček.
Na tehtnici je stehtala moko in
sladkor. Rumenjake je stepala
s step alko in ko je bilo vse pe-
nasto, je dodala sladkor in še
stepala. Ko je šla po nekaj
v shrambo, sem hitro pomočil
prst v zlato rumeno tekočino.
Oh kako je bilo dobro. Potem
je dodala moko in nastalo je
testo. Vzela je valjar in testo
razvaljala v veliko krpo. Iz
predala kuhinjske omare je
vzela različne modelčke in je
rezala najrazličnejše oblike.
Polagala jih je na pekač, ki ga
je prej premazala in ko je bil
pekač poln, ga je potisnila
v pečico starega štedilnika.
Zadišalo je, da je bilo kaj. Po-
gosto je gledala v pečico in ko
so piškoti postali zlato rjavi,
jih je vzela iz pečice. Stresla
jih je v skledo in se je smehlja-
la, ko sem segel po njih. Piško-
ti so bili nebeško dobri. Tega
je že zelo dolgo, babice ni več,
ostal pa je zavitek s starimi
recepti...
Pa si jih nekaj oglejmo:
Medenjaki
Potrebujemo 350 g medu,
350 g sladkorja, po 100 g olup-
ljenih mandeljnov, lešnikov in
orehov, po 125 g arancinov in
citronatov, 500 g moke, 30 g
mletega cimeta, naribano lu-
pino ene limone, 2 žlički zmle-
tih klinčkov, noževo konico
naribanega muškatnega orešč-
ka, 4 žličke jelenove soli in žli-
co češnjevca. Vosek za maza-
nje pekača.
Med in sladkor damo v večjo
kozico in segrevamo med stal-
nim mešanjem, dokler vse ne
zavre. Mandeljne, lešnike in
orehe sesekljamo, dodamo
arancine in citronat ter vse
skupaj damo v medeno tekoči-
no. Dodamo moko in vse diša-
ve z jelenovo soljo. Dodamo
češnjevec in vse skupaj dobro
pregnetemo v testo. Testo mo-
ra nato počivati tri do štiri urê
na sobni temperaturi. Pekač
namažemo ' z voskom, testo
razvaljamo za prst na debelo,
položimo ga na pekač in peče-
mo na srednji temperaturi 20
minut. V skodelico damo malo
vode in sladkor ter vse skupaj
prekuhamo, da se zgosti. S tem
kuhanim sladkorjem namaže-
mo še vroče testo. Sladico ra-
zrežemo na pravokotnike. Do-
bimo približno 80 koščkov pe-
civa.
Fino dansko pecivo
Potrebujemo 250 g surovega
masla, 200 g sladkorja, 125 g
javorjevega sirupa, 75 g olup-
Ijenih in sesekljanih mandelj-
nov, 75 g sesekljanih aranci-
nov, pol žličke zmletih klinč-
kov, 2 žlički zmletega cimeta,
pol žličke zmletega ingverje-
vega prahu, 7 g jelenove soli
ali pepelike in 500 g moke.
V kozico damo surovo ma-
slo, sladkor in javorjev sirup
in na srednjem ognju kuhamo,
dokler ne zavre. Zmes odstavi-
mo in ji primešamo mandeljne,
arancine, zmlete klinčke, ci-
met in ingverjev prah. Jeleno-
vo sol raztopimo v malo vode
in primešamo sirupu. Nato pu-
stimo, da se vse nekoliko ohla-
di. Dodamo presejano moko in
ugnetemo testo. To zavijemo
v alu folijo in naj počiva 24 ur
na hladnem. Testo nato razva-
ljamo za prst na debelo in iz
njih oblikujemo okrogle pi-
škote. Polagamo jih na z ma-
slom namazane pekače in pe-
čemo 8 do 10 minut pri 200
stopinjah. (Javorjev sirup do-
bimo v trgovini Biotop)
Cimetovi piškoti
Potrebujemo 250 g surovega
masla, 120 g sladkorja, eno jaj-
ce, 400 g moke, žličko pecilne-
ga praška, pol žličke soli, en
beljak, četrt skodelice slad-
korja, četrt skodelice cimeta
v prahu.
Surovo maslo penasto ume-
šamo s sladkorjem in z jajcem.
Na zmes presejemo moko s pe-
cilnim praškom in s soljo ter
zgnetemo v testo. Iz testa na-
redimo kepo, jo zvijemo v alu-
f oli j o in naj počiva 3 do 4 ure
na hladnem. Nato testo razde-
limo na dve do tri dele in vsak
del posamezno razvaljamo
3 mm na debelo. Z modeli izre-
žemo različno oblikovane pi-
škote in jih polagamo na po-
maščen pekač. Beljak stepemo
v sneg in z njim namažemo pi-
škote ter jih previdno posuje-
mo z mešanico cimeta in slad-
korja. Pri tem pazimo, da ne
pade kaka mrvica na pekač.
Piškote pečemo 8 do 10 minut
pri 200 stopinjah.
Božični in novoletni aranžmaji
December je mesec prijetne-
ga in tihega pričakovanja.
Zadnje dni v letu želi vsak člo-
vek pač lepše in bolj srečno
preživeti v finih trenutkih
sprostitve v družinskem kro-
gu. Te želimo vedno znova ma-
lo drugače, toda vedno sveča-
no preživeti. Takšno vzdušje si
lahko naredimo sami z malo
domišljije in spretnosti.
Pri izdelavi svečanih aranž-
majev (adventnih venčkov ali
božičnih in novoletnih aranž-
majev) vam bom pomagala
z današnjim nasvetom. Predv-
sem želimo svečano okrasiti
stanovanja, v katerih naj se ob
zeleni barvi čuti tudi vonj
smrečja. Če ste se odločili za
smrečico ali jelko, jo postavite
v vodo, ki ji dodajte 1/3 glice-
rina, da iglice čim dlje zdržijo.
Vsem tistim, ki imajo manjša
stanovanja ali pa želijo okrasi-
ti še druge dele stanovanj sve-
tujem, da poskusijo z nekaj
več potrpljenja izdelati namiz-
ne aranžmaje ali adventne
venčke.
ADVENTNI VENČEK se
uporabi za dekoracijo mize ali
kot viseč, na lestencu. Predla-
gam postavitev venčka pred
zaveso, obešenega na karniso
ali na vrata oziroma na steno.
Osnova za venček je najbolj
pomembna in se naredi iz vr-
bovih vej, ki jih spletemo
v krog. Na tako narejen krog
vpletemo smrekove vejice,
v venček iz smrečja pa dodaja-
mo storže, vezane na žico, sve-
če, tudi vezane na žico, različ-
ne plodove (božji les, omela),
suhe cvetice, okrasne bučke,
orehe in podobno.
STENSKI VENČEK je lah-
ko bolj preprost, je pa učinko-
vit. Naredite ga iz vej divjega
srebota, ki ga spletite v krog.
Na spodnjem robu pritrdite
majhno gobo, ovito v plastično
ali staniol folijo. V gobo pritr-
dite majhne borove vejice, cvet
suhe hortenzije, suhe trave,
omelo, storže, okrasno buč-
ko... in z okrasnim trakom
obesite na steno.
BOŽIČNI ARANŽMA ima
še bolj svečan poudarek. Je
večji in bolj skladen. Že pri
izboru vaze je treba paziti, da
bo ta skladna z aranžmajem in
ambientom. V kmečkem pro-
storu nikakor ni primerna kri-
stalna vaza, enako v sodobnem
stanovanju ni primerna lonče-
na. Vazo napolnimo z vodo in
vanjo vtisnemo gobo, ovito
s staniol folijo. S škarjami na-
režemo manjše vejice bora,
brinja ali vejice jelke ter jih
vtaknemo v gobo, tako da
okrog roba vaze naredimo
krog. V gornji, nepokriti del
gobe vtaknemo eno ali več
sveč različnih višin. Dodamo
božične zvezde v rdeči, beli ali
roza barvi. Preden jih vtakne-
mo v gobo, odrezani del peclja
nekoliko osmodimo, da pre-
prečimo odtekanje mlečnega
soka iz vejice. Če imamo božji
les z rdečimi jagodami, dodaj-
mo tudi tega, pa še omelo,
majhne ali velike storže in
kakšne zanimive dekorativne
vejice, naprimer skrivenčene
vrbove veje, veje leska, upo-
rabni so tudi cvetovi hortenz-
tije, ki imajo naravno modro
ali roza barvo. Pri izbiri rast-
lin ne pretiravajte z različnimi
vrstami zelenja. Lepši so eno-
stavni in skladni aranžmani.
Če želimo narediti barvne
kontraste, pa poskusimo zele-
ni barvi smrečja dodati rdeče
božične zvezde in bele sveče
ali obratno - rdeči sveči bele
božične zvezde.
Če imate pri roki kakšen
zlat, srebrn ali bel sprej po-
skusite še s tem, toda zelo pre-
vidno, da se lepa, zelena, diše-
ča smrekova vejica, ki sama po
sebi daje praznično razpolože-
nje, povsem ne prekrije.
Želim vam uspešne božične
aranžmane.
JAGLJENKA LEBAN
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CA H-ŽERO VÑIK
Letošnji zadnji Modni kle-
pet na valovih Radia Celje bo
v soboto, 21. decembra, takoj
po 11. uri, v Opoldanski ma-
vrici bomo seveda gostili našo
modno svetovalko Vlasto Cah-
Žerovnik, teden dni prej kot
običajno pa se bomo srečali
predvsem zato, da boste imeli
do najdaljše noči v letu še do-
volj časa za drobne popravke
na vaših oblačilih oziroma za
izdelavo kakšnega modnega
dodatka.
Prihodnji teden, od pone-
deljka naprej, vabimo Majdo
Suligoj iz Tkalske ulice 3 in
Damjano Jager iz Ulice I. Šta-
jerskega bataljona, obe iz Ce-
lja naj se oglasita po nagradi
- unikaten, ročno pleten pulo-
ver čaka Majdo, za Damjano
pa je Vlasta Cah-Zerovnik
ročno poslikala svileno ruto.
Nagrajenkama meseca novem-
bra še enkrat čestitamo, vse
vas pa vabimo, da se nam
oglasite s kakšnim predlogom
oziroma pobudo za delo v pri-
hodnjem letu.
Če boste svoji pošti priložili
še nagradni kupon, ki je ob-
javljen v vsaki številki Novega
tednika, vas bomo seveda upo-
števali pri nagradnem žreba-
nju ob koncu meseca. V sobo-
to, 21. decembra, pa bomo ob
koncu Modnega klepeta izžre-
bali nagrajenca(ko) meseca
decembra, seveda pa bomo tu-
di vsem radijskim poslušalcem
zastavili nagradno vprašanje.
Dotlej pa lepo pozdravljeni !
Uredništvo
Senzualnost
v bleščicah
Zdaj pa bo resnično treba
kar pohiteti, če ste se odločili
letošnjo silvestersko obleko iz-
delati ali »pomladiti« v vaši
domači šivalnici!
Današnji modni utrinek iz-
vira naravnost iz pariškega
modnega svetišča na Fauburg
St. Honoré, kjer se rojeva tista
sanjska, visoka moda. Tokrat
si je ta izraz tudi upravičeno
zaslužila, saj je prefinjena,
senzualno ali agresivno luk-
suzno razkošna, nagajivo frfo-
tava, prav po dekliško roman-
tična, še največkrat pa - bleš-
čeča!
No, pa se pomudimo za hip
tudi mi pri bleščicah, »drago-
cenemu« kamenju, steklastim
okraskom in vsej ostali svetle-
či šari, ki jo nekateri zlobneži
imenujejo »visokomodni kič«.
Kakorkoli, letošnja moda je
z vso silovitostjo zagledana
v lesketanje, sicer pa izdatek
za nakup takšnega okrasja res
ne bo drastično stanjšal vaše
denarnice. O tisoč in eni ideji
za popestritev preproste ali
prenovo lanske večerne obleke
bi bilo odveč razpravljati,
morda pa ne bo odveč le dro-
ben nasvet čisto na uho - če
želite, da bo vaš silvestrski vi-
dez resnično lep in moden ter
neskončno daleč od neokusne-
ga spakovanja, bodite mače-
hovski do barv! Odločite se le
za bleščice v zlati, srebrni ali
barvi v niansi obleke, barvne
sestavljanke pa prepustite raje
tistim, ki premorejo nekaj
umetniško-kreativnih sposob-
nosti, ali pa jim je narava po-
darila dobršno mero drznosti
in samozavesti!
VLASTA
TRGOVINA
AVTOPREVOZNIŠTVO TIHI Zabukovica
želi vsem svojim zvestim kupcem
vesele božične in novoletne praznike.
Za nuđenje uslug se priporočajo tudi v letu 1992.
V času praznikov bo trgovina normalno odprta.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 25
26. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 27
28. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
MALI OGLASI - INFORMACIJE
19. DECEMBER 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 19. DECEMBER 1991
MALI OGLASI - INFORMACIJ^
NOČNE
CVETKE
•	Hudo alkoholno zde-
lani občan je v sredo, 11.
decembra popoldne rohnel
po prodajalni Solidarnost
na Lavi in zahteval pijačo,
ki je ni mogel dobiti. Med
slalomsko vožnjo med poli-
cami je vpil in nadiral vsa-
kogar, ki je debelo pogledal
vanj. Ko je bila mera zvr-
hana, je prodajalka pokli-
cala na policijo, a jo je ne-
bodigatreba še pred njenim
prihodom odkuril. Zaslu-
ženi kazni se s tem menda
ne bo izognil.
•	Isto sredo, malo pred
polnočjo, se je po telefonu
oglasil Toprov vratar in
sporočil, da se je do njega
primajal nek možakar, ki
hoče na vsak način vstopiti
v vratarnico. Ker mu vestni
vratar tega ni dovolil, da je
prišlek kar lepo zložil ob
tovarniški ograji. Ko so se
policisti srečali z revežem,
jim je ta povedal, da mu je
ime Janko, da je iz Celja in
da se piše na O. Povedal je,
da je od znotraj ves vroč,
od zunaj pa ves trd od mra-
za in da je iskal le šilček
toplote. Policisti so mu sve-
tovali, naj se spravi domov,
kar je tudi storil.
•	V četrtek zvečer je
Metrojeva prodajalka spo-
ročila, da v prodajalni raz-
graja neznan moški. Zakaj
je bil togoten, se ne ve, ve
pa se, da je to bil Friderik
L., jezni kupec iz Štor, ki jo
bo v kratkem mahnil k sod-
niku za prekrške.
•	Bratec je v četrtek po-
noči prišel na obisk k svoji
sestrici, ki domuje na Cesti
Kozjanskega odreda v Što-
rah. Ker je bil vse prej kot
prijazen gost, je na policij-
ski postaji zazvonil telefon.
Moški na drugi strani žice
je povedal, da ima hude te-
žave s svojim svakom. Raz-
grajaški Dušan V. iz Celja
bo stopil pred obličje sod-
nika za prekrške.
•	Nedim T. iz Celja se ne
zna igrati. Ko mu igrice ne
gredo več od rok, postane
nanje besen. Takšen je bil
tudi v soboto zvečer, ko se
je v Kolodvorski restavra-
ciji v Celju znesel nad
igralnim aparatom. Naj-
prej mu je grozil, nato pa je
grožnjo tudi uresničil. Ne-
dim ga je udaril in razbil,
aparat pa je utihnil. Jezni
mož .bo šel k sodniku za
prekrške, potem pa še h go-
spodu sodniku na sodišče.
•	V ponedeljek, 16. de-
cembra, nekaj po polnoči
se je na policijski postaji
oglasil Daniel K. iz Dobr-
ne. Slabega videza je pove-
dal. da so ga napadli in te-
pli v gostilni Medved na
Frankolovem. Menda se je
nadenj spravil neznanec, ki
se ukvarja z mesarskimi
posli.
M. A.
Dve leti več za uboj
Leta 1989 je Temeljno so-
dišče Celje obsodilo Željka
Sarajliča iz Loške gore pri
Zrečah na triletno zaporno
kazen. Obtožen je bil kazni-
vega dejanja umora, storje-
nega na zahrbten način. Se-
demnajstega januarja leta
1989 je namreč umoril svoje-
ga očima, Slavka Oroša.
Zoper prvostopenjsko sod-
bo sta se pritožila javni toži-
lec in obtoženec, nakar je so-
dišče druge stopnje dne 5.
oktobra istega leta sodbo pr-
ve stopnje razveljavilo ter
zadevo vrnilo sodišču prve
stopnje v novo sojenje. Višje
sodišče je imelo namreč po-
misleke glede okvalifikacije
kaznivega dejanja in glede
pravilnosti ugotovitve de-
janskega stanja. Sodišču pr-
ve stopnje je bilo tudi nalo-
ženo, da na ponovnem soje-
nju ugotovi vzdržnost trdi-
tve obtoženčevega zagovor-
nika, češ da je šlo v tem pri-
meru za uboj na mah in ne za
umor, storjen na zahrbten
način.
Razmere v družini Oroš so
bile, vse od leta 1982, ko se je
obtoženčeva mati razvezala
od Sarajličevega očeta in se
z otroci preselila na posestvo
Slavka Oroša, nevzdržne.
Pretežni krivec za družinske
težave in spore je bil pokojni
Slavko Oroš, ki je bil pogo-
sto vinjen in zaradi tega
agresiven, »tuje otroke« pa je
grobo odklanjal. Očima je
obtoženi Sarajlič prikrito
sovražil, zlasti je trpel ta-
krat, kadar je očim tepel nje-
govo mater. Se pa očimu ni
upal upreti, saj je bil le-ta
fizično in psihično mnogo
močnejši od njega. Obtoženi
se je odločil, da očima po-
konča, ko je ponovno slišal,
da je mati znancem potožila,
da jo je mož usodnega dne
spet udaril.
Takrat, sedemnajstega ja-
nuarja 1989, je obtoženi,
medtem ko je očim spal v so-
bi, šel na dvorišče, vzel seki-
ro, se vrnil v hišo oziroma
sobo, ter orodje zasadil
v Oroševo glavo. Smrt je, po
trditvah izvedencev Inštitu-
ta za sodno medicino, nasto-
pila najkasneje v desetih mi-
nutah.
Temeljno sodišče je po-
novno in dokončno ugotovi-
lo, da je Željko Sarajlič z di-
rektnim naklepom storil
kaznivo dejanje umora na
zahrbten način in v stanju
bistveno zmanjšane prištev-
nosti. Zaradi stanja prištev-
nosti obtoženega, težkih
družinskih razmer in zaradi
nekaterih drugih olajševal-
nih okoliščin, se je sodni se-
nat odločil za milejšo kazen.
Na prvostopenjsko sodbo
sta se pritožila javni tožilec
in obtožencev zagovornik.
Prvi je vložil pritožbo na od-
ločbo o kazenski sankciji in
se zavzel za ostrejšo kazen,
medtem ko se je zagovornik
v pritožbi skliceval na krši-
tve kazenskega zakona, na
ugotovitev dejanskega sta-
nja in na višino kazni.
Višje sodišče je ocenilo, da
v prvostopenjski sodbi ni kr-
šitev in napak in da je storje-
no kaznivo dejanje pravilno
pravno opredeljeno. S tem je
pritožbo Sarajličevega zago-
vornika zavrnilo, pritožbo
javnega tožilca pa opredelilo
kot utemeljeno. Tožilec je bil
mnenja (upoštevajoč izpo-
vedbe zaslišanih prič), da
razmere v družini Sarajlič le
niso bile tako zelo neznosne,
da bi upravičevale sredstvo,
kakršno je umor. Tožilec je
tudi ocenil, da ugotovljene
olajševalne okoliščine niso
bile dovolj za tako izrazito
omilitev kazni. Tako je Višje
sodišče v Celju obtoženemu
Željku Sarajliču zvišalo ka-
zen od petih na sedem let
zapora.
MARJELA AGREŽ
Kršitev zračnega prostora
V petek, 13. decembra je prišlo do kršitve slovenske-
ga zračnega prostora. Ob 13. 30 uri je mejno črto
preletelo manjše letalo črne barve in brez oznak. Pre-
leti so se nadaljevali do 16. ure. Posamično je bilo
v zražku slišati tudi rafale iz avtomatskega orožja.
Neznano motorno letalo je večkrat preletelo hrvaško
naselje Kumrovec in izvajalo manevre dviganja in
spuščanja. Med tem je na višini okoli 150 metrov letalo
sedemnajstkrat preletelo mejno reko Sotlo na Kozjan-
skem med naseljema Kumrovec in Kunšperk na naši
strani. Naši obmejni organi zaradi tega »incidenta«
niso vložili uradnega protesta, ampak so hrvaško stran
le vljudno opozorili na kršitev.	M. A.
MINI KRIMIĆI
Nezgoda na železnici
Do delovne nezgode na železniški tovorni postaji v Čretu
v Celju je prišlo v četrtek, 12. decembra ob 16.30 uri, ko je bil
lažje telesno poškodovan premikač Martin L. (21) iz Laškega.
Med premikanjem vagonov je prišlo do naleta dveh, pri čemer
ga je en vagon zadel.
Požar v zreškem Turistu
V	nedeljo, 15. decembra je ob 23.55 uri zagorelo v prostoru
bifeja Turist v Zrečah. Gasilci iz Zreč so ogenj hitro pogasili,
požar pa je nastal, ker je zatajil termostat termoakumulacijske
peči. Zaradi pregrevanja peči so pričele tleti in goreti lesene
obloge tega objekta-brunarice. Škode je za okoli 35 tisoč tolar-
jev. Da škoda ni večja, gre predvsem pohvala čuvaju bližnjega
Uniorja, ki je na rednem odhodu opazil, da se iz bifeja kadi in to
takoj sporočil gasilcem.
#
Sejemski tatovi
Prednovoletni sejmi so kot nalašč za akcije tatov, rokohitre-
cev, ki znajo izkoristiti našo nakupovalno vnemo in nepozor-
nost.
V	Celju sta v tem času dva sejma, sejem na Golovcu in mestni
poulični. Na Upravi za notranje zadeve Celje so na lanskem
pouličnem sejmu zabeležili 22 prijav občanov, ki so bili okra-
deni. V največ primerih so jim iz žepov in torbic izginile denar-
nice. Zato policisti opozarjajo na to pretečo nevarnost in naku-
povalcem svetujejo, naj bodo med nakupi karseda pazljivi in naj
se izogibajo preveliki gneči pred nakupovalnimi in okrepčeval-
nimi stojnicami.
Sumljivi dobrodelneži
V	tem času nas pogosto obiskujejo neznanci, ki se predstav-
ljajo kot dobrodelneži, ki zbirajo prostovoljne denarne pri-
spevke za hrvaške begunce. Eden takšnih je tudi Nedeljko 2., ki
je 12. decembra v dopoldanskem in popoldanskem času hodil po
stanovanjskih blokih v Škapinovi ulici v Celju in spravljal
občane v zmoto. Predstavljal se je namreč za aktivista Rdečega
križa in predstavnika krajevne skupnosti Prebold. Tako je,
seveda v svojo korist, zbral v dopoldanskem času 210 tolarjev in
popoldne še 550 tolarjev. Na srečo so ga pri tej aktivnosti dovolj
zgodaj zalotili celjski policisti, ki so zoper lažnega dobrotnika
napisali kazensko ovadbo.
Zasegli flobert
V sredo, 11. decembra so
celjski jjolicisti »začopatili«
Franca Z. z Dobrne, ki je pose-
doval polavtomatsko puško
z daljnogledom in več naboji.
Edina Frančkova napaka je
bila v tem, da za orožje ni imel
potrebnih papirjev. Zdaj je
brez puške in brez nabojev, po
pošti pa bo prejel napotnico za
obisk sodnika za prekrške.
Winchesterka brez
papirjev
Enako se je v četrtek 12. de-
cembra zgodilo tudi Rafaelu
G. iz Strmca pri Vojniku,
»lastniku« puške Winchester,
kal. 357 magnum. Policisti so
mu orožje zasegli, skupaj z na-
boji.
Ponarejevalec
tolarjev
Kriminalistu UNZ Celje so
podali kazensko ovadbo tudi
zoper osumljenega Ivana M.
(21) iz Podsrede. Ivan naj bi
ponarejal slovenski denar. Po-
naredil naj bi štiri bankovce
za tisoč tolarjev tako, da jim je
prilepil po dve ničli. Enega
takšnega ponarejenega tisoča-
ka naj bi vnovčil v diskoteki
v. Brežicah, drugega pa je po-,
skusil vnovčiti na bencinskem
servisu v Brestanici. To name-
ro je Petrolov delavec opazil in
ukrepal.
Zlorabil položaj?
Kriminalisti iz Celja so po-
dali kazensko ovadbo zoper
osumljenega Danila K., direk-
torja celjske Libele. Osumljen
je zlorabe položaja.
28. novembra je svojemu ko-
legiju predlagal, kolegij pa je
sprejel sklep, da kupcem Libe-
linih stanovanj omogočijo na-
kup le-teh pod posebnimi
(ugodnimi) pogoji. Pri takojš-
njem plačilu naj bi bili delavci
deležni še nadaljnjih 20 od-
stotkov popusta. S tem je di-
rektor malce prikrojil z zako-
nom določen dvomesečni rok
plačila. S tem naj bi firmo Li-
bela tudi oškodoval za več kot
poldrugi milijon tolarjev. Si-
cer pa se je direktor, kot smo
neuradno izvedeli, obnašal kot
dober gospodar in kaj zna se
zgoditi, da bo javni tožilec od-
stopil od obtožbe.
Vlomil v bife
V	noči na 13. december je
neznanec vlomil v bife Eks
v Celju, last Alenke R. iz Celja.
Oprtal si je igralni aparat,
v žepe pa stlačil nekaj zavit-
kov cigaret in nekaj tolarjev.
Lastnico bifeja je oškodoval za
okoli 80 tisoč tolarjev.
Kovček z oblačili
Katarina P. je minuli petek
prijavila tatvino. Iz njenega
stanovanja na Bregu v Celju ji
je neznanec ukradel kovček,
v katerem je imela spravljeno
ne prav poceni garderobo,
vredno okoli 50 tisoč tolarjev.
Vlom v gostilno
V	noči na 14. december je
neznanec splezal skozi priprto
okno gostilne Zmavc v Gor-
njem Gradu. Od vseh gostilni-
ških zanimivosti se je ogrel za
Videorekorder, za nameček pa
je pobral še nekaj tolarjev. Ta
kraja v Gornjem Gradu je
vredna dobrih 20 tisoč tolar-
jev. Pa še to: Priprta okna so
prava vaba za zmikavte vseh
sort.
M. A.
PROMETNE NEZGODE
Črni petek
Na regionalni cesti v Vele-
nju se je v petek, 13. decembra
ob 20.05 uri, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba med
prevozom v zdravstveni dom
poškodbam podlegla.
Partizansko cesto v Velenju
so, pri hiši številka 69, izven
prehoda za pešce, prečkali tri-
je pešci. Kot zadnji v skupini
je cesto prečkal Ljubomir Sta-
jic (34) iz Velenja. Ko je bil na
sredini vozišča, je iz smeri Ve-
lenja pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 38-letni Avdija
Džajič iz Metleč pri Velenju.
Džajičevo vozilo je s prednjim
delom zadelo pešca in ga zbilo
po vozišču. Stajičeve poškod-
be so bile tako hude, da je med
prevozom v Zdravstveni dom
v Velenju umrl.
Trčil v ograjo
V soboto, 14. decembra se je,
kmalu po petkovi polnoči, pri-
petila prometna nazgoda na
magistralni cesti v kraju Paka
pri Velenju. Ena oseba je bila
hudo telesno poškodovana,
gmotna škoda pa znaša okoli
40 tisoč tolarjev.
Voznik osebnega avtomobi-
la, Slavko Jan (38) iz Šoštanja,
je vozil po magistralni cesti iz
smeri Slovenj Gradca proti
Velenju. V kraju Paka je zape-
ljal v levo, kjer je trčil v kovin-
sko zaščitno ograjo. Pred mo-
stom se je vozilo prevrnilo na
bok in obstalo na desnem robu
vozišča. V nezgodi je bil voz-
nik Jan hudo telesno poškodo-
van. Zdravi se v slovenjegraški
bolnišnici.
Prevračanje v Celju
Na Ljubljanski cesti v Celju
se je v soboto ob 00.35 uri pri-
petila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 110 tisoč tolarjev.
Ludvik Florjan (22) iz Šem-
petra je vozil osebni avto iz
smeri Celja proti Levcu.
V ostrem desnem ovinku je za-
peljal naravnost v obcestno
odbojno ograjo, nato pa preko
obcestnega jarka, kjer je vozi-
lo obrnilo na desni bok in nato
spet pristalo na kolesih. Voz-
nik Florjan se je v nezgodi hu-
do poškodoval, tako da so ga
morali prepeljati v celjsko bol-
nišnico
Peška ni umrla
- popravek
V prejšnji številki Novega
tednika smo poročali o pro-
metni nezgodi, ki se je pripeti-
la v petek, 6. decembra na
Kersnikovi ulici v Celju. Voz-
nica osebnega avtomobila
Dragica Vrunč iz Celja (36),
naj bi z vozilom zadela peško
Pavlo Justin (71) iz Celja tako
močno, da je Justinova med
prevozom v bolnišnico po-
škodbam podlegla. Informaci-
ja, ki smo jo prejeli, je bila (v
tem primeru na srečo) napač-
na. Poškodovanka je utrpela le
hujše telesne poškodbe in zdaj
v bolnišnici lepo okreva.
M. A.
Črn dan
v Čepljah
Na magistralni cesti
v kraju Čeplje se je v pone-
deljek, 16. decembra ob
17.10 uri pripetila promet-
na nezgoda, v kateri je ena
oseba umrla, dve sta bili
hudo telesno poškodovani
in dve lažje.
Voznik specialnega vozi-
la, 37-letni Anton Janič iz
Šempetra je vozil iz smeri
Vranskega proti Gomil-
skem. V bližini gostilne
Grof je pričel prehitevati
osebni avtomobil, ki je za-
vijal v desno. Takrat je iz
nasprtone smeri pripeljal
voznik tovornjaka, 28-letni
Srečko Tušek iz Krištancev
pri Ptuju, ki je prevažal go-
vejo živino. Tovornjak se je
sicer umikal, a je kljub te-
mu prišlo do trčenja, pri
čemer se je tovornjak pre-
vrnil in s streho oplazil
osebni avtomobil, ki je pri-
peljal iz nasprotne smeri in
ki ga je vozila 44-letna
Marta Prodan iz Vrhnike.
Pri trčenju tovornjaka in
Janičevega vozila je iz
slednjega vrglo sopotnika,
22-letnega Danijela Debe-
ljaka iz Celja, ki je med
prevozom v celjsko bolniš-
nico poškodbam podlegel.
Hudo telesno poškodovana
sta bila voznik Janič in
voznica osebnega avtomo-
bila Marta Prodan, lažje pa
njena sopotnika, Karin in
Albert Prodan. Na tovor-
njaku, ki je prevažal živi-
no, so poginila štiri goveda.