freis - Cena L 1 Or*>luitt«» aptikth, LguDUau«. SnyH«r)«v» t. laiefo* IUU1—tubi. U**»Aa« atročalna B Ui. u l»0-leautT« H IU. - OeL rit Ljub. Ijane 10-61« u aarodntna Is l« IS« u tnasreta. • UlUuAoo iwto[«tii ta »t(laa« la ItaUl« ln tnoaematvai OP1 4. U liane, »•kipim riilioi, (LILI I ID41 12 SREDA In der Normandie flbwehrschlacht auf grossen Tefa der Front Erlolglo.se Durchbruchsversuchc des Feindes in Italien — Besatzung von Wilna schlug allc Angriffe der Bolschewisten blutig zuriick — Heltige Kampfe siidlich Diinaburg Im Raum von K o w e 1 hahen Trup-pen erlin, 11. julija. Od sobote zjutraj se je v okolici Caena odprl pekel. Po izredno silovitih letalskih napadih se je v nedeljo še enkrat vsipnl najtežji topniški ogenj, ki je s tisoči granat razdrobil zadnje ostanke mesta. Fos-forni izstrelki so vsepovsod zažgali njegove razvaline. Desetine nadaljnjih baterij in ladijskega topništva so istočasno razdejalo zaporne postojanke pri Carpiquetii in Brettevillu ob Odo-nu ter nn vzhodnem loku bojišču med Orno in Trearno. Nato so pričeli Britanci, ki so bili prejšnjega dne dosegli le malenkosten vdor ob gozdu S. Gerinaina, z napadom na široki črti. Že po prvih sto metrih so morali spoznati, da divjanje ogromnih množin materiala ni zlomilo odporne sile nemških vojakov. Pri vsakem koraku se je obrambni ogenj zgn&čeval. Vsepovsod so stale dobro skrite strojnice ter protitankovski topovi in oklepniki. Pred nekim železniškim nmsipom so padali Britanci v množicah. Toda preko zbitih prvih valov so se ob napa-dajočih oklepnikih pognale naprej nove naskakovalne skunine. Žive meje in vrtovi ob severnem delu mesta so oživeli, divji ogenj pa je prisilil Britance ob tla. Zopet so pribučali bombniki in zopet so sledili napadi pehote in oklepnikov. Boj se je vedno bolj bližal razvalinam, dokler ni končno sovražnik, ki je dobival stailno ojačenja. vdrl s severa v mesto. Ista slika «e je pokazala zahodno rxt Caena. Tudi tamkaj je nasprotnik le korak za korakom prodiral ob cesti Verson-Caen. V sredini in v južnem delu mesta so se nemške čete v soboto zvečer med gorečimi hišami branile v ogorčenih pouličnih bojih. Za nekaj sto metrov, ki jih je sovražnik pridobil od sobote, je moral plačati nič manj kot 130 oklepnikov. 103 je uničila SS oklrpni-ška divizija »Hitlerjeva mladina«. Mnoge nadaljnje so uničile mine ali na so postali žrtev sredstev za boj iz bližine. Način topniškega ol>streIjeva-nja je dokazal, da sovražnik ni nameraval zavzeti le Caena, temveč da bo skušal preprečiti tuojl trenutno še trajajo. Sredi vzhodnega bojišča so se pokazale posledice v obeh prejšnjih dneh zapadno od Kovlja doseženega obrambnega uspeha. Tamkaj so v petek in soboto nemški grenadirji boljševike močno zdelali. V teh bojih so uničili 228 sovjetskih oklepnikov. Kako dobro je nemško orožje, nam priča dejstvo, da so Nemci izgubili le 14 oklepnikov. Sovjeti so imeli najmanj 3000 mrtvih in večkrat toliko ranjenih. Spričo teh visokih izgub so napadali Sovjeti v nedeljo le še s slabšimi silami ter seveda znova prav tako brez vsakega uspeha kot dosedaj. Med Pripje-tom in Berezino je ležalo težišče bojev zahodno ob Baranovičev. V sredi in na severnem krilu glavnega bojišča je napadalno delovanje sovražnika začasno nekoliko popustilo. Pri izravnavi nemške glavne črte severno od Pripjetskih močvirij so nemške čete izpraznile kraj Lu-ninec. Ob železnici, ki vodi od tu v Ba-ranoviče, so boljševiki zaman napadali. S področja pri Baranovičih proti zahodu pritiskajoče Sovjete so nemški vojaki pre-stregli ob zapornih postojankah južno, zahodno in severno od mesta. Nadalje proti severu so zajezili sovražni vdor pri Lidi. Na severnem delu vdornega področja med Dvino in Pripjetom so si Sovjeti zelo prizadevali, da bi dobili Vilno. Mestna posadka pa je v neprestanih ogorčenih bojih odbila vse napade. Bolj proti se-verozapadu so nemške rezerve vrgle nazaj sovražnika, ki je skušal priti do ceste, ki vodi v Vilkomir. Sovražnikov poskus, da bi železnico, ki pelje v Dvinsk, presekal pri Utcni, sc je izjalovil zaradi nemškega sunka v bok boljševiških čet. Severozahodno od Polocka je sovražnik znova napadel z močnejšimi silami. Prebijalni poskusi pa niso imeli uspeha. Nemško letalstvo je bombardiralo boljševiške oklepniške in pehotne kolone. Po dosedanjih vesteh so uničili borbeni letalci 70 oklepnikov, 20 tipov in okrog 300 avtomobilov. V letalskih bojih ter s protiletalskim topništvom so sestrelili Nemci 24 boljševiških letal. Operativni letalski oddelki so napadli znova važne železnice in prometna središča v sovražnikovem zaledju. V Korostenu, Olevsku, Rovnu, Zmerinki, Lidi in Tarnopolu so nastale eksplozije ter veliki požari. Zaščitni nočni lovci so zbili nadaljnjih 14 sovjetskih letal. Berlin, 10. julija. Pri bojih na področju jugozahodno od Caena je zavn-zilo neko britansko sanitetno vozilo sredi med nemške l>ojnc črte, ker njen vozač ni opazil, da so se njegove edinice medtem že umaknile. Vozač je bil zelo začuden, ko je namesto lastnega obvezovališča zagledal nenadoma pred sel«>j nemško postojanke. Ko jo bil nek nemški sanitetni častnik pregledal in preskrbel težko ranjene britanske vojake v vozilu, sta prejela tudi vozač in njegov spremi jevalrc nekaj okrepčiln. Britanci so se lahko nato nemoteno vrnili nazaj v lastne črte. Veleofenziva pri Caenu ni uspela Berlin, U. julija. Mednarodni poročevalski urad poroča: Težki boji za predrnostje pri Caenu so trajali včeraj do prvih nočnih ur. Britanci so svoje sile nadalje ojače-vali, tako da skuša kakih 8 km dolgo nemško črto prebiti kar 12 divizij. V Caenu, čigar južni del je še nadalje trd no v nemških rokah, Britanci vkljub najtežjemu topniškemu ognju niso mogli napredovati. Zaradi tega so skušali, da bi ob desnem bregu Orne tik zapadno ocf Paventskega gozda po skrbni. topniški pripravi razbili nemške zaporne postojanke. Pri tem so odnesli krvavo glave ler «o se morah v silovitem zasledovalnem ognju nemških odVlelkov umakniti na svoje prvotne postojanke. Le jugoza-padno od Caena jim je včeraj opoldne uspelo, da so prodrli preko potoka Odon ter da so z visokimi krvnimi žrtvami zasedli vasi Eterville in Maltot. Tu pa jih jo doletel protisu-nek nemškega oklepniškega SS oddelka, ki je raztrgal desno krilo britanskega napadalnega klina ter spravil Maltot spet v nemške roke. Pri tem so izgubili^ Britanci poleg številnih ujetnikov še velike količino orožja, med njimi U oklepnikov. Britanski oklepniški 6unek južno od ceste Caen — Caumont, ki sc je razvijal s |>odročja pri Tillvju, sc je z izgubami zrušil. Izmed 15 napadu-jočih oklepnikov so protioklepniški lovci 9 bojnih voz zažgali, ♦ pa so izločili i z boja napudalni pionirji, ki so uporabili novu razstreliva. Amcrikunski velenapad ined Viro in iauto ter vzdolž ceste Careutan — Pcriers včeraj ni napredoval, čeprav jo amerikansko vrhovno poveljstvo uporabilo znova pomembne količine materiala in streliva, du bi raibilb nemški odpor. Ainerikanske čete sb začasno vdrle v kraj Cavigny ob za-padneni bregu Vire, od koder pa So jih s protisunkoin pregnale kr..jevnc nemške rezerve. Tudi vaj La Descrf, ki leži zahodno, je spet v nemških rokah. Enako obvlada nemško orožje zamočvirjeno nižino ob Tauti med Le Mesnilom in St. Andrejem. Dva kilometra jugovzhodna od I^a IIayo du Puitsa je močnejšim ameri-kanskim silam uspelo, da so vdrle v neko nemško višinsko postojanko. Nemci so jih včeraj popoldne s proti-sunfcom vrgli nazaj. Pri tem je nemškim grenadirjem uspelo, da so obkolili in uničili neko amerika.nsko bojno skupino, 33 ujetnikov je padlo v nemške roke. številne resne posledice »V 1« Bern, 10. julija. Kakor poroča »United Pressc iz Londona, ni ostala izjava Churchilla »o letečih bombah« brez učinka na londonsko borzo. Močno so padli nekateri londonski tečaji, ker je treba računati, da se bodo zmanjšali dohodki gotovih družb, če se bodo nadaljevali v toliki meri napadi letečih bomb. Pri tem so padle predvsem kino delnice, delnice trgovskih hiš in delnice javnih služb. Ženeva, 10. julija. Kakor poroča »Daily Mailc, so dosedanji evakuacij-ski ukrepi v Londonu povsem nezadostni. Kajti poleg otrok in mater z majhnimi otroki se hočejo rešiti iz I/ondona tudi številni drugi meščani, ki so ostaJi brez strehe. Za nje ni bilo doslej še nič preskrbljeno. Če vlada že noče načrtoma izprazniti Londona, pa naj vsaj dovoli zopet bivanje v obalnih področjih. S takšnim razširjanjem področja, ki je zmožno sprejeli evakuirance, bi se istočasno preprečilo škodljivo delovanje navijalcev cen. Tudi za najbolj borna prebivališča zahtevajo ogromne cene. Itazen tega zahtevajo nekateri hoteli tucTi vplačilo za mesec naprej. Sramotno je to vojno zaslužkarstvo, toda temu S9 krivi ministri, ki niso pravočasno tega preprečili. Vse kaže, kot da jo vlada popolnoma izgubila glavo. Predvsem je krivo trgovinsko, zdravstveno, notranje in prehranjevalno ministrstvo. Eno ministrstvo pa prelaga krivdo na drugo. Ženeva, 11. julija. Da bi v londonskem Uspešno trebljenje komunistov pri Karlovcu Berlin, 10. julija. Po zaključku velikega očiščevalnega podvzetja v južno-al-banskih gorah, je nastalo te dni na po- • dročju Karlovca novo žarišče za pobija- ' nje razbojniških skupin na zahodnem Balkanu. Na težkem in nepreglednem ozemlju so predvsem hrvaški oddelki razbili ali uničili številne močne komunistične razbojniške skupine. Nemško-hrvaški oddelki so zasedli kraj Desničgrad, ki so ga predhodno imeli v rokah razbojniki. V teku teh bojev so utrpeli boljševiki visoke izgube. V enem samem dnevu je bilo iiašieiih 760 padlih komunistov. Visoke izgube so utrpeli komunisti tudi med že zaključenim očiščevalnim podvzetjem v severno-hrvaškem gorovju. Na drugih krajih so bili preprečeni poskusi prodora obkoljenih tolovajev. Na obalnem področju so bile uničene številne tolovajske skupine. Ista usoda je doletela bežeče ostanke teh čet, ki so se skušali rešiti na nek otok. Slabše tolovajske skupine so zaradi lakote podvzele v Liki več napadov na oskrbovalne ceste. Bile so povsod zavrnjene. V Bosni so napredovali oddelki orožja SS in očistili nadaljnje ozemlje. Nemške čete so naletele v Črni gori na zbirališča nasprotnika ter preprečile s tem komunistom prekoračenje reke Lim , Cityju sploh še omogočili delo, so tamkaj po poročilu »Daily Maila«, v okviru velikih alarmov uvedli še poseben alarmni sistem. Na visokih stavbah so postavili ladijske jambore, na katerih dvignejo košaro, čim obstoja neposredna nevarnost. Potem imajo ljudje še dve minuti časa, da se zatečejo v zaklonišča. Za one, ki delajo v najvišjih nadstropjih ta čas sicer ne zadošča, da bi prišli v zaklonišč a, vendar jim omogoča, da se vsaj vržejo na tla in se tako obvarujejo pred izstrelki. Ta nov sistem alarmov je v rabi od devete ure ure zjutraj do pol šeste ure zvečer. V to svrho so sestavili v londonskem središču poseben zbor opazovalcev. V globoko zaklonišče, ki ga je medtem odprl notranji minister Morrison, pa smejo po vesteh londonskega tiska le osebe, ki imajo posebno izkaznico. Pridobitev te izkaznice je izredno komplicirana. »Daily Express« objavlja prvič sliko dima, ki se kot oblak razširja po eksploziji ene same leteče bombe. List pripo-pominja, da nas spominja na izbruh ognjenika. Vse skupaj je ogromen steber dima, ki se dviga do neba. Madrid, 11. julija. Po zanesljivih poročilih iz Lizbone je britanska vlada določila, da bo zaenkrat odstranila iz Londona 100.000 otrok. Z vso naglico so pričeli graditi 8 globokih zaklonišč, izmed katerih sprejme lahko vsako 8000 oseb. Tradicionalno hrvatsko romanje Zagreb. tO. julija. Tudi letos jc bilo izvedeno ze dve sto let trajajoče tradicionalno romanje zagrebškega prebivalstva v romarski kraj Marija Bistrica v Hrvaškem Zagorju. 2000 romarjev se je napotilo 8. julija preko zagrebškega pogorja k romarskemu kraju, kamor so prispeli v nedeljo. To romanje je vodil hrvaški metropoli!, nadškof dr. Stepinae, ki se že več let osebno udeležuje tefra romanja. tO. julija so so romarji v slovesni procesiji vrnili nazaj v Zagreb. Tokio, 11. julija. Totfo javlja z nekega japonskega oporišča v osrednjem Pacifiku,, da so japonsko mornariške edinice na otoku Ogaravari zbile ali težko poškodovale v dveh dneh 102 sovražnikovi letali, ki so izvršila letalske napade na ta odsek. Stran Q »SLOVENEC«, sreda, 12. julija 1944. St. 157. Zisaoaj bojev v Italiji in na vzliodu Berlin, 11, julija. Medtem ko sc bitka v Normandiji ojačuje glede svoje silovitosti in ».porabe orožja ter čet vse od Coteniinskega polotoka pa Jo Caena, nam priča potek bojev na italijanskem področju ter zlasti na vzhodu, da ima nemška taktika tamkaj izključno ta cilj, da si zavaruje hrbet za boj na zapadu. S to ugotovitvijo pričenja vojaški dopisnik DNB-ja Martin Halleslebcn svoj današnji komentar o položaju, v katerem pravi: Ako bo Nemcem uspelo, da bodo spričo svoje zadrževalne taktike na vzhodu in jugu spravili večino svojih sil do veljave in izraza na francoskem področju — razvoj nam nikakor ne kaže, da jim to ne bi uspelo — potem bo vse inva-zijsko podjetje precej nesigurna zadeva in bomo lahko rekli, da bo nasprotnikova »strategija matematike«, ki veruje le v številčno premoč, s katero hoče uničiti nasprotnika, z matematično sigurnostjo doživela polom. Kajti tedaj ne bo več številka odločilni faktor, temveč bo odločevala o boju operativna volja obeh partnerjev. Nemške priprave so take, da bo prav veliko število onih, ki hočejo z njim operirati, postalo slednjim usodno. Tako bo to vojno odločila močnejša operativna ideja. Od pričetka uporabe popolnoma novega orožja — kot na pr. »V 1«, — stopajo v krog odločilnih činiteljev, ki določajo potek bitk, popolnoma novi činilci, o katerih seveda še ne moremo reči, ali bodo imeli za vojaško strategijo sličen revolucionaren pomen, kot oklep-niška taktika, ki so jo uporabljali Nemci v letu 1940. Toda tako domneva ni- ' kakor ne leži izven območja možnosti, ker so Nemci oni, ki uvajajo v tej vojni vse presenetljivo, novo in posebno, tako glede tehnike, kot uporabe sredstev in čet. Dosedanji boji ob koščku ozemlja, ki ga imajo Angloamerikanci, so z vso jasnostjo pokazali, da si hočejo Nemci pridobiti zgolj nekaj časa in sicer s popolnoma točno določenim namenom. Prav ta pojav in pa dejstvo, da še niso stopili na plan s celo težo svoje moči, so po našem mnenju zadostni dokazi za resničnost tega prepričanja. Medtem se je sovjetska ofenziva razširila na področje Kovlja, kjer naj bi ob istočasnem podpiranju srednjega odseka napredovala proti Varšavi. Zadržujoča nemška obramba na srednjem odseku, ki je pustila Sovjete do Vilne, nam nikakor ne priča, da bi bila izločena, ker se bo morda tudi tu ojačila. Nemci vrše svoje nastope zgolj s stališča tega kar je potrebno, da bi izvedli takozvane »kritne operacije«. Njihova doslednost morda začudi marsikakega presojevalca. Toda ta doslednost je nujno podana, ako pogledamo vsa bojišča. Dosedanji potek sovjetske ofenzive kaže, da je sovjetski operativni cilj, ki leži v izločitvi nemške odporne armade, še prav tako daleč, kot je bil ob pričetku njihovega velenapada. Dejstvo, da so razširili boje v smeri proti Dvinsku in proti Viha, je sicer zanje nedvomno uspeh, a nikakor ne more iz-premeniti činjenic, ki so edino odločilne. Pri tem pa bo cena. ki io morajo plačevati, vedno večja. Beograd in Subašičeva vlada Beograd 10. julija. Beograjski radio je v svoji oddaji »Srbski dnevni dogodki." zavzel stališče k sestavi nove jugoslovanske begunske vlade, ki ima dva zastopnika koniunitsUčncga tolovajskega poveljstva. Govornik je med ostalim izjavil, da si je stavila begunska vlada kot cilj, združiti vse tako imenovane odporne sile v Jugoslavija pod poveljstvom Josipa Broza-Tita. Z drugimi besedami pomeni to, da naj služi ŠubaJlčeva vlada le razbitju narodnega bojišča v deželi in izročitvi njenih pristašev komunističnim politkomlsarjem. Kavno tako kot se je nekoč skrila komunistična partija Francije za sestavo tako imenovane ljudske fronte, hočejo tudi sedaj komunisti skleniti prehoden kompromis z delom jugoslovanske emigracije. Hrvatje odklanjajo Šubasiča Zagreb, 10. julija. K sestavi nove »jugoslovanske vlade« z dr. Subašičem na čela, v kateri so tudi razbojniki dobili ministrska mesta, pripominjajo hrvaški časopisi: »Vsem pada v oči dejstvo, da ni v novi vladi zastopana nobena srbska, niti slovenska stranka. Poznavalci . srbske politike vedo, da so vedno poklicali na odgovorna mesta nesrbske politike kadar je bilo treba izvesti nekaj, kar bi jncUlo slabo luč na Srbe. Tako je bil tudi ob umoru Štefana Radiča notranji minister Slovenec, dr. Korošec, ki je bil tudi ministrski predsednik pred prokla-macijo diktature. Na predvečer te vojne so vzeli Srbi Hrvate v vlado, da bi s tem odvalili od sebe del odgovornosti. Dejstvo, da je srbska dinastija poverila Hrvatu sestavo begunske vlade, dokazuje, da nameravajo zopet storiti kaj slabega hrvaškemu narodu. Bonomi se preseli v Rim Milan. DNB. Kakor poročajo, je po dolgom razpravljanju med Londonom, \Vashingtonom in Moskvo Bonomo končno dobil dovoljenje za preselitev »italijanske vlade« iz Salerna v Rim. Preselitev bo izvršena 15. julija. Istočasno z vlado se bo presolil v Rim tudi »generalni državni upravitelj Italije«, bivši prestolonaslednik Umborto ter medzavezniška komisija. Preselitev »italijanske vlade« v Rim so vedno znova zavlačevali zaradi nesoglasij med tremi zavezniškimi silami, Anglijo, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo zaradi sestave »Bonomijeve vlade«. Nadalje sporočajo, da je ameriški policijski ravnatelj podpolkovnik Pollak odpustil večje število stražnikov. 40.000 Francozov pod razvalinami Caena Berlin 10. julija. Število pod razvalinami Caena pokopanih Francozov cenijo na 40.000. Že v prvi invazijski noži je bilo ubitih mnogo Francozov zaradi topniškega obstreljevanja. Kljub temu je ostal del prebivalstva v mestu, kajti daleč narazen ležeča predmestja so bila še deloma obvarovana razdejanja. Med angleškimi napadi na to staro normansko pomorsko mesto so britanski bombniki v noči na soboto v velikem številu ponovno napadli Caen. Prebivalstvo je imelo ponovno težke izgube. Pri tem ni bila povzročena nobena vojaška škoda, ker je bilo ob tem času bojišče izven mesta in ker nima Caen niti kot oskrbovalno središče, niti kot cestno križišče nobenega pomena. Britanci, ki so vdrli v mesto s severa, bodo zasedli le še kup razvalin. Vojaški upor v Kolumbiji Amsterdam, 11. julija. »Associated Press« javlja iz San joseja (Kostari-ka), da je kolumbijska radijska postaja La Voz objavila, da je skupina kolumbijskih častnikov aretirala kolumbijskega predsednika Lopeza ob priliki vojaških manevrov v bližini glavnega mesta južne kolumbijske pokrajine Marino. Kolumbijski zunanji minister je prevzel predsedniško mesto. Amsterdam, 11. julija. O vojaškem uporu v Kolumbiji poroča ameriška poročevalska služba še sledeče podrob-nosti: Skupina revolucijonarnih častnikov baje ni aretirala le predsednika Lopeza, temveč tudi ostale člane vlade, ki so prisostvovali manevrom. Kolumbijski podpredsednik Echandia jo potem, ko je izvedel za upor, izdal proglas, v katerem ugotavlja, tfa bo do osvoboditve Lopeza prevzel mesto kolumbijskega predsednika. Objavil je, da je večina čet ostala zvesta vladi. Kot vodjo revolucijonarnih zarotnikov je imenoval podpolkovnika Diogenela Dila. Budimpešta, 10. julija. List »Magyar-szo« prinaša neko poročilo o pogovoru njegovega dopisnika z ujetimi ameriškimi strahovalnimi letalci. Eden teh letalcev, ki je indijanskega rodu, je izjavil, da je vesel, da je rešen in da se mu ni treba več udeleževati vojne. Neki drugi pa se je bolj cinično izražal in rekel, da ni prav nič gledal kam je metal bombe. Ženeva, 10. julija. List »Daily Tele-graph« piše, da je nekaj ljudi v Angliji, ki pričakujejo, da bo napovedal Churchill uporabo novega uspešnega orožja proti »V 1«. To je, tako pripominja list, sicer za Churchilla osebno zelo laskavo, vendar nespametno. Obstoja namreč samo eno protisredstvo proti »V 1« in to je popolno uničenje nasprotnika. Stockholm. Reuter javlja iz Wa-sihingtona: Roosevelt in podpredsednik \Vatllace sta imela v ponedeljek <1 vourni pogovor. Po odhodu iz Bele hiše je dejal AVallace: »Imela sva zelo dolgo in važno konferenco o Kitajski.« O tamkajšnjem položaju je dejal, da je »zelo resen«. Ilova gora, kraj nesrečnega imena - za komuniste Močnejša domobranska patrulja, ki je 2. julija krenila proti llovi gori, jo ugotovila, da »ta na njej kar dve komunistični »brigadi«, ena med njimi celo Gubčeva. Tej so bili domobranci pošteno prerahljali rebra že v zadnjih bojih na Notranjskem, zato jo bilo med našimi fanti toliko večje navdušenje, da bi nadaljevali s preganjanjem teh izbranih komunističnih tolovajev. Takoj ko je prinesla patrulja poročilo o moči tolovajev na llovi gori, 60 v popoldanskih urah istega dne urno krenile močnejše domobranske enote iz Št. Vida, Višnje gore, Križke vasi in Grosuplja, da bi od vseh strani zgrabile razbojnike. Domobranci so krenili najprej na Veliko Ilovo goro in od tam pregnali tolovaje, ki 60 se sicer hoteli resno upirati, pa niso vzdržali. Umaknili so 6e na Malo ilovo goro, kjer so upatii odbiti domobranski napad, saj 60 imeli na njej zgrajene bunkerje. Naskok na te utrdbe bi prav gotovo zahteval žrtev. Tedaj 6e je javilo domobranskemu poveljstvu nekaj prostovoljcev, ki so obljubili, da se bodo prikradli med bunkerje in v vas in tam zgrabili jedro tolovajev in ga zmedli. Res 6e je posrečilo malim in okretnim domobranskim oddelkom, da so tako hitro prišli v sredino vasi, ko se jih jedro komunistov še nikakor ni moglo nadejati. Umolknilo je težko orožje, ki je iz vasi podpiralo obrambo bunkerjev in tolovajske brigade, misleče, da jih je naskočila vsa domobranska sila, so v naglem diru zapustile vas. Tedaj so tudi posadke v utrdbah izgubile glavo, pustile v bunkerjih minomete in strojnice ter ucvrlo za tolovajsko glavnino, kii je bežala proti Ho-čevju. V tem so seveda domobranski oddelki prišli v vas. Ne da bi tratili čas z zbiranjem tolovajskega blaga, 60 sledili bežemu sovražniku. Še huje od tega pogroma pa je prizadela bežeče razbojnike domobranska zaseda pri vasi Hrib. Ko je namreč majhen domobranski oddelek, ki je hotel tudi sodelovati pri naskoku na Malo Ilovo goro, videl, kako tolovajska »vojska« iz nje beži, se je brž skril v zaslone in pričakoval bližajočega se sovražnika. Nenadne salve domobrancev so popolnoma zmedle tolovaje. Začeli 60 metati od 6ebe še ostalo opremo in še celo orožje. Vsa bežeča množica se je nekoliko obrnila, da bi se rešila svinčene toče, ki jo je obsipavala iz vasi Hrib in bežala naprej proti Hočevju. Vsa domobranska sila je bila bežečemu sovražniku ves čas trdo za petami. Tolovaji 6ploh miso mogli misliti na to, da bi se 6pet ustavili v bojni red in se uprli zasledovalcu, ampak so morali nadaljevati 6vojo pot »koncentracije nazaj« preko polj, razprostrtih pred Hočevjem. Domobranskim strelcem ni motil pogleda noben predmet. Strel v množico, ki je bežala preko čistine, je komaj zgrešil cilj. Veselih obrazov so se vračali naši fantje s pogroma, dasi ji,m je pot curkoma lil 6 čela. Napori niso bili zaman. Kakih 60 tolovajev ne bo nič več divjalo po naši zemlji, kar dve »brigadi« sta bili taka rekoč razoroženi in tolovajski »štab« si bo prav gotovo belil glavo, kje dobiti opremo in cape, ki so jih bili razbojniki na begu odvrgli. Domobranci niso imeli nobenega mrtvega, ranjencev pa le šest in še to lahka Na llovi gori vedno poka V ponedeljek 3. jul. so domobranci izvedeli, da so se komunisti spet vrnili na Ilovo goro, od koder so šele prejšnji dan morali bežati. V večernih urah so krenili domobranci na Ilovo goro, a komunisti so jo med tem že odkurilii proti Krki. Domobranci so jim sledili preko Randola. Granate, ki so začele padaiti med komuniste, ki so se na Krki počutili popolnoma varne, so napravile med njimi hudo zmešnjavo. Pričeli so begatii po vasi in videz je bil, da bi poglavarji tolovajev radi ugotovila, od kod se bliža sovražnik. Pa preden se jim je to posrečilo, so jih domobranci v naskoku potisnili proti Krki. Šele ob grmovju ob vodi so se komunista toliko uredili, da so mogli nuditi kratek odpor. Odločnega domobranskega naskoka pa ni-60 mogli vzdržati. Prišlo je do spopadov moža z možem in marsikateri komunist je omahnil v vodo. Nek domobranski stotnik je zagledal komunista, ki jo bežal s težko strojnico. Mož se je pod težo kar krivili, vendar ni hotel bremena odvreči. Željno se je oziral okrog, kje bi dobil kakega tovariša, da bi mu pomagal nositi strojnico. Stotnik je tekel za njim in mu zaklical: »Čakaj, brate, tii bom jaz pomagal nositi strojnico!« Upehani komunist se je ozrl, pa bil je tako zmeden, da ni videl, kdo mu sledi. Pomolil je domobranskemu stotniku drugi konec strojnice. Stotnik ga je zgrabil, mu iztrgal orožje iz rok in odgnal komunista v vas. V tem spopadu so komunisti izgubili 48 mož, od teh so jih 26 našli domobranci naplavljenih za jezom v Krki. Zadnja dva komunistična tanka uničena V sredo, dne 5. julija, so šli domobranci 6pet na pohod preko Ilove gore, kamor 60 se spet zatekle tolovajske tolpe. Domobranca so prišli od Višnje gore in komunisti jim niso nudili nobenega odpora. Ob istem času pa 60 tudi v Suhi krajini domobranci opravljali svojo službo in na pohodih preganjali tolovaje. To pot so imeli še prav nekaj posebnega na piki. Tolovaji so namreč imeli v Drašči vasi spravljena dva tanka. Med potjo 60 v bližini Žužemberka podrli s konja tolovajskega izvidnika. Neka domobranska zaseda pa je zajela skupino terencev, ki so imeli nalog, da z voznui pripeljejo'iz Bele Krajine vino za tolovaje. Le del domo- brancev je šel preko Krke in v DrašJl vasi res dobil oba tanka V enem je bil tolovajski oficir in en šofer. Ker se nista prav nič nadejala neljubega obiska, sta opustila vsak odpor in 6e dala razorožiti. V drugem tanku pa je komunistični šofer tako trdno spal, da so ga morali domo-branoi krepko potresti, preden se je zbudil. Domobranci 6o zažgali bencin v tankih in ju tako uničili. Tako je bil kaj la-hek boj s tolovajsko »oklepno brigado«, ki ne bo več delala domobrancem skrbi. V bitki pri Krki dne 3. julija je dobilo mnogo prisilnih lnobiliziiancev s Štajerskega priliko, da so ee rešili svojih komandirjev. Preko Pnimskovega so se vračali proti domu in v vaseh Poljane in Mengeš spraševali, kje bi bila najkrajša in najbolj varna pot, da ne bi več prišli komunistom v roke. V vaseh Poljane in Mengeš 6o pripovedovali, da jim celo politkomisar ni delal nobenih težav pri begu, ker je že tudi sam obupal in bi rad zapustil evoje, čeprav najuglednejše me. sto v brigadi. Ta brigada ima samo malo Slovencev, ostali so badoljevci, ki pa so tudi vsi obupani in niso sposobni za nobeno bOrbo. Z Goriškega Posebno sodišče za pobijanje tajne trgovine z živili 6e je ustanovilo tudi v Gorica ter že posluje. Obravnavalo je že več hudih primerov nedovoljenega navijanja cen in skrivanja blaga ter je vse krivce primerno kaznovalo. Pazite na gobe! V bolnišnico na Reki so pripeljali 64-letno ženico z močnimi znaki zastrupljenja. Poizvedbe so ugotovile, da se je ženska najedla strupenih gob, ki jih je sama nabrala. Vso avtomobile je treba prijaviti. Vsa motorna vozila s priklopnimi vozovi, nadomestnimi deli in kolesi, ki so bila dne 1. julija na ozemlju »Jadranskega Pri-morja«, morajo biti po odredbi vrhovnega komisarja do 15. julija prijavljena. To velja za vse avtomobile in njihove pri-tikline, ki 60 redno v rabi in prometu, pa tudi za one, ki počivajo v garažah. Za može in fante. V dneh od 3. do 7. julija je bila pri Starem sv. Antonu v Gorici ob 8 zvečer vrsta versko vzgojnih konferenc. Zanimiv spored je obsegal petorico vprašanj: 1. Moška vera. 2. Moško upanje. 3. Moška ljubezen. 4. Moško delo in trpljenje. 5. Hrana in plačilo. Za goriške razmere je bil obisk konferenc zadovoljiv. Zopet težka nesreča z granato. V Oblokah nad Hudajužno v Baški dolini sta dva dečka staknila ročno granato. V svoji otroški nepoučenosti sta začela tolči s kamnom po njej. Nenadoma je sledila eksplozija in dečka sta obležala v krvi. Eden je bil na mestu mrtev, drugega so težko ranjenega spravili v bolnišnico. Starši, pazite na otroke, poučite jih I 23-61, 23-62, 23-63, 23-64, 23-65 so nove telefonske številke Slovenca, Slovenskega doma, Domoljuba in tudi Ljudske tiskarne Is Trsta V zaklonišču je izginila torbica. Gospa Assunta Trampuš iz Foscolove ulice 46 je zvečer, ko je bil dan znak za letalsko nevarnost, odšla s sinčkom v zaklonišč) v ulici Rossetti S seboj je poleg kovčega, v katerem 60 bile razne stvari, vzela tudi rjavo usnjato torbo, v kateri je bilo 4000 lir, 4 bančne knjižice, nekaj nakita, živij-ske izkaznice, dokumenti in drugo. Malo pred koncem alarma je opazila, da ji jc torbica izginila in ie tako prišla ob vse svoje malo bogastvo. Ali jo je izgubila, aH pa ji je bila ukradena, kar je bolj verjetno. Vsekakor je to izginotje javila policiji. Ni to prvi primer, vendar pa so dovolj brezsrčni tisti, ki se poslužijo navala v zakloniščih, da ukradejo ravno tistim, ki so najbolj revni in ki nosijo ( seboj vse, kar imajo. Javite nastavi jenre! Posredovalnica za nameščence na Reki 6e pritožuje, da ji še mnogo tvrdk ni vposlalo popdlrifega seznama svojih nastavljencev. Nadalje se opozarja, da morajo prijaviti svoje nameščence vsi javni uradi, kreditni in zavarovalni zavodi in vsi prosti pOUllcl. SP0RT TENIŠKO PRVENSTVO LJUBLJANE v izvedbi 2ŠK Hermesa na igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom naj bi s« nadaljevalo s finalnimi igrami v torek, dne 11. t. m. s pričetkom ob 17, Zaradi slabega vremena ho finale v sredo ob Isti url. Kot prvi par nastopita gospodični Do-rlo Mayer in Pipsy Hudovernlk v finalu damskega prvenstva. Obe «ta v odlični formi in pričakovati je ostre, ogorčeno borbe za prvo mesto. Kot naslednja nastopita naš prvak Boris Smerdn in Frio Luckmann, ki sta v nedeljo prekinila svojo partijo pri stanju setov 1 :1. Prvi set je dobil po krasni igri Luckmann, drugega pa Smerdu. V tretjem setu je stanje 1 :1. Ker igrata na tri dobljene sete (hest of five), bo borba še jako ogorčena in polna važnih in lepih momentov. Tej igri sledi finale kategorije B. Finalista sta Fedor Gradišnik (Ilirija) in Pavle Stular (Eermes). Ta igra bo jako zanimiva. Gradišnik je dosegel naravnost odlično formo in je v kategoriji A zaigral jako dobro ter je premagal v nad dve uri trajajoči borbi Hermežana Pušenjaka z jako dobro in lepo Igro. Njegova zmaga je popolnoma zaslužena in pričakujemo, da bo zmagal nad sicer zelo žilavim Hermežanom Štularjem. V zadnjem srečanju pa nastopijo v tekmovanju gospodov v dvoje: brata Smerdu in Dacar - Luckmann. Ta igra obeta najlepšo borbo na turnirju, saj so igre gospodov v dvoje najbolj napete in zanimive, ker ee tgra v dvoje odlikuje po izredni hit roeti in pestrih izpremembah. Gledalci bodo torej lahko pri teh final. nih Igrah prisostvovali vsem vrstam tekmovanja: igri poedincev gospodov in dara, igri v dvoje in igri igralcev kategorije B. Vsa srečanja bodo zanimiva, saj gro za zmago in prekrasne pokale. Vstopnine nI — pobirajo se le prostovoljni darovi. Gospodarstvo Dobra letina v Italiji. — Izredno ugodne vremenske prilike so ugodno vplivale na rast pšenice v zgornji Italiji. Malo pred zaključkom žetve so strokovnjaki mogli ugotoviti, da je letošnja žetev tako kvalitativno kakor kvantitativno boljša od povprečka zadnjih desetih let. Tudi riž in lf*ruza sta dobro obrodila. Zaslužek italijanskih delavcev v Nemčiji. Po uradnih ugotovitvah sc italijanski delavci v Nemčiji poslali v svojo domovino v letu 1943 skupn/ 960.5 milijonov RM. V zadnjih 3 letit pa je znašal prislužek italijanskih de lavcev v Nemčiji 2 milijardi RM. Ameriški izdatki. Zadnje severnoameriško leto zaključuje z izdatki v višini 90 milijard dolarjev, javljajo iz Washingtona. V vsako hišo »Slovenca«! „ Denar, topovi in kri... Ne mislim pa., da bi moral biti ta obrambni oklep viden, nasprotno, treba bi ga bilo izpeljati pocf zemljo in ga trajno utrditi. Ako so navadni strelski , jarki, ki so jih izkopali nemški vojaki v naglici in po potrebi, pripomogli k zmagi, kakšno obrambno moč bi predstavljala šele dolga črta dobro utrjenih jarkov, črta, ki bi se vJekla ob vselj naši meji, kilometre in kilometre daleč, črta, ki bi bila iV.kopana v zemljo in utrjena in pripravljena že v miru! Marsikomu se bo zdelo, da bi bila tako dolga črta, ki bi se vlekla ob ogroženi meji, zelo draga. Po mojih mislilh bi takšna črta ne stala pretirano veliko, ako pomislimo, da bi taik izdatek pomenil enkratni izdatek, saj bi bila črta zgrajena iz najboljšega materiala ter z vsemi pridobitvami tehnike in gospodarstva. In na takšno obrambno črto, zgrajeno pod zemljo, jo namigavail Jean Jaures v svoji brošuri »L'Armee Nouvelle«. Zamisel Maginotove črte je bila torej zasnovana. Toda to črto ni zasnovalo vrhovno vojaško poveljstvo, niti general Defceaney, niti kak njegov to-variS ali parlamentarec, ki bi bil utemeljeval potrebo ,takSne čete kot obramibne črte, kakor sta si obrambno črto zamišljala Magiriot in Painleve, katerima bi bila končno pripadala slava itn zasluga a.li bolje povedano, graja in sramota, ker se črta ni obnesla. Za to črto je imel največ zaslug vodja tiskovnega urada najmočnejše skupine francoskih plavžarjev. Maginotova črta se ni porodila niti zaradi obrambe dežele niti zaradi vojaške varnosti, temveč le zaradi trgovske preračunljivosti omenjene plavžarske skupine, ki si je hotela zagotoviti novega dela in mastnih zaslužkov. »Zdaj je čas, da se ta stvar izvrši, dokler so politiki že dobre volje,« so računali pretkanci. Židovsko-prostozidarski bankirji, ki so bili za nekaj časa izključeni od slavnostnih banketov, so uipaili, da si bodo tudi oni, kakor trgovci s topovi 7X»pct opomogli in se odebelili s kakšnim zakupom pri javnih delih in da bo zopet cvetela borza in da bodo zopet služili. V te namene so žrtvovali 83 milijonov, ki so jih dali na razpolago raznim Ilerriotom, Blumom, Chan- tempsom in Daladierjem. ** ** ** Prvemu članku v »Tempsu«, ki ga je nagisai Fjaneoie^Rancest, je slfidil dru- gi, ki se je nanašal na zamisli in načela, ki jih je Jean Jaures v svojem listu utemeljeval, ko je poudarjal, da je treba misliti na — varnost države vnaprej: Securite, d'a:bord! Za tem člankom je izšel še tretji in četrti, ki je točno razložil, kakšna naji bi bila »vzhodna črta«. To je: nevidna, močna, zgrajena iz cementa in železa. To naj bi bil podzemeljski rov, ki bi vodil od Thionville mimo Met za čez Vo-geze ob Renu in bi se ustavil ob Bazlu in se nadaljeval nekoliko više ob sa-vojskih hribih čez alpska sedla, vzpenjajoč se z vrlia na vrh ter čez nižino proti morju. Črta pa naj bi tekla pod zemljo v obliki podzemeljskih galerij sto in sto kilometrov ob meji. Vojaško in tehnično znanje naj bi sodelovalo z vsemi pridobitvami modernega časa in iznajdb. Ta podzemeljska trdnjava naj bi imela obokane in utrjene podzemeljske prostore, ki bi bili varni pred bombami. Tu in tam pa bi segale na površino kupole, zavarovane z oklepi. To bi bile opazovalnice, opremljene z daljnogledi, kakor na podmornicah. V teh podzemeljskih rovih bi bila nameščena vojaška skladišča in sicer v globini kakih 20 metrov. Lastna električna pogonska sila bi oskrbovala razsvetljavo. Tu naj bi bila tudi vodna napeljava in priprave za zračenje podzemlja. Ves ta podzemeljski svet bi bil povezan med seboj z galerijami in hodniki ter dvotirno železnico, .CemonfcLrame ceste in železni- ški tiri bi posredovali zveze od enega konoa do drugega. Takšna torej naij bi bila obrambna črta, ki bi bila po predpisih obrambne tehnike. Trgovcem s topovi so se obetali zlati časi. Toda stvar je le počasi napredovala.. Zamisel obrambne črte, ki jo je prvi zasnoval Franpois Poncet, je moral odobriti parlament. O tem je moral izpregovoriti tudi ljudski glas. Francosko ljudstvo je bilo sicer vedno navdušeno, kadar so mu govorili o obrambi in varnosti proti sovražniku, posebno še tedaj, če je vedelo, da stvar ne bo predraga. Sicer pa so Comitejevi listi leta 1924 zelo previdno pisali, da ne bi vzbudili sum-nje. Z zadržanim navdušenjem za obrambno črto so pisali tucfi drugi listi: »Temps«, »Debats«, »L'Echo de Pari««, »L'Ordre« in drugi listi, ki so dobivali podpore od Comiteja des For-ges. Večji obveščevalni listi kakor »Journal«, »Petit Parisien« in »Matin« pa so priobčili nekaj člankov svojih sotrudnikov izmed vrst višjih vojaških dostojanstvenikov. Tako je v »Matinu« izšel članek izpod peresa admirala Docteurja, ki jc povoljno pisal o nameravani »vzhodni črti«. Docteur je bil izmed »boljših«, oziroma »dražjih« dopisnikov in sodelavcev Frangois-Ponceiovega lista. Nasprotno pa je polkovnik Fabry, bodoči minister vojske, t »Intramu« nemilo zamahnil na desno im na levo in je dokazoval, da je zamisel obrambne črte sicer: dobra in koristna, vendar je pred vsem dru gim potrebno, da ima država dobro iz vežbano in dobro oboroženo vojaštvo ki bi tp črto branilo. Propagandni ura< Comiteja des Forges je dobro vetfel kje in kako je treba vplivati na skup ščino in na lijiudsko mnenje, na ta dv< največja sovražnika njegovih gospo da rje v. V parlamentu so zdaj prvikrat, h med razpravami, govorili tudi o voja ških zadevah. Toaa o teh zadevah n govoril niti Maginot niti Pavel Pain lev6, tmeveč Pavel Boncour, doslužen odvetnik pariškega sodnega dvora. T; gospod je hotel imeti v vojaških zade vah vedno prvo besedo. Njegov govo pa ni bil nič drugega kot dolgovezn« ponavljanje Frangois-Poncetovih član kov o nujnosti zgraditve obrambn črte. Kar se tiče ostale skupščine, ji bilo treba pridobiti za, obrambno črti tudi radikalno-socialistično usmerjeni prostozidarje. Vrhovno vojaško poveljstvo se j' kljub večni menjavi vlad zelo mal< brigalo za politiko in še manj za bo obeh trustov. Vendar le ni moglo mi mo vsega tega: začutilo je željo p nadvladi v Evropi; spomnilo se je tu di dejstva, da bi si Nemčija utegnil res opomoči, kar bi pomenilo za Fran cijo nevarnost. Tudi dejstvo, da se j Italija pod fašizmom okrepila, se j zdelo važno in zato vojaško povel.i stvo »zahodni črti« ni nasprotovalo. Št. 157. »SLOVENEC«, sreda, 12. julija 1944. Stran Jj Najvišje cene na živilskem trgu Z odlokom VIII št 168-13 je Sef pokrajinske uprave dne 10. julija 1944 določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od torka 11. julija 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4.50 L; kisla repa 4.20 L; nova repa brez zelenja 3 L; zelje v glavah 8 L; ohrovt 5 L; rdeča pesa 6 L; kolerabice 4 L; karfijola 12 L; grah v stročju 10 L; luščeni grah 18 L; fižol v stročju 12 L; vrtne bučke 8 L; kumare 12 L; kilogram bele in rdeče redkvice 8 L, šopek po 12 dkg 1 L; glavnata solata 6 L; radič 6 L; špinača 6 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; osnaženo rdeče korenje 6 L; peteršilj 6 L; čebula 6 L; česen 8 L; osnaženi hren 4 L; rabarbara 4 L; češnje 12 Lj osnažene vrtne rdeče jagode 25 L; liter gozdnih rdečih jagod 15 L; liter borovnic 8 L; ribez 20 L; sveže lipovo cvetje 10 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo Šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 cente-simov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942. št. 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 214 ter po naredbi z dne 12. marca 1941 M. s. št. 358. — II — Osebne novice Dvojni življenjski jubilej uglednega obrtnika. V sredo dne 12. t. m. praznuje ugledni ljubljanski obrtnik g. Praznik Ivan, lastnik mizarskega podjetja na Za-vrteh št. 9, v krogu svoje družine 55 letnico svojega rojstva. Istotako pa poteče letos tudi 25 let odkar sc je poročil z go. Frančiško roj. Kogovšek iz stare Vod-matske družine. Rojen v Bučki pri Novem mestu mu življenje ni bilo vedno praznično čeprav nosi ime Praznik. Mizarske obrti se je izučil na Radovici pri Metliki, od koder se je napotil v tujino. Pri odsluževanju triletnega vojaškega roka ga je zatekla svetovna vojna, tako da je nosil polnih devet let vojaško suknjo in čin narednika-vodnika. Kmalu po vojni je začel samostojno izvrševati mizarsko obrt. V srečnem zakonu z go. Frančiško sta se mu rodila dva sinova in tri hčerke, kateri mu vsi pridno pomagajo pri podjetju. Naš jubilant pa se pridno udejstvuje v obrtniških organizacijah. Bil je zadnji dolgoletni predsednik samostojnega Združenja mizarskih mojstrov, sedaj pa je predsednik Gospodarske zadruge mizarskih mojstrov ter tudi njen soustanovitelj. Poleg tega je predsednik sindikata lesne stroke, prisednik razsodišča zavoda za soc. zavarovanje, član uprave Obrtniškega sveta. Vedno se je boril za dobro obrtništva, priden kot mravlja. Mnogi pomoči potrebni so mu hvaležni za marsikako uslugo in dobroto, saj ima za bližnjega vedno odprto roko. Slavljencu in njegovi soprogi kličemo »Še na mnoga leta.« Novi grobovi + Marija Škoda. Po hudem trpljenju in previdena je na prvo soboto v juliju v farni cerkvi na Čatežu izdihnila Marija Škoda z Zaplaza. Blago mater so pokopali na farnem pokopališču 3. juliia. + Josip Christof. V 82 letu starosti je spravljen z Bogom umrl ravnatelj v pokoju ter prvi vodja trgovskega učilišča »Christofov učni zavod v Ljubljani«. Blagega rajnega bodo pokopali v četrtek ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. + Marija Perme. Umrla je v Ljubljani v zavetišču sv. Jožefa gospa Marija Perme v visoki starosti 82 let. Pokojnica je bila vdova po znanem gasilskem veteranu Ivanu Permetu, ki je umrl pred dvema letoma. Pogreb bo danes ob 3 iz kapclice sv. Marije. Blag ji spomin. + Valerija Prijatelj. V Ljubljani je umrla gdč. Valerija Prijatelj. Raj-nico bodo pokopali v sredo ob 4 pop. iz kapele sv. Petra na Žalah. Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naSe iskreno sožaljel Knjigo dr. Franca Grivca: Narodna zavest In boljševizem dobite v vseh knjigarnah. Zgodovinski paberki 12. malega srpana 1260. leta je Premysl Otakar premagal Madžare pri Kroisscnbrunnu in 6i tako poleg Avstrije zagotovil še posest Štajerske. Po smrti zadnjega Babenberžana Friderika II. Bojevitega 6e je začela borba za njegovo dediščino, ki je obsegala Avstrijo, štajersko ter posestva na Kranjskem. Avstrije in Štajerske se je leta 1251. polastil češki prestolonaslednik Olakar. Temu ee je uprl ogrski kralj Bela, ki se mu jo s papeževim posredovanjem brez boja posrečilo 1254. leta pridobiti Štajersko. Kraljevi namestnik v deželi je bil Belov sin Štefan. Ogrska vlada je bila tedaj dobička in ropaželjnemu plemstvu kaj malo všeč. Sicer se je Štefanu, ki je stoloval v Ptuju, v prvi dobi posrečilo vstajo streti, toda njegova prevzetnost je odbila Ogrom še zadnje pristaše. Jeseni 1259. leta je bil osnovan nov upor, Ogni 60 zapustili deželo, ki si je izbrala novega gospodarja v Otakarju. Pfeniysl je ponudbo sprejel, zadela se je vojna z Ogri. Združeni Cehi in Štajerci pa so Ogre porazili. Tako je postal Otakar babenberšfti dedič v Avstriji in na Štajerskem, dočirn jc kranjsko posest izumrle rodbine pridobil koroški vojvoda Ulrik. Načrti češkega kralja pa so stremeli še dalje, preko Koroške in Kranjske ter Krasa je želel na jug do morja. Tako je 1268. leta sklenil s koroškim vojvodo Ulrikom dedno pogodbo, ki mu je po njegovi smrti prinesla njegove dežele. Vpliv češkega kralja je segel še preko Krasa v Furlanijo, kjer je postal 1272. leta generalni kapitan. Tako je bilo skoraj celotno slovensko ozemlje združeno pod eno oblastjo. Premysl je z energično roko napravil povsod red in vzpostavil mir, kar je bilo oboje ugodno za dvig blagostanja. Trda pe6t češkega kralja pa ni bila po godu plemstvu, ki je dotlej živelo v glavnem po svoji volji in želji, toda odpor je bil naglo strt. Nacionalni moment v oni dobi ni igral še nobene vloge, ta nastopi v Srednji Evropi šele v 19. 6toletju. Nadaljnji obstoj in razvoj velike državne tvorbe je preprečil novi nemški cesar Rudolf iz Habsburga, ki je upornega češkega kralja premagal v boju pri Suhih krutih 12(78. V naslednjih razdobjih so se Otakarjevih načrtov oprijeli Rudolfovi naslednika, ki so končno združili pod svojo oblastjo še daleko večji prostor kot je češki kralj kdaj koli sanjal. 1683. leta je velika turška vojska obkolila Dunaj, ki ga je veliki vezir Kara Mustafa hotel za vsako ceno vzeti in si odpreti pot v srce Evrope. Dolgotrajno obleganje pa ni rodilo sadu. Avstrijcem je pnihitel na pomoč poljski kralj Jan III. Sobieski, združeni kristjani so zlomili turško silo pred dunajskim obzidjem, nakar se je zapel boj za osvoboditev podjarm-Ijenih krščanskih dežel, ki je trajal do 1699. leta, ko je bil sklenjen mir v Srem-skih Karlovoih. Turška meja je bila poslej pomaknjena tako daleč na jug, da je bilo naše ozemlje že izven vsake nevarnost i ipred turškimi vpadi. KULTURNI OBZORNIK Mladinski glasbeni nastopi Glasbena šola »Sloga« je priredila ob koncu šolskega leta tri uspele produkcije svojih gojenk in gojencev. Prve in druge sem se podpisani zaradi istočasnih drugih glasbenih prireditev mogel udeležiti samo delno, tretje v celoti. Na prvi produkciji so nastopili pianisti Zajec Breda in Šenk Olga (šola ge. Hladnik Irme) ter Tancig Branka ((šola ge. Štrukelj-Poženel Jadvit-ge). Goslače 6tno slišali tri in 6icer Aha-čiča Janeza (šola g. Novšaka Vinka) ter Zorko Mlakar in Sava Sovrdta (šola g. Vinka Šušteršiča). Iz pevske šole ge. Pavle Lovšetove sta izšla Makoter Marjan in Intihar Silva. Končno je nastopil <še kitarski trio Miklič Rafaela-Šetina Bogdan in Lenarčič Budomir (šola g. Stanka Preka). Na drugi produkciji so nastopili štirje pianisti iz šole ge. Štrukelj - Poženelove (Rutar Mojca, Kovačič Lucija, Gliha Marta in Kališnik Miro); dva iz šole ge Hladnik (Mlakar Marjetica in Zelenko Vladimir); iz šole ge. Nolli Eme pa Rodič Zdenka. Ga. Pavla Lovšetova je imela na sporedu tenorista Gregorača Mitjo in sopranistko Ježovnik Pavlo. Violinistki, obe iz šole g. Šušteršiča, sta bili: Mlakar Mira in Smrekar Danica. Flavtista Pekle Vladi-mirja poučuje g. Čampa Viktor, številen zbor kitaristov pa g. Stanko Prek. V kolikor sem mogel podpisani naštete točke slišati, eo bile, vpožtevajoč seveda učno dobo, starat in splošno glasbeno nadar- jenost učencev, dobro izvajane, tako da delajo vso čast šoli in njenim učnim močem. Tretja produkcija »Sloge« je bila najvišje dvignjena in je imela že kar nekak koncertni značaj. Sancin Angela, ki ima dober in že lepo izvežban glas, je odpela dve točki, ki smo ju z užitkom poslušali. Sancinova kot tudi Gregorač Mitja in Ježovnik Pavla, ki sta odpela dvospev iz opere »Carmen«, so iz šole ge. Pavle Lovšetove. Tudi imenovani dvospev je našel v občinstvu ugoden odziv; zlasti Gregorač vzbuja lepe nade. Vozelj Marijan (šola g. Hafnerja Milana) je na violončelu svoji dve točki lepo izdelano podal. Dobro vigran šolski orkester, ki ga vodi g. Vinko Sušteršič, je nato 'premljal tri soliste in sicer najprej Zelenka Vladimir-|a (šola ge. Hladnik Irme), ki je z mirno gotovostjo izvedel V. stavek iz Svetelove klavirske suite. Violinistka Mlakar Mira šo a g. Šušteršiča) je tehnično in muzi-kalno dobro odigrala težko Vitalijevo ciaccono. Tancig Branka (šola ge Štru-kelj-Poženelove) je v I. stavku Svetelo-vega klavirskega koncerta istotako pokazala v mirni igri že veliko pianistično rutino. Obe Svetelovl skladbi sta za take izvedbe kot nalašč pisani. Številno odlično občinstvo je izrazilo nastopajočim in šoli »Sloge«r toplo priznanje ea njihove uspehe na glasbenem polju. Za današnji dan Koledar Sreda, U. malega srpana: Mobor in For-tunat, mučencai Janez Ovalhert, opat ln ustanovitelj reilu. Lunina sprememba: Zadnji krajeo ob 21.39. Herschel napoveduje ob aeveru lepo, ob jugu dei. Četrtek, 13. mnlega srpana: Joel ln Ezdra, preroka; Miropa, mučcnlea; Er-nost, opat. Dramsko gledališče »Marija Stuart«. Ob 17.30. Ited B. Operno gledališče .Mrtve oči«. Ob 18. Red Sreda. Kino Matica »Stranpota« ob 16 ln 19. Kino Union »Uspavanka« ob 17 ln 19.15. Kino Sloga »Mala notna glasba, ob 16 ln 19. Lekarniška služba Notno službo Imajo lekarnei mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20; mr. Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. Odslej so naše nove telefonske številke: 23-61, 23-62, 23-63, 23-64, 23-65 Dramsko gledališče Sreda. 12. julija, ob 17.30: »Marija Stuart«. Red B. Četrtek, 13. julija, ob 17.30: »Marija Stuart«. Red A. Marija Stuart« .ie naslov Scbillorjevo žaloigro, ki obravnava usodni »por med škotsko kraljico Marijo Stuart in angleško kraljico Elizabeto, »grajen na nasprotju dveh značajev. Zadnja lota Marijinega jet-niStva, njena smrtna obsodba in smrt so zajeti v nizu dejanj, ki jih jo na osnovi zgodovinskih dojstev a pesniško svobodo ustvaril v mogočno dramo F. Schiiler. Tragedija ima pet dejanj. 9 porabo Cegnar-jevega prevoda poslovenil Oton Župančič. Osebe: Marija Stuart, škotska kraljica, jet-nica na Angleškem — Saričeva, Elizabeta, angleška kraljica — Marija Vera, Robort Dudley — Jan, Juri Talbot — Dobevee, Viljem Ceeil — M. Skrbinšek, Viljem Da-viaon — Lipah, Amija Paulet — Cesar, Mortimer — Bitenc, grof Aubespine — Ne-kerat, grof Bellievro — Verdonik, Okelli — Korošec, Melvil — Oregorin, Hana Kennedy — Kraljeva, Margareta Kuri — Pugljeva, častnik telesne atraže — Raztresen. Režiser: O. Debevee. Scena: arh. Rohrmann. Kostumi: D, Kačerjeva. Operno gledališče Sreda, 12. Julija, ob 18: »Mrtvo oči«. Red Sreda. Četrtek, 13. julija, ob 18: »Paganlnl«. Red Četrtek. E. dAlbert: »Mrtv« oči«. Opera s prologom po pesnitvi H. Heinza Ewersa ln M. Henryaca. Prevel N. Stritof. Pastir — Ba-novec, kosec — Dolnlčar, pastirček — Bar-bičeva, Arcesiue — Janko, Myrtocle — Hey-balova, Aurelius Oalba — Dolničar, Arsinoo — Polajnarjeva, Marija is Magdalo — Qo-lobova, Ktesiphar — M. Sancin, Rebeeea — Pollčeva, Ruth — Karlovčeva, Esther — Ramšakova, Sarah — Skerjančeva, bolna žena — Mauserjeva. Dirigent: S. Hubad. Reižiser: C. Debevee. Načrti kostumov: J. Vilfanova. Vsi gojenci operne Baletno šole naj eo zglasijo v soboto, dne 15. t. m., ob 9 v Opori ter naj prinesejo svoje dijaško knjižice, ki ao jih prejeli začetkom semestra, a seboj. V soboto bo zaključek šolskega leta. Hrvatskim državljanom V petek, 14. t. m., proslavi tudi tukajšnja hrvutsku kolonija 53. rojstni dan 1'og-lavnika dir. Ante Paveliča. Ob tej priliki bo v stolnici ob 7.30 zahvalna služba božja. Po cerkvenem opravilu bo konzul sprejemal v konzulatu čestitke. Častna dolžnost vseh hrvutskih državljanov je, da se te proslave pol-noštcvilno udeleže. Obvestila »Prevoda« Vsem pridelovalcem v Ljubljanski pokrajini Ugotovilo se je, da pridelovalci niso prijavili pravilnih ploščin, posejanih z_ žitoni ter posejanih s krompirjem in fižolom, tako da te ploščine niso v pravilnem razmerju s ploščinami njiv, ki jih imajo. Da se ta netočnost odpravi, se vsi prizadeti pozivajo, da se najkasneje do srede, 19. t. m. javijo pri pristojnem občinskem uradu zaradi popravkn netočne prijave. Po tem roku bo kontrola na mestu samem ugotavljala pravilnost prijav in se bo proti krivcem uvedlo kazensko postopanje. Nakazilo vina Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljana, katere so popolnoma brez vina in za mesec maj in junij niso dvignili nakupnic za nabavo vina, prejmejo nakupnice v sredo, dne 12. t. m. za obrate z začetno črko M, N in O. Nakupnice deli Prevod, Novi trg 4-111 soba št. 18. Vino bo prodajal veletrgovec vina: Lasan Ivan, Vodnikova 17. Kdor pride po nakupnico, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač tistega obrata. Bibliofilska tombola Mnogi meščani ob nakupu tombol-skih tablic vprašujejo, kdaj bodo dobili novo Šalijevo pesnitev: »Spev moji zemlji«. Vse interesente obveščamo, du bomo ob prodaji ugotovili naklado te bibliofilskc knjige, ki jo bodo prejeli vsi kupci tombolskih tablic. Pesnitev obsega okrog 500 verzov in jo ilustrira priznana slikarica B. Remčeva. Pridno segajte po tombolskih tablicah. Samo ta knjiga bo vrednu skoraj toliko, kolikor vas stane ena tom-bolska tablica. Tiskana bo izključno le za kupce tombolskih tablic. Tablice so na razpolago pri pooblaščenih prodajalcih v Gradišču ši 2 in v Ulici 3. maja. Reklamacije tobačnih izkaznic Mestni . preskrbovalni urad naznanja, da so vse tobačne izkaznice za mesec julij upravičencem dostavljene. Tisti pa, ki jih dosedaj niso dobili, naj se od današnje srede, 12. julija, dalje zglase v tobačnem odseku mestnega prcskrbovalnega urada v Pucci-nijevi ulici št. 2, na dvorišču Bonačeve hiše. S seboj naj prineso glavo stare tobačne izkaznice, krušno karto za mesec julij in osebno izkaznico. Prijave tobačnih upravičencev Mestni preskrbovalni urad opozarja, tobačne upravičence, da se morajo pri svojih dosedanjih trafikah naznaniti z novo tobačno izkaznico in z glavo stare tobačne izkaznice najkasneje do sobote, 15. julija. Po tem roku trafikanti brez prejšnjega dovoljenja mestnega preskrbo valnega uradn nc bodo smeli vpisovati novih odjemalcev. Tretji letnik »Slovenčeve knjižnice« se bliža h koncu. Kdor jc bil letos njen naročnik, se gotovo ne kesa. Dobil je v svojo družinsko knjižnico precej lepih knjig. Letošnji program bo torej kmalu končan. Na vrsti so še tele knjige: Paul Heyse: »Steklar iz Murana« Henrich Federer: »Gore in ljudje« Handel Mazzetti: »Štefana« Seveda bo tudi nagradna knjiga kakor vedno. Četrti letnik bo prekosil tretjega. Izbrali smo nekaj najbolj znanih svetovnih avtorjev, tako Undsetovo, Marto Ostcnso in še nekaj drugih. Premislite, kako poceni lahko pridete do svoje knjižnice, ki bo nekoč tudi vašim otrokom v velik prid. Ne zamudite ugodne priložnosti! Postanite še vi naš naročnik! Prof. Miloš Brišnik, ki ima svojo pevsko šolo, je pokazal njene rezultate na posebni produkciji. Poleg menda devetletne Marjance Polajnar, ki ma prikupen, seveda še otroški glas, so nastopili štirje odrasli učenci oeir. učenke; to so: Briški Anica, Tomšič Tinka, Sadnik Dragica in Lupine Roman. Prvenstvo med njimi ima vsekakor Sadnikova, ki jo poznamo že iz Opere. Dosti dober in tudi že prili&io izdelan material ima Tomšič Tinka. Brišnik Anica kaže v glasu še neke trdote in ne-izdelanosti, ki jih bo morala z vztrajno vajo odpraviti. Lupine Roman ima dosti dober tenorski material, ki se ga splača 6krbno oblikovati; pevec je zdaj menda šele v prvem stadiju pevskega pouka. Imenovani so nam zapeli več pesmi pa tudi težjih arij solistično in v dvospevu. Spremljal jih je g. Osana Jože. Občinstvo je docela napolnilo malo filharmonično dvorano. M. T. Premiera v Operi Kot najnovejšo premiero v Operi smo slišali Leh6rjevo opereto »Paganfni«. — Vsled obilice glasbenih prireditev, ki se v teh dneh kopičijo, naj prireditev samo registriramo. Delo je režiral D. Zupan, dirigiral Samo Hubad. Plese je naštudiral P. Golovin, sceno oskrbel inž. E. Franz; načrte za kostume je napravila J. Vilfanova, Solistične violinske vložke je izvrstno odigral A. Dermelj. V dolgi vrsti poimensko nastopajočih oseb (v celoti 19) je težko potegniti mejo med bolj in manj pomembnimi vlogami. Naatopil je gotovo ve* operetni aoaaanbel, pnmnufii fe ■ nekaterimi člani Drame. Omenimo vsaj Mlejnikovo kot nositeljico glavne ženske vloge, in B. Sancina, ki je igral naslourno vlogo. Tudi drugi so po svojih močeh iztisnili iz operete, kar 6e da iz nje napraviti. V splošnem namreč lahko rečemo, da izbira ravno tega dela ni bila posebno posrečena. Ne morem našteti vseh Leharjevih del po nastanku tako, kot bi recimo naštel Wagnerjeve opere; zdi se Ea, da mora biti »Paganini« eno zadnjih eharjevih del; v njem namreč skladateljeva sila že močno peša, čeprav ima včasih še vedno bistre domisleke, ki pa so bolj odsvit prejšnjih dobrih časov. Pa s tem bi se končno poslušalec sprijaznil. Teže je prebavno dejanje, ki navda resnega poslušalca e neko užaljenostjo. Sicer se v njem sem in tja poblisnejo za spoznavanje Paganinija in njegove umetnosti ugodni momenti, v splo&iem pa dobi nepoučen poslušalec o njem dosti izkrivljeno podobo. Težko si mislim kakega sedaj živečega slavnega umetnika, ki bi se v njem porodila želja, da bi ga kdaj na odru ovekovečili tako kot razkazujejo v tej opereti Paganinija; da bi namreč njegove človečke šibkosti, ki jih resna umetnostna zgodovina omeni kvečjemu v drobnem tisku ali kje pod črto, na dolgo in široko napihovali, njegovo umetnost pa, zaradi katere je prešlo njegovo ime v zgodovino, potisnili skoraj čisto ob stran ali jo odpravili z nekaj sentimentalnimi frazami. M. T. Berite knflge Slov. knjižnice! Dnevne novice 23-11, 23-12, 23.13, 23 11. 23-13 so nove telefonske Številke uredništva in upravo »Slovencu«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, in tudi »Ljudsko tiskarne.. Hodoče prvošolce-ke In drugošolee-ke opozarjamo na počitniški speelnlnl koreprtttiirtj »Napredek«, ki pripravlja učenee-ke iz vseh predmetov ali posamezno za prvi In drugI razred gimnazije. Ločeni oddelki. Prlčctek 15. julija. Vpisovanje dnovno: Specialne strokovno InKtrukelJe, Kongresni Irg 2. 22-22 je nova telefonska številka ^Gasilskega in reševulnega urada« in lie več 44-44. Srednješolee-ke opozarjamo na počitniške tečaje (Instrukelje) vseli predmetov za gimnazije tu strokovne šole, ki prlčuo 15. Julija Ločeni oddelki po predmetih Iu narediti. Posebni oddelki tu popravne izpile in privatiste. Specialni tečaji matematike, klasičnih in modornih jezikov. Vpisovanje dnovno: Specialne strokovne Instrukelje, Kongresni Irg 2/II. Specialni tečaji stenografije (slovenske ali nemške), knjigovodstva, korespondence, nemščine Itd. prtčno 17. julija. Izbira predmetov po želji. Obisk navedenih počitniških tečajev se priporoča predvsem dijakom-lnjam, enako vsoin ostalim, ki se želijo izpopolniti v teh strokovnih prodmetih. tlč. nlna zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacijo »Trgovski učni zavod«, LJubljana, Kongresni tre 2. Počitniški tečaji ta srednješolce. Temeljita priprava. Vpisovanje dnevno dopoldne v Llehtenturnovem zavodu. Krasna — nova— domača knjiga: Stanko Majcen: »Bogar McllO« 2e izšla! (»Naša knjiga«) Vez. 90 lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 in Miklošičeva 5. V Ljubljani umrli od 30. Junija do 6. julija 1944: Ciuha Karla. roj. Fiseher, 6« let, vdova ravnatelja mestne elektrarne. Vidov, dsnska 9; Belič Jnnez, 8.1 let, hišni posest., Costa na Brdo 80; Mali Marija, roj. Kuralt, 56 let, zascbnica, Maudelčeva 15; Lani Janko, 20 lot, mehanik. Vodovodna "8; Kramar-Sič Drago, 54 let, blvSl trgovec, Kavškovn5; Simoni« Alojzija, 37 let, hči kočarico, Vidovdanska 9; Rebok Pavla, 61 let, bivSa šivilja, Vidovdanska 9; Krosnik Mirko, .12 let, bivši dijak. Vidovdanska 9; Vakselj Franči. škH, roj. Vadnu, 77 let, vdova šol. sluge, Vidovdanska 9: Pirnat Jerica, roj. Hočevar. 75 let, vpokojenka tob. tov., Krakovski nasip 14; Kokalj Fanl, roj. Sumi. 60 let, vdova vil. poštn. kontrolorja. Poljanska 19'II: Aumann Morija, roj. VVruss, 85 let, vdova, učiteljica v pokoju, Poljanska 16. Joiefišče; Kovač Frane, 83 let, mestni oskrbovanec. Japljova 2; Pogačnik Matevž, SO let, fioltnl upravnik v pok., Skorja ulica 7; Slndelaf Frane, 68 let, Industr. delovodja v pok., Vodmntska 2: Bedenčič Marija, roj. škrjouc, vdova Bitcnc, 80 lot,. vdova zidnrja, Vidov-ilanska 9; JurkoviS Jožefa, 82 lot, bivša Šivilja, Vidovdanska 9; Kroča Julijana, sestra Oabrijola, 28 lot, usmiljena sestra sv. Vinc. Pav., Slomškova 20; Spltzer Sidonija, roj. Tausky, 83 lot, vdova trg. potnika, Vidovdanska 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Slabo Franc, 64 lot, kurjnč v pok.. Cesta na Rožnik 29; Lončič Marija, roj. Kosem, vdova Kovač, žena postreščka, 83 let, Jenkova ulica 4; Cerno Jožef, 51 let, narednik vodnik v pok., Oaletova 10; Lombar Peter. 18 lot, fotograf. Rožna dolina. Cesta X/28; Modved Margarota, roj. Bulito, 71 let, zaselinica, Predovlčeva 33: Vončina Ivan, 79 let, žolozn. čuvaj v pok.. Litijska 48; Lovstok Anton, 53 let, posostnik, umobolnica, Ljubljana -Selo; Colja Alojzij, 21 let, mehanik, Tav-čnrjcva 3/IV: Turk Jožof, 47 let. rndar, Ko-čovje 332: Zganoo Pavol, 51 lot, delavec, Breg 2; Prolo Stanislav, 35 let, zavlrač drž. žel., Celovška 137; Lovronovič Ljubica. 30 let, Leoci, Biatriea, okraj Jajce; Zabkar Terezija, sestra Koleta, 30 let, redovnica, Baragovo som en išče; Vidmajer Karol, 70 lot, skladiščnik pri tvrdki Sumi, Dolenjska cesta, skladišče; Koojančič Albina, 20 let, hči posestnika, Mali Osolnik: Kobal Ciril, 2 leti, sin hišarja, Ig 130; Brlan Terezija, 56 let. Lučo 22, Sllvnioa Žalna; Dšaj Rajmund. 57 let, orožnik v pok., Trnovska 17. Oddajnlika akuplna »Jadransko prlmorje« RADIO LJUBLJANA DnovnI spored la 12. Julij: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmos: 7.80 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.45 Vosoli zvoki — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini In slovenščini — 17.15 Otroška ura, otroško igrico vodi Maša Slavčovn — 17.45 Pisan drobiž — 18.45 Gospodinjska nra: Wrabor Maks: Zakaj se mleko kvarit — 19 Slovonsko melodijo — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Razgledi — 20 Poročilu v nem. — 20.15 Fr. Sehubert: Labodji epov, M. Zakrajšek sopr., D. Portot bariton, M. Lipovšek klavir — 21 Radio zapoje vsakemu svoje — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 1'ronos sporeda nemških radijskih postaj. Razbitinam sovražnih letal na tleh se ne smemo preveč približati, pa najsi ostanki tudi ne gore več. Nevarnost za razne eksplozije grozi namreč ie kljub temu. Dolžnost slehernega pa je, če take razbitine kje zapazi, da o tem obvesti kar najhitreje pristojno orožnlško ali policijsko postajo. Isto velja za bencinske sode, ki jih odmetavajo nemška lovska letala. Kdor si bo iz razbitin prlbMtfl kar koli, se bo pregreto aad državno lastnino, in bo strogo Stran 4 »SLOVENEC«, sreda, 12. julija 1944. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Ne skrivajte in ne kupujte ukradenega blaga Mnogi v svoji lahkomiselnosti in nepremišljenosti, drugi iz pohlepa po blagu dajejo potuho raznim vlomilcem in tatovom. Skrivajo jim ukradeno blago ali pa ga od njih kupujejo po sramotno nizkih cenah. Seveda se potem, ko jih sodišče kliče na odgovor, skušajo delati nedolžne in se izgovarjajo na vse mogoče načine, ko poprej niso pomislili, da jih lahko doleti primerno visoka kazen. Sodišče sedaj zelo strogo kaznuje skrivačo in kupo-valce ukradenega blaga z zaporno ali pa z visoko denarno kaznijo. Pred dnevi je bil neki Ljubljančan, doslej še nekaznovan, obsojen zaradi skrivanja ukradenega blaga pred malim senatom kar na 1000 lir denarne kazni ali pa na 17 dni zapora. Ljudje, bodite previdni pri nakupu tujega blaga, ki vam ga ponujajo naprodaj sumljivi prodajalci. Male tatvine in drugo V hiši št. 15 v Kavškovi ulici v Spodnji Šiški je delal v Mali vasi pri Ježici stanujoči sobni slikar Ivan Grabeč. Na hodniku je obesil suknjič, iz katerega mu je 20. t. m. med 18. in 10. uro neznan tat izmaknil temno listnico. V njej ni bilo denarja, pač pa važni osebni dokumenti, tako osebna izkaznica, železniška legitimacija, dovoljenje za prehod bloka, delavska knjižica. — Na Litijski cesti št. 26, Štepanja vas, stanujoči gospodinji Frančiški Pernetovi je bila pred dnevi ukradena lepa rjuha. — V neko vežo 6e je zatekel velik pes volčjak brez pasje znamke. Lastnik naj se javi na policiji, 60ba št. 47, III. nadstropje. — 2e svoječasno je bilo objavljeno, da hranijo na policiji v sobi št. 44 dva umetna venca iz korald, ki imata v sredini 6liko iz umetnih rož. Doslej se ni javil lastnik. Kdo pogreša ta dva venca? Posestne spremembe Dečnian Alojzija, posestnica na Ježici št. 72, je prodala Tereziji Deimanovi roj. Belcijan, od tam št. 81 nepremičnino vlož. štev. 600 k. o. Ježica za 20.000 lir. — Sečko Marija, soproga industrijalca v Ljubljani, Stroesmayerjeva ulica št. 8, je prodala Ivanu Iiosiju, posestniku v Ljubljani, Ver-stovškova ulica št. 23, parcelo štev. 257/5 njiva kat. občina Spodnja šiška, v izmeri 658 m3 za 82.000 lir. Kupčije z zemljišči so v Ljubljani zadnji čas nekam ponehalo. Dve hudi kolesarski nesreči Ni dneva, da ne bi kronika zaznamovala manjših kolesarskih nesreč, ko se kolesarji pri padcu s svojega kolesa več ali manj poškodujejo. V ponedeljek pa sta se primerili dve hujši nesreči. Okoli 18. ure je na Cesti na Loko padla s kolesa in se hudo pobila po glavi na omenjeni cesti v hiši št. 26 stanujoča zasebnica, 29 letna Marija Nogra&kova. — Na Zaloški cesti se je v ponedeljek pozno zvečer ob 21.30 primerila še hujša nesreča med ka-rambolom. S kolesa je vrglo na kameniti pločnik elektromonterja mestne elektrarne, 40 letnega Josipa Jančarja, ki je dobil hudo poškodbo na glavi in pretres možganov. Popolnoma nezavestnega so prepeljali v splošno bolnišnico na kirurgični oddelek. Jančar ee v torek dopoldne še ni zavedel. Odslej so naše nove telefonske številke: 23-61, 23-62, 23-63, 23-64, 23-65 Nekaj spremenjenih telefonskih številk Objavljamo nekaj novih sorememb telefonskih številk: Stara Nova številka številka (42-81) (43-12) (43—18) (43—33) (43—29) (42—58) (43—30) (42—41) (42—42) (43—38) 142-71) (42—72) (13—40) (43—41) (43—43) (40—01) (40—02) (40—03) (40—04) (40—05) (43—54) (43—55) (43-57) (43—62) (42-37) (43—64) (43—65) (43—96) (43—70) (43—75) (42—11) (42—12) (42—13) (42—14) (43—80) (43—79) (43—83) (43—84) (43—37) (43—86) (43—88) (43—92) (43—93) (40-40) (44—04) (43—50) (44—07) (44—09) (44—10) (44—21) (44—23) (44—26) (44—27) (44—28) 23—08 23—12 23—14 23—15 23—19 23—21 23—30 23—31 23—32 23—37 23—41 23—42 23—50 23—52 23—60 23—61 23—62 23—63 23—64 23—65 23—70 23—71 23—76 23—85 23—87 23—93 23—95 23—96 23—97 23—98 24—01 24—02 24—03 24—04 24—05 24—06 24-14 24—16 24—23 24—24 24—27 24—33 24—36 24—40 24—49 24—50 24-59 24—61 24—70 24—71 24—73 24—74 24—75 24—76 Ime naročnika Grafična organizacija Vok Ignacij Dr. Pleiweis Lea Dolenc Josip Rozman Franc Finančna dir. pokoj. Mestna vrtnarija Fin. dir. intendantura Fin. dir. intendantura Šola Zgor. Šiška Glavna carinarnica Glavna carinarnica Kocijan Danilo Hitra pomoč Vič Kitt Ivo Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Slovenec Kocmur Marjan Kocmur Marjan Maurer Robert Fischinger Zora Mr. ph. Murmayer R. Italij. kult. institut Bartol Mirko Luhn Josip Bogoslov. semenišče Okrajno glavarstvo Sodišče Sodišče Sodišče Sodišče Narodna galerija Narodni muzej Fajan Franc Bajtlich & Reinhald Električna cestna žel. Električna cestna žel. Ljudska kuhinja Korošin Janez Srbska parohija Isis Ercigoj Jakob Okrajno glavarstvo Mest. prehranj. urad »Amot« Pfefferer Hilda Nab. zadr. drž. nam. Dr. Peršič Ivan Akademija znanosti Olup Josip »Triglav« Kred. zadr. zas. nam. Stara Nova številka številka (42—88) (40—90) (44—33) (44—35) (44—36) (44—38) (44—39) (42—61) (42—62) (42—63) (42—64) (42—65) (42—66) (42—67) (42—68) (44—40) (44—46) (44—59) (44—61) (43—23) (43—24) (43—27) (43—26) (43—25) (43—28) (44—66) (44—63) (44—62) (44—68) (44—69) (44—73) (44—74) (42—92) (44—75) (44—77) (44—78) (44—79) (48—70) (48—20) (45—62) (45—64) (48—30) (48—80) (48—041 (48—54) (48—44) (48—94) (49—81) (49—31) (49—19) (49—85) (43—23) (48—91) (48—06) (48—56) (49—88) (49—38) 24—88 24—90 24—93 24—95 25—02 25—05 25—06 25—16 25—17 25—18 25—19 25—20 25—21 25—22 25—23 25—24 25—32 25—39 25—43 25—53 25—54 25—55 25—56 25—57 25—58 25—66 25—67 25—68 25—74 25—85 25—77 25—79 25—80 25—91 25—92 25—93 25—94 23—33 27—05 26—61 26—62 32—n 32—13 32—77 32—87 32—50 32—27 32—28 32—25 32—22 32—32 25—53 37—24 31—03 30—02 38—18 38—17 Ime naročnika Dr. Logar Ante Bajuk Vladimir Dr. Cerček Viktor Dr. Zvokelj Stanko Združenje trgovcev Industrijska zbornica Industrijska zbornica Zupni urad Franč. Zupni urad Sp. Šiška Zupni urad Stolnica Zup. urad Sv. Krištof Zup. urad Sv. Jakob Zupni urad Sv. Peter Zupn. urad Trnovo Zupni urad Vič Opera Sušnik Ivan Zupančič Lojze Veter, in bakt. zavod Mest. vodovod Kleče Mest. vodovod Kleče Mestna plinarna Mestna plinarna Mestna plinarna Mestni socijalni urad Dr. Brandstatter Fr. Glasb, matica knjigar. Dr. Rupnik Vilko Okr. glav. kontr. mer Jakše Jože Fondove hiše Stupica Leon Ing. Vari Janez Higijenski zavod Higijenski zavod Higijenski zavod Higijenski zavod Zakraišek Egon Kovačič Rudolf Pokr. uprava odd. VI Pokr. uprava odd. VI Kavčič Mihael Dr. Meršol Valentin Zupančič Oton Dr. Jenko Ivan Dr. Avčin Marij Resman Lojze Cerar Peter Dr. Pečjak Gregor Janežič Anton Dr. Krušič Valter Mestni vodovod Dr. Guzelj Vladislav Grilln Dr. Novak Fr. Bregar Franc Dr. Arko Venčcslav Ali veste, katera tema je za nas danes aktualna? Nabavite si knjigo dr. Fr. Grivca: Narodna zavest in boljševizem 1 Službe I j itceio g KCIIARICA samostojna, čisla ki opravlja še vsa druga hišna uela, išče službo, mijrujc k samskemu gospodu. Naslov v upr. >Slov.< pod št. 61)19. Primerno ZAPOSLITEV iščeta dijakinja s trgovsko izobrazbo - in sedmošolka. Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Sestri« šiev. 6028. .(a Službe 1 dobe | i MIZARSKI MOJSTKR dobi slu/bo v svrho ureditve delavnice. Ka. pital nepotreben, stroji v najkrajšem času nu razpolugo. - Ponudbe na upravo »Slov.« poti »Samostojen 6023«. b I Sobe I liteio j OPREMLJENO SOBO solidno, išče gospodična v stalni službi; v bližini tramvaja ali Evrope. Po možnosti s posebnim vhodom. S I. avgustom. Naslov v upravi »Slov.c pod št. 605 J. (s 8 jr_a]encl_J 2 MIZA R rV A J ENC A marljiva, takoj sprejmemo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6042. VAJENCA za sobosliknrsko in pleskarsko obrt sprejmem proti takojšnji plači. Tone Malgaj — Gosposvetska cesta 16 (pri Levu). (v VAJENCA ( KO) poštenih staršev, sprejme brez oskrbe trgovina I. Kunovar, Vodnikov trg. (v VAJENCA z Vrhnike ali bližnje okolice sprejme takoj kr/e, mizarstvo, Vrhnika, Idrijska c. 2. (v in^O RADIO APARAT prodam za IS.000 lir. Naslov v. uur. »SlovJt pod št. 60)2._(i | Kolesa | VEč BICIKLJEV damskih in moških ter dva rabljena triciklja zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjcva 6. | Poizvedbe 1 ZGUBIL SEM v soboto 8. t. m. črne klotaste hlačke in telovadne copate od Celovške ceste, Dalmatinove in Pelrarkove ul. (prej Komenskega) — proti Sv. Petru. Poštenega najditelja prosim, da jih odda proti uugradi v upr. »Slov.« TRIJE KLJUČI so bili najdeni v ponedeljek. Dobe se v upravi »Slovenca«, (e I Razno j KLAVIRJE strokovnjuško popravlja in uglašuje: Prva kranjska izdelovalnlca klavirjev, Ljubljana -Privoz 11), tel. <3-40. iZKDiteiJ VSAKO antikvarično slovensko knjigo, revijo, časopise. posamezne odtise kakor tudi stare listine kupuje in najboljše plačuie Knjigarna Janez DOL2AN. Ljubljana, Stritarjeva ulica 6. j Kupimo g Izredno DOBRO PLAČAMO za biciklje in bieikelj-gunte. Merkur, Puhar-jevu 6. (k POZOR! Knpnieiu vreče in vse tekstilne odpadke ter plačam po najvišji ceni. GREBENC Alojzij. Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. (k BRZOPARILNIK dobro ohranjen, kupim I.nngenwaltcr Franc -V rhnika. (k | Prodamo 1 ŠPORTNI VOZIČEK lep, prvovrsten, gume dobre, poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6040. (1 GLOBOK VOZIČEK prodam. Tržaška cesta št. 115 (konec tramvaja). (I BREZ LEŽALNEGA STOLA ni počitnic in prijetnega doma in vrta. Oglejte si krasno izdelane modele, ne bo vam žal! Rudolf Zore, Liubljnna, Gledališka ulica 121 1 ZDRAVILNA ŽELITA i VSEH VRST P0VRTNIN0-SADJE-60BE { V SVEŽIM IN SUMfM STANJU - REDNO klJPUJeillO: 'A'L PA^BLiANA- ■ ' 'S' <,ŽJ«V>PIS»|I'N»V* 1 SKtADliČE: .- ". '-: V^-vi', -V VIDOVOANSrltA"CESTAsf.ia ' Po kratki, mučni bolezni nas je_ za vedno zapuslila naša ljubljena hčerka, sestra in nečakinja, gospodična Prijatelj Valerija Pogreb drage pokojniee bo v sredo, 12. julija ob pol 4 pop. z Žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne U. julija 1044. Globoko žalujoči: TEREZIJA, mali; KAREL, oče; MARIJAN, brat in ostalo sorodstvo. ŽOGA SREČE Ob teh besedah je Antonu udarila vsa kri v glavo, srce pa mu je po vsej priliki nehalo biti, potlej pa s tako silo utripati, Ha je razbijalo kot dirkalni motor, kakor ee mu je v razvneti domišljiji dozdevalo. Urno se je obrnil in videl Mino, ki se mu je smehljala. Zraven dekleta je stal visok, eleganten mož, ki je bil posebno vesel srečanja, kakor se je videlo po njegovem obrazu. »Oče,« je rekla Mina in hitro premostila trenutek, ki je o njem čutila, da bo neroden. »To je joepod Hofer, ki je zadnjo soboto igral za nas kiub tako čudovit nogomet, in upam, da bo tudi popoldne v Črnem Krogu napravil nekaj golov.« »Kako vam je? Dovolite, da porabim to priložnost in se vam zahvalim za pomoč, ki ste jo pred kratkim izkazali moji hčerki!« Besede so bile resda prijazne, toda njegove oči so bile hladne in ni mu dal roke. Zdaj je dekle bilo na vrsti, da zardi. Vedela je, da njen oče Se ni pozabil sramote tiete dogodivščine pred policijskim sodiščem, in ker je čutila, da ne hi bilo lepo, da bi že dalje imel tf«t.i predsodek, je ubrala drugo pot, da bi bila prijazna 6 stettinskLm novincem. »Tako zanimivo bi bilo za vaju, ako 6e malo več razgovorita,« je rekla. »Ako hočete potovali z nama, gospod Hofer? Prav rada bi videla, da bi.< Te besede je iz-pregovorila kljubovalno. Dasi je imela silno spoštovanje do očeta, se je vseeno zavedala, da še malo nima prav, in se ni obotavljala povedati mu to, Karel Mayer je nagubančM čelo, ampak Anton je bil tisti, ki se je prvi oglasil: »Oprostite mi, gospodična,* je rekel, »a moje pravo meslo je pri profesionalcih.« In privzdignil je klobuk in odšel dalje. »Oče,« je rekla Mina razvneto. »Groeni sle biili pravkar U »Ti pa nepremišljena, draga moja,« je rekel oče. »Nikakor ni bilo primerno, da si povabila mladeniča, naj sodi pri tebi. Je že mogoče, da je dober igralec, toda spomni se, da sedaj tako rekoč še nič ne vemo o njem. Pa sedaj nočeva več govoriti o tej stvari. Bojim se, da si bila preveč širokogrudna v tem pogledu.« Mayer je odšel naprej v oddelek prvega razreda in pustil vrata odprta ,EL KINO »MATICA« ,W1 Markamni HANS ALBERS v »ijajni detektivski ljubavni pustolovščini »Stranpota« V ostalih vlogah Hilde VVeusner, Werner Fuetterei itd. PREDSTAVE ob It In 191 ,EL KINO »UNION« Prekrasen pevski ia revijski film , (lavnim tenoristom Benjaminom Gi(li-jem »Uspavanka« Trnjeva je umetnikova pot do ospeha, priznanja in slave. Marte Harell, Lizzi WaldmUller. Albert Schonbalt. Werner Hinz. Aiel v. Ambester. PREDSTAVE ob 17 in 1».15I ,EL KINO »SEO<3<4