Let© XII., St. 9 V organizaciji Je moi, kolikor moii — toliko pravice. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/II. GLASILO GLAVNEGA RADNIČKEGA SAVEZA JUGOSLAVIJE. Izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Stane posamezna Številka Din 2'—, mesečno Din 4-—, celoletno Din 48. — Za čla-i ne izvod po 1-10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankirat ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poStnine proste. Majske proslave. Letošnje majske proslave so se vršile v razmerah, ki nas spominjajo v marsičem na ono dobo, ko se je na poziv novo združene internacionale majski praznik prvič slavil. Tudi takrat so bile delavske razredne organizacije razbite in razdrobljene. Tudi takrat je ječalo delavstvo pod izjemnimi zakoni, reakcija pa je slavila prave triumfe. Pod vtisom vsega tega so se razvile takratne majske proslave v manifestacije delavske solidarnosti, v glasen izraz vroče želje delavstva, da se združi vse, kar je med delavstvom razredno zavednega. Tako je bilo pred 35. leti. Po 35. letih pa se zgodovina ponavlja. Tudi danes triumfira reakcija. Vrste razrednih borcev so razbite, a ne klonejo. One se zbirajo in pripravljajo nove zmage . . . Letošnje majske proslave so se vršile malone ▼ celi državi enotno in so bile predvsem izraz želje delavstva, da se postavi proti sili reakcije, silo združenih delavskih organizacij. Ne bomo na široko opisovali posameznih majskih proslav. V splošnem so bile te proslave na zunaj skromnejše, nego v prejšnjih letih. Na znotraj pa so bile silnejše in so zapustile globoke sledove. V mestih in industrijskih krajih so bile slavnosti tudi na zunaj lepe. To velja posebno za naše rudarske revirje. Tu žive generacije, ki so vzrasle v marksizmu. V Mežiški dolini, kamor razkoli niso nikdar prav segli, se je to iz majskih slavnosti vedno videlo. V Zagorju, Hrastniku, na Jesenicah in tudi v Trbovljah pa že od leta 1919 in 1920 ni bilo tako lepih slavnosti, kakor letos. Seveda so se v enem oziru letošnje proslave razlikovale od takratnih. Takrat je bilo delavstvo na vrhuncu svoje politične moči. Majske manifestacije so izgledale kot triumfalna slavja. Letos pa so zaprli za 1. maj celo vrsto naših sodrugov in sodružic, prepovedali so obhode, v Trbovljah pa je šlo orožništvo celo tako daleč, da je prepovedalo rdeče kokarde. Pa nič zato. Tem trdnejša je bila odločnost delavstva, da se morajo te razmere iz temelja spremeniti. Tudi v Ljubljani je bila majska proslava skupna. Govorila sta ss. Štukelj in R. Golouh. Maribor je slavil svoj delavski praznik na način, kakor je mogoče to le v krajih, ki so ostali enotni. V Zagrebu je bila vsaka majska proslava prepovedana. V Beogradu — v središču države — pa je bila lepa skupna proslava, kar bo pozdravilo delavstvo cele države kot mnogo obetajoč predznak za konsolidacijo delavskega pokreta. Nad 3000 ljudi se je zbralo tam na majsko manifestacijo v veliki dvorani socialističnega doma. Manifestacijskemu zborovanju sta predsedovala so-druga Luka Pavičevič (tajnik GRSJ) in Manojlovič (od neodvisne kovinarske zveze). Govorili pa so so-drugi Dr. Živko Topalovič, Laza Stefanovič in za tipografe s. Marjanovič. V Nišu je govoril na lepo obiskani majski proslavi s. Belič iz Beograda. Tudi v Sarajevu je bila lepa skupna majska proslava.^ Iz neštetih krajev do-šle brzojavke pričajo, da se je vršilo majsko slavje tudi po manjših krajih v istem duhu kot v glavnih središčih. , Tisti, ki so ta razvoj pripravljali, imajo zaznamovati lep uspeh. Veseli nas zlasti, da so majske slavnosti povsod tako potekle, kakor so bile zamišljene. Vendar — par stvari je bilo, ki delavski stvari niso koristile. Mislimo, da bi ne bilo koristno, ako bi to zamolčali. Ponekod so delili majske letake, ki poživljajo proletarsko mladino, naj se formira v borbene čete in naj gre na ulice — razbijat Jugoslavijo. Pa to bi bila koncem koncev stvar tistih, ki so ta letak izdali. Mi bi tega ne omenjali, ako bi letak ne govoril tudi — o strokovnih organizacijah. Glede zedinjenja strokovnih organizacij stoji v teh letakih doslovno: Naša parola je: Zedinjenje strokovnih organizacij, — ne radi edinstva, temveč radi razrednega boja. Zedinjene strokovne organizacije morajo podpirati borbo proti srbski hegemoniji in — za razbitje Jugoslavije I — Z ozirom na to, da se v teh letakih o zedinjenih strokovnih organizacijah tako govori, moramo naj-odločnejše zavrniti, da bi se podtikali združenim strokovnim organizacijam taki nameni. To pa zato, ker je tako otročje fraziranje o revoluciji daleč od tega, da bi vrglo pri nas meščansko vladavino. Ono ima samo ta učinek, da daje reakciji povod za napade na delavske pravice. V danem položaju pa je bilo tako fraziranje naravnost zločin. Mi si sploh ne moremo misliti, da bi izdajale take lepake res de- lavske organizacije. Saj prihajajo tako, kakor da bi bili od policije naročeni. S temi letaki bo policija lahko opravičevala svoja nasilja. Ona je prav takih letakov potrebovala. V Trbovljah ima policija navado, da zapre pred vsako delavsko slavnostjo naše najdelavnejše so-druge. To so tudi za letošnji 1. maj storili. Baje zato, ker so nabirali ti sodrugi za Rdečo pomoč. (Če pomislimo, da je bila takrat, ko so to baje storili, v Trbovljah cela vrsta rudarjev radi konfliktov z Or-juno preganjanih, je jasno, da v tem ni prav nič čudnega. Preganjani sodrugi so hoteli samo pomagati svojim prijateljem, ki jih je spravila Orjuna z neču-venim izzivanjem v zapore. Nikomur pa niso mogle prihajati niti v sanjah na misel take parole, kakor so zapisane na tem letaku.) Pri tem se najdejo ljudje, ki delijo take letake, ki dajejo nasilju znak upravičenosti in ki podtikajo še našim zedinjenim strokovnim organizacijam namene, ki jih nimajo in ne morejo imeti. Te letake je imela policija na 1. maja že v rokah. Z njimi je utemeljevala zapiranje nedolžnih ljudi, prepovedovanje majskih obhodov, trganje rdečih kokard . . . Trboveljskim mogotcem pa se je srce smejalo, saj jim daje to nado, da bo stala vsa sila države tudi v bodoče na njeni strani, kadar se bo borila proti delavstvu in njegovim organizacijam. Mi tega ne moremo zamolčati, ker želimo, da bo naše edinstvo edinstvo za nove zmage, ne edin-stvo za nove in še hujše poraze. Parola strokovnih organizacij je borba za boljši kos kruha, za več pravic, za pravičnejši družabni red, O strokovnih organizacijah more govoriti le naiven otročaj ali ciničen provokater tako, kakor da bi bile to formacije, ki so namenjene za borbo proti številčno močnejšemu, discipliniranemu in oboroženemu vojaštvu. Takim otročajem ali provokaterjem bo povedalo naše delavstvo brez razlike orientacije svoje mnenje. Bivše neodvisno delavstvo, kojega zaupniki pod tem največ trpe, pa v prvi vrsti. Vajeniška razstava in vajeniško vprašanje. Pred nekaj tedni je bila v Ljubljani lepa razstava vajeniških del iz vse Slovenije. Meščansko časopisje je ob tej priliki pelo slavo napredku v obrti Slovenije, kar deloma odgovarja resnici in brez ugovora tudi mi odobravamo stremljenje po tehnični in strokovni izobrazbi obrtnega in industrijskega naraščaja ter pozdravljamo prirejanje razstav, ki zbujajo čut hrepenenja po napredku in samozavest v mladih ljudeh. Naša naloga pa je, da se ob tej priliki ozremo še na druge strani vajeniškega vprašanja, ki segajo enako globoko v bodočnost mladega vajenca, kakor strokovna izobrazba in dovršenost v njegovi obrti oziroma stroki. Če se spomnimo, koliko vajeniškega trpljenja, koliko psovk, morda klofut, kletvic in stradanja so prestali mladi delavci ob izdelovanju vzornih izdelkov za razstavo, tedaj se nam vsili vprašanje: kaj je še potrebno dati mlademu človeku poleg strokovne izurjenosti, da bo mogel in se naučil tudi uživati sad svojega dela kot delavec. Vajeniško vprašanje je del vprašanja delavskega razreda in njegovih strokovnih organizacij; je mednarodno vprašanje, je pa tudi obenem socialno vprašanje bodočih naših tovarišev, torej s tem tudi naše in vprašanje celega delavskega razreda sploh. Zaradi tega ima delavski razred naj-večji interes na tem, kako se vajenci strokovno izobražujejo, kako se z njimi ravna, kako se jih duševno izobražuje, kako se v njih zbuja in vzgaja zmožnost za življenski boj in ne manj s stališča delavstva razredna zavest in razredni ponos. Važen faktor v vajenškem vprašanju je torej inteligentna in ljubeznjiva, odkrito kolegijalna vzgoja od strani vajenških sodelavcev, pomočnikov. Ob vstopu v uk izroče starši ali varuhi vajenca ali vajenko mojstru, oziroma tovarnaju, v nekako očetovsko skrb; vajenca se pa smatra marsikje le kot nepotrebno zlo, drugje zopet kot brezplačno delovno silo v svrho izkoriščanja za poklicne in nepoklicne posle, ki često nimajo s strokovno izobrazbo prav nikakršnega stika. Zahteve, ki jih mora delavstvo v vajenškem vprašanju danes z vsem povdarkom naglašati, so v glavnem naslednje: 1. delodajalcem naj se odvzame očetovska skrb nad vajenci, ki sj jo laste in jo izrabljajo v svoje sebične namene; 2. službeno razmerje med mojstrom in vajencem je delovno; zato naj vajenec med učno dobo dobiva plačo ter druge ugodnosti, dopust itd.; 3. državna uprava doslej zanemarja vajenško vprašanje ter jo je pozvati, da izvede potrebne mere v varstvo vajencev, in sicer: a) uvede naj se po vseh večjih krajih obvezni obrtno-nadaljevalni šolski pouk, b) ustanove naj se vzorne učne delavnice, c) izpremene naj se pomanjkljive in neodgovar-jajoče tozadevne določbe obrtnega zakona, č) uvede naj se obvezno nadziranje vajenških razmer z ozirom na vzgojo, delovne pogoje ter zdravstveno stanje; 4. strokovne organizacije, oziroma organizirani proletarijat naj neguje po vzgojnih načelih ter vzgaja vajeniški naraščaj za socialni boj, ki ga je rezredni proletarijat prisiljen voditi. Če premotrivamo vajenško vprašanje z vseh teh vidikov, nam je jasno, da je to eminentno socialno vprašanje za vajence in za delavski razred sploh. Jasno je pa tudi, da se inteligenca in izobrazba v mlada srca ne vceplja s surovostjo, s pretepanjem in psovanjem, marveč le z ljubeznjivo ko-legijalnostjo v delavnici in zunaj nje. Delavnica je seveda namenjena v prvi vrsti strokovni izobrazbi in izvežbanosti, ki pa se ne vrši danes povsod ali celo malokje s potrebnimi vzgojnimi metodami. Enako važna je pa tudi naloga organiziranega delavstva, da poskrbi za primerno vzgojo vajencev zunaj delavnice. Pri vzgoji vajenškega naraščaja mora biti organizirani delavec zlasti na dva momenta pozoren. Prvič, da je vajenec mlad delavec, ki hrepeni po življenju in družabnosti, in drugič, da mladina, ki se vzgoji v tej dobi s pametno vzgojo v značaje ter se ji vcepi spoznanje in prepričanje, da pripada delavskemu razredu, ne bo nikdar dostopna demagoš kim frazam buržuazije in ne korupciji. Okoli in okoli lahko opazujemo, da kapitalistične stranke snujejo najrazličnejša društva, bodisi športna, kulturna, nacionalistična itd. ter zavajajo potom teh mladino na pota, kjer podlegajo meščanskim frazam in kapitalistični ideologiji ter poveličujejo navidezno moč buržuazije. To se godi precej zaradi tega, ker delavske organizacije same še niso s primerno vzgojno metodo skušale pridobiti to mladino zadostno zase. Tudi mi imamo strokovne in izobraževalne organizacije. Ako hočemo pridobiti delavski naraščaj, ki po vseh moralnih zakonih spada v naše vrste, je treba predvsem solidarnega sodelovanja strokovnih in kulturnih organizacij. Dalje je potrebno, da te organizacije sporazumno ustanove program vzgojnega dela med vajenci po modernih vzgojnih metodah ter slednjič, da sporazumno poskrbe za družabno življenje te mladine z raznimi prireditvami izobraževalne, zabavne, razvedrilne in športne tendence. Mladina, ki pride iz šole v delavnico, je prepojena z meščansko ideologijo. Večinoma niti pojma nima, da je na svetu razred delavcev. Zaradi tega tudi ne zadošča, če se mu reče: bodi razredno zavedni delavec, marveč je treba to zavest in spoznanje vcepljati v mlada srca polagoma in v prikupni obliki, ki bistri um, zbuja interes delavca in navdušuje za razredni boj. To delo je pa če izvajati le ob iskrenosti za stvar po načelih j-derne vzgoje, ki je eno najtežavnejših vprašanj. Vzgoja mora biti sistematična, od stopnje do stopnje in temeljita. Ni še zaimujenega ničesar. Pobaviti se s temi dalekosežnimi vprašanji je pa zadnji čas. Predvsem je potreba dogovor med obstoječimi prizadetimi organizacijami glede načrta in sporazumnega nastopanja, ugotovitev smernic ter potem enako solidarno delo za izvedbo misije, ki jo ima delavski po-kret v tem vprašanju. Z združenimi močmi bodo naše organizacije žele v najkrajšem času lepe uspehe — vse le v interesu socialnega položaja delavstva. In dobro vzgo jena nadebudna delavska mladina bo tako solidarno delo pozdravila, se vnela zanj ter zavzela m bodočnosti častno mesto ob krilu delavskega pokreta kot bodoči bojevnik za delavske pravice. Zavarovanje rudarjev. V času, ko se borimo za izboljšanje rudarskega zavarovanja, bo koristno primerjati, kako so zavarovani rudarji zoper bolezen, nezgode in starost po drugih državah in kako pri nas. To tembolj, ker nalaga zadnji mednarodni rudarski kongres vsem strokovnim organizacijam rudarjev, naj se bore za izenačenje in reciprociteto rudarskega zavarovanja. Za Slovenijo je novi pravilnik prispevke znižal, dajatve pa zvišal. L. 1923 so plačala rudarska podjetja v Sloveniji: Za bolniško blagajno D 7,101.970 za prov. blag. D 193.743 za nezg. blag. D 4,638.090 za pokojninski sklad (okrog) D 6,000.000 skupaj D 17,934.808 K temu prihaja še bolniških prispevkov od članov za D 7,101.970 Po novem pravilniku bi plačala podjetja za bolniško, , nezgodno in starostno zavarovanje br ;z pokojninskega sklada 8,500.000 Din, s pokojninskim skladom v dosedanji višini pa 14,500.000 Din. Naša rudarska podjetja so tudi pri dosed njih prispevkih sijajno procvitala. Vkljub temu jim je novi pravilnik prispevke znižal, istočasno ko obljublja dajatve zvišati in urediti tudi položaj starih upokojencev. To je urejeno lepo po prislovici: Da bo volk sit in koza cela! To pa je žalibog samo v bajkah za otroke mogoče. Morda je bilo tudi nekaj računanja na to, da so naši rudarji — otroci. Naši rudarji pa so z imponujočim nastopom dokazali, da ni tako. Vendar moramo resnici na ljubo priznati, da se trudijo v Sloveniji tudi merodajni faktorji, da se najde iz te zagate zadovoljiva rešitev. Pri tem položaju pa je freba opozoriti na razmere v ostalih delih naše države. Tam je bila dosedanja praksa neprimerno slabša kot v Sloveniji. V dokaz naj navedemo samo par številk. V Sloveniji se je izplačalo na bolniških in starostnih podporah leta 1923 9,282.911 dinarjev ali na tono izkopanega premoga 5.5 Din. (V Porurju so znašale socialne obremenitve na tono 1.08 M ali 15 Din.) V Srbiji pa 1. 1922 (po podatkih Jaše Grga-ševiča: Rudarstvo v Srbiji) 720.977 Din ali na tono izkopanega premoga 1.2 Din. — Splošno zavarovanje (S. U. Z. O. R.) je izdalo na bolezenskih podporah leta 1923 povprečno na zavarovanca 250 Din, rudarsko zavarovanje v Srbiji v isto svrho po 70 Din na osebo! — Če bi upoštevali valutno razliko med 1922 in 1923, ki je v povprečju kakor 83 : 44, bi se ta razlika sicer zmanjšala, ostala bi pa še vedno ogromna. V tem je velika nevarnost tudi za naše rudarje. Skrajni čas je, da se naši rudarji, ki živijo v ugodnejših razmerah, organizatorično utrde in da stopijo potem v enotnejšo borbeno linijo z rudarji na jugu, ki stoje v težki borbi, — ki . pa je tudi naša borba. Zgornje številke zgovorno kažejo, kam lahko pademo, če ostanemo še nadalje brezbrižni. Tembolj, ker se imamo zahvaliti tudi za to, kar smo v Sloveniji dosedaj imeli, delu čeških in nemških organizacij, kojih napori so bili vpisani tudi našim Čakovcem v dobro. H koncu še nekaj, kar je značilno za mero reakcije, ki pri nas vlada. Vkljub uničujočemu protidokazu zgornjih številk smatra zgoraj omenjeni Jaša Grgaševič, da delujejo bratovske skladnice po Srbiji vzorno, celo bolje ko splošno zavarovanje. A to bi še ne bilo najhujše. Najhujše je, da je tega mnenja tudi ministrstvo za šume in rude in celokupna vlada, ki je baš s temi argumentacijami svoj čas veljavnost splošnega zavarovanja za rudarska podjetja odložila. Tem nazorom in tej dosedanji praksi bomo stali nasproti v naši borbi za izboljšanje pravilnika. Tu je široko polje za najbolj upravičen odpor, za najbolj žilavo borbo. — Ta odpor je bil svoj čas jak, jak tudi na jugu, a stavljal si je cilje, katerim ,ii bil dorasel. Danes se godi našim sodrugom v Srbiji in Bosni, tako kakor se začenja goditi že tudi nam: Če se zagibljejo, da bi zahtevali košček pravice, jim pravijo podjetniki in za njimi država: Vi ste komunisti in hočete države preobračati! Nepremišljeni agitatorji jim hodijo na lim in pišejo po plakatih še sami tako, da si podjetniki ne morejo boljšs želeti. Oni jim dajejo neprenehoma sami orožje v roke. Čas je, da prenehamo tako delati. Resni časi so! Razven zakona o rudarskem zavarovanju je v pripravi tudi rudarski zakon, ki bo še strašnejši udarec za delavstvo, ako se sprejme v načrtu, kakor ga je izdelala svoj čas vlada. Zavarovanje zoper starost. Po zakonu o zavarovanju delavcev se ima upe-ljati z julijem letošnjega leta splošno delavsko zavarovanje zoper onemoglost in starost. Temu zavarovanju se podjetniški krogi z vso silo upirajo. Oni bi radi prekršili tudi tukaj jasna določila zakona. Zanašajoč se trenotno na politično slabost delavstva, so vprizorili hudo gonjo proti starostnemu zavarovanju, češ da industrija in obrt ne moreta prenašati iz tega nastalih bremen. Na drugi strani pa se delavstvo za obrambo te svoje pravice žal premalo briga. Z glasovi delavskih zastopnikov je bilo pri Središnjemu uradu za zavarovanje delavcev sicer sklenjeno, da se ima izvesti starostno zavarovanje v smislu zakona. A to še ni zadosti. Sklep ravnateljstva S. U. Z. O. R-a je romal še h gospodu ministru za socialno politiko in njegova izvedba še ni zagotovljena. Za to je treba, da vse delavstvo odločno spregovori in pove, da v tem važnem vprašanju ne bo pustilo kršiti zakona. Ker morda marsikdo o zakonitem starostnem zavarovanju še ni poučen, bomo v glavnih obrisih opisali, kakšna bremena nalaga to zavarovanje in kakšne ugodnosti daje. Kaj bo treba za starostno zavarovanje prispevati? Za starostno zavarovanje prispeva polovico delavec, polovico delodajalec, oba skupaj pa 3 odstot. zavarovane mezde. To je približno toliko, kolikor znaša sedanji davek na ročne delavce. S tem, da so vpeljali ta davek, so industrijskemu in obrtnemu delavstvu samemu naložili breme, o katerem so preje trdili, da ga delavci in podjetniki ne prenesejo. Tako ni sreče brez nesreče. Nov: davek na ročno delavstvo utegne prebiti na eno stran led in delavstvo more zahtevati: Oprostite eksistenčne minime vsakega direktnega davka! Zneske, ki so namenjeni za ta davek, vporabite za starostno zavarovanje delavcev! Pritegnite k plačevanju podjetnike po zakonu? Kaj nam bo zavarovanje zoper starosten onemoglost nudilo? To je razvidno iz sledečega: Ko si vplačal 100 tedenskih prispevkov, imaš pravico za slučaj smrti do rent za ženo in otroke; ko si vplačal 200 tedenskih prispevkov, imaš pravico, če onemoreš, to je če si bolan na 26 tednov, ali postaneš vsled bolezni pridobitno nesposoben, do rente; ko si vplačal 500 tedenskih prispevkov, imaš pravico, če si dosegel starost 70 let, do rente. Zavarovanje zoper onemoglost in starost ima torej dva namena. Ono izpolnjuje na eni strani bolniško zavarovanje in pomaga v slučaju dolgotrajne bolezni in nje posledice zavarovancem in njih rodbinam. Na drugi strani daje po dovršenem 70. letu in 10-letnem nepretrganem članstvu pravico do starostne rente. Koliko bi znašale te rente? To se bo ravnalo,po višini zavarovane mezde. Po drugih državah. V Nemčiji znaša rudarska pokojnina po triletni karenčni dobi 1.6 odst. povprečne plače kopača. Pokojnina se zviša potem vsako leto za 1.6 odst. te lače. Po 25-tih službenih in s 50-timi leti starosti — o dobi rudar pravico do pokojnine — znaša pokojnina 40 odstotkov povprečne plače. Ker so v Nemčiji, zlasti v Porurju rudarske plače visoke, — dva do trikrat višje nego pri nas — so pokojnine v Porurju lepe, četudi procentni odstotek ne izgleda visok. Polna mesečna pokojnina znaša v Porurju 61 mark ali nad 1200 Din. V Belgiji dobivajo rudarji pravico do pokojnine po 35-letni službeni dobi. Polna letna pokojnina znaša 1440 do 1700 frankov, ali v našem denarju 4550 do 5350 Din. Delavci plačujejo za pokojninsko zavarovanje 2 odst., podjetniki 3 odst. plače, even-tuelne primanjkljaje krije država. Češkoslovaški zakon o bratovskih skladnicah daje pravico do penzije s 55. letom starosti po 30-letni službi in s 60. letom starosti po 15-letni službi. Najvišja letna penzija znaša vsaj 4230 Kč ali 7000 Din. Potom štatuta se more ta znesek povišati. Čakalni rok znaša 5 let, a že triletno članstvo daje pravico do 2/, osnovne rente. Ako izstopi rudar po preteku karenčne dobe iz rudarskega obrata ali je odpuščen, ne da bi bil za delo nesposoben, obdrži članske pravice, ako plačuje malenkostno p r i-znalno pristojbino (ne cel prispevek). Ako izstopi iz službe pred pretekom karenčne dobe, si lahko varuje članske pravice, ako plača prispevke, ki jih je treba plačati do konca karenčne dobe. Nosilec penzijskega zavarovanja je centralna bratjv-ska skladnica, ki razteza svoj delokrog na celo državo. Nosilec bolniškega zavarovanja so revirne bolniške blagajne za posamezne rudarske revirje. Delavstvo ima v vseh upravnih odborih dvetretjin-sko zastopstvo. Glede višine prispevka določa češkoslovaški zakon: Prispevek mora biti tako visok, da je mogoče plačevati po zakonu predvidene dajatve. Višina prispevka se določi naredbenim potom na podlagi zavarovalno-tehnične bilance. Stari rentniki dobivajo rente po posebnem zakonu. Tozadevne izdatke morajo nositi podjetniki v celoti. Pri češkoslovaškem zakonu smo se dalje pomudili. Hoteli smo pokazati na tem primeru, kako rešujejo socialna vprašanja moderne, demokratične države, kjer si je znalo priboriti in ohraniti delavstvo političen vpliv. Francija ima podobno starostno zavarovanje kot Belgija in ima z Belgijo tudi reciprocitetno pogodbo. V Angliji so zavarovani rudarji pri splošnem delavskem starostnem zavarovanju. Starostna renta bo znašala po tozadevnem zakonskem načrtu 43 šilingov ali 645 Din na mesec. V Ameriki je rudarsko zavarovanje v vsaki državi drugačno. Po nekod je dobro, po nekod tudi slabo. Najboljše je v državi Ohio. Tam dobiva rudar za slučaj nezgode 2/a plače. Če vsled nesreče umrje, pa dobi rodbina 4000 do 6000 dolarjev odškodnine. (240.000 do 360.000 dinarjev.) Amerikan-ska merila gredo tudi tukaj na veliko in se na naše razmere ne dajo prenašati. Pri nas. Kar se naših razmer tiče, tu ne bomo pisali o novem pravilniku, o katerem smo že dosti napisali. Zapisali pa bomo še eno besedo o dosedanji praksi, to je o dosedanji višini zavarovalnih prispevkov in dajatev. L. D' Argona, tajnik italijanske strokovne zveze: Fašizem v Italiji. Njega postanek in razvoj. (Dalje.) Pri volitvah v parlament leta 1919 so dobili socialisti 156 poslancev. Na podlagi strankinega sklepa je parlamentarna frakcije zavzela strogo opozi-cionalno stališče, od katerega se ni odmaknila. Druga največja parlamentarna grupa je bila katoliška ljudska stranka s 100 poslanci. Obe ti dve grupi sta tvorili parlamentarno večino, tako da brez ene teh dveh grup ni bilo mogoče sestaviti vlade, odnosno vsaka vlada je bila odvisna od glasov ene teh dveh grup. Z ozirom na princioielno opozicijo socialistične parlamentarne frakcije napram vsem vladam, je katoliška ljudska stranka pri vsaki vladi dobro odrezala. Ker socialisti od svoje opozicije niso odnehali, je to dovedlo do tega, da je katoliška ljudska stranka, ki se je zavedala svoje majoritete, izkoriščala položaj, tako da je razpolagala tudi z nad 156 glasovi. Dejstvo, da italijanski socializem ni znal izrabiti svoje moči in tudi ni imel možnosti, revolucijo, ki jo je v enomer pridigal, izvesti, ko je na drugi strani vsako odgovornost odklanjal, da bi z drugimi prevzel vlado, je ustvarilo razmerje, ki je mnogo pripomoglo dovesti nadaljne dogodke. * * * Iz te atmosfere, katero smo v gori navedenih vrstah skušali v kratkem opisati, se je fašizem razvil. Prvo jedro, ki se je tvorilo leta 1919, je bilo delo nekdanjih socialistov, anarhistov in revolucionarnih sindikalistov, ki so stali pod komando Benito Mussolinija. Mussolini je bil do tedaj priznani vodja socialistične stranke in njenega revolucionarnega krila. Leta 1914 je izstopil iz vodstva socialističnega glasila »Avanti«. Pri izbruhu vojne je bil Mussolini proti temu, da bi se Italija zapletla v vojno. Pozneje je svoje držanje zamenjal, na kar je bil iz stranke izključen. Takoj na to je ustanovil dnevnik in se je o financiranju tega dnevnika precej časa razpravljalo. Pod imenom »H Popolo d’ Italia«, pod katerim se je ta list izdajal in ki je nosil v podnaslovu označbo »socialističen«, je kmalu ta označba tudi izginila. Ta časopis je bila zibelka italijanskega fašizma. Takoj ob začetku si je fašizem prisvojil program, ki je bil levičarsko orientiran in ki je imel republikanske tendence, ter v celoti akceptiral program italijanske strokovne zveze. To je bil prvi poizkus fašizma, pritegniti delavski razred — poizkus, ki je pa ostal brezuspešen. Voditelji fašizma so morali torej zavzeti drugo taktiko in tako so se prvotno jako previdno in kasneje že prav odločno postavili na stran desničarskih strank in reakcije. Vedno se je kazalo na grozna nasilstva, ki ga je delavstvo v letih 1919 in 1920 izvajalo. Nasilstva so se v resnici vršila in se nekatera ne morejo zadosti obžalovati. Čisto napačno je, če se trdi, da so ta nasilstva bila od naših organizacij inscenirana. Res je, da se je pridigalo o metodah sile, to pa zaradi tega, ker se je hotelo počakati revolucijo in šele takrat uporabiti silo, a revolucija ni prišla. Spomniti se je treba, da so fašisti leta 1919 v zbornici s palicami napadli člane zbornice — socialiste. V istem letu so fašisti zažgali »Avantijevo« redakcijo in demolirali opravo. To dokazuje, da so fašisti prvi začeli uporabljati silo kot metodo in bojno sredstvo. Gori opisana nezadovoljnost je pripravljala fašizmu ugodna tla. Reakcionarni in konservativni zemljiški posestniki, ki so bili nemalo prestrašeni po komunističnih geslih in so pričakovali konfiskacijo svoje posesti, so se oklenili fašizma in so postali kasneje njegova najbolj trdna opora. Fašisti so sedaj dvignili nacionalno zastavo in so govoričili tirade o interesih domovine, o vojnih žrtvah, antičnem Rimu. S temi tiradami pa so si pridobili vse elemente srednjega stanu, svobodnih poklicev in vseučiliških krogov. V Bologni, glavnemu mestu Emilije, je prišlo ob priliki zasedbe komunalnega poslopja s strani komunistov do spopada s fašisti. V tem spopadu je izgubil življenje član manjšine, bivši vojak in splošno sooštovan meščan. Proces proti tozadevnim storilcem je končal z oprostitvijo vseh obtožencev, in tudi dokazi, ki so jih navajali za njihovo krivdo, absolutno niso bili prepričljivi. Četudi je proces dokazal, da ne zadene strank in organizacij vsled tega spopada nobena odgovornost, so izrabili fašisti dogodek v lasten prid, pa so prikazali dogodek kot simptom nevarnosti, ki preti deželi. Na ta način so si zajamčili, četudi ne-oficijelno, podporo policijskih in vojaških krogov. Zatem so pričele znamenite kazenske ekspedicije, ki so jih vprizorili, da krote nasprotnike fašizma. Po velikosti kraja, ki so ga hoteli zavzeti, so sestavili čete in jih opremili s šlemi, orožjem, z vozovi itd. in po dani potrebi oborožili. Velikokrat so skrbeli za orožje kraljevi karabinijerji in pa vojašnice. Fašisti so šli v kraje, pa sežigali in demolirali ljudske domove, zadružne hiše, delavske knjižnice itd.,skratka vse, kar je predstavljajo socialistično ali strokovno akcijo. (Dalje prihodnič.) 15. maja. 1925 »DELAVEC« Stran 3 Pri zav. Po letih Renta za Za otroka ali vdovo mezdi zavarov. zavarovanca na mesec Din Din 40"— 2 — 25'— „ 40-- 4 200 50-— „ 40-- 10 300 75-— „ 30-- 2 — 18-- „ 30-- 4 156 39’— „ 30-- 10 234 58*— Žena in trije otroci, ali trije otroci dobivajo rento v višini, kakor bi pripadala zavarovancu. Več kakor bi pripadalo njemu, pa vsi svojci skupaj ne morejo dobiti. Žena ima pravico do svojega dela rente samo tri leta po moževi smrti. Glede višine rent je važen še § 77 zakona, ki pravi: V državni proračun se postavi vsako leto vsota, iz katere se povišujejo one rente (starostne, dečje in vdovske), ki ne dosegajo letno 1500 Din (ali mesečno 135 Din). Ta določba bi lahko podpore precej zvišala, če se bo kdo v parlamentu za te kredite boril. Marsikdo bo dejal, da so te dajatve vkljub vsemu nizke. Res, da so prenizke. Treba pa je pomisliti, da je iz malo moke — malo kruha. Če si preračunamo, da se plača (od delavca in delodajalca skupaj) za zavarovanca na leto v 17. razredu okrog 312 Din, si lahko zračunamo, da prejme starostni rentnik v 7. letih zavarovanja toliko, kakor bi vplačal v 80. letih zavarovanja! Pri tem pa je treba pomisliti, da daje zavarovanje za slučaj 'smrti in onemoglosti možnost do enako velike podpore za rodbino in to že po 10. letih zavarovanja. Tudi krog tistih, ki bodo prejemali podpore, bo razmeroma velik. Vsak, kdor se poroči — in poroči se nad 80 odstotkov odraslega prebivalstva — ima v obliki starostne, ali v obliki rodbinske rente iz-gled na rento. Seveda bi si prihranile nekatere rodbine morda več, če bi nalagale vse življenje prispevke na obresti v hranilnico. Zato bi bile pa druge močno oškodovane, ako umre in postane onemogel njih vzdrževatelj v zgodnjih letih. Bistvo vsakega zavarovanja je, da se riziki izravnajo. Če pa še upoštevamo, da plača delavec le polovico prispevka, postane račun za delavstvo brezpogojno zelo ugoden. Četudi so prispevki nizki, brez dvoma prenizki, je stvar vendar taka, da ne moremo reči, da bi mogli biti pri teh prispevkih višji. Treba pa bo delati na to, da se prispevki približno podvojijo, kar bi podvojilo tudi dajatve in omogočilo, da bo delavska rodbina vsaj deloma preskrbljena za slučaj bolezni, onemoglosti ali starosti njih vzdrževatelja. Kako je s prekinitvijo članskih pravic? Tozadevno je zakon dober. Kdor celo leto ne plača nobenega prispevka, izgubi članske pravice. Dobi jih pa zopet nazaj — to velja za dobo petih let — ako je’bil zopet eno leto zavarovan. Vojaška doba in čas bolezni se štejeta v zavarovalno dobo. Starostno zavarovanje je velika pridobitev že zato, ker sili misliti na bodoče potrebe, nekaj, kar je ravno v času potiskanja plač pod eksistenčni minimum najtežje. Starostno zavarovanje pa pomenja za delavstvo v tem momentu tudi zato dobiček, ker bodo krila en del teh bodočih potreb podjetja, ki bodo to sicer prevalila na delavstvo, a ne takoj. Cenimo, da bodo znašali prispevki starostnega zavarovanja samo v Sloveniji do 7 milijonov dinarjev na leto. Iz vseh razlogov, ki smo jih navedli, bi bilo ne-odpustno, ako bi delavstvo brezbrižno gledalo, da ga spravijo tudi v tem oziru ob v zakonu utemeljene pravice. Pojdite zato v najširše kroge nezavednih — kajti zakon je tak, da morajo trpeti tudi zavedni radi nezavednih, in poskrbite, da nezavednih ne bo več in da bomo stali vsi na straži za starostno zavarovanje in budno pazili, kako obravnavajo v parlamentu to vprašanje stranke, ki pri volitvah računajo na delavske glasove. Za odpravo nožnega dela v pekovski obrti. Odločna borba mariborskih pekovskih pomočnikov za odpravo nočnega dela v pekovski obrti, .katerim so sledili tudi ljubljanski pekovski pomočniki. zavzema vedno širšo dimenzijo. Da je borba in interpretacija zakona o zaščiti delavcev naše organizacije, glede prepovedi nočnega dela v pekovski obrti absolutno pravilna in upravičena, nam dokazuje to, da je Delavska zbornica, ki se je za to vprašanje zavzela, naslovila na velike župane mariborske in ljubljanske oblasti ter inšpekciji dela v Ljubljani in Mariboru dne 27. aprila t. 1. dopis sledeče vsebine: Podpisana Delavska zbornica se obrača na gospoda Velikega župana s prošnjo, da prepreči l svojem področju kršenje zakonitih določb o prepovedi nočnega dela v pekovski obrti in utemeljuje to prošnjo takole: Zakonito stanje. V Sloveniji prepoveduje naredba št. 719 z dne 26 septembra 1919 »Uradni list« št. 163 nočno delo v pekovski obrti. Ta naredba je novelirana z naredbo št. 319 »Uradni list« št. 99 iz leta 1920, ki določa, da se sme začeti delo v pekovskih obrtih šele ob 4. uri zjutraj. Naredba z dne 16. septembra ex 1919 je bila predložena glasom »Službenih novin« god. III. ex 1921 br. 195 str. 10 po Ministrstvu socialne politike zakonodajnemu odboru v odobritev. Zakonodajni otfbor ni sklepal o tej naredbi. Zato velja tozadevno čl. 130 ustave, ki pravi: »One (začasne na-redbe) o kojima odbor u ostavljenem roku (5 meseci) ne do- nese nikakvu odluku, važe i dalje u celini, dok se ne zamene redovnim zakonitem putem.« Slednje se glede te naredbe ni zgodilo. Med naredbami, ki jih navaja zaključni odstavek Zakona o zaščiti delavcev kot razveljavljene, zgoraj navedene naredbe ni. Nasprotno. Besedilo čl. 19 zakona o zaščiti delavcev jasno dokazuje, da se to ni zgodilo po pomoti, temveč je imel zakonodajalec zgorajšnjo naredbo pred seboj in je hotel izrecno podaljšati njeno veljavnost. V tem čl. stoji: V pekarnah, v katerih je nočno delo prepovedano, se smatra da mine noč ob 4. uri zjutraj, to je ob uri, ki je bila že v zgoraj citirani naredbi predpisana. Ta člen očividno pravi, da ima ostati nočno delo, tam kjer je bilo pred veljavnostjo zakona o zaščiti delavcev prepovedano, tudi še v bodoče prepovedano. Zato podpisana zbornica ni v stanu organizacijam interesentom sedaj veljavnih zakonitih določb, ki urejujejo delo v pekovskih obratih drugače tolmačiti, kakor takole: Da je v pekarnah po § 14 z. o. z. d. delo v nedeljah dopoldne dovoljeno. Da potrjuje § 19 zakona o zaščiti delavcev dotedaj veljavne prepovedi nočnega dela v pekovski obrti. Postopanje oblasti. Postopanje oblasti napram delojemalcem, ki skušajo braniti dosedanje stanje, ki je obenem tudi zakonito stanje, je različno. SreZko poglavarstvo v Mariboru se je postavilo v svojih odlokih na zgoraj obrazloženo stališče, ki odgovarja brezdvoma zakonu. Inšpekcija dela v Mariboru se je postavila na stališče, da suspendira § 19 zakona o zaščit delavcev, dosedanje stanje glede prepovedi nočnega dela, kar je brez dvoma proti zakonu. Takega postopanja Inšpekciji dela tudi ne morejo opravičiti neobjavljena navodila ministrstva za socialno politiko, na katera se Inšpekcije dela sklicujejo, kar je jasno, da so tudi ta navodila, ako obstojajo, protizakonita. S teh razlogov prosimo, da se izdajo od socialnopolitičnih in političnih oblasti na podrejene organe navodila, ki so v skladu z zakonom.« Iz tega dopisa je sklepati, da je naredba o prepovedi nočnega dela v pekovski obrti še veljavna in radi tega poživljamo vse pekovske pomočnike, da se pripravijo na energično akcijo, da staro naredbo uveljavijo. Pomnite! Bol se bije: Za ohranitev osemurnega delovnika! Za nedeljski počitek! Proti nočnemu delu v pekarnah! Za zaščito delavskih zaupnikov! Za pravično zavarovanje rudarjev! Za starostno zavarovanje delavcev! Za zavarovanje kmečkih delavcev! Proti krivičnemu obdavčenju delavstva! Za ureditev delovnega razmerja monopolcev in železničarjev! Za ukrepe proti brezposelnosti! Za ukrepe proti stanovanjski bedi! Za eksistenčni minimum! Za moč in ugled delavskih organizacij! Izdajalec Je: Kdor obupuje! Kdor čaka ob strani! Kdor pušča izkrvaveti druge! Kdor prenaša robstvo kot topa živina! Kdor strelja v naše, kadar strelja vanje njegov gospod! Izdajalci so slabši kot sovražniki! Poučite o tem nevedne! Vračajte z zaničevanjem trdovratnim! Predstraže, naprej! V vaših srcih je usoda! V vaših srcih je zmaga! Mednarodni pregled. Svarilo pred potovanjem v Belgijo in Nemško Avstrijo. Opozarjamo člane Osrednjega društva živilskih delavcev na to, da vlada v zadnjem času v Belgiji in Avstriji velika brezposelnost. V Avstriji je od 884.000 delavcev 200.000 brezposelnih (skoro ena četrtina). V Belgiji položaj ni mnogo boljši. V imenovanih dveh državah dobe delo le oni delavci, ki lahko služijo podjetnikom kot slepo orodje. Radi-tega svarimo, in to zlasti pekovske pomočnike, naj ne potujejo v omenjeni državi. Sodrugi, ki se po tem našem svarilu ne bodo ravnali, bodo vse težke posledice, ki lahko nastanejo iz lahkomiselnosti, nosili sami. Novi prispevki in podpore. Na občnem zboru centrale je bil sprejet nov pravilnik, ki urejuje prispevke in podpore. Novi prispevki stopijo v veljavo s 1. junijem t. 1., to je s 22. tednom. Podpore po novem pravilniku pa s 1. januarjem 1926. V naslednjem podajamo izvleček iz novega pravilnika kar se tiče prispevkov in podpor: § 2. Tedenski prispevki. a) Tedenski prispevki so razdeljeni v štiri razrede: I. razred 3 Din tedensko, II. razred 4 Din tedensko, III. razred 5 Din tedensko, IV. razred 6 Din tednsko. b) Višina članskih prispevkov se odmeri po višini zaslužka. V I.-razred spadajo vsi oni, ki zaslužijo pod 25 Din dnevno; v II. razred oni, ki zaslužijo do 35 Din dnevno; v III. razred oni, ki zaslužijo do 45 Din dnevno in v IV. razred vsi oni, ki zaslužijo nad 45 Din dnevno. c) Člani imajo pravico vplačati v višji razred, nikakor pa ne v nižji razred. d) Za vsak plačan prispevek dobi član od blagajnika znamko, na kateri mora biti označena cena ali razred znamkice. Za dobo, ko je član brezposeln ali bolan, dobi brezplačno znamko (brez cene). p) Podružnici ostane 20 odstotkov od vplačanih prispevkov za kritje svojih stroškov. § 4. Podpore. a) Člani vseh štirih razredov imajo, ako so vplačali 52 tedenskih prispevkov, a s svojimi prispevki niso zaostali več nego 4 tedne, pravico do sledečih podpor: potovalno, brezposelno, bolniško, izredno in pravovarstveno. b) Brezposelno, potovalno in bolniško podporo izplačujejo podružnice in vplačilnice. Izredne podpore in pravovarstveno pa po sklepu glavnega odbora. c) Zaostali prispevki se članom od podpore odtegnejo in se jim zato izda znamkice. č) Brezposelni člani morajo sprejeti vsako delo, četudi v bližnjem kraju, katero jim glavni ali podružnični odbor preskrbi. Ako se temu brez zadostno tehtnih razlogov branijo, izgube s tem pravico do brezposelne podpore. d) Člani, ki so izčrpali v pravilniku predvideno podporo, imajo pravico do zopetne podpore šele takrat, ko so na novo vplačali 52 tedenskih prispevkov. e) Člani, ki so prestopili iz nižjega v višji razred, imajo pravico do večjih podpor šele, ko so vplačali 52 tednov. Do tedaj se jim izplačuje podpora prejšnjega razreda. f) Brezposelno in bolniško podporo se začne izplačevati šele sedmi dan, ko je postal član brezposeln ali bolan, in to za nazaj. Podpore se izplačujejo vsaki teden po tabeli za podpore. g) Tabela za potovalno in brezposelno podporo. Brezposelno in potovalno podporo se izplačuje skozi 25 dni in to: Število vplačanih prispevkov: Razred I. II. III. IV. Din Din Din Din dnevno 52 4‘— 6 — 8'— 1 O rH 104 &— 8 — 10-— 12-— 156 8'— 10'— 12*— 14 — 208 12-— 14’— 16*-— J 00 t-h h) Tabela za bolniško podporo. Bolniško podporo se izplačuje skozi 30 dni in to: Število vplačanih prispevkov: Razred 0 I. II. lil. IV. Din Din Din Din dnevno 52 2 — 3 — 4 — 5'— 104 3-— 4 — 5 — 6-- 156 4-— 5'- 6*— . 7’— 208 5-— 6-— T— 8’- i) Za vsakih nadaljnih vplačanih 52 tedenskih prispevkov se k tem tabelam priračuna 5 dni in 1 Din dnevno. j) Izplačana podpora se mora članu vpisati v člansko knjigo ali izkaznico. k) Nekorektno obnašanje, lažnjivi dokazi ali ponarejene članske izkaznice odvzemajo članu pravico do podpore. 1) Ta podpora, priznana po trajanju članstva, se računa samo tedaj, ako član že v prejšnjih letih svojo podporo ni izčrpal. m) Člani, ki se nahajajo v kraju, ali da pridejo na potovanju v kraj, kjer ni podružnice ali vplačilnice zveze ter hočejo dokazati, da so bili takrat brezposelni, se lahko javijo pri kaki drugi, Glavnemu Radničkemu Savezu Jugoslavije priključeni organizaciji, da mu ista izplača podporo. Ista pošlje tozadevno potrdilo glavnemu odboru, ki bo izplačano podporo povrnil. n) Potujoči člani se smejo muditi v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in Subotici po dva dni, v ostalih mestih Jugoslavije pa le po en dan. o) Člani imajo v enem letu pravico samo do ene izmed navedenih podpor, to je na brezposelno in potovalno ali bolniško podporo. Te podpore stopijo v veljavo šele 1. januarja 1926. Do 31. decembra 1925 T>a veljajo še stare podpore. — Vpisnina znaša od 1. junija 5 Din. Opozarjamo vse naše funkcijonarje po podruži nicah, da se po teh navodilih ravnajo. Centrala bo še pravočasno razposlala na vse podružnice znamke, katere bodo veljale od 22. tedna naprej. Usnjarska stroka. Šoštanj. Redni letni občni zbor naše usnjarske podružnice se je vršil dne 8. maja v hotelu »Jugoslavija«. Poročila o dosedanjem delovanju podružnice sta podala ss. Forštner in Zajc. Poročila so navzoči, vzeli brez ugovora na znanje. Po poročilih' je poročal centralni tajnik s. Joža Golmajer iz Lju- Naše organizacije. Živilska stroka. bljane o nalogi naše organizacije ter dal navodila za bodoče delovanje podružnice v Šoštanju in usnjarske organizacije v splošnem. Predvsem je na-glašal, da je organizacija bolj potrebna, kakor ke-daj poprej, in to radi tega, da si delavstvo to ohrani, kar si je dosedaj priborilo. Referat so navzoči z zadovoljstvom vzeli na znanje, na kar se je izvolil novi odbor. Izvoljeni so bili ss: Anton Mlinar, predsednik; Josip Žogar, podpredsednik; Vinko Zajc, zapisnikar; Franc Leskošek, njegov namestnik; Alojzij Zapušek, blagajnik; Ivan Malenšek, njegov namestnik. Odborniki: Jože Klančnik, Anton Meh, Valentin Koželj, August Krivec, Martin Srebre in Rudolf Vučina.. Nadzorstvo: Ivan Malenšek in Anton Pregovnik. Po občnem zboru se je vršila skupna seja odbora in zaupnikov, na kateri se je sklenilo, da se drugi dan vrši pri ravnateljstvu tovarne intervencija radi odtegljajev za davek in drugih važnih zadev. Nadejamo se, da bo novoizvoljeni odbor podružnico v Šoštanju dvignil in gledal na to, da bodo stiki s centralo postali bolj ozki, tako da bo ta podružnica postala zopet steber usnjarske organizacije. Ljubljana. Usnjarska podružnica v Ljubljani se nad vse lepo razvija. Najbolj agilni so ljubljanski čevljarski pomočniki, ki prirejajo svoje redne zaupniške sestanke, na katerih razpravljajo o vseh važnih dnevnih vprašanjih. Kako,r vse izgleda, bodo že v najkrajšem času ustanovili svoj tamburaški zbor. Tudi delavstvo tvornice »Indus« se prav živahno giblje in je upati, da bo ljubljanska podružnica usnjarjev in čevljarjev kmalu zmožna akcij. Treba bo seveda upostaviti zaupniški zbor v katerem bodo zastopani vsi obrati. Ptuj. V nedeljo, dne 26. aprila t. 1. se je vršil dobro obiskani občni zbor naše usnjarske podružnice. S. Čeh. strokovni tajnik iz Maribora je na občnem zboru v daljšem referatu orisal položaj delavstva in govoril o pomenu organizacije. Izvajanja s. Ceha so navzoči vzeli na znanje, nakar se je izvolil podružnični odbor. Izvoljeni so bili ss.: Izidor Primožič, predsednik; Štefan Tkalec, podpredsednik; Franc Cvetko, blagajnik; Peter Verlek, blagajnika namestnik; Franc Zajšek, zapisnikar; Ignacij Kranjc, zapisnikarja namestnik. Odborniki: Ivan Kornik, Martin Repec in Franc Perše. Nadzorstvo : Martin Hvalec in Anton Kuk. SploSna Delavska Zveza Jugoslavije. Tržič. Dne 26; aprila se je vršilo pri nas člansko zborovanje predilniških delavcev in delavk. Na članskem zborovanju, ki je bilo sklicano po nalogu našega Oblastnega tajništva za Slovenijo, je poročal tajnik sodr. Rejc in sicer o početku razvoja človeške kulture in o njenem napredku v revolucionarnih dobah, ki se je že od vsega početka delila na dva ‘razreda, to je razred posedujočih in razred sužnjev. Dalje o današnjem položaju delavstva in o potrebi vztrajnega, neumornega dela za okrepitev naše razredne strokovne organizacije predilni-čarjev v Tržiču. Razpravljalo se je tudi o davčni obremenitvi delavskih plač ravno tako o protestni resoluciji, ki se je ob zaključku zborovanja sprejela in odposlala na pristojno mesto. Iz velikoštevilne udeležbe članstva, kakor tudi še neorganiziranega delavstva je sklepati, da se delavstvo pri nas v Tržiču vedno bolj zaveda, da brez zdrave razredne strokovne organizacije ne bo izboljšanja gmotnega položaja. Zatorej sodrugi in sodružice na delo, da privedemo naše še neorganizirane delavce in delavke v našo enotno strokovno organizacijo. Razno. Prosimo odgovora! Amsterdamska strokovna internacionala je ponovno urgirala znesek Din 8.625.25, katerega je zbrala bivša SSJ pod vodstvom s. Bernota. Znesek je bil namenjen v pomoč gladujočemu prebivalstvu v Rusiji. Ker na ponovne urgence s. Bernot tega zneska ni odposlal, še manj pa odgovoril na urgence strokovne internacionale, je ista pooblastila G. R. S. J. v Beogradu, da to zadevo v njenem imenu likvidira. Ker so pa urgence G. R. S. J. v Beogradu tudi ostale brez uspeha, je G. R. S. J. pooblastil Strokovno komisijo, da to zadevo uredi. Strokovna komisija je nato odposlala dopis sledeče vsebine: Ljubljana, dne 17. aprila 1925. Sodrug Zvonimir Bernot, urednik »Napreja« za izvrševalni odbor SSJ in KDZ v Ljubljani. Spoštovani sodrug! Glavni Radnički savez Jugoslavije v Beogradu nam je sporočil, da Vam je po nalogu Strokovne internacionale v Amsterdamu, dne 22. novembra 1924 pod No. 697 poslal opomin za poravnavo zneska Din 8.625.25, katerega ste nabrali za gladujoče v Rusiji. Ta dopis, odnosno urgenca se glasi: »Sindikalna Internacionala nas je obavestila o njenom po-traživanju od Vas, odnosno SSJ suma od 8.625.25 dinara za račun pomaganja gladnih u Rusiji, i opunomočila, da taj po-sao u ime nje likvidiramo. Po obaveštenju Internacionale, Vi na njene urgencije od 13. ' nija, 22. julija, 3. septembra i 2. oktobra da svoj dug izravnate, niste ništa odgovorili. Kako medjutim neobraču-navanje ove sume sabrane u druge svrhe nego što je utro-šena povlači za sobom krivičnu odgovornost, mi Vas u ime Internacionale molimo, da obavezi svojoj za vremena odgovorite. Očekujoči Vaš odgovor, ostalemo sa poštovanjem.« Ker na ta dopis O. R. S. J., kakor tudi na urgence Strokovne Internacionale od 13. junija, 22. julija, 3. septembra in 2. oktobra 1924 do danes še niste odgovorili, še manj pa začeli odplačevati Vaš dolg, nas je G. R. S. J. v Beogradu pooblastil, da mi to zadevo v njihovem imenu z Vami poravnamo. Radi tega Vas poživljamo, da nam do 28. aprila t. 1. blagovolite sporočiti, ako ste pripravljeni ta dolg poravnati, in do kedaj. S tem, da smo pooblaščeni to zadevo likvidirati, smo seveda tudi pooblaščeni zadevni znesek kasirati. S sodružnim pozdravom Strokovna komisija za Slovenijo (Pokr. odbor G. R. S. J.) v Ljubljani. Tajnik: Joža Golmajer 1. r. Predsednik: Ivan Ropret 1. r. Štampilje Iz kavčuka in kovine, etikete, vsakovrstne graverske izdelke priporoča industrijskim podjetnikom In obrtnikom Anton terne LinbUana Dvojnosladna ržena-ŽIKA-jefmeBova je najboljša in zato najcenejša. Sodrugi! Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah „Delavca“l „Delavec“ naj ne manjka v nobenem Javnem lokalu 1 —— KOLINSKA« n aša, prava, d orria6a CIKORIJA je vrlo dobra ! Kar ne vel vpraiaj Unlversalnl Informativni biro „A R G U S“ Knez Mihajlova ul. 35, Tel. 6-25 BEOGRAD - (Pasaž Akademije Nauka) Na drobno! Na debelo! A. {Intenc, Ljubljnnn Karlovška c. 8 — Tesarska ul. 3 Edina preizkušena Izdelovalnica vseh ščetarskih izdelkov. Specialna dela za vsakovrstne stroje, stroke Itd. se izvršujejo točno in solidno po vzorcu. ♦ (Delavstvo dobi znaten popust.) Trgovina: Resljeva cesta 2 LUD. BARAGA, LJUBLJANA iBLENBUROOVA ULICA ŠT. 6, I. NADSTROPJE. TELEFON ŠT. 980 SPECIALNA MEHANIČNA DELAVNICA za popravo pisalnih strojev, računskih, razmnoževalnih in drugih strojev. Vedno v zalogi: Vsi nadomestni deli, gumijevi valjčki, najfinejše »trojno olje In sploh vse potrebščine, ki spadajo v to stroko; trakovi v vseh barvah, ogljeni (karbonski), indigo, povoščeni, uzmnoževalni in kopirni papir; razmnoževalne barva In razmnoževalni stroji, hektografitni zvitki, podloge za stroje. — Originalne (prave) potrebščine za Opalograph (Flksat, Prezervat) Ima v zalogi edino le zgornja tvrdka. Svoji K svojim! Delavski gospodar delavska gospodinja kupujeta pri tvrdkah, ki inserira-Jo v našem listu. Ta dopis smo primorani priobčiti, ker je tudi naš opomin ostal brezuspešen in radi tega, da opozorimo vse one sodruge, ki zavzemajo v tej organizaciji odgovorna mesta, da bodo o stvari informirani in da potrebno ukrenejo, da se denar odraču-na tje, kamor spada. Čestitamo! Jubilej »Proletarca«. Socialistična zveza v Zedinjenih državah izdaja za slovenske sodruge v Ameriki tednik »Proletarec«. Prvega maja i 1. je »Proletarec« praznoval dvajsetletnico svojega obstoja. Izšel je ob tej priliki v obširnejši obliki, ki so mu dali ameriški sodrugi nadvse slavnosten izraz. Uvodoma čitamo smele besede: »Proletarec« je list borbe. V njej je bil spočet, v njej je živel in v njej še živi.« — »Proletarec« je Izhajal skoro dve leti enkrat mesečno, odtedaj pa izhaja enkrat tedensko,. Njegova zgodovina je zgodovina težke bor be ameriškega delavstva za njegove pravice. Upamo, da bo to borbo uspešno nadaljeval. K jubileju iskreno čestitamo ter želimo, da se bodo vanj tudi v bodoče zaman zaganjale sovražne sile! Delavci, delavke, pozor! Priporočamo vsem najboljši nakup vsakovrstnih koles, šivalnih strojev iz najboljšega materijala pri tvrdki Ivan Jax v Ljubljani. O tem obvestite tudi svoje znance in prijatelje. Ne zamudite dane Vam prilike! DELAVCI zahtevajte povsod čevlje domače ——— tovarne z znamko „PEKO“ PETER KOZINA, LJUBLJANA—TRŽIČ Zahvala. Podpisani se najtopljeje zahvaljujem tobačnim delavcem in delavkam za nabrani znesek Din 194.— v času moje boležni. — Nace Nograšek, tobačni delavec v Ljubljani, Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem kemične tovarne za nabrani denar v znesku Din 50.— za časa bolezni mojega moža. — Hrastnik, dne 8. maja 1925. — Marija Centrih. V imenu GRSJ.: Izdajatelj: Franc Svetek. — Odgovorni urednik: Alojzij Čeh. — Tisk Ljudske tiskarne, Maribor, I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R.Z.Z0.Z. Uatan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA C. 36—38 *«»«*>" 324 MODERNO IN HIGIENSKO UREJENA PEKARNA Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. PEKARNA Anton Prestar v LJUBLJANI dunajska cesta s priporoča vsem delavcem svoje izvrstno pecivo in vsakovrsten kruh. i Ivan Jox In sin Ljubljana, Gosposvetska c. 2. ‘O' £ ■pk- s HMililoalnl in pletilni stioll iz tovarne v Llncu. - Ustanovljena leta 1867. Vezanje poučuje brezplačno! o N 3 C O o>