•oboi, Mdfttf l^xhaja rttl m in voditelji kongresa na Jjni soji v Beli hiši. | Britska delavska vlada sodi, bi morala potrošiti najmanj 120.000,000 za vzdrževanje gr-it' ekonomije v prihodnjih treh ¿tih. kar bi bilo pretežko breme inju. Doznava se, da je Truman pritiskal na voditelje kon-rcsa, naj sankcionirajo posojilo ji kredit Grčiji v tej vsoti. Amerika je že dala Grčiji 00,000,000 kot pomoč v povoj-dobi. Lansko leto je Grčija jbila ameriško posojilo $60,->0,000. Grčija je dobila tudi jsojilo $40,000,000 od Velike ritanije; slednja se je odpove-jla plačilom na posojilo Grčiji, znaša $184,000,000. Ako se bo Amerika odzvala )elu Velike Britanije in podla majajočo se grško finančno ekonomsko strukturo, bo mo-<> la zvišati proračun. Voditelji )ngresa so izrazili mnenje, da se Amerika zapletla v evrop-e afere, če bi skušala nado-estiti britski vpliv v Sredo-mlju s svojim. Britski argu-ent je, da bo Grčija prišla v •k' Sovjetske unije, če je ne bo tunika finančno podprla. Predsednik Truman in državni ijmk George C. Marshall sta sedala voditeljem kongresa na Dnicrrnci v Beli hiši, da bo Gr-ja prišla pod kontrolo komuni-"v n sovjetski vpliv, če ne bo pnna finančne in ekonomske Omoči od Amerike. Poročilo iz Londona pravi, da besednik britskega zunanjega •'"ia priznal, da so v teku dis-uzije o rešitvi grškega problemi med reprezentanti Velike nt.m.je in Amerike, kakor tu-" odpoklicu britskih čet iz < je. Britski zunanji minister ''"■si Bevin se je baje odločil «Aakuacijo čet v prihodnjih U i. mesecih. P-1 tska vlada je nedavno po-■ noto Ameriki, v kateri je 1 f r 1 *> priznala, da brez znatne 1 ' ske finančne pomoči se •< vlada ne bo vzdržala na on^resna akcija roti tožbam unij ngton, D. C., 1. marca,— ki postavlja tožbe unij za "d vrat do vrat izven za-:«■ bi! sprejet v nižji kon-/bornici s .'145 proti 56 ni Po sprejetju je bil senatu v svrho akcije, načrta je razveljavljen je i« deralnega vrhovnega kater.m je f>dprl pot za tožb. Unije zahtevajo •M milijard dolarjev od v obliki plače od vrat ,(>v letalski rekord (>*cz€'n 1 'fk 1 marca —Ameri '^ko letalo P-R2 je do-"k< rd v neprestanem Honolula. Havaj, do '' • Razdsljo. ki je 4,-preletelo v 14 urah ' Pilota letala sta - ' k Robert K Thacker * John M Ard. krmilu zaradi oborožene komunistične opozicije v severni Grčiji. Državni tajnik Marshall je dejal, da mora kongres odločiti, ali naj Amerika prevzame brit-ske finančne in ekonomske obveznosti napram Grčiji. Odločitev mora pasti, preden bo odpotoval v Moskvo, kjer se bo pričela konferenca zunanjih ministrov 10. marca. Domače vesti Proaiala operacijo Imperial, Pa.—Edith Augisti-ne, članica društva 106 SNPJ, je srečno prestala operacijo v bolnišnici Mercy v Pittsburghu. Članstvo ji želi hitrega okrevanja. Iz Minnoaots Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary je dobro prestal ope racijo Frank Pucelj iz Elyja, član SNPJ,—Sibirska zima je v Minnesoti nekoliko popustila in je sezonsko rajanje v naravi kar prijetno. Iz Clovolanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrijpiril Blasko iz Collinwooda, star 54 let, v Ameriki 33 let. Bil je samski in doma iz Lokavca pri Ajdovščini na Vipavskem.— Po daljši bolezni je umrla v Eu clidu Frances Oražen, roj. Skerl, stara 70 let, doma iz Slajne va si, v Ameriki od 1898 in članica S2Z in ABZ. Tukaj zapušča tri sinove, poročeno hčer, sestri Jennie Erjavec ter Rose Zgonc in šest vnukov.—Na vojaški dopust je prišel z Guama za 50 dni AMM 2/c John F. Zaman, sin družine John Zaman iz Collin wooda. Pri mornarici se nahaja pet let.—Pri družini Frank in Lillian Malečkar so se oglasile rojenice in pustile prvorojenčka. Nov grob v La Sallu La Salle, 111.—Dne 15. febr. je umrl John Novak, star 63 let, doma iz Radeč pri Zidanem mo stu, v Ameriki od 1906. Bil je naprednega mišljenja, aktiven društvehik, skozi več let pred sednik SND in ustanovitelj samostojnega društva Edinost. Bolehal je šest let. Poleg sinov in hčera zapušča brata Joeva v bližnjem Peruvu, v La Sallu ses tro mrs. L. Kosen, v Chicagu pa dve sestri. Seznam nacijskih agentov razkrit Širjenje propagande v tujih državah Washington. D. C.. 1. marca.— Nov seznam imen agentov in članov nacijske stranke je bil pravkar razkrit. Ti so delovali v tujih državah in širili nacijsko propagando. Število agentov je znašalo čez 40,000. V Ameriki jih je bilo najmanj 880. Informacije o delovanju in številu nacijskih a-gentov so v dokumentih in re kordih, katere je senator Kilgo-re, demokrat iz West Virginije, izročil senatnemu odseku za vojaške zadeve. Seznam je sestavil vojni de partment na podlagi rekordov, ki so bili zaseženi v ameriški o-kupacijski coni v Nemčiji. Kil-gore je dejal, da vojni department še ni dovršil svojega dela. Hitlerjevi agenti so bili aktivni v 98 državah, kolonijah in posešči-nah. V Ameriko so prihajali iz Argentine, glavnega nacijskega legla v Južni Ameriki. « Dokumenti, katere je Kilgore izročil senatnemu odseku, «vsebujejo 847 strani. V teh so u-ključena imena, naslovi in poklici agentov. Med agenti so bili zdravniki, inženirji, tehniki, strežniki, kuharji in celo gospodinje. Študija spora med Anglijo in Albanijo Svet imenoval posebni odbor Lako Succoaa, N. Y.. 2. marca. Varnostni svet Združenih narodov je imenoval posebni odbor in mu poveril študijo spora med Veliko Britanijo in Albanijo. Spor izvira iz obdolžitve, da je Albanija položila mine v Krf skem zalivu. Dva britska rušilen sta trčila ob mine v oktobru lanskega leta. Mine so ju poškodovale in 44 britskih mornarjev je izgubilo življenje. Odbor tvorijo reprezentanti Poljske, Avstralije in Columbi-je. Njih naloga je rešetanje evidence. Čl ani odbora bodo morali predložiti poročilo varnostnemu svetu do 10. marca. Ruski reprezentant Andrej Gromyko ni ugovarjal imenovanju odbora Težave so nastale, ker ni hotel nihče sprejeti pozicije v odboru. Člane odbora je potem imenoval Fernand van Langerhove iz Belgije, predsednik sveta. RUSKI MARŠAL OBSODIL SPOJITEV OKUPACIJSKIH CON Moakva, 1. marca. — Maršal Vasilij Sokolovski, reprezentant Rusije v zavezniškem bvetu za kontrolo Nemčije, je obsodil ekonomsko spojitev ameriške in britske okupacijske cone in naglasi!. da tvori glavno oviro do segi sporazuma med št in mi velesilami, ki bi moral biti podla-ga miru v Evropi Maršalovo obsodbo so objavili ruski listi. "Vse potežkoče bi se lahko premagale, ako bi k e Amerika in Velika Britanija dr žali dogovorov in zaključkov, »prejetih na konferencah v Jalti na Krimu ¿n v Potsdamu." je dejal Sokolovski. "Spojitev a meriike ¿n britske cone je |>o-vzročila nepokoj in fconfuzijo v Nemčiji. Posledica je političn. separatizem " Ruski t nk pripi«uje izjav maršala veliko važnoat. Soko-lovsk je poudanl, da so se štiri velesile prej z edini Je o temelj- nih fazah politike v Nemčiji. V tej so ukjučene reparacije, de mokratlzacija in demilitarizacija Vsi ti cilji so bili potisnjeni na stran po sklenitvi dogovora med Ameriko in Veliko Brita-; nijo Kar je imelo obliko ekonom skega gibanja, je zdaj zavzelo politični značaj. Amerika in Ve lika Brtarnja sta se izneverili osvojenemu načelu, da je zavezniški kontrolni «vet odgovoren za Nemčijo kot celoto Amerika i in Velika Britanija sta demonstrirali, da sta za vzpostavitev industrijskih monopolov v Nem-¡čiji. Ruski par ni k d ob pel v Neu) York N'ew Vork 2 marca — Prvi potnišk pa m k |>»>d sovjetsko zastavo je do»pel v tukajšnjo lu-ko Na krovu je bilo 275 potni- MILIJONI DOLARJEV ZA NASlCE-VANJE NEMCEV v Bivši predsednik Hoover omenil kritično situacijo MIR ZAVISI OD POMOČI Washington. D. C.. 1. marca.— Bivši predsednik Herbert Hoover je dejal, da so življenski poboji v Nemčiji padli na najnižjo ločko v sto letih zgodovine za-padnih evropskih držav, zaeno pa je priporočal, naj Amerika prispeva $475,500,000 za nasiče-vanje nemških civilistov. To naj bi bil njen prispevek k miru in redu v zapadnem svetu. Pred julijem tega leta mora Nemčija dobiti 2,505,000 ton žitnih izdelkov, 720,000 ton drugih živil, velike količine semen, gnojil in petrolejskih produktov. Hoover je dejal, da bi vse to stalo $$384,000,000. Polovico vsote naj bi prispevala Velika Britanija. Hoover je priporočal pomoč Nemcem v ameriški in britski o-kupacijski coni v svojem poro čilu predsedniku Trumanu. On je bil načelnik posebne komisije, kateri je Truman poveril študijo in pregled živilske situacije v Nemčiji in Avstriji. On se je nedavno vrnil v Washington iz Evrope. Hoover in člani njegove komisije so obiskali Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Na sestanku s časnikarji je Hoover dejal, da bo poročal Trumanu o situaciji v Avstriji prihodnji teden. Kakor v Nemčiji, je tudi situacija v Avstriji kritična. V poročilu bo pojasnil na črt glede razvoja nemških industrij, da bodo te lahko v bodočnosti plnčale živilu in druge potrebščine, katere bo Nemčija dobila i/. Amerike in Velike Britanije. Republikanski senutor Bridges, načelnik senatnegu odseka za apropriacije, je dejal, da bo zahteval od bivšega predsednika nadaljna pojasnila, preden bo senat glasoval o priporočilih, naj Amerika prispeva skoro pol mi lijarde dolarjev za naaičevanje nemških civilistov. Hoover je omenil, da bo njegov predlog morda presenetil ameriške davkoplačevalce. A merika je zmagala v vojni, sedaj pa mora prevzeti breme na-sičevanja prebivalcev poražene Nemčije, toda drugega izhoda ni. Douglas imenovan za poslanika Washington, I). C . 2. marca,— Predsednik Truman je imenoval Lewisa W. Doug lasa za ameri škega poslanik;! v Londonu. Douglas je predsednik Mutual Life Insurance Co., katere sedež je v New Yorku. On je bil direktor federalnega proračunskega biroja I. 1934 Po sporu s pokojnim predsednikom Roosevel-tom, ki je nastal zaradi trošenju denarja, je resignirul. Gotovo je, da bo senat potrdil imenovanje Douglass za poslanika. Voditelji unije okrcali senatorje Washington, D C, I marca Trije voditelji unije United Electrical Workers CIO so okrcali člane senatnega odseka /a delav ske zadeve, ki vos katerim je zunanji minister Ernest Be vin odprl debato o zunanji politiki, je skušal ublažiti razburjenje, ki je sledilo njegovi obdol žitvi, da je predsednik Truman pokvaril pogajanja glede rešitve palestinskega vprašanja z deklaracijo in priporočilom, naj Palestina takoj sprejme 100,000 židovskih beguncev. Truman je podal deklaracijo pred kongresnimi volitvami v novembru in Bevin je zadnji torek dejal, da je Truman igral politiko. Bevin je dejal, da ga v Ame riki niso razumeli. Naglasi) je, da smatra razlike zaradi Palestine za postransko zadevo, ki ne bi smela omajati prijateljskih in prisrčnih odnošajev med Veliko Britanijo in Ameriko. "Lahko je nastalo nerazumevanje o stvareh, ki so bile pred met diskuzij v parlamentu zad- Dogovor med Anglijo in Norveiko London, 1. marca. — Naznani Jo pravi, da bosta Anglija in Norveška kinalu sklenili dogo voi glede odprave sistema izdajanja dovoljenj o potovanjih državljanov. Restrikcije, ki zdaj ovirajo potovanja državljanov, bodo preklicane. Anglija Je sklenila slične dogovore s Francijo in Belgijo. Kitajski premier Soong resigniral Komunisti odgovorni za kritično situacijo? Nanking. Kitajaka. 1. marcu,— T. V. Soong, predsednik centralne vlade, je naznanil resignacl-jo na seji članov legislativnega sveta. V izjavi Je zvrnil krivdo /a kritično ekonomsko situacijo v deželi na komuniste, ker unl čujejo komunikacijske zveze. Generallsimo Ciang Kaišek je resignacijo sprejel. Kdo bo na sledil Soonga, fte ni znano. Možnost je, da bo Kaišek prevzel predsedništvo vlade. Soong nj hotel odgovarjati na vprašanja članov legislativnegu sveta. Kritiki so mu očitali! da m uveljavil potrebnih odredb glede kontrole Inflacije, ki še vedno narašča. Pozicija premierjs Je bllu po-nudena Sunu Foju, načelniku legislativnega sveta, ki pa Je ni hotel sprejeti. On Je sin pokoj nega Suna Jatsena, ustanovitelja kitajske republike, in brat žene diktatorja KaiAeka BRITSKA DELAVSKA VLADA SKUŠA ZVIŠATI PRODUKCIJO PREMOGA kov n 153 članov ^»aadke Par-n.k je '»dnnil ir Batuma, ruskr luke ob Črnem rrn/rju W íebru ar ja London, I. marca. Delavsku viada, ki je |>odt¿avila prerno-govno industrijo, je naznamlü program, figar cilj je zvlianje produkcjje prernoga. Z ñame nom, da ae ve<^ delavcev prijuvi za délo v pri mogovmkih, je dala koncesije rudarjern Koncesije so v oblikl Vccjih »xJmerkov /«vil, skrajfcunju de-lovrnh ur .n izholj&anju deiovnih pogojev Voditelji rodarsk«- u ruje so inforrrursli viudo, du c.lj, ki je produkcijs 200,000000 ton prernoga v tem lelu, ríe l>o dose-£en, (f se ne Ik> 6tevilo rudurjev pove/'slo. Premier Attlee je korifenrul z voditelji rudarske unije nuksr je sledilo naznurulo, du hodo iu-darji dohivuli ve/ mesa, rn;t*t., sladkorja in drugih í v.l Rudarske naselbin* bodo irnels prednost pri dostuvljunjo mate-rala za gradnjo h.i Arthur Horner, tajruk rodar ske un je )e ornen i I konces.je Te ukijuCujejo. plačo /a |M't dni Šestdnevno dela v tednu. Vladni íxlbor zu premogovno industrijo je dovolil potrošnjo dodatne vsote $3,200,000 letno za blaginjo rudarjev Pršrie kopeli /u rudurje Via du bo |>ottoAilji v to svrho $45,-'HMMMXI V sedmih letih Horner je dejal, da bo <>dbor upošteval sugestijo glede oavo-Jitve nove mezdne lestvice /s ru dur Je Odbor I>o ptev/el tudi stroške truris|»ortucije rudarjev (ni stanovanj do premogovnikov in obratno Stavka voznikov avtobusov v Springfieldu Springfield, III, I mures — Promet / avtobusi je bil uatsv-I jen v tem mestu, ko je IS5 voz-r. kov /astavkalo za zvišanje pía««* Stavkar)! mi člani unijs Ameriške delavske federacije. nji torek," je rekel Bevin. "To je zadeva, katera stoji osamljena. Naši odnošaji z Ameriko o vseh vprašanjih so prisrčni. Skrbeli bomo, da ne bo sabita zagozdi» med državama. Veselim se sestanka z ameriškim državnim tajnikom Marshsllom, ki jo znan kot prijatelj Velike Brits-nije." Značilno je, ker Bevin v svojem govoru ni izrekel nobene neprijateljske opazke o Rusiji in njenih zaveznikih v vzhodni E-vropi. Druga značilnost je bilo Bevinovo svarilo- pred oživljt-njem nemžkega nacionalizma, ki bi lahko ogražai vsrnost Bvro-pe. Izgledalo je, da je skušal Bevin izboljšati politično atmosfero pred konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bo pričelu v Moskvi 10. marca. Naznanil Je med drugim, da je premier Stalin omenil nekatere provizije in klavzule v pogodbi glede zveze med Veliko Britanijo in Rusijo, ki so zastarele ln jih je treba revidirati, Bevip Je dt-jal, da je vzradoščen, ker ae le Stalin izrekel za podaljšanje zveze in tesne prijateljske od-nošaje med državsma. • Bevin Je obsodil vojno propa- gsndo in one, ki jo Širijo. Dejsl Je, da je hudičevo orodje in da bi se morali vsi zavedati odgovornosti. Omenil je napade na Veliko Britanijo v ruskih listih, zaeno pa Je poudaril, da ni Izgubil vere in zaupanja v dobre namene drugih. Zavrnil Je govorice, da nameruvu Velika Brita-ni Ju pretvoriti Trst v strstegično bazo proti slovanskim držsvam. O Nemčiji Je dejal! "Nisem gotov po dveh vojnah in dveh porazih, uli bodo Nemci kduj sploh priznali bedastočo vojne kot cilj politike. Morali ae bodo naučiti z vzgojo ali na kakšen drug način, da ss vojna ne izplača. Predvsem me vznemirjajo razlike tned velesilami o bodočnosti Nemčije. V Nemčiji se dogajajo stvari, ki zahtevajo našo pozornost Storiti bomo motali korake, du ae prepreči o življenje nacizma." Bevin je dulje rekel, da je cilj britske delavske vlsdtf ekonomska enotnost Nemčije, toda brez nu loži t ve novega bremena brit-skim duvkoplačevulcem. Vprs-šsnje vzhodne meja Nemčije je problem, ki čsku rešitve. Doznuva se, da bo Vslika Britanija kmalu sklenila zvezo a Francijo Bevin ae bo na avoji poti v Moskvo ustavil v Dun-kliku, kjer se je britaka armada izognila porazu z begom domov. Možnost je, da ae bo francoski zunanji minister Oeorgea Bidault sestul z Me vinom v Dunkirku ln du bostu | »odpisalu pogodbo glede nove /veze med Veliko Bri-lamjo in Francijo proti Nemčiji. P ar ni k z begunci se izognil blokadi llajfa, Pulestma, 1. marca. <— Paimk / židovakimi begunci se je izognil britski blokadi, toda uspsh je bil le /sčssen. Britake sile so ga pozneje prsstregle. Nekateri begunci ao ["«skakali v vodo, toda vse so britski vojski U-Jeli Nu |>arniku je bilo okrog I,.'»00 »»eguncev Britske avtor! lete ao na/nsnile, da bodo vel deportirani na otok Ciprua. Na otoku ao taborišča, v katerih je več tisoč židovskih bsguncev, ki so skušali priti v Palestino nele gulno. ^ PROSVITA PONDELJEK, 3. MARPA PROSVETA THE enlightenment ol:.:~ 3 m lastnina slovenske narodne podporne JEDNOTE of ud pobilahod by M Zdruivne dri«t« (is ven CBcege) In m tel«. 13.00 m pol lota. II.SO 00 šote« UUi aa Chteege la okoUoo Cook Co. 17.40 aa telo leto. *i.7» io pol lote/ aa laooanateo NN Subscriptton rates: (or t ha Uaited States (eaoept Chicago) aad Caaada SS.SO por foar. Chicago aad Cook Coualr $740 por rent. lo/oign couatrlos MUH) por foar. I oglosov po dogororu Nokoplol dopisov la člankov sa aa vaotajo. RokopUl Uteraroo vsebine (trtico, poveeti Irame. pesmi Itd.) so rrnejo potlljalelju lo v »lučaju, ¿o Jo prtlotti p sita lau Advertising rates oo sgrooateaL—IManascrtpta a4 oonsmaalcattoaa aad uasolldiad articles will aot bo aoturaod. Otbor manuscripts, •uch as «torlos, plays, poems, etc.. will bo returned to sender oaly »hen accompanied by sail addreeaed aad stamped envelope. Naslov aa vso. kar lasa sttk s PROSVETA 2SI7M So. Lawndale Ava.. Chicago 23. Delavska Golgota Ni je dežele na svetu, ki bi imela tako krvavo in težko delavsko zgodovino kot jo ima naša velika Amerika. Največja ironija je v tem, da se s tem žalostnim rekordom ponaša dežela, ki je pred malo več kot poldrugim stoletjem izmed vseh narodov prva dvignila baklo svobode in politične demokracije in se v svoji borbi za samovlado naslonila na svojo nesmrtno Izjavo neodvisnosti, v na slednjem stoletju pa postala azil vsem, ki so bežali izpod jarma fn ječe evropske reakcije ter prišli v novo deželo za srečo in svobodo. , . * Ironija vseh ironij je bila v tem, da je bila Amerika na eni stra ni res dežela svobode, na drugi pa dežela velikih represij, s katerimi je zatirala unije in delavcem v teoriji in v praksi odreksls pravico do organizacije. Skozi dolga desetletja, sploh do prihoda "new deals" in sprejetja Wagnerjevega delavskega zakona, je vladala v sleherni ameriški industriji, v kateri so se pojavile unija, prava civilna vojna. Lahko se reče, da sta bila porod in razvoj sleherne unije spremljana s krvjo in represijami s strani delodajalcev in oblasti kot v nobeni drugi deželi. Poleg sodnijskih prepovedi in persekucij, poleg policijske oblasti, ki je bila skoraj vadno na strani "free enterprizerjev" in proti delavstvu, poleg črne liste in "yellow dog" pogodb je bila skotena cela privatna industrijs za razbijanje unij in stavk. Z drugo besedo: kapitalistična demokracija je bila stoprocentno na strani posedujočega in vladajočega razreda in na vsej črti proti mezdnemu delavstvu, ki je ustvarjalo bogastvo z delom svojih rok in s svojim umom. Zato je bilo ameriško delavstvo do zadnjih let na splošno tudi tako malo organizirano, kajti sleherna unija se je morala pretolči preko največjih zaprek in represij. In unije, skoraj izključno ssmo poklicne, so se razvile le v nekaterih ln dustrijah, na primer v stavbinski, tiskarski, deloma v premogovni, oblačilni in na železnicah, toda v masnih industrijah skoraj ni bilo nobenega sluha o njih.' Sem pa tam so se delavci tudi v teh in-dustrijsh skušali organizirati, toda vsak poskus je bil zdrobljen v kali. Prišlo je do neštetih homesteadskih in ludlowskih masa-krov večjega ali manjšega obsega. Posebno krvava je zgodovina delavskih bojev v rudarski industriji. Vse, te boje je pisatelj Louis Adsmič mojstersko orisal v knjigi "Dynamite," ki bo pri hodnjo jesen izšla v novi izdaji. * Do večjega unijskega razmaha je prišlo v tej deželi šele med prvo svetovno vojno. To koncesijo je takrat dal ameriški kapitalizem na pritisk vlade: ker je slednja potrebovala lojalno sodelovanje delavstva v vojnih naporih. V tisti dobi so se unije najbolj razvile na železnicah, ki so bile v vladnih rokah, toda do razmaha je prišlo tudi v nekaterih drugih industrijah. Do velikega organizato-rlčnega gibanja je prišlo v jeklarski in klavniški industriji, v katerih so po premirju, leta 1919 sledile viharne stavke. Starejši delavci se še spominjajo, s kakšnim sadizmom so bile razbite tiste stavke, posebno pa v jeklarski industriji. V tistih letih, od 1916 do 1920 se je Ameriška delavska federacija razvila v precejšnjega orjaka in štela ob času-Aovarja ver-sajskega miru okrog štiri milijone članov, ali več kot dvakrat toliko kot pred vojno. V primeri s skupnim številom industrijskega delavstva v tej deželi je bilo to število sicer relativno majhno, približno 10^<, toda Gompers se je lahko postavljal s svojo armado organiziranega delavstva kot petelin na plotu. Ampak ameriškim "free enterpri/.erjem" je bila tudi ta Gom-persova armada stoprocentno prevelika in po "vojni za demokracijo" so se vrgli z vso energijo in vsemi sredstvi na svojo veliko "openšaparsko" kampanjo. V vseh organiziranih alt delno orga-nisiranth industrijah je zadivjala pravcata civilna vojna s posledico. da so bile v nekaj letih skoraj vse unije zelo oslabljene ln nekatere tudi popolnoma uničene, na primer v jeklarski in klavniški industriji, prav tako v železnem okrožju Minnesote in v rudnikih bakra na zapadu — v Montani in Novi Mehiki. UMW pa je bila zdrobljena na mehkem premogovnem polju izven Illinoisu par let jxizncje — v izgubljeni stavki leta 1927. Ko je pnšlo do "Hooverjeve depresije", Je bila ADF že zelo oslabljenu ln okleščena Njeno članstvo je padlo na okrog dva milijona. Velika depresija je unije še bolj oslabila, milijoni ne-organiz.ranega delavstva pa so bili sploh prepuščeni na mlloat in nemilost svojih "openšaparskih" bossov, ki so pričeli trgati plače na levo in desno in s tem še bolj poglabljali gospodarsko krizo, kajti s trganjem plač so un.čevalt kupno silo, na kateri sloni vsa modem« industrija in trgovina. Z drugo besedo, "free enterpri-zerji" so si s tem sami rezali vratove, toda v avojl stupldnostl se tega niso zavedali; tisti, ki so se zavedali, pa so bili brez moči in gnani v trganje plač od velike bizniške konkurence. a Posledica vsega tega je bila, da Je ameriškemu — ln tudi sve tovnemu — "iiee enter prizerstvu" i/padlo dno. V Nemčiji je tista svetovna kriza vrgla na površje Hitlerja ln njegov barbarski "narodni socializem" (!), v Amen ki pa smo dobili "new dear', ki Je delavstvu prv č v zgodovini dežele r Wagnerjevim zakonom priznal pravico H»» organizacije in kolektivnega pogajanjs. več' Deloma iz human farnih in deloma Iz rgolj hiznlšklh razlogov — da pomaga kapitalizmu na n«>ge - je šla "newdealska** vlada de lovstvu krepko na roke tudi pri izvajunju tega zakona, kakor tu di vrakonila nekaj drugih potrebnih reform, na primer zakon socialne zaščite, ki pa relo potrebuje izboljšanja, kakot tudi zakon ra brezposelnost no podporo, rrvnimalne plače in 40-urnl delovni tednik "llnovervtlle" je skutala odpraviti (?) z APW in WPA, toda napram veliki masni brezposeln«m»ti je bila brez moči — to le za neko dobo odpravila šele totalna svetovna vojna, toda ta doba a* zdaj že pomiče h koncu P»xloravala je tudi pšenico, koruzo ln bombaž, mlade prašičke In teličke pa uničevala, da ni prešlo preveč živeža na trg. dasi so milijoni stradali. Taka je kontradlkcija kapitalističnega gospodarstva. Pod "new dealom" eo se unije zopet*rehabilitirale fte več* Na- $laAi)VjL & naÄÜL noAsdbut O razmerah v stari domovini Euciid. O.—Z zanimanjem či- tam poročila iz naše stare domovine, posebno pa pisma naših sorodnikov, v katerih opisujejo svoje življenje. Tudi jaz sem prejela že kupico pisem od doma, ali do sedaj še nobeno razveseljivo. V prvih pismih so mi opisova II, kako so izgubili sina, mojega 10 letnega po pol brata. On je bil vpoklican v nemško vojsko in ko se mu je ponudila prilika, se je dal Rusom ujeti, čez čas pa je prišel nazaj v Jugoslavijo in se pridružil partizanom, Zopet je prišel v roke nemškim krvnikom, ujeli so ga na Štajer skem, in ga do smrti mučili, nato pa ustrelili. Tako je žrtvoval svoje mlado življenje za boljšo bodočnost svojega naroda. Moja po pol sestra pa piše: •Takrat, ko je prišel okupator v naše kraje, smo bili že dobro organizirani v osvobodilni fronti, ker sem pa bila šele 14 let stara, sem pa pošto nosila partizanom. Ko so o tem zvedeli "beli", so me počakali in do krvi pretepli. Od tedaj naprej smo neprestano živeli v strahu in čakali, da nas bodo izgnali v pregnanstvo, ali vendar smo o-stali doma, toda oropali so nas do golega. Najhuje pa je bilo, ker so se nas sosedje in domači ljudje izogibali, kakor da bi bili garjavi. Nihče ni z nami spregovoril besede, če nas je srečal." Po tem pismu sodim, da je bilo veliko ljudi, ki so bili z "belimi". . V vasi Repnje, kjer sem bila rojena, je Bamostan, ki ima velika polja, travnike in gozdove. Če bi bilo vse pravično razde ljeno, se bi lahko vsi kajžarji preživljali. Od kraja so mi pisali, da bodo tisto zemljo razdelili med najpotrebnejše, kajti nune ne morejo obdelati vsega posestva. Vendar pa do sedaj še niso ničesar ukrenili. Pod našo vasjo je tudi velik travnik, ki so ga lastovali baroni iz Smelednika. Tisto zemljo pa so že razdelili, toda delitev se je izvršila tako, da so tisti, ki so imeli že nekaj zemlje, dobili parcele, a oni, ki nimajo ničesar, pa niso nič dobili. Sedaj so slednji vložili tožbo. Naši tudi pišejo, da še ni dobro in udi ne bo, to pa vsled tega, ker so se vrinili v vlado tudi taki, (i so bili poprej proti vladi. Ne vem, zakaj se svet ne prebudi ,n obračuna z izdajalci naroda? Zaeno pa pišejo, da se zvezna vlada dosti trudi, da bi vse pošteno uredila. Za prvo pomoč sem bila poslala domačim pakete z obleko in so jih še precej hitro prejeli. Lansko leto pa sem v paket priložila tudi sedem številk Pro-svete, da bi jih čital oče, ki je bil nekoč v Ameriki. Mislila sem si, da ga bodo gotovo zanimale tukajšnje razmere. A glej ga spaka, paket je prejel v redu, toda vpričo njega so ga odprli, a Prosvete mu niso hoteli izročiti. Hotela sem vedeti, zakaj so vzeli list iz paketa in pisala sem piamo upravniku gl. ljubljanske pošte. Priložila sem znamko in ovoj, pred nekaj dnevi aem prejela odgovor, ki se glasi: "Spoštovana tovarišica! — Po tu veljavnih predpisih se časopise vzame iz paketov in jih pošlje na pregled. Po pregledu pa se jih pošlje brezplačno na naslovnika. ki je prejel paket. Ta< ko Je bilo.tudi s "Prosveto". katero je naslovnik že v redu prejel, kot Vam Je najbrže že sporočil. Tak postopek Je po treben, ker se pošiljajo tudi listi, ki niso dovoljeni. Priloženo Vam pošiljam potrdilo naslovnika ter upam, da Je s tem zade Va pojasnjena. Prejmite tova rlške pozdrave—I. Humer." Omenjena izjava mojega oče ta Jožefa llarleja se glasi: "Izjavi jsm. da sem v oktobru MM6 V Chicagu Imamo tudi tako svani "industrijski policijski ška-dron", ki ja rzvešban sa rasbijsnje stavk. Pred tovarno Nail. Transformar Corp. so ti "mošje postave" zadnjič aretirali šaet stav-karic, ki so bile na pikeini straši. Dekleta so videti bojevita Amazónica. « zaplenjen časopis prejel od cenzure iz Ljubljane in s tem je zadeva urejena." Kakor hitro sem prečita la zgornjo izjavo in pismo ljubljanske pošte, sem bila zadovoljna, kajti oni morajo .paziti, da se obvarujejo pred tujimi sovražniki. . Mary Dodic. Grešniki ne zaslužijo simpatij Canton. Ov—Kaj jih je bilo toliko? Da, bilo jih je toliko, da so osvobodili narod in pognali vas v zamejstvo. Umrli boste pozabljeni v tujini. Le tu in tam bo kdo pljunil na vašo gomilo. Niste vredni dolarjev, se manj pa simpatij. Nekdo mi je pisal iz zamejstva. V vsaki vrsti je toliko ponižnosti, katera diši po verskem fanatizmu in neznačajnosti, da se človeku taka oseba naravnost pristudi. Poprej biti morilec svojega lastnega naroda, sedaj pa govoriti o značajnosti. Tu sledi odlomek pisma: "Dragi Čok!—Ali Ti je znano, da v Titovi Jugoslaviji ni več Boga?" Lunatik! Vaša stara, korumpirana Jugoslavija od Tri-. Omagati"ob^ii^ glava doli do Monastirja (Bito- se ni trcba bati> saj jih dobro lja) ni nikdar imela Boga. No-ihranjjo Američani in Angleži, va Jugoslavija pa ima Boga in Iz • Strabana Strabane, Pa.—Ko sem tukaj slišala, da so zaprli župnika iz Knežaka, ker ni hotel imeti maše v Koritnicah, se mi je takoj zdelo, da ni resnica. Pogostoma prejemam pisma od brata in svakinje, a mi nista nič omenila o'tem, pisala pa sta mi, da dasta vsako leto za mašo za očeta, dasiravno je umrl že leta 1919, prav tako za mater, ki je umrla 1933. Brat tudi piše, da je plačal za mašo za njegove tri sinove in za mojega. Samo pomislite, partizani, komunisti in ne vem še vse kaj, a oni dajajo za maše! Trije sinovi mojega brata so umrli mu-čeniške smrti, kakor je znano či tateljem Prosvete, a on daje za maše in hodi v cerkev, prav tako njegova žena. Torej se prav nič ne bojijo Tita. Neka oseba kriči v Ameriški Domovini, da mora Albina Novak, gl. predsednica SŽZ, preklicati, kar je zapisala Zarji 1. 1945. Saj nima kaj preklicati, kajti zapisala je pravilno, da je treba najprej pomagati tistim rojakom, ki so ostali doma, na to šele tistim, ki so zbežali v tuje dežele. Torej ona je hotela Za begunce naše krvi. Tisti, ki govore čez nas, bi morali sem priti in se prepričati, kako je pri nas, potem pa naj pišejo resnico, ne pa laži. Naša vlada skrbi za vse in nismo več lačni, vzlic temu, da smo šli skozi tako grozno vojno. Danes smo vsi enakopravni, do-čim so bili mnogi v stari Jugoslaviji presiti, drugi so si pa stiskali pasove. Vojaki so sedaj prišli domov in dobili vsi nove dvilne obleke. Za vsakega vojaka takoj preskrbe delo. Če bi bili moji sinovi živi, bi dobili dobre službe. Za božične praznike smo dobili vsega več, tudi sladkorja, kave in boljše bele moke. Mesa lahko kupimo kolikor hočemo. Mi smo zadovoljni, da smo se rešili suženstva, ki smo ga prenašali 25 let. Kdor ni trpel, lahko govori in trosi lažnivo propagando. Mi smo zelo trpeli in bili lačni, zato smo se uprli. Naš Tito je bil naš pravi voditelj in šel s svojimi vojaki v borbo. Kdor blati, svoj narod, je slep. Ančka, prosim Te, daj te vrstice v časopis, da jih bo tudi tisti čital, ki je pisal tiste laži o našem župniku. Pozdravlja Te Tvoja svakinja—Antonija Ma-rinčič/' Tako piše moja svakinja in postavlja časopis A. D. na laž. Ob zaključku pa pozdravljam družino John Žigman, ki se je preselila v Cleveland. Anna Sterle. ta bog je njena demokratična ustava, na drugačne bogove pa se jaz ne razumem. Mati pisca zgornjih besed je umrla v taborišču na Saksonskem, in sicer kot poštena Ju goslovanka, njen slepi sin pa čaka v zamejstvu nečastnega pogina. Žalostna usoda! Kako je razoral srečo mnogih družin gr di verski fanatizem! Dne 18. avgusta bo poteklo 35 let. ko sem stal na tržaškem pomolu. Bil jc krasen razgled z neke senožeti. katero je lastoval mo oče. Tam je bil zasidran parni k po imenu "Cesar Franc Jožef". Tajparnik me je prepe Ijal v to kfasno Ameriko. Do ladje me je spremljala 17 letna krasotica—bila je moja sestra. Stisnila mi Je poslednjikrat roko v slovo in potem je nisem videl nikdar več. V zadnjem štadiju vojne, ko se je nemška drhal umikala ob !ornJl Donavi v bližini Prage na eikem, so umorili mojo sestro, njenega moža. ki je bil češki častnik, in njunega sina. Umorili so jih taki. M so se v svojem življen)u plazili okoli spo vedn ce Ver«k lunaUki so Jako nevarni pošteni človeški družbi Michael Chok. stalo jc novo delavsko gibanje, ki je zajelo široke delavske mno ¿ice. Razvile so se velike in dinamične industrijske unije CIO tudi v nekdanjih "openšaparskih- trdnjavsh. se postav le no robu velekapitalu ln pričele od nJega zahtevat nekaj^ d«J?n. Te unije je sedaj t.eha zadaviti. (Pr.de še) Un J. te £ £ * .P(mb ' j no pa Je grdo. če so tabavljači Nad hrabrimi jugoslovanskimi partizani se spodtika reakcija vsega sveta. Pred nekaj tedni pa so Italijani raztrgali ameriško zastavo in venec, ki ga je položil ameriški poslanik na grob nepoznanega vojaka, pa vzlic temu ni bilo nobenega hrupa proti njim in danes je tisti incident že pozabljen, če bi pa kaj takega storili jugoslovanski partizani, bi pa vsa reakcija tulila in grozila, kot tedaj, ko so Jugoslovani izstrelili ameriško letalo, ki je letelo nad Slovenijo. Naj Še omenim, da predno sem prejela odgovor od moje svakinje, namreč vprašala sem jo, če so partizani res zaprli župnika iz Knežaka, sem videla dopis Terezije Klučar in bila stm takoj pomirjena. Vedela som, da niso Jugoslovani tako slabi ljudje, kot jih hoče prika ati A. D. Tu sledi pismo moje svakinje: "Ljuba Ančka! — Prejeli smo več Tvojih pisem in tudi nanje odgovorili. Dob.li smo v roke tudi časopis A..D„ kateri širi lažnivo propagando o plesu v Ko ritnicah. Naš župnik m zabavljal proti plesu, ker maša je eno, ples pa drugo. Kftritčani so priredili ples v Kontnicah. ne pa pri sv. Jerominu. ¿upnik te lepo pozdravlja in obžaluje, ker si izgubila sina v vojni. Maša se bo brala zanj tudi tukaj. Tisti, ki zabavljajo čez našo Vsakega nekaj Neffs, O.—Končno sem se zopet pripravil napisati nekaj sjvr-j stic v našo Prosveto, toda zavedam se, da moram dobro paziti, kaj bom napisal, ker našim či-tateljem nič ne uide, kot so to dali vedeti Barbiču. Seveda, či-tatelji bi morali vedeti, da je papir zelo potrpežljiv, zato naj bo tudi Barbiču dovoljeno, da izraža svoje mnenje. Čital sem tudi dopis tajnice društva 13 SNPJ iz Bridgeporta, v katerem je poročala, da so priredili zabavo za veterane, kateri so se bojevali .proti nacifašizmu. Lepo je, da se spomnimo na naše veterane, ali vprašanje je, kdaj se bodo oni zbudili in pri-; čeli tepsti ameriški nacizem, ka-: teri se tako hitro razvija, da ga ne bo mogoče uničiti, če ne bomo pravočasno nastopili proti* njemu. Poglejmo, kaj vse so obljubljali onim, ki so se borili in umi-, rali za ameriški kapital. Obljubljali so jim nebesa na zemlji, a danes, danes je večina veteranov brez strehe in mnogi brez dela. Seveda, za stanovanja kapitalisti nimajo materiala, če pa'sami kaj potrebujejo, pa je vsega dosti. Tudi za zidanje! cerkva ne primanjkuje materia-: la. Znan mi je slučaj naše premogovne družbe Hanna Coal Co. Imela je potrebno poslopje prav pri vhodu v premogovnik, toda ker je rov precej globok, se je družbi zdelo, da ne pridemo dosti zgodaj do delovnega prostora, zato se je odločila bližje zgraditi vzhod do prostora, kar jo je stalo 92 tisoč dolarjev. Se ve, taka vsota za kompanijo ne pomeni dosti, kajti ima že vse preračunano, da bo imela v štirih letih vse plačano. Danes moramo delati devet ur in ne sedem, kot stoji v pogodbi z unijo. Plača od portala do por-tale ne koristi delavcu, kajti mora pa toliko dalj časa garati. Po pravici povedano, da sem od doma 11 ur. Potem pa pomislite, koliko časa mora premogar pustiti v tisti zaduhli jami. Čas bi bil. da se bi delavec prebudil in zahteval več pravice zase. Vse kaže da se bo delavskemu razredu godilo še slabše, kajti stara garda je zopet prišla na krmilo. Sedaj zahtevajo, da bi predsedniški termin trajal osem let mesto štiri. Delavci moramo nastopiti proti taki nameri, saj vemo kakšni dobri gospodarji io. Sedaj se mnogi volilci jeze in rohne nad nazadnjaki. ki so prišli v kongres in druge urade, in pravijo, da jim niso dali gla »ove. Kje pa so jih dobili? Jaz zase dobro vem. kam Je šel moj glas V tukajšnji bbžim bodo gra dili novo cerkev in "črni" gospod je šel od hiše do hiše in dejal, da bo moral vsak vernik vati $50. Ubogi delavec* P££ kot čebela, se mučiš in Z? potem pa pridejo troti in t £ žrejo vse. Toda mojega m. ne bo nihče užival. ** Florian Pishtk. Banket Detroit Mich—Dne 7. martl ob osmih zvečer bodo prü3] detroitaki Jugoslovani banket v i počast jugoslovanskemu velerj slaniku Savi Kosanoviču in n satelju Lpuisu Adamiču v hot*! lu Book Cadillac. Navzočih bo tudi več drugih prominentnik osebnosti kot mrs. Roosevelt voditelji od unij CIO in A FL časnikarji od Detroit Newa Timesa in Free Presse. Gov»! •ner države Michigana in župan mesta Detroits pa sta povabik odklonila, kajti bosta menda tk lovit rdečo strašilo . . . Nastopili bodo tudi pevci J vseh jugoslovanskih jezikih, J .grali bodo pa srbski in hrvaifc tamburasi. Veleposlanik Savi Kosanpvič bo skušal dokazati, da ni vse tako črno, oziroim rdeče v Jugoslaviji, kot hočejo svetu natveziti njeni sovražnik. Zato so bili povabljeni tudi rt. pörterji, da bodo slišali resnični poročila o situaciji v Jugosli-viji.' Banket bo vodil predsednik detroitske mestne zbornic« George Edwards. Dne 6. mara ob štirih popoldne pa bo ime! Louis Adamič referat "Narod narodov" {Nation of Nations) Rackham Memorial Auditoriu mu na Woodward ulici v bliža muzeja, pod avspicijo učitelje» in študentov. Vstopnice za banket stanejo $3.50 in jih lahko dobite pn Jacku Gorjupu ali pa Josefo Korsiču. Udeležite se v velikem številu in s tem zaeno pomagajte svojim krvnim bratom in sestram v Jugoslaviji. Josef K orne. Pisatelj Adamič v Chicago Chicago, 111. — Louis Adamič avtor knjige "Dinner at the White House", bo prišel v Chi cago na proslavo "Dneva mednarodnega prijateljstva", ki * bo vršila v nedeljo, 9. marca, a oetek ob pol treh popoldne Amalgamated Centru, 333 Ashland, pod avspicijo Čikaške-ga sveta za ameriško-sovjetsto prijateljstvo. Kot govornik bo nastopil tui Abe Feinglass, poznani umoruS, ki se je pred kratkim povrnili ture na Poljskem, Madžarske® in v Jugoslaviji. Nastopil bo tudi duhovnik Walter, lastnik češkega katoliškega dnevnika "Ni-rod". Nekaj glasbenih in vnukih točk bosta izvajala hrvaik in ukrajinski pevski zbor, Ali« Zawadowski pa bo igrala h«r-( moniko. Vstopnice so po $1 in jih M ko kupite v uradu Chics«o Council of American SoviS Friendship, 135 S. LaSalle. Ro» 1120, telefon ANDover 1878. Odbor. Poizvedovanje Rdečega križa Chicago. 111.—Sorodniki iz & rope poizvedujejo za sledeči® osebami, ki so nekdaj živele ▼ Chicagu: • Mijo Kudnn. M«n)» Ljiljak, Vincent Vukasovich "»| Mary Wochein. Ako bi kdo vedel, kje * » ha ja katera navedenih <*eMJ sporoči Ameriškemu rdecfj« križu. 529 So. Wabash sve..^ cago 5, III., telefon Wabaih^ Extension 384. Rdeä ** Listnica uredntft*« Taylorvillo. HI- F. S..-N^J za katerege vprašujete je . goslaV Consulate. W JCT gan ave., Chicago. III. ROOSEVELT Prezident Roosevelt K ^ v Minnesoto. da bi zborovanju. Preden je z»* se oglasili kriki: Hi poceni mleko'" RonsrvH Pr čakal, da so kriki utihnit ^ je dejal. "Oprost.te. prezident in ne molm« w ^K-nEUEK. * MARGA 1947 O STAROSTI NASE ZEMLJE Vprašanje o postanku tn starosti naše zemlje sodi nedvomno med najbolj mikavna in privlačna, pa še dokaj nejasna in temna vprašanja človeške znanosti ______ Točnega odgovora o postanku zemlje, seveda, še nimamo. Človeška znanost je še silno mlada. Primerjali bi jo lahko s potni- PROSVETA kom. fo pride v čisto neznan svet v temni noči. Recimo, da se za hip zabliska, za hip raz sveti nočna pokrajina. Koliko bi lahko ta potnik spoznal o tem neznanem svetu v tako kratkem hipu? In vidite, tak hip je človeška zgodovina v dolgi zgodovini zemlje in vesolja, drobec tega hipa pa zgodovina človeške znanosti. Komaj tri sto let je minilo, odkar raziskujemo nebo z daljnogledom! Kljub temu pa je človeška znanost v tem kratkem času 6-pravila ogromno delo in silno, v neskončne daljave in globine, razširila naše znanje. Kje so tisti časi, ko smo še verovali, da je zemlja stara kakih 5000 let, ali ko smo le verjeli, da je nebeški svod trd, ki loči vode, ki so pod njim, od voda, ki so nad njim, in skozi kateri od časa do časa steče nekaj vode—dežja in snega? Vendar tokrat ne bomo razpravljali o različnih znanstvenih domnevah o postanku sveta, ki niso lahko razumljive in terjajo obširnejšo obrazložitev. Prihranimo si to vprašanje za pozneje. Za danes pa poskusimo odgovoriti na vprašanje starosti zemlje in poglejmo, kaj vse danes znanost o tem že ve. Naj vam kar vnaprej povem: znanost ceni, da je zemlja stara okrog dve milijardi let. Toliko časa je minilo od takrat, ko se je zemlja odtrgala iz žareče sončne mase in začela samostojno pot in življenje. (Ponovimo se hitro, koliko je ena milijarda? Začnimo pri tisočaku! Tisočak! Titoč tisočakov je en milijon. In tisoč milijonov je ena milijarda! Kakor vidite—ogromno število!) Zdaj pa poglejmo, kako je prišla znanost do te neznanske številke. Odkod jo je vzela? Najstarejša pisana poročila niso stara več kot dobrih 5000 let. Res da, tudi druga poročila veljajo: postavim, razne izkopanine, ki jih je človek izv kamna sklesal pred kakimi 100,000 leti. T^di razne okamenele rastline, "mbe in druge živali, ki jih najdemo v starih plasteh zemlje, pričajo 0 visokih letih. Vendar te oka-menine ne nosijo zapisanih letnic. Omogočajo sicer razna prepričljiva dognanja o svoji starosti—vendar nam to še ni dovolj. Pred kakimi 200 leti se je lotil neki učenjak zanimivega računa. Postavil si je to nalogo: koliko let morajo tekati reke v morja, da se v morski vodi nabere toliko soli, kolikor jo vsebujejo ddnes. Po dolgih računih je prišel do zaključka: 100 milijonov let! Torej so naša morja in oceani že hudo stari. Vendar trdili smo, da Je zemlja še starejša, celo dvajsetkrat starej-i ša. Odkod to znanje! Drugi učenjaki so se zopet lotili naloge, da izračunajo starost posameznih zemeljskih plasti. Znano vam bo, dragi bravci in bravke, da so nekatera ogromna pogorja sestavljena iz samih živalic, školjk, koralov in drugega. Take in druge usedline so učenjaki preračunavali ln dognali čas, ki je bil potreben, da se je nabrala taka plast zemlje in podobno. Tudi to je bilo važno dognanje! Najvažnejši pripomoček k računanju starosti zemlje pa je prineslo slovito od-k' tje radiuma in drugih radioaktivnih snovi. Znano vam bo, da se vsa snov, Jo najdemo na zemlji, deli v >;«/.l»čne elemente ali prvine. Saj Jpoznate: železo, zlato, kisik, v"d!k, jod, baker in še dosti dru-Taka prvina—silno redka ie tudi radij, ki pa ima to last-b'wt, da stalno, neprenehoma iz-"reva žarke in počasi razpada Je *arke uporabljamo pri zdravljenju raka. Pred časom so znanstveniki izračunali, da ra-«aktivna prvina uran, potre buje kar celih štiri in pol mili Jarde let. preden mu od neke «»"ločene količine polovica rar- 1 a le. Seveda si tega razpadala ne smemo predstavljati ta- k"t ga poznamo iz vsakda-»'jegs življenja, postavim, kot >tar zid. ki ie kar na lepem se-uJr ah preperelo deblo, ki raz I*de, če Ra udariš. r>b Prvi priliki ee bomo obšir ' I*»govorili o tem. kako je v stavljena, kako ae deli ne " 'nansko majhne delce, mole-m ie manjše atome, ti pe Če bi začeli s polnočjo,—ki bi torej predstavljala tisti trenutek, ko se je zemlja odtrgala od žarecega sonca,—bi videli, da traja pradoba aemlje skoraj do polpete ure popoldne. Iz vsega tega časa nam ni ohranjena nobena sled o življenju, čeprav so se tudi v tem času že morala pojaviti prva iiva, silno preprosto zgrajena bitja. Prvi ohranjeni sledovi o življenju bi se pojavili šele ob pol j To so trilobiti in kotali. Nekako ob 7. uri zvečer bi se pojavile prve ribe. pa še brez trdega okostja. Ob pol osmih zvečer bi zagledali ogromne pra 'gozdove in prve plazilce, ki so Iz te Še naprej v elektrone, protone itd. Danes bi nas predaleč za vei bila Anglija podprla Francijo, ko je leta 1923 vkorakala v Po-rurje. da izaili upoštevanje mirovne pogodbe, sklenjene in pod pisane v Versaillesu. Zategadelj hočejo Francozi tsko pogodbo z Anglijo, da bi bila slednja prisiljena. da se udeleži ob strani Francije vsake take poteze kot je bil takratni pohod v Porurju. Pariz se dobro spominja angle Škega pritiska, ki jih je takrat prisilil do tega, da so ae zopet umaknili in Nemčiji tako omogočili obnovo njene vojaške sila. V Veliki Britaniji je precej; ljudi, ki bi bili priprsvljeni pri stati na to, pod pogojem, da postane anglo-francoska pogodba jedro takozvanega zahodnega bloka. To bi postala zveza, ki bi bila naperjena proti Sovjetski uniji in bi vsebovale tudi vso zahodno Nemčijo s Porurjem vred. Tak blok bi se potem raz tegnil najbrže do Sredozemlja. Sedanji vladi na Angleškem in Francoskem najbrže nimata tako dalekosežnih namer. Verjetno je, da je njihov cilj le to, da si pomagati druga drugi pri izvedbi zmernega socialističnega gospodarskega programa, a na političnem polju, da po možno sti zmanjšata sumničenja v Ze dinjenih državah in Sovjetski uniji. To je najbrže razlog za željo sedanje angleške vlade, da podaljša rok zveze s Sovjetsko u-nijo in jo obenem poglobi, tako da ne bi obsegala več le Nem Čije, temveč izključevala vsak oborpžen spopad med obema deželama. V tem slučaju bi sledi- Mladina bo gradila novo prego v Bosni LJUBLJANA.—Bosna je v pogledu bogastva, ki ga skriva v svojih nedrih, tako rekoč Še de viška zemlja. Domači in tuji strokovnjaki pa dobro vedo, da je to rudno bogastvo naravnost ogromno. Že davno so se tuji kapitalisti pripravljali, da prično izrabljati boaanske rudnike ln jih ponekod Šele ustvarjati, toda v novi Jugoslaviji jim je odklen-kalo. Sami bomo pričeli kopati iz te naše zemlje njeno bogastvo in nam samim naj bo v prid! Ker pa je Bosna revna na prometnih sredstvih, zlasti revna na železnicah, je potrebno, da se tamkaj zgradijo železnice, kajti le na ta način se bo moglo pričeti z dviganjem teh neizmernih zakladov. Tu bo tudi v tekočem letu nastopila naša mladina, ki se je že izkazala pri gradnji prve mla-| dinske proge Brčko—Banov?či kakor tudi pri vseh raznih drugih Že izvršenih delih v raznih krajih celokupne države. Največja delovna naloga, ki Jo je mladina Jugoslavije sprejela nase, je zgraditev nove mladinske proge Samae—Sarajevo. Ta proga, ki jo bodo pričeli graditi letos s 1. aprilom poleg strokovnjakov tisoč in tisoči naših mladincev, ne pomeni samo največje naloge naše mladine, marveč tudi največjo novo gradnjo v naši državi, ki bo izvršena v 1. 1947. Proga bo dolga 237 km in bodo ob Ti jej zgradili 37 postaj. Skupna dolžina predorov na progi bo znašala 2000 m. Najtežja naloga bo zgraditev 800 m dolgega mostu preko Save. Težko nalogo bo imela mladina tudi pri graditvi 4 mostov čez reko Bosno in najdaljšega predora pri Vranduku. Dokler se gradnja proge do Sarajeva ni popolnoma proučila, so mislili, da bi se zgradila samo kot podaljšek proge Brčko—Ba noviči. Medtem pa se Je poka zalo, da bi mnogo bolj ustrezala namenu, ako bi šla po dolini re ke Bosne do Samca, zato je bil le najbrže trgovske pogodbe s Poljsko, Jugoslavijo in seveda z Rusijo samo. Tako bi angleška industrija našla dobra tržišča v centralni Evropi in na vzhodu, obenam pa bi se sedanja politična napetost v teh predelih znatno polegla. Francoski ministrski predsed nik Ramadier je izjavil, da je pripravljen obnoviti zvezne po godbe s Čehoslovaško in Polj sko, da tako dopolni obstoječo rusko«-francosko zvezo. Cilj Je torej, da se zgradi v zahodni Evropi mogočna socialistična kombinacija, ki bi bila sposobna, da spravi v ravnovesje ne skončhe sile obeh orjakov, Ame rike in Sovjetske unije, ter tako prepreči spopad med njima. Sovjetska unija bi najbrže sprejala ta načrt—pod pogojem, da ne bi prišlo do pravega za hodnega bloka, naperjenega pro ti nji. Bovjetsks unija je pristala tudi na to, da se vzhodno ev ropske dežele povežejo med se boj, a je tudi v tem delu Evrope proti trdno povezanemu blo ku, kot je ravnokar razodel predsednik Beneš —ONA. ta načrt tudi sprejet, čeprav bo s tem proga daljša za 64 km.! Dolina reke Bosne, po kateri bo tekla nova železnica, je polna rudnega bogastva, a največ je tam železa. So pa tamkaj tu di veliki sloji premoga ln veliki skladi laporja, iz katerega bomo izdelovali cement. V različnih krajih omenjene doline je že se daj veliko rasnih podjetij, zlasti lesne industrije, toda vse to pomeni malenkost napram tistemu, kar bo tamkaj v doglednem času šele nastalo. V teku let bodo zrasle iz tal številne velikanske tovarne za predelavo železne rude, cementne tovarne in druge industrije, zlasti take za predelavo lesa, ki ga je tamkaj ogromno, saj čakajo na izkoriščanje le popolnoma neizsekani velikanski gozdovi. Vrh vsega pomeni proga Samec—Sarajevo del bodoče proge, ki bo vodila prav do Jadranskega morja, do luke Ploče, odkoder bo moglo naše bogastvo za dobro plačilo ali zamenjavo dalje v svet. Ze samo to, kar je do sedaj naštetega, ne da bi omenjali druge zelo važne gospodarske razloge, zadostuje, da vse naše ljudstvo lahko spozna, kuke važnosti bo bodoča proga za vso državo. Če so naši mladinci dokončali nad 90 km dolgo progo Brčko— Banoviči tako rekoč z golimi rokami in precej navadnimi pripomočki, bodo lahko bodočo progo vendar precej lažje dogradili ob pomoči večjega števila strokovnjakov in neprimerno večjega števila velikih strojev ter drugih modernih priprav. Delo na novi mladinski progi bo pomenilo najboljšo Šolo za mladince it naših vasi. Pri najrazno-vrstnejših delih se bodo razgledali, se bodo priučili marsičesa praktičnega in koristnega, kur jim bo za zmerom ostalo v spominu in kar bodo s pridom lahko uporabljali doma ln sploh v domačem gospodarstvu. Že naši starejši se dobro zavedajo, da zapečkarstvo ne vede daleč, vse bolj pa se tega zaveda mladina, ki bo uživala sadove svojih naporov.—*. 8. Slaba zamenjava Po dolgih letih se srečata dva znanca. Med cjima se je razple tel tale razgovor: "Odkar se nisva videla, si se zelo opomogel. Čedno ii oblečen lase imaš polizane . . . Kaže, da ti dobro gre. Kje si v službi?" "Pri bogatem graščaku. Kot lovec!'" "Oh, to je pa res sijajno!" "Ne, ni tako sijajno; veš imam mlado, lepo ženo, na katero je vrgel graščak oči ... " "No, to je nerodno." "Ne, ni tako nerodno, veš tOdi graščak ima leop, mlado ženo, ki ga vara z menoj." "No, to je sijajno!" "Ne, ni tako sijajno, veš moja žena Ima z graščakom že drugega otroka." "No, to Je nerodno." "Ne, ni tako nerodno; veš tudi graščakova žena ima z menoj že drugega otroka." "No, to je sijajno!" "Ne, ni tako sijajno; veš, na ta način pride graščak do pravih koronjakov, a Jaz do samih pok vek." Stvarnost in bajke TRST.—Takegu zanimanja kot se .število in moč naših nasprot- V P roa veli so dnevne svetov -ae ta delavske vaetL AH JU «tate vsak dan?' ga zadnje čase svet kaže za nas in za naše vprašanje res nismo bili vajeni, in kar nehote se spomnimo znanega pregovoru, ki pravi: "Preti prijatelji naj me varuje Bog, pred sovražniki se bom že varoval sam". "Pri jateljev", ki naj nas pred njimi sam Bog varuje, imamo danes vse polno; posebno takih kar mrgoli, ki do včeraj sploh niso vedeli, da je nu svetu tudi vpra šanje primorskim Slovencev. V vrsto takih "prijateljev" moramo prištevati tudi vse tiste naše politične brodolomi«, ki so se pojavili na Primorskem m angUntrncriškimi četami in ki skušajo sejati med nas razdor z vrsto argumentov, ki ao vsi ura sli nu imperialističnih njivah. Eden izmed takih argumentov, s katerim skušajo razdvojiti na še borbeno ljudstvo, je naslednji: Če bi na mesto Tita imeli v Ju goslaviji Petra Karadjordjeviča, bi bila danes vsa Julijsku km ji na s Trstom vred sestuvni del Jugoslavije (Karudjordjevičeve seveda). Ne glede na dejstvo, da je tak način postavljanja našegu vprašanja skrajno žuljiv, tako za nu še ljudstvo kot za vse jugoslo vanske narode, predstavlja gor nja trditev za nas dragoceno priznanje. Naše vprašanje ae ne rešuje torej na podlagi objektivne resnice, ampak je njegova rešitev v zvezi z imperialističnim pritiskom, ki se skuša izva jati na škodo nove Jugoslavije, tiste Jugoslavije, ki se je v teku borbe proti nacifašizmu osvobo dila okupatorjev ln tujega im perialističnega vmešavanja v njeno gospodarsko in politično Življenje. A stvarnost je stvarnost, bajke so bajke: naše ljud stvo in jugoslovanski narodi so šli svojo pot in niso imeli dru ge izbire; politična Špekulacija je lastna le protlljudskim kitkam, narodi pa rešujejo svoje probleme tako kot Jih jim stavlja zgodovinski razvoj, nes je Jugoslavija Titova in ne Karadjordjevlčeva, ker je Titn živi simbol demokratičnih teženj vseh jugoslovanskih nsrodov, Karadjordjeviči pa spadajo v muzej jugoslovanske preteklosti. A tudi takrat, kot je Karadjor djevičeva Jugoslavija obstala na Snežniku, je primorsko ljudstvo samo vodilo borbo za svoj ob stoj. Ves svet nas takrat ni po znal, In vse nsše pritožbe na Društvo narodov so bile zaman, Kje so bili takrat naši sedanji "prijatelji"? Tako stoji stvar z našo pravdo. Kar amo dosegli, je izključno plod naše borbe in naših žr« tov, ln le svoji odločnosti in po žrtvovalnosti se imamo zahvaliti, da rešitev našega vprašanja ni slabša kakor tista, ki izhaja iz odločitev sveta štirih zunanjih ministrov. Vse zanimanje /a nu še vprašanje in vaa prizade vanja naših "prijateljev" so po kazala, da gre v resnici za naše sovražnike, ki bi nam radi po novno krojili usodo v izključno našo škodo. Na vso srečo pa je njlhovu moč danes omejena, Borba pro ti nacifašizmu je sprostila ljud Nke sile v celi vrsti držsv, ki so bili do danes vazali tujega im perialtzms. Ljudska demokracija je na zmagovitem pohodu. Od Viste do Judrana, se utrju jejo nove ljudske držsve, ki Js čsjo svetovno fronto demokra tičnlh Sil. Danes nismo več Mirni. Glas naših pravičnih zahtev odmeva krepko v širšem svetu in odkriva naše resnične prijatelje in naše dejanske nasprotni ke; število naših prijateljev ra ste Iz dneva v dan, medtem ko £ nikov vedno bolj krha. Danes stoji z nami nova Jugoalavija; danes stoje z nami nova Poljska, nova Češkoslovaška, nova Bolgarija. Danes stoji z nami bratska velika Sovjetska zveza; na isti poti ljudske demokracije atoje z nami vse svobodoljubne sile sveta in njihova moč odme va v vseh vprašanjih mednarod ne politike. Tak je sedanji mednarodni po ložaj, in k skupni fronti svetovnih demokratičnih sil prispeva mo tudi mi z borbo za naSo sta ro pravdo. Res je, du naša borba še ni dosegla vseh ciljev, a dosodanji uspehi ao znatni. Pri reševanju tržaškega vprašanja smo napravili dober kos poti, ki vodi do naše narodnostne, jezikovne, gospod «rake, socialne, politične in kulturne svobode in enakopravnosti. Zagotovili smo si demokratičen statut in dosegli omejitev guvernerjevih pravic. V mejah demokratičnega statuta se bo borba med naprednimi in reakcionarnimi ailami pri naa nudaljevala do popolne zmage. Perspektive naših bodočih uspe hov slonijo nu osnovnih načelih naše dosedanje antlfašistične borbe: 'gojiti in čuvati moramo slovansko italijansko bratstvo; utrjevati in širiti skupno fronte vseh demokratičnih sil ln prispe vati k ustvaritvi podlage za neposredno rešitev vseh spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo, ker Je od te rešitve v ve liki meri odvisen tudi uspeh naše borbe. Premagati moramo predsodke, ki izvirajo v glavnem is bridkih izkušenj naše blitje In najbližje preteklosti ter razumeti, da gre utrjevanje enotne demokratične fronte tudi skozi Italijo. Zmeda In vik reakcionarnih sil v Italiji (in v svetu), ki ja nastal po snanem rasgovoru med maršalom Titom tn Palmi rom Togllatljem, kale, da so tudi reakcionarni Italijani popol noma pravilno ocenili njegov pomen, in vidijo v neposrednem sporazumevanju med Jugosla vijo in italijanskimi naprednimi silami veliko nevarnost sa svoje nikoli pokopane imperialistične težnje na Škodo i stare i nove Jugoalavlje; na drugI strani pa jim Je za obdržanje politične oblasti nujno potrebno trajno sovraštvo med italijanakim in jugoslovanskimi narodi. Take so torej perspektive na še borbe, taka je stvarnost; vae ostalo so bajke, ki jih naši sovražniki Širijo med nas, da bi nas razdvojili m uničili,—Ljud ski tednik. Pitmo Vojka Ne Joči, mama, aaj me rana več ne skeli. Verjemi, ša enkrat rsda bi dala ss veliko sivar svojo mlado kri. Ne Joči. mamsl Poglej, is tisoč oh iskra, ki sem Jo vlgsls, kot kras gori. Ne Joči, mama. kar le to ma boli. Bodi. kar smo mi vsi. In tudi stisni paati. Opomba i Mlado partizanko Vojko so ubili gestapovcl 1. maja )(M4 nad Zagorjem ob Savi, DE OUITIBUt A: Kaj imaš rajši: dve mali pivi ali eno veliko? B: Dve mali, In ti? A: Dve veliki, S prvim majem 1947 se poviša naročnina za dnevnik Prosveto za $109 Vsled draginje papirja In drugega blaga ter plač delavcem v tiskarni, kakor tudi osebju v uredništvu in upravnlštvu, je na priporočilo upravitelja sklenil gl odbor nu svojem zborovanju, da ae poviša naročnina ra dva dolarja lire/ izjeme vsem naročnikom, tudi onim. ki imajo vštete druge člane ir svoje družine pri naročnini, Htroški se bodo zvišali /a okrog $IH,000 v letu 1947— torej nam ni preostalo drugega kot |iovišetl naročnino, kar pe vseeno od daleč ne b«» radoatovalo za kritje vseh povišanih izdatkov Torej bratje in sestre sedaj Imate čas še DVA meseca, namreč marer in april, da se lahko naročite na dnevnik Pro«vato Še po stari ceni Društveni tajniki in rasto|mlki lista ste protoni, da se Kavrnmete trn stvar In greste na agitacijo ta dva meseca In pri- Ts slika Je bila sneta v Atfcany)u. M. Y.. kamor ao ia raaaih mest dršave prišle deputsclje, da protestiralo proti pomsnjkanj« stanova») In bresbnšoosfi vlade do solucije tojs problema. O© veraer D*wey Jim fe sestavil pot v drftavno zbornico s milico, nakar so mu demokratje vrgli v | dobite kolikor največ mogoče novih naročnin pred no bo šlo v obrat, da koče «vesti "desničarsko diktaturo' . Torej ss vssj politiki lahko csfcevsjo. kejti enak veljavo poviftsnje naročnine odtok mečejo demokratom t odi republikanci. ' PHILIP GOD1NA, upravitelj * PROSVITA IM Kovač Damjan IVAN CANKAR I. Lastno trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna človek trpljenje drugih. Kdor ni trpel do krvi, ostane otrok in ni videl življenja. Nekoč, ko sem bil še mlad, sem prišel k uredniku leposlovnega lista. Blag in ljubezniv človek je bil, ogrnjen v pisano dopetno haljo, iz dolge pipe je kadil in je dajal nauke neizkušenim ljudem. "Forma je dobra in obeta veliko!" je rekel. "Ampak," je rekel, "najpoprej je potreba, da spoznate življenje! Učite se, ljubi moj, glejte s široko odprtimi očmi, primerjajte in spoznavajte! Sele življenje samo vam bo pokazalo pot do resnične in velike umetnosti!" Tako je rekel; jaz pa nisem razumel njegovega nauka, zato ker sem trpel, še preden sem bil izpregledal. Zdaj, ko sem izpregledal in ko vidim, kar sem čutil, se spominjam z ljubeznijo tistega urednika; blag otrok ja bil in ni videl življenja. Pred nekaterimi dnevi pa sem govoril v kavarni s človekom, ki mu je bil podoben. "Zakaj," je rekel, "zakaj imaš v loncu samo tiste temne barve, od sive do črne? Iz krajev slikaš, kjer si doma. In tvoje ulice so prašne in ozke, tvoje hiše so kakor ječe in ubožnice, tvoji ljudje so bolni od rojstva, jetični, mrki in tihi, da bi se jim človek ognil. Jaz pa sem bil v tistih krsjih in nisem videl ne takih ulic, ne takih hiš in ne takih ljudi! Ti imaš naočnike hudo zameglele, da ne vidiš veselih oči; imaš posluh močno potvorjen, da ne slišiš veselega smeha. Jaz pa sem videl drugačne ulice, drugačne hiše in drugačne ljudi!" Nadalje pa je še rekel: 'Trpljenje, o katerem govoriš, je kakor Črna, nepremagljiva in nespremenljiva usoda. Nikjer niaem videl obrazov, ki bi imeli tisto črno znamenje na čelu. Tvoje oko je kakor začarano; namesto da bi videlo celo podobo, kakor je svetla in temna, vidi samo njeno mrzlo senco. Otroka vidiš, kadar joka; če se smeje, se ne ozreš nanj; zaljubljenca vidiš, kadar je izkrvavel v ljubezni; dokler je vriskal, ga nisi poznal; starca, ki mu je bil zadnji vzdih obenem zadnje trpljenje, si pokrižal po čelu, ustnih in prsih; njega pa, ki je smehljaje doživel, še poškropil nisi! Tako si brata svojega ogrnil s črnim plaščem in si zaklical: glejte, človek" Jaz sem bil žalosten in nisem vedel, kako bi mu odgovoril. Solncc je bilo v njem, da bi bilo zmirom! Da bi nikoli ne pogledal v večnost, kamor gleda samo tisti, ki je trpel!! Ns j višje raste drevo, ki je vzklilo iz solz . . . Povedal sem mu zgodbo, kakor se je vršila od začetka do konca. II. Kovač Damjan se je ženil. Mlad je bil in močan, radost očem. Doma je bil iz morav-skih krajev, na jeziku in na hoji se mu je poznalo. Ciste so bile njegove oči in kadar se je nasmehnil, je bil kakor otrok. Nekoč, ko je bil lep in topel večer, se je vračal iz tvornice. Prijetno mu je bilo, bočila so se mu prsa v dišečem vzduhu, od juga poslanem, in smejsl se je, ko sam ni vedel zakaj. Takrat je srečal dekleta, kakor mu še ni videl enakega. Majhna je bila, tenka in sloks, ds bi jo Dam- jan vzdignil z eno samo roko. Tudi obraz je bil droben in bel, rjave oči pa so se smejale in so pozdravljale. Daprijan je obstrrnel, zasmejalo se mu je v srcu, hitro je stopil do nje in jo je prijel pod pazduho. "Kdo si?" je vprašala in se je prestrašila. Sklonil se je k nji in je odgovoril z nerodnim jezikom in nerodnim glasom: "Damjan sem, kovač, iz moravskih krajev doma, in bi rad šel s teboj, da te spremim do vrat, ker si lepa!" Pogledala mu je v obraz z velikimi očmi in se je nasmehnila. "Pa pojdi!" Tako sta brez dolgih besed sklenila prijateljstvo za zmirom. "Povedal si, kdo da si!" je rekla. "Ampak nič drugega ne vem o tebi, ne kako in ne kaj!" "Damjan sem, kakor sem rekel, in kovač, stanujem pa skoro tam, kjer sva se srečala. In komaj sem te ugledal, sem te rad imel. Zdaj pa mi ti povej, kdo da si, zato da bom še bolj vesel!" "Meni je ime Štefka, moj oče je pismonoša, moja mati je bolna; jaz pa hodim v tvornico in pletem tiste rute, ki imajo dolge čipke; štiri goldinarje zaslužim na teden!" Damjanu je šinila kri v lica in sram ga je bilo; zakaj rad jo je imeL "Za štiri goldinarje . . . Kakšen pa je gospodar?" "Hud človek je!" "Ali ti je kaj rekel?" Damjanu se je tresel glas, Štefka pa je molčala in je pogledala v tla. Obadva sta molčala dolgo in obema je bilo težko pri srcu. In ko je nehal molk, sta se prijela za roko. "Nič se ne boj!" je rekel Damjan. "Zmirom bom ob tvoji strani; kadar bo potreba, samo reci, pa te bom od daleč slišal!" "Saj ni potreba," je rekla Štefka, "da bi te klicala! Komaj se bom spomnila nate, pa ne bo huda nobena beseda več!" Ker sta bila že pred vratmi, sta se vrnila. "Zdaj pa povej," je rekel Damjan, "kako in kaj! Po mojih mislih je, da bi napravila kar takoj poroko in svatbo!" "Pa bodi po tvoji volji; samo treba je, da te pokažem očetu in materi!" Tako sta vse do konca ukrenila in sama nista več vedela, kaj bi besedovala; kajti srce je bilo polno ljubezni in lepih misli. Pred vratmi sta se poslovila, kakor da sta se ljubila od vekomaj. III. Damjan je prišel k njim in je bil velik gospod; ves črn, uljuden in počesan. Mati je sedela v starinskem naslanjaču, globoko sključena, v blazine zakopana, in se je ozrla z velikim, radovednim pogledom na Damjana. "Ne bo več dolgo!" je pomislil Damjan, ko je videl njen obraz. Oče pa je pozdravljal z veselim glasom in mu je stiskal roko. (Dalje prihodnjič.) POD SNEŽNIKOM Franček Bohanec Vsak strel je Levčeva mama posebej čutila, čeprav so strojnice drdrale, kot bi tisoč vozov drvelo po kameniti cesti za Iga vasjo. Psrtizsni so pregnali čr nosrsjčnike iz Podcerkve, z Dan so sami zbežali, le na hribu kraj Loža so se še obdržali. Mama se je naslonila na okno. Noč se je pobliskavala. Zdelo se ji je. da se je srebrno zasvetilo nad visokim Snežnikom, ki je spal nad prostrano Loško dolino. Obila jo je stlns moč. Zavila se je in odšla v kuhinjo pripravljat jedi. Kmalu je zagorel ogenj v |-eči, ki je od strani oženi njeni kleni obraz. Lasje so ji aiveli in silili izpod rute. V kuhinjo je pritekel pastir. Komaj je lovil sapo. Drobceno telo m* mu je treslo od veselja in tudi od strahu malo. pči so v temrzgfodale še večje in uhlji so mu še bolj štrleli na vsako stran. "Mama. lepo vas prosim, ms ma, dajte mi že . . . Mudi se!" Dvignil je roke, potem pa ni ničesar več spravil iz sebe. Za gledal se je skozi okno. Svinčeni val je kakor hudournik dr vel v dolino. Pod Snežnikom je nekdo zakuril krea, da ae je rdeč svit razlil po dolini. Pastir se je zopet stisnil k mami. ki je imela polne roke dela. Njen sin je pri pertizanih. Nocoj, pride gotovo domov. Kako rada bi mama videla svojega Vinka! Pred meseci je bil odšel. D jI ge kolone italijanskih tankov so »e plazile po dolini. Čez širno nebo od Snežnika do Križa se je zbralo neurje. Iz temnih oblakov je curljalo, kakor bi kdo jokal za pogrebom. Pozno v noč je Levčeva mama slonela za mizo. Po koteh, na veliki javorje-jevi mizi, za pečjo, pod posteljama, v oknih, da, povsod se je pokazala trda tema. Nič pri-jetnega ni bilo nikjer, vse je minilo, kot bi nikoli več ne misli* lo pobijati sonce. Vinko je tesal hraalje. Počasi je vstal, nekoliko so se mu zamajale noge, korak mu je trdo odmeval po miacni sobi, poljubil je mamo in šel. Ničesar mu ni rekla v slovo, niti pogledala ni za nJim, kako ae je zgubil v sadovnjaku. Vinko Je bil edinec. Očeta so pred leti pokopali, sedaj je na domu ostala samo Levčeva mama s pastirjem. Nato so bili partizani sleherno noč gostje v njeni hiši. Bila je vsem mama. dobra mama.' Če/ dan pa je pastir nosil v gmajno Jesti.""** "Mama! Hitro kuhajte! Ne sti jim moram!" je to noč prosil pastir. Mama se mu je zasmejal«. ga pobožala po laseh in mu odgovorila: "Fantek, nocoj vendar ne bodo pozabili na naju!" Za vasjo ae je razlegel krik. Skozi vas so bežali Lahi. Zaka dili no ae tudi v Levčevo hiAo. Pod oknom je zavpil Drobno?. Kdo izmed Notranjcev ni poznal tega zvitoglavega podrepca? Majhen je bil in trebušast. Hojo je imel podobno medvedu. Ko je zavohal dobro kupčijo, se je zasukal po prstih kot maček. Okrog Lahov mu Je dišalo. Prav tako je bila njegova žena trgovka omamljena. Vse je tako naneslo, da je kuhala laškim oficirjem. Oba sta se pomenila še nekaj z župnikom in so začeli hoditi s fašisti. Vsak dan je katerega zmanjkalo. Pa ljudje niso mogli prenesti tega. Nocoj so partizani napadli dolino in Drob-nič je moral zbežati z Lahi. Zakadili so se proti Iga vasi. Mama je namesto sina pričakala fašiste. Črnosrajčniki so prebrskali vse kote. Odšli so, pa jih je I>robnič prignal nazaj v sobo. Zvezali so pastfrja in ga na gnojni jami ustrelili. Streljanje ae je ponovilo. Visok dim se je dvignil za vasjo. Krave »o mukale, kakor bi žive pekli, Lahi so preskočili ploto ve in zbežali. LcvČcv Vinko se Je vrnil domov. "Z nami moraš, mama!" je rekel in Jo objel čez pas. Potem sta zvezala cule in se je mama priključila stotim ljudem, ki so se spenjali v hrib. Ljudje so se poskrili pod Snežnikom, a teta 1042 ni dolgo zapadel sneg. Samo na Snežniku se je »kriva! in grozil s belo kapo da leč naokrog Grozeče Je puhal mraz z gore in rezal do kosti. Ljudje so si postavili ieaene ba rake. kjer so žene šivale perilo za partizane. Kraj njih so bile stene skalnate in mrzle, robovi PONDELJEK, 3. MARCA 1¡m ostri, gozdič le 'malo listnat. Globoko v dolini je curljala voda. Ljudje so pripeljali s seboj trop koz, ki so jih grele ponoči in vsak dan prinesle s paše nekaj mleka. Ravno na božični večer se pastir dolgo ni vrnil s svojim tropom. Ljudje so se nestrpno ozirali v dolino. Mrak je že legel na Loško dolino. Nihče izmed njih ni videl, če so na njihovih domovih prižgali božične svečke. Tudi ni nihče mogel misliti na prijetno toploto pod domačim krovom. Zato so še bolj nestrpno povpraševali po pastirju. Dobro je, da ao imeli neko skrb. Levčeva mama jih je mirila: "Počakajmo, kaj bi bili tako nestrpni. Lahko je našel sočno travo, ki so jo koze tako potrebne. Mogoče je zgubil staro Dim-ko, ki že težko hodi in jo je šel iskat? Kdo ve?" Tedaj je počila puška. Puški so se pridružile strojnice. Levčeva mama je vstala. Niso se ji ¿i bila kolena. Stisnila je zobe in poslušala, kako strojnica razkriva barako. Levčeva mama je nepremično stala sredi preplašenih žen in otrok. Vsi so bili stari in nadležni. Mladi so odšli po hrano in v borbe. Lev cevi mami so kljubovalno zažarele oči. Ljudje so omahovali. Levčeva mama je dvignila roko in po premisleku ukazovalno in ponosno pribila, kakor bi zapovedovala napad: "Bežimo! Braniti se nimamo s čim. Nihče naj se ne preda živ! Vsi se po napadu vrnite!" Potem so se porazgubili. Od nikoder se ni slišal jok. Poble-dele otročičke so matere stiskale v naročju. Zadnja je zapustila barako Levčeva mama. Pognala se je čez skalnati rob, ki je vse ščitil pred svinčenkami. Tekla je in tekla. Kamenje se je rušilo in se valilo pred njo. Obstala je. Ostala je čisto sama sredi noči. Zgrudila se je od onemoglosti in si razbila čelo. Sivi lasje so se ji zlepili s krvjo. S hriba se je valil smrad po smodniku. Svetli plameni so razsekavali neizprosno trdo temo, ki se je priklenila vseh robov in gozdov. Lahi so požgali barake. Kmalu se je Levčeva mama zavedla. Slutila je izdajo. V strašnih slikah se ji je prikazoval trebušasti Drobnič. Ni mogla vzdržati. Grizlo jo je maščevanje. Zbrala je zadnje moči. Zagnala se je v hrib. S težavo je zmagovala strmino. Dim jo je ščemel, a pogoreli tramovi so ji kazali pot. Prijemala se Je za grmičje in dračje. Padla je vznak, če se je še šop izpulil. Zmagovala jo je utrujenost, a je bila volja močnejša. "Da, vrnem sef In če so Lahi še tam, jih zgrizem z zobmi! S temi suhimi rokami se jim zakadim v lase. Da, z gorečimi poleni bi jih bila v obraz! Zapomnili bi si Levčevo mamo! O, srečala bi se prav tako rada s tistim trebušnikom, ki jih je semkaj pripeljali Gorje mu!" Počasi je le prispela na grič. Tod je bilo vse tiho in mrtvo. Samo v ognju je nekdo stokal. Izpod gorečih polenvje potegnila sosedo. Oči je še odprla in umrla. V grabnu je obležal gr-basti starec. Pribežal je s Primorske pod Snežnik. V trebuh so mu zarezali peterokrako zvezdo. Levčeva mama je zagledala paatirja. Pa se je le vrnil, si je mislila. Naslonjen je bil ob drevesu. Glavo je sklonil, kakor bi se jokal. Skočila je k njemu, a mu Je iz prestreljene glave curljala Še topla kri. Gotovo so ga postavili na noge za strašilo! Pastir Je trdovratno one-armed angler American Red Cross Photo Taeffct ky a Be« Crasa arta and skills lastracUr, this yeas* Marine wlU take hie ewa hand-tied Sias kack haase ta favartta Ashing streams. Ha can nee the new skill far a. fa tare prefesalan, if naad ke. Tear Bad Creas dallare krta* many each adranta*ee la war's disakied. stiskal mlado pest v raztrganem žepu. Sicer je bilo vse tiho. Nikjer ni bilo žive duše. Mama je stekla na rob skale in klicala ljudi po imenih. Odgovarjala ji je le gluha noč z zamolklimi odmevi. Kamor se je ozrla—povsod smrt in žareči tramovi. Od Snežnika je potegnila ostra zima, da jo je zazeblo v levi bok, ki ga ni grelo pogorišče. Zrušila se je na trohneči štor in zajokala. Ko se je umirila, je štela dneve! "Da, za nocoj je obljubil Vinko, da pride. Pred tednom je odšel po zdravila na Primorsko. No, no, nocoj bo privriskal preko Mažuna!" Pod Snežnikom so zatulili lačni volkovi. Bali so se ognjišča, kjer je mama pričakovala sina. a Petnajst fašistov in Drobnica so v boju pobili partizani. Na ožuljenih ramah so nesli pribolj-Šek svojim ljudem. Tudi četa je bila z njimi. Zakaj se ne bi malo poveselili! Pa so našli črno-srajčnike. Kaj malo jih je ušlo. Sedaj je v Loški dolini svoboda. Mnogo ljudi se je vrnilo. Tudi Levčeva mama si je poleg požgane domačije v kašči uredila dom. Ostala je sama. V božični noči je zaman pričakovala svojega sina. Po požigu je našla v gozdu izmučeno bolničarko. Od radosti sta se objeli, saj v teh neizmernih gozdovih ni mnogo ljudi. Sedli sta na hlod in mama ji je postregla s skorjico kruha. Mlado dekle je jedlo z dolgimi po-žirki in pravilo: "Trije smo bili. Ostala sem sama. Prehoditi smo morali kraške Brkine. Partizan mora! Slutili smo nevarnost. Tovariš z zdravili je šel spredaj. Potem tovarišica Milica in jaz. Pred neko vasjo so nas napadli. Lahko sem zbežala, ker me je ščitil tovariš s svojo brzostrelko. Potem nisem vedela ničesar več. Naslednjega dne mi je kmet i Knežaka pravil, da bodo poko pali dva partizana. Tovariš je bil oseminštiridesetkrat zadet. Vem samo to, da so kmetje lepo okrasili krsti in grobova. Jaz sem morala bežati, ker so vas obkoljevali . . ." "Potem veš, kako je bilo to varišu ime?" je povpraševala mama. "Ne, tega ne vem. Midva sva se na Primorskem prvič sreča la." "Ali je bil velik?" "Visok in vitek. Lepe pšenič-ne lase je imel . . Mama ji je vpadla v besedo in se zamislila: TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd- v slovenskem, hrvstskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih...... DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI. TISKARNI ----Vsa pojasnila daje vodstva tiskarna .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: snpj printery mi H * LawmUU Am» . . Chicago M. Illlnoia TEL. ROCK WILL «004 . . Kako je imel rad svojo staro mater! Nikdar ni pozabil nanjo. Rešil jo je internacije, kamor bi jo bili odvlekli Lahi in bi umrla od lakote. Potem pa je prihajal iz bojev k njej in še pozno v noč sedel ob njej. Mislil je, da trudna mama spi, a ona je čutila njegove tople oči na svojih trepalnicah. Da, rad me je imel moj sin!" "Kaj . . ?" "Kako si ti rekla?" je nadaljevala Levčeva mama. "Da je bil oseminštiridesetkrat zadet? To se je gotovo dobro držal. Da, to je bil moj Vinko! Če bi mi rekla, da je strahopetno dvignil roke, bi prisegla, da ni bil on!" Tako je sedaj Levčeva mama sama v kašci. Pa kljub vsemu mnogokrat posije sonce skozi motna okna. Tedaj se Snežnik, srebrno zablesti. Skozi okno pa še sili vonj po pogorišču. Zdravilo proti staranja Prav velik nesmisel je meriti življenje po urah ali številu rojstnih dni. Življenje ima svoj čas in svoj koledar. Čim stafejši postajaš, tem počasneje se staraš. Tako se — za primer — od 30. do 40. leta spremeniš toliko, kot si se med 25. in 30. letom, in od 55. do 75. leta zopet ne toliko, kot si se med 40. in 55. letom. Vrhu tega pa se različni deli telesa tudi kaj različno starajo. Oči se začenjajo že z desetim letom, sluh s približno dvajsetim, mišice s tridesetim. Pamet pa je pri petnajstih letih še mlada in raste. Šele v Šestdesetem letu doseže vrhunec. Od 60. do 80. pa zelo počasi nazaduje, tako da si pri 80. letih pri najmanj tolikšnih duševnih močeh, kot tridesetletnik, vrhu tega pa v tej starosti neznansko več veš. Hes, da starejšim ljudem če- sto spomin peša. Vendar n. rumnost ne pozna starosti £ več, s starostjo rasteta b J? umnost in razgledanost \f pravega razsojevanja m drj, umske moči se poglobijo. Škrat ka, pridobivamo na modrost/ Zato je nasvet, kako očuvati mladost, kaj preprost: Drži u? stega, kaj je v tebi večno mlado — svojih možganov! S čilim in budnim duhom ne boš nikoli®, starel. Tu ne smeš popustiti z živim zanimanjem opazuj iivli* nje okrog sebe in skleni, da * boš vsak dan vsaj ene nove stva ri naučil. Ne misli, da si že pr. star za to! Neki 71 star možak* je vstopil v taki starosti še na visoko šolo, položil vse težke ii pite in postal — slovit zdravnik! Takih primerov bi lahko še mnogo našteli. Zato si zapomni: Buden in živ duh je edini za-nesljivi lek proti staranju. Ponj ne bo treba v lekarno. Z lastnim trudom in dobro voljo ga sami pripravimo. BERNARD SHAW Mlad pisatelj je poslal Bernardu Shawu v oceno svoje novo literarno delo. In sivolasi satirik mu je napisal takole oceno: "Vaše delo vsebuje mnogo lepe^ ga in mnogo novega. Le, da kar je novega, ni lepo, a kar je le-pega, ni novo. Razni mali oglati "PROLETAREC" —Sodallstlčno-dslavskl tednik— Glaailo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane $3 sa celo. 11.75 sa pol SI aa četrt lata. NAROČITE SI GA! Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. 2301 South Lawndale Aranue ALI GLEDATE ZA DOBRO PLACO IN STABILNOST? Telefon kompanlje Ima neka) takih prilik hišmce (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 71H c as uro, po treh masaoih 77 4c na uro la po šestih mesecih po 12 tt as ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 13 ure ponoči. Oglasile se pri illinois bell telephone company v upoalovalnem uradu sa ieaska| v pritličju » W. WASHINGTON 8T.II naroČite si dnevnk prosveto orfit.i1!!!1!; iOOT*nc|J* lahko naroči aa list Prosvata la K."iti!!'** •«• k eni na«* .nnut^^H!1* ,f!f* M ™ «•*>< sa člana ali nečlene M.00 ss enoJetno naročnino. Ker pa člani še plečejo pri eaesmentu I1J0 sa k TereJ MdaJ al vsroka. rad. „•'•"V » «•»• SNPJ. List Prosvata Je vaša lastnina la P«T!.in T?kl,d*ullni ki bi rad čttal llat vsak dan. kakor hitro kateri teh članov preneha biti član ETi iL? * Pf?