501
nono
NASE SLIKE.
Vinjeta Ž m i t k o v a str. 449. nam kaže prizor iz vročih počitnic. Dečki so se šli kopat. Kako to dobro dene, ako hladna voda objemlje ude in osveži razgreto telo s prijetnim pljuskanjem! A po kopanju pride - apetit! In naši junaki — ne sodimo jih preostro so zagledali blizu vode njivo s turščico. Sveže, še mlečno klasje vabi tako prijazno. Kmalu je zapaljen ogenj, in v njem se peko rumeni koruzni klasi.
Langusovi sliki, kakor tudi v zadnji številki priobčeni podobi umetnikovi, sta posneti po fotografijah gosp. F. K o ta rja, fotografa v Ljubljani.
»Stavbe na koleh" (str. 333.) nam kažejo prizor iz starodavnih časov. V ljubljanskem muzeju „Ru-dolfinu" se vidijo ostanki takih stavb in orodje, ki so ga rabili ljudje v tej temni — vsaj za nas jako temni —
dobi. Zabili so kole v vodo in nanje postavili svoja ubožna prebivališča. V gozdih so bili tedaj medvedje in volkovi, in človek se je pred njimi zavaroval z vodeno trdnjavo. Ali so ti kdaj sanjali, da bo nekdaj dr-drala po tej zemlji železnica in da se bodo dvigale v njih bližini mestne
palače z električno razsvetljavo in prodajalnice, polne bliščečega bogastva? Bogve, ako čez dvatisoč let ne pridejo za nami drugi, ki bodo na nas gledali, kakor mi zdaj na te mostiščarje v živalskih kožah!
Zemljevid ljubljanskega barja je violiko pomanjkljiv, da ni začrtana v njem vrhniška železnica.
Učinek japonskega bombardiranja v  Port Arturju
To se pa ni zgodilo zato, ker bi mi nemara ne znali dostojno ceniti tega važnega prometnega sredstva, ampak ker je naš zemljevid starejši od nje. Pokojni urednik „Dom in Sveta" je namreč nameraval napisati o Ljubljanskem barju obširno studijo ter je pripravil zanjo precejšnjo zbirko slik. Načrtal si je zanjo tudi ta zemljevid ter dal narediti klišej. Smrt mu je vzela pero iz rok, da ni mogel dokončati kakor marsikaterega drugega, tudi tega obširno zasnovanega dela.
Vsesloven. mladeniški shod na Brezjah je bil eden najpomenljivejših velikih shodov, kar smo jih imeli še v naši domovini. „ Slovenska krščansko-socialna zveza" je zasnovala v naši domovini že veliko število mlade-niških društev. Namen teh društev je, napolniti slovenske mladeniče z duhom krščanske omike in pravega, vnetega ro-doljubja. V teh društvih se goji vse, kar more izobraziti in povzdigniti slovenskega mladeniča. — Četrti dan julija meseca bo ostal vsem društveni-kom v živem spominu, kajti ta dan so se prvič sešli naši mladeniči k velikemu vseslovenskemu mlade-niškemu shodu na
Brezjah. Zlasti Štajerci so se odlikovali po veliki udeležbi. Slika na str. 481. nam kaže prihod društvenih zastav; bilo jih je 42! Druga slika nam kaže velikansko zborovanje pod milim nebom. Čez 6000 zborovavcev je tu sklepalo o razširjenju slovenske mladeniške organizacije na krščanskem temelju. Fotograf nam je ohranil trenutek, ko govori ravno dr. Ivan Šusteršič, ki pa stoji