tJanku Fiirstu v spomin. Duh njegov ostavil je telo, a med nami vedno živel bo! Prerano — star jedva 35 let — se je moral posloviti za vselej od svoje soproge-učiteljice, od svojih treh otrok: Danila, Dragice in Tatjane, od šolske dece. od stanovskih tovarišev(ic) ter od mnogih prijateljev in znancev! Koliko lepih načrtov za narodu koristno delo, koliko neizpoliijenih nad je leglo ž njim v hladni grob! Oj usoda. kako si neizprosna, kako kruto se igraš z zemljani! — Dolgotrajna, potuhnjena sušica je glodala v njem življenski mozeg tako dolgo, da ji je podlegel v najlepši dobi življenja, ko ga bodo silno težko pogrešali zlasti svojci. pa tudi oni, ki smo ga poznali kot delavnega. iskrenega in značajnega tovariša. zvestega prijatelja in zabavnega družabnika. Ne samo za šolo pri Sv. Duhu ob Š5avnici, marveč za ves ljutomerski srez pomeni Fiirstova smrt izgubo, ki jo bo težko nadomestiti. Neka zla usoda preganja nadučitelje pri Sv. Duhu; tekom 10 let je smrt ugrabila kar tri: najprej starega Joža Strniša, potem 42-letnega Avgusta Laha in sedaj — 5. septembra — Janka Fiirsta. Rojen leta 1889. v zgodovinsko znanem Veržeju, je preživel »zlata mlada leta« v tem murskem trgu, kjer se mu je menda že takrat za5ei razvijati njegov veseli temperament in humor; saj je znano. da so Veržejci prijatelji zdravega humorja. Študiral je potem na državnem u5iteljiš5u v Mariboru ter napravil tam leta 1910. zrelostni, leta 1912. pa usposobljenostni izpit. Kot začasni in okrajni pomožni učitelj je služboval na šolah pri Kapeli. v Negovi, v Gornji Radgoni, na Š5avnici ter zopet pri Negovi, odkodeT je meseca novembra 1917 bil premeščen za pok. nadučiteljem Lahom k Sv. Duhu. Bivši štajerski deželni šolski svet ga je imenoval s 1. julijem 1918 stalnim nadu5iteljem pri Sv. Dijhu na Stari gori. Na prijaznem hribu stoji tu lepa nov,a šola, štirirazrednica, ki ji pripada "precej šolskega zemljišča. Vse to in še razmeroma dobro ljudstvo v okolici je Fiirsta vzpodbudilo in navdušilo za intenzivno delovanje v šoli in izven nje. Dosegel je lefo za letom prav lepe uspehe v vzgoji in pouku, zasadil in olepšal je okolico šole, s soprogo Marico pa sta ne- umorao delovala poleg šolskih poslov na kmetijsko-gospodinjskem polju s priznanimi uspehi. Narod v okolici jima je hvaležen z,a marsikatero pobudo, za mnogo praktičnih navodil in dobrih zgledov. S posebno vnemo se je lotil pokojni Fiirst ureditve in izboljšanja svojega vinograda blizu Kapele. Svoje teoTeti5no znanje je umel izkoriščati v praksi; zato je bil vinograd kmalu najlepši v vsei okolici. In Fiirst je bit na to ponosen. Veliko veselje mu je bilo, 5e je mogel v prostem 5asu povabiti svoje tovariše in prijatelje v vinograd na »žlahtno kapljico«. Tu — v gorici — so se »pod sepom« ali pa v »salončku« razpletali resni pogovori o šolstvu in ekonomiji. Fiirst sam je bil takorekoč abstinent, ker je vedel za svojo zavratno bolezen in jo je s treznim, zmernim življenjem poskušal paralizovati. Kljub temu je bil živahen in zgovoren, često humoristi5no razpoložen. Ljubili in čislali smo ga vsi tovariši(ice) — našega Fiirsta s svetlo polno brado! Zaradi svoje prijaznosti in uslužnosti pa je bil priljubljen tudi pri kmetskem Ijudstvu in delavcih. Redno se je udeleževal, dokler je bil vsaj nekoiiko zdrav, društvenih zbo rovanj ter rad posegal v debato. Pristno kolegijalnost ie cenil nad vse. Pred meseci ga je napadla bolezen hujše, in moral je vzeti dopust. Skrbno se }e čaival in lečil, tik pred smrtjo je iskal pomoči še celo na graški kliniki. Toda šteti so mu bili dnevi — po dolgotrajni borbi s smrtjo je zaspal za večno. — V nedeljo 7. septembra po pozni božji službi smo ga številni tovariši(ice). srezki poglavar g. Hubad in množica domačega ljudstva spremili na pokopališče pri Sv. Juriju ob Š5avnici. Ganljivo slovo ob grobu mu je govoril tov. Mavrič, v imenu šolske mladine se je poslovil od njega učitelj Korošak. Milovali smo tovarišico, njegovo ženo, ki je ostala s tremi malčki sama, želeč ji, naj v teh tež^ kih dneh ne 'Moni pod silnim udarcem usode. Vemo, da bo morala preboleti bridko izgubo. a pozabila ne bo Janka nikdar! Tudi nam ostane tak, kakršen je bil: za vse dobro in lepo vnet iskren tovariš in zvest prijatelj — s svojo impozantno polno brado in z odkritim modrim pogledom v trajnem, najboljšem spominu. Bodi mu zemljica lahka! Fraojo.