, Danica' izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti /a celo leto 4- gl. 20 kr\. za pol leta 2 tri. 20 kr.. za retert IH a l g! 2«» tu širok hodnik. Poslopje je zares kakor kaka jrrajščina. Tudi je vse silo močno zidano: zid je 'M)rm debel. 1'ervi pod-ložnik je bil vložen 1. julija I. 17l>5, leta 17<»8 pa je bil tarovž že dozidan. Vse delo pa je ter-pelo od I. 1 7H4 ilo 1772. Koliko truda in skerbi je imel l»laobožni molitvi Zato je sam prav skerbno vodil to pre korist no duhovno družbo in je neumorno vabil farane k pristopu Sedaj šteje bratovščina sv. R. T. v Kibnici nad :ioo udov. kteri opravljajo molitvene ure navadno ob nedeljah in praznikih Ob teh je v cerkvi videti vedno mnogo častilcev in častilk sv. K. Telesa o ponovljenju sv. misijona 1. 18*7 se je vsta-novila družba treznosti. Zapisalo se je v po-četku prav veliko udov. sedaj pa se je družba že nekoliko pozabila, kljub temu. da se redno vsako leto slovesno obhajata družbina praznika in se redno oznanjujejo p« »deljeni odpustki Kes je sicer, da med Ribničani žganjska kuga ne razsaja preveč in da je treznost sploh prištevati med njih lepe lastnosti,, vendar bi bilo želeti v varstvo pred kugo, da se per-votna gorečnost zopet poživi! Zelo razširjena je tudi bratovščina Naše ljube Gospe. Vodi jo navadno eden iz med gg. duhovnih pomočnikov ne le za ribniško, ampak tudi za sodraško, dolenjevaško in Sv. Gregorsko župnijo. Zadnji dve leti se je zapisalo nad 1000 novih udov. Zlasti možakom je ta bratovščina priljubljena. Dejanje sv. Detinstva se je v zadnjih dveh letih razširilo med mladino, ki je v tem kratkem času nad 80 gld. darovala, ali kar je še več, prav pridno molila za paganske otroke. Služba božja seje veršila pod rajnim Skubicetn vsikdar jako veličastno. V vseh večjih praznikih je imel sam slovesno sv. mašo ob azistenciji gg. duhovnih pomočnikov in o počitnicah tudi domačih gg. bogoslovcev, kterih je bilo o tem času lepo število. Navadne nedelje pa je imel skoro prav do zadnjega ob 10. uri peto sv. mašo s pridigo. Pridige njegove so bile bolj priproste, jasno prepričevalne in nikdar predolge. Dasi je imel po gg. dva kapelana, je vendar, če tudi v visoki starosti, rad hodil ali se vozil k bolnikom če so le željo po njem izrekli. Tako so bili do zadnjega skoraj vsi bolniki v Tergu v njegovi skerbi. Prav pogosto jih je obiskaval in jim delil dušne in telesne podpore. Ribniška farna cerkev. Goreče in neumorno je zidal župnik Skubic nevidno cerkev božjo v sercih svojih vernikov. Pripala pa mu je bila tudi težka naloga, dogotoviti, vrediti in ozaljšati od rajnega Holzapielna začeto zidavo nove tarne cerkve. Za prostrano ribniško župnijo je bila postala stara cerkev že davno pretesna. Leta 1775 po požaru zelo poškodovana, je bila takrat le za silo popravljena. menda s tem namenom, da se postavi nova, berž ko nastopijo boljši časi. A dolgo je morala vstre-zati vsem potrebam, kajti še le I. 1808 se je umaknila novi. Leta 1S65 in 1800 so poderli staro cerkev. Sv. zakramenti so se hranili začasno v nalašč postavljeni kapelici iz lesa, na onem prostoru med novo cerkvijo in farovžem, kjer je sedaj farovški vert za zelenjavo. Tudi zvonovi so bili tam postavljeni na posebnem tramovju. Služba božja pa se je veršila ob nedeljah in praznikih v podružnici v Hrovači za spodnji, in pri sv. Križu za zgornji del fare. V ponedeljek po triindvajseti nedelji po Bin-koštili, to je 20 oktobra 1. 18M. je blagoslovil tedanji stolni prošt ljubljanski in generalni vikar, mil gosp. Anton Kos. z veliko slovesnostjo vogeljni kamen novi cerkvi. Ta za Ribnico preimenitni dogodek se je opisal v posebni listini, ki se je vzidala v vogeljni kamen in se glasi tako le: „20. oktobra 1860. Za Pija IX. rimskega papeža, Franca Jožefa 1. avstrijskega cesarja. Jerneja Vidmarja ljubljanskega knezoškofa. Ignacija Holzapfelna, dekana in župnika ribniškega in njegovih dveh kapelanov Riharda Franka in Matija Smoleja so tej cerkvi, ktero zidajo ribniški farani sv. Štefanu papežu in mučencu na čast. na svoje stroške, s pomočjo cesarjevo kot patrona, na mestu prejšnje prestare in veliko pretesne, vpričo vseh letos novo izvoljenih županov ribniške fare in silne množice druzih faranov in sosedov slovesno blagoslovili in vložili ta temeljni kamen Anton Kos, ljubljanske stclne cerkve prost in vesoljni škofov vikar. V spomin tega imenitnega dneva smo v ta kamen vložili zapečateno pušico ter vanjo dejali: 1. To pismo, pisano na kožo. 2. Štiri kamenčke (in sicer: enega z Oljske gore, enega z gore Tabor enega z verta Getsemani in onega iz „Ecce Homo" oboka, nedavno izkopanega, na kterem je Kristus stali, ktere je seboj prinesel Luka Jeran. kapelan v Ternovem v ljubljanskem predmestju, ki je bil letos romal v sveto deželo 3. „Zgodnje Danice" katoliško cerkvenega lista najnovejšo številko od 20. okt. 18 Zemeljevid in popis ribniške doline od 1864. 1. (Pisatelj Anton Lesar.) V Ribnici na zidališču nove cerkve, v ponedeljek po 28. nedelji po Binkoštih, 21». oktobra 180ti. leta." Skerbeti je moral torej novi gospod dekan za vreditev in okrasbo nove farne cerkve. Pri tem velikanskem delu sta mu bila vsikdar z neomejeno vdanostjo, s polnim sercem in z razprostertimi rokami na pomoč terdno verna in velikodušna ključarja farne cerkve Janez Podboj (po do^nače Cene) in Janez Kljun (Bukovčan), kterih imeni hranijo Rib-ničani kot Skubčevo v hvaležnem spominu. Oba sta namreč že pred Skubicem umerla in dedščino v farnem ključarstvu sta prevzela njuna sinova gg. Andrej Podboj in Jožef Kljun. Misliti je bilo naj pervo na nov veliki altar. Kes so naročili lep slogu primeren kamenit altar pri Ign. Toinanu v Ljubljani. Kipe svetnikov iz mavca je napravil sloveči France Zajec. Altar je stal blizu TOoo gld. Začeli so ga staviti 28. avg. 1 1*71. Čez dva meseca potem je bil blagoslovljen. Altarno sliko sv. Štefana, papeža in mučenca, je naslikal po posredovanju g. Antona Lesarja (f 31. avg. 1 >73) g. Franc Globočnik. c kr. profesor na višji realki v Ljubljani, umeri 24. febr leta 1891. Prihodnje leto se je omislil nov kri že v pot. Slikal ga je po Fiihrichu g. Matija Koželj v Kamniku. Slike so stale «00 gld. Okvire je izdelal gosp. Matija Ozbič v Kamniku. Stali so 700 gld. Binkoštni ponedeljek. 10. iun. 1 1871 je križev pot po običajnem sporedu blagoslovil preč. g. P. Tadej Gregorič, iz reda sv Frančiška, rodom Sodražan. Dnč 25. maja 1873 sta bila nova stranska altarja blagoslovljena. Izgotovil ja je gosp. Matelič. delovodja pri vdovi rajnega kamnoseka. Ign. Tomana v Ljubljani. Kipe sv. Jožefa, sv. Antona puščavnika, sv. Neže in sv. Iršule je izveršil iz mavca podobar g. Zajec v Ljubljani. Sliki Matere božje rožnovenške in sv. Janeza Evang. je slikal gosp. Wolf v Ljubljani. Veščaki terdijo. da je slika sv. Janeza Ev. eno naj boljših del Wolfovih Oba altarja sta stala krog a000 gld. Slavnostni govornik o tej priliki je bil gosp. Štefan Jaklič, sedaj župnik Št Viški, tedaj župnik dolenjski (Dolenja Vas.) Precej po blagoslovljenju med vel. mašo. ki jo je služil rajni Skubic, je pervi maševal pri altarju sv. Janeza Evangelista č. g. Ivan Ev. Tomažič, tedanji ribniški kapelan (1872—1874», sedaj mestni župnik v Škofji Loki. V soboto 12. julija 1873 ob 1. uri popoldne se je pripeljal rajni knezoškof Jernej v Ribnico, ki je prihodnji dan posvetil farno cerkev in veliki altar. Pripeljal je seboj za veliki altar svetinje ss. Kasta. Sekunda in Fort u na ta, ki so se na predvečer po-svečevanja prenesle slovesno v šotor poleg žagrada. kjer so se opravile cerkvene molitve: jutranjike in hvalnice. Drugo jutro, v dan posvečevanja farne cerkve, so bile od 3. ure dalje sv. maše v šotoru pri svetinjah. Ob poli *ih seje začelo posvečevanje cerkve in altarja, ki je trajalo do poli ene. Liturgično pe-j.* pri konsekraciji ali posvečevanju je oskerbel g. Bla* Len če k. umeri kot župnik v Starem Tergu pri Ložu 15. jan. 1. 18110. Pridigoval je pred cerkvijo rajni dekan Skubic. Svetinje sta nosila v sprevodu ribniška ro jaka gg. Primož Peter lin in Anton Lovšin Ribnica je bila ob tej priliki vsa v zastavah Mnogo lepih slavolokov je krasilo Terg. zlasti pa prostor krog cerkve. Naj veličastnejši slavolok je bil postavljen med cerkvijo in sosednjo (sedaj Rusovoi hišo. Zvečer je bila splošna razsvitljava po v s«-m Tergu. V ponedeljek, dne 14 jul. 1*73, je bila birma Birmancev je bilo 908. Vreme je bilo tiste slavnostne dni skoz in skoz krasno, red izversten, navdušenje veliko. Knezoškof Jernej je bil od lepe cerkvene navdušenosti Ribni čanov močno vesel, kar je na razne načine pokazal. • Dalje nasl.) Ivan bogoslovec, vojak. (Dalje.) Kako seje godilo pri Ivanovi novi maši. O lepi priliki med obedom vstal je stotnik in pričel govoriti: „Mašnik Božji, verli prijatelj! Danes je za Vas najlepši, najsvetejši dan življenja, in zato se nismo mogli zderžati, da se ne bi bili kot stari prijatelji vdeležili tudi mi vašega veselja ter vam ga kolikor mogoče še povzdignili. Preveč tesna je vez prijateljstva. katera nas z Vami veže Ako bi bile pripuščale okoliščine, ne bilo bi nas prišlo semkaj samo šest. prišli bi bili vsi Vaši prijatelji, ktere imamo čast zastopati Ali dasiravno se slovesnosti osebno niso mogli vdeležiti, bivajo vendar v duhu tukaj med naini. hoteč Vam skazati svoje priserčno prijateljstvo, kater» je toliko, da bi ga Varn ne mogel dopovedati, č»- še toliko govorim. Zginili st^ izmed nas kot meteor, tista, svitla zvezda, ktera je sicer bežala, že zginila, pušča vendar še za sabo bliščečo svitlobo. Vi st<- bili nam svitla zvezda. Vi ste nas naučili, kako velik dar je sveta vera. kako imeniten naš poklic kot katoličanov. Od Vas. četudi sami še niste bili mašnik. smo s * naučili duhovski stan spoštovati in ljubiti. Vs- «Vt«\ s kterimi ste bili Vi v dotiki. s<> dobile druzega duha. djal bi. vse do malega so prenovljene. Prerano ste šli od nas. a toliko močnejši pa so in bodejo dobri učinki, ktere je storila do nas Vaša navzočnost. Dasiravno nepričujoči. vendar smem reči. da ste pričujoči v vojašnici s svojim dobrim vplivom, katerega vzbujajo povsodi Vaši spomini in Vaši zgledi Srečni so bili dnevi, ko smo Vas imeli m Ki sabo! Srečni oni. ki ¿o imeli priliko vzgledavati se na Vaši kreposti! In da bode Vaš spomin vedno živ med nami. naj kaže Vam le ta dar. ki ga Vam v imenu vseh tukaj poklanjam To je majhen spominek ljubezni, katera gori v vsih Vaših tovariših do Vas. majhen sicer, a pomenljiv, ker Vas bode spominjal na Vaše dni v vojašnici. In ko bodete z le-tem kelihom opravljali najvišjo daritev, spomnil Vas bode. da pošljite zdihljej k Bogu tudi za svoje prijatelje, ki žive sredi ined nevarnostmi sveta f" Tu je verli g stotnik nekoliko prenehal in z ginjenim glasom poklonil kelih novomašniku. rekoč: .Le ta angelj. ki stoji na znamenjih vojaških dostojanstev. kaže Vam. kako umno ste storili, da ste odvernili vojaške časti, katere bi bili lahko dosegli, in ste si izbrali ponižno življenje, daleč od svetnega šuma, da dosežete kedaj večno čast in drugim k njej pomagate. Izvolili ste si boljši del. Večni Bog pa naj Vain krepko čednost že na tem svetu poveme s tem. da Vaš trud ne bode zgubljen in Vas napolnuje s sv<»jo tolažbo, kakoršna je nasledek dobrih del izvoljenih njegovih sinov!" Z gminovitim ploskanjem odobravali so povab Ijemi stotnikov govor, čudeč se. kako more pod vojaško suknjo bivati tako vzvišeno blago serce. Vsi so mu voščili srečo za izverstno lepi govor; toda stotnik, značajen mož. je hvalo odvračal od sebe. češ. da je vse premalo povedal o prelepih lastnostih Ivanovih. Potem so vsi ogleda vali kelih. in niso mogli prehvaliti krasnega dela in izverstnih misli stotnikovih. Vojaki bi ne bili zapustili Ivana, tako radi so ga imeli; a bilo je daleč do vojašnice in morali so se konečno posloviti. Vsi gosti so jih spremljali precej daleč iz vasi. ljudstvo pa je neprenehoma kričalo: „Živeli vojaki* Slava jim!" Prijazni sprejem napravil je na vojake globok vtis. „Sedaj nam je jasno, zakaj ni hotel Ivan pri nas ostati." dejali so si. „On služi Gospoda, ki ga bode kedaj bogato poplačal na tem in na onem svetu; rni vojaki pa ko se dolga leta trudimo, naposled pozabimo. kar je naj potrebniše za našo časno in večno srečo. Pa sej imamo zdaj Ivanove nauke in izglede ter hočemo čisto drugače živeti, kot smo dozdaj." K<» so prišli v vojašnico, privreli so takoj to variši. želeč zvedeti, kako je bilo na novi maši. Stotnik pa se je vsedel med nje in jim izročal pozdrave in še mnogo reči. katere mu je Ivan naročil. Potem jim je popisal slovesnost minuto za minuto, povedal, kako mu je izročil kelih in kako je bil ginjen. in marsikteri je rekel: o ko bi jaz bil na Ivanovem mestu' Ko bi le še mogoče bilo. precej ko se znebim vojaške suknje. š"l bi študirat za duhovna! Tako se je končal najlepši dan za Ivana, za njegove sorodnike, za župnika. Sovaščane. vzlasti pa za verle vojake, ki so ohranili Ivana v najboljšem spominu. Mladi dečki in dijaki pa so se veselili že naprej, da tudi oni bodo kdaj imeli tak lop dan. kakor ga je imel zdaj Ivan »Dalj- naslj Iz rudarskega življenja. Kako težavno da je rudarjevo življenje, more le oni i>opolnoma soditi, ki je imel priložnost opazovati ga v bližini, Rudar. poklican izkopavati v zemljo skrite zaklade, je v vedni in strašni nevarnosti za svoje življenje Nikoli ne more z gotovostjo reči, da bo zopet gledal lepo svetlobo dneva, ako se poda v jamo ter pod zemljo več ur s potnim obrazom dela. Večkrat spravi ga v stiske voda. ki čestotkrat na-gloma privre iz kake skrite žil*-; ali pa škodljiva so-parica in zrak. kar mu vedno krajša življenje; prete mu tudi razne nezgode in nesreče. Vse to pa dobro vč sam in njegova družina; kolikokrat beremo po časnikih poročila o nezgodah po rudnikih; večkrat se zgodi, da se ponesreči po sto in še več ljudi na enkrat. Zatorej so rudarji ker čutijo, da so vedno v smertni nevarnosti, navadno zelo resni, in le redko-kedaj veseli, in so tudi pobožni in bogaboječi. Saj ve rudar, da v svoji službi nikoli ni brez nevarnosti; prav pogostokrat misli na ljubega Boga. se priporoča ponižno v njegovo vsemogočno varstvo in v priprošnjo ljube Matere Božje, presv. Device Marije. Ko pride čas, da se loči od svoje družine, se poslovi od dnevne svetlobe ter se poda v temno zemeljsko naročje — pobožno obmoli kratko molitvico naredi si z blagoslovljeno vodo znamnjesv. križa. Nato velja: „Z Bogom, ti prekrasni svet P Ravno tako storili so tudi trije prav marljivi rudarji, kteri so pred mnogimi leti delali v nekem amerikanskem rudniku. Pobožni in bogaboječi, kakor so bili, niso nikoli opustili svojih verskih dolžnosti, šli so vsako nedeljo k sv. maši in pridigi, obiska vali ako jim je čas dopuščal, tudi o delavnikih hišo božjo, ter so sploh vse storili, kar so menili, da jim je kot pridnim katoličanom storiti. Nikoli niso se podali v jamo. dokler niso z družino odmolili kake molitvice; naznanjali so večkrat željo in hrepenenje, da bi jim ljubi Bog. predno bi jih poklical s tega sveta, podelil neizrečeno veliko milost, umreti po sprejetem sv. obhajilu; premnogokrat priporočali so se zato v priprošnjo ljube Matere Božje, ktera je bila slavno spremljevana od angeljev, sprejeta v sveti raj ter kronana od Boga Sina kot Kraljica nebes in zemlje; priporočali so se mogočni priprošnji svetega rednika Jožefa, ki je obdan od najsvetejših oseb, ktere je kedaj nosila grešna zemlja, srečno izdihnil svojo čisto dušo v roke svojega ljubeznjivega Očeta in Stvarnika; prosili so tudi sv. devico Barbaro, ktera je imela veliko čast sprejeti sv. popotnico iz angeljskih rok, ker je bila ovirana drugače jo sprejeti; priporočali so se svojim angeljem varhom. ktere jim je Bog dal kot najzvestejše varne in spremljevavce na njih težavni poti. Pripetilo se je. da so nekdaj mesec dni vkupaj delali, popolnoma na koncu velicega rova. Nekega dne, ko so ravno pridno delali, slišali so v daljavi strašan ropot; utergalo seje bilo veliko zemlje pred njimi in izhod jim je bil čisto zasut. Kakor se vedno zgodi, šli so precej njih serčni tovariši — kajti rudar je precej pripravljen pomagati, če tudi je njegovo lastno življenje v nevarnosti. — da bi rešili tri znane može n delali so noč in dan z vsemi močmi, da bi jih še žive našli. Naposled posrečilo se jim je četerti dan zjutraj dospeti do nesrečnežev, ktere so sicer še žive pa zelo oslabljene in onemogle našli. Nesli so jih nato iz jame ter položili zunaj na zeleno trato, kjer so se polagoma jeli zavedati ter počasi tudi govoriti. Bilo je ginljivo gledati, kako so vperli najpervo oči na dva blizo stoječa duhovna. Prihitela sta bila ta dva naglo na mesto, da bi • torila svojo sveto dolžnost, če bi bilo potreba. S povzdignenimi rokami prosili so rešeni služabnika božja, naj jih spovesta ter podelita jim sv. popotnico. Z veseljem opravila sta duhovna svojo dolžnost ter se potem glasno vpričo vseh zahvalila ljubemu Bogu, da v svojem prevelikem usmiljenji njemu izročenih duš ni pustil ločiti se s tega sveta brez nebeške tolažbe. Vsa okolica je jokala in molila za rešence. Njih one- moglost pa je bila tolika in njihovo življenje zaradi velicega strahu pred smertjo tako poterto. da sta dva že tri ure pozneje mirno zaspala v Gospodu. Največja želja, ktero so vedno v svojem sercu gojili, se jima je srečno spolnila; dosegla sta milost, mirno v Gospodu ločiti se s tega sveta. Tretji, kterega terdna in močna narava se je najbolj branila pred smertjo. ki je bil pa tudi skoro do čistega oslabljen in ni mogel ničesar vžiti. živel je še do prihodnjega dne. Tudi on je prejel sv. zakramente pobožno in ponižno, pritisnil sv. križ. znamnje zmage in odrešenja, prav velikokrat na derhteče ustnice, pokropil se z blagoslovljeno vodo ter slednjič umeri, Boga hvaleč in slaveč, mirno zroč na podobo žalostne Matere Božje. Ko so ga na večer pervega dne, ko je še precej govoriti mogel, povpraševali, kaj so med tem strašnim časom jetništva v globini zemlje delali, je rekel: „Precej, ko smo začuli ropot, prižgali smo naše vsled silnega vetra ugasle luči ter se podali proti izhodu rova, kterega smo skoro v sredi popolnoma zasutega našli in vedno še tergala se je zemlja od zgoraj. Strašna tihota postala je med nami. Zrak je bil tako vroč in slab, da smo komaj dihali: nato podali smo se zopet nazaj na kraj. kjer smo poprej delali, se tu usedli ter včasih spregovorili kako besedo o svojem hudem stanu Ker je imel eden izmed nas rožni venec pri sebi, bila je perva naša misel, prav iskreno in pobožno ga moliti. saj smo precej sprevideli, da smo vsi zgubljeni, ako nam Bog pomoči ne pošlje. Ko smo ga obmolili. molili smo še tri očenaše na čast presv. Rešnj. Telesu, tri očenaše na čast Matere Božje, vedne Pomočnice. Ostanemo še eno uro popolnoma tihi in pri miru; potem povžijerno majhen del kruha, kterega smo seboj prinesli; kmalu začel je moj sosed zopet glasno moliti in sicer za uboge verne duše v vicah. ktere smo goreče božjemu usmiljenji priporočali ter jih prav serčno prosili, naj nam izprosijo pomoč iz te strašne nevarnosti. Ko smo odmolili. postala je zopet tihota; bili smo že hudo oslabljeni in vsled vročega zraka smo skoraj omedleli; nato sem zaspal in — zbudil sem se še le, ko sem imel srečo, dihati čisti zrak in gledati solnčno luč." — Ljubeznjivi Bog je tedaj tudi v tem slučaju uslišal pobožno molitev svojih zvestih in ponižnih služabnikov ter jim spolnil v svoji očetovski dobrotljivosti njih serčno željo po besedah: Prosite in prejeli bote. Kakor so živeli, tako so tudi umerli. Hrepeneli so po združenji z Bogom, največjo Dobroto, in njih želja se jim je spolnila. Umerli so za ta svet, z Bogom združeni, njemu zvesto vdani, da za boljši, srečnejši svet prerojeni hvalijo božjo dobrotljivost, milost m usrailjenost na vse veke. Janez Repič. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana ( Vprašanja pri zadnji preskušnji za duhovsko past i rs t vo.) E Tlieologia Dogmatica. 1. Animam humanam esse immortalem. solide probetur. et addantur consectaria pro vita privata er puhlica. 2. Exponatur et demonstretur dogma, verbis Cone. Tndentini (sess. XIII. can. 1) hisce enuntiatum: ..Si quis negaverit. in ss. Eucharistiae saeramento contineri vere. realiter et substantialiter corpus et sangumem una eum anima et divinitate Domini nostri Jesu Christi. ac proinde totum Cbristum. sed di\erit tantummodo esse in e»». ut m Mirno. vel figura, aut virtute: anatliema sit." Dr. Joannes Kulavi«. E Tlieol«»gia Morali. 1. Data delinitione H divisione ignorant iae ost«-ndatur. <|uanam ingnorantia aclus pro«edent«'s operanti impulentur* 2. Proposita definitione «ar dmsion«- jurainenti «'\ponantur conditiones tum ad juramenti essentiam. tam ad ejus lneitatem rerjuisitae? Dr. I.eonardus Klolutar E\ Exegesi hibliea. Fiat lingua verna« ula e.\ejretic«» — liomiletica expositi<> |»e-ricoparum Epistolae at«jue Evangelii. «|uae leguntur D« »in. III p«»>t Pentecijsten: nimirum I. epistolae s. Petri « ap. V. vers. (i 11 m«l.. et Evangelii s. Eu«ae cap. XV. vers. 1 — 1 o inclušive. lir. I.....nardus Kl«»lutar. Ex jure caiionieo. 1. Ouaenam sunt obligatifjnes par<»«borum respeclu -a« n ministerii ? 2. me biti kerstni b«»tpr in kdo ne V 2. Kako .je spovedniku ravnati s >p«»vedon« i. kten živ.- v tako imenovanem «znanji z osebami drusega sp«»la? 3. t Janez je bil rojen kot nezakonsk«« d«te Kran«'i^k«- K . ne da bi se bil dal njega «ne zapisati v kerstno knjigo. i;ina Janeza. Je li to mog«»«*e, in ka j naj župnik stori v tej za«l«-vi - Prof. Anton ZupatnV Iz Ketelietike. I Ven« em ljudske šole je razložiti naslednj«» vprašanje katekizma : Ali j«- k zveluanju zadosti, «la katoliški kristjan l<- \ > nti veruje, kar je liog razodel ? Pr««l. Anion Zupan«'i«'. Iz Ljubljane. (Dober nasvet i Dne l:; velikega travna lanskega leta je pisala ^Zgodnja Danica.-da bo 15. velikega travna v škofji Loki na .kapucinskem mostu" blagoslovljena nova podoba sv. Janeza Nepomuka. ktero je izverstno izdelal g. Leopold Tratnik. Pri ti priliki „Danica" izr«;kuje inilovanje nad tem, kako so drugod, zlasti v Ljubljani, ko so nove mostove zidali ali vravnavaii. častitljive, staro davne podobe z mostov oJmaknili. ne da bi jih z novimi nadomestili Zdaj hočejo v Ljubljani delati „mesarski most;" naj tukaj nekoliko popravijo p.», prešnje skaze. pa tudi na druge mostove naj n«* pozabijo. da se jim poverne. kar se jim je uzel«. Tako piše „Danica." Te verstice mi dajejo povod, da na tem mestu izrečem javno, kar imam že dolgo na, sercu: V cerkvi sv. Florijana v Ljubljani namreč stoji ali prav za prav gostuje že leta in leta sprelepa. iz belega marmeljna izklesana podoba sv. Jane/a Nepomuka. ktera je nekdaj stala na Čemuškem mostu. Kolikorkrat koli vidim to umetno delo. se mi misel vriva v glavo: Zakaj neki Ljubljančani pust«'-to podobo v tako skritem kotu cerkve sv. Florijana. ko bi bila vender izversten kinč na kakem ljubljanskem mostu. Zlasti bi se kaj dobro podala na „mesarskem mostu," kterega ravno zdaj namerjajo na rediti.^ Ali če tukaj ne, naj bi se postavila ta podoba na „St. Jakobskem mostu." ali precej zdaj. ali pa takrat, kadar se bo sedanji leseni most umaknil (kar se bo gotovo prej ali poznej zgodilo) novemu, zidanemu ali železnemu mostu. Od leta do leta se bela Ljubljana lepša in kinča. kar je vse hvale vredno; zakaj bi se ne oziralo tudi na njene nove mostove? M F. V Karlnvm je 24 aprila v č P Gilbert, (¡ra vel prav slovesno obhajal svojo zlato mašo v frančiškanski cerkvi. Vdeležilo se je obilo število spoštovavcev. prijateljev in hvaležnih bivših učencev. < nrkev je bila lepo ozališana in prenapolnjena. Med asistenti je bil prečast. Metliški g. prošt Fr Dovgan, ki jc sedanjemu zlatomašniku o svojem šolanji v Kar-lovcu večkrat k sv. maši stregel. S čverstim glasom je zlatomašnik zapel „Veni SanoU* Spiritus" in opravljal najsv. Daritev. V. č. gosp Jožef Soštarič Velemerički župnik, je v prelepem govoru pričujočim pojasnoval. kako je oče zlatomašnik petdeset let po raznih samostanih marljivo delal kot učitelj, katehet, spovednik, pridigar, gvardijan. voljan pomočnik bližnjim duhovnim pastirjem, in si je povsod pridobil priznanje višjih in vernikov. Po slovesni sv. maši je zlatomašnik vernikom spred altarja z razprosterimi rokami podelil sv blagoslov. Več odlične gospode duhovskega in mestnega stanu je potem še pri prijaznem obedu v navdušenih napitnicah proslavljalo blazega očeta zla teinašnika. kteremu Bog daj še inncgo Ičt v njegovo lastno in bližnjega zveličanje! i _Dol. Nov.') m«'- reči. mohamedanci so v marsikterih rečeh do nas katoličanov bolji. kakor pa marsikteri greki. Pravda se je veršila leto in dan in stroški so znašali 1 tioo frankov. Nasprotnik je čakal, da je prizovavni »brok pretekel, na vse kriplje pa se je pehal, da bi s»' pravda overgla, k einur so ga nekteri greki podžigali. pač s tem namenom, da bi še lepi znesek de-nara meni izžulili; toda jest se nis^m dal ostrašiti. Poslednjič je nasprotnik dobil hudo bolezen. zač»d s»* je tresti in mešalo se mu je idelirium tre-ne nst. in ko mu je smert že iz oči gledala, je pismeno spoznal svojo krivico in je za zamero prosil. Tako mu je bilo moč umreti kot katoličanu, pa zapustil ni t«.liko. da bi se bili njegovi dolgovi poplačali. Njegovi nedol«tni otroci so bili posprejeti v sirotišnice, ktere so lo njegovih otrok odgojevale. Ni mu torej bilo po*p-bno rok stegovaM po cerkvenem posestvu, in to toliko manj. ker kot srenjski zdravnik je imel prav lep prihodek. K temu nas je zadela še nesreča, da je v Esdud-u (Azot-u < v misijonskem mlinu parni kotel počil. Torej se nam to leto dolg ni zmanjšal, temveč še pomnožil do 14 000 frankov, kar mi velike skerbi dela. Ne oziraje se na to, se mi tukaj godi prav dobro, odkar je nasprotnik pod zemljo. Kaže se k temu tudi dobra letina. Ni davno, kar se je tukaj naselilo nekoliko maronitov (katoličanov). Breme misijonskega dolga me sili k varčnosti, kar je mogoče; zato tudi sam v šoli učim in sem svojega učitelja poslal v Esdud za oskerbnika, kar je pa 6 ur daleč od Gaze in 5 ur od Ramle, kar je pa silno pritežno zarad božje službe in zelo potreba bi bilo še enega mušnika v Esdud u: toda k temu izdajku nisem zmožen, dokler dolga ne poplačam. Torej prosim, blagovolite moj misijon priporočiti svojim bravcem. Še celo služabnika nimam, razun neke stare žene. ki ne more več na nogah stati. So pa moji verniki voljni, mi vse opraviti in pomagati, kar je zunanjega, in sicer zastonj; tudi v omenjeni pravdi ini nikoli ni bilo treba iti v sodnijo, eden mojih katoličanov me je zastopal in to čisto zastonj; spodobnost mi tukaj ne dopušča, da bi take opravila sam zverševal. Še osliča nimam v porabo, akoravno vsak „fellah" (kmet) tacega ima. Ako ima človek dolgove, se včt da se povsod upira, in voz. ki se ne namaže, ne gre naprej. Vse ima svoj čas, vse gre naprej in po hudih dnevih pridejo dobri. Pred nekterimi mesci je turšk mladeneč od tukaj hotel postati katoličan; to pa se tukaj ne da; od tod je šel v Betlehem. kjer bo tudi pač težko svoj namen dosegel. (Kaj čuda. ako se pomisli, kako se godi celo v Bosni, na Ruskem in še drugod! Satan ne odjenja rad in njegovi sužnji niso boljši: „nebeško kraljestvo od nekdaj silo terpi;" kako prestrašno so klali in mesarili, žgali in davili kristjane v začetku; koliko se še zdaj časniški krokodili pehajo, da bi veliko vernikov pogoltnili!) Star turk od tod si je hotel sestro svoje žene za ženo vzeti svojega sina pa omožiti z njeno hčerjo; ker pa una stranka, ni hotla. je obe ubil. — Mladeneč grešk je nedavno zaklal svojega brata, družina je plačala kacih 2000 gld. da bi hudodelnika rešila iz rok vradnij. Bratomorivec Kanj pa ne more tako lahko ubežati po taki ceni. Ni pa se čuditi, ako se pri grekih tu pa tam v nravnem oziru tako žalostno godi; katoliška Cerkev na vso moč dela. da bi svoje otroke ohranila na pravi poti. in pri vsem tem se ji marsikterikratne posreči i zlasti dandanes, koliko groznih zgledov imamo! Vr.>; greška cerkev pa v tem oziru... ? potem se je čuditi, da ni še slabše z njenimi otroci. Poslednjič še prosim, priporočite čitateljem moj misijon. Jurij Gatt, apost. misijonar Iz Amerike (Olika brez vere. njen sad in konec!) Dandanes je pri prostomišljakih šega vse le olika, vera pa nič! Šola brez vere; družbe brez vere; borze brez vere: zbori brez vere. Vse le olika, olika, svetna prekanjenost; drugo pa nič! Poslušajte v naslednjem ¡zgledu, kaj da je olika brez vere in čednosti, kako sama sebe ukani in goljufa! „Amerikanski Slovenec1 2i» aprila tole piše: Derzovit tolovaj se je vtihotapil v Sirakuzah N. J. v berzovlak novojorške osrednje železnice. Med potjo zasliši sprevodnik zažvižg piščali iz voza. Vlak ustavijo. Sprevodnik takoj pogleda skozi luknjo v voz in zapazi moža z rudečo masko, lliiro pokliče dva tovarša, a v tem trenotku ropar odpre vrata in jim zapo vé hitro naprej voziti, ob enem ustreli med nje s samokresom Bili so neoboroženi. zato so morali ubogati, vendar sprevodnik pošepta jednemu. naj doli skoči in do bližnje postaje, da peljejo tatú seboj. Zgodi se. Na postaji tatú ne najdejo. Dragocenosti in zlatnina je ležala razmetana v vozu. stražnik pa je ves kervav in skoro nezavesten čepel v kotu. Na prihodnji postaji zapazijo med množico mladega, lepo napravljenega človeka z zlatimi naočniki in usnjatim kovčegom Tega so tudi videli v Sirakuzah. Ta mora biti tat! Obstopijo ga in ga hočejo prijeti. Le-tá pa potegne dva samokresa, se počasi umika do lokomotive. ki je bila pripeta pri tovornem vlaku, prepodi strojevodjo in kurivca, odpne lokomotivo in zleti žnjo proti zahodu. Sprevodnik in jeden tovarišev se hitro preskerbita s puškami, skočita na lokomotivo berzo-vlaka. jo odpneta in hajdi po drugem tiru za tolovajem. Kmalu ga doideta. Naenkrat steče hudobnež s svojo lokomotivo nazaj in streljaje jeden na druzega — šinejo mimo. Preganjavca se verneta. kakor hitro mogoče; zopet so skupaj in — spet jima uide tat nazaj! Tako se lové sedem amerik. milj daleč; potepuh je pokazal, da se dobro razume na lokomotivo — kar mu zmanjka sopara. Skoči doli, leti do bližnje kmetije, uzame po sili konja in zdirja čez germ in stern! Kmalu sreča jezdeca, ki je imel boljšega konja; prisili ga. da menjata. Med tem sta pa zasledovavca prišla z lokomotivo nazaj na postajo, kjer je bila že četa orožnikov pripravljena. Uderejo jo za ubežnikom in ga zasledujejo na vso moč hitro; pridružita se jim tudi okradena kmeta s svojimi sosedi. Pot je bila močvirna, ropar ni mogel hitro jezditi; kmalo ga zagledajo pred seboj. V brezmerni prederznosti skoči raz konja, se priplazi do gromade kamenja. Tam zadi se uleže in se obupno brani, — toda zastonj. Obdajo ga, uiti mu ni več moč: udá se jim na milost in nemilost. Sedaj je v zaporu v Lyonsu. Tako piše „Amerikanski Slovenec." No, kaj ima zdaj tako prebrisani hudodelnik od svoje „brezvérske olike?- Kakošno korist ima ubogo človeštvo od njegove lisičje izobraženosti brez Boga in vere? Prostomišljaki. zakaj se bojite „verske šole," zakaj čertite duhovne, ki učijo vero in čednost in Vam dobro hočejo?! Ali niste v službi satanovi? On hudo ljubi, dobro pa sovraži, od njega je vaša lažnjiva olika. In plačilo za to?..... IV. Sedanja Kustodija. 1. Samostan Najsv. Odrešenika (Salvaton v Jeruzalemu ; ondi je tudi farna cerkev za katol. kristjane. V Jeruzalemu je 17000 prebivavcev. in sicer 6400 turkov. 7000 judov. 2000 gerkov. 940 katoličanov. 360 armencov, 141 koptov, Sircov in abisincov, in 60 protestantov. V samostanu je 28 duhovnov redovnikov in 32 laikov, med temi je največ rokodelcev ; farna šola ima v 3 oddelkih 6s učencev. 2. Samostan pri božjem grobu, 300 korakov od unega samostana, na severni strani cerkve božjega groba. Ta samostan ima tudi svojo cerkev, Devici Mariji posvečeno. Tu je 10—12 redovnikov, ki varujejo božji grob in opravljajo božjo službo. Veliki teden tudi P. Kustos tu prebiva*) *) (ierki imajo v mestu 12 samostanov, armenci 2. sirci 1, abisinci 1. tudi turški derviši imajo 2. 3. Betlehem. 2 uri hoda od Jeruzalema. Samostan je velik grad. v njem v posebnih predelkih tudi prebivajo gerški in armenski redovniki. V Betlehemu biva 3500 ljudi, med njimi je 1600 katoličanov, h ¡on gerkov. 2oo armencev. in ion turkov: farno šol» obiskuje 90 učencev, tu je 10 mašnikov in 6 laikov. 4. Sv. Ivan. 3 ure od Jeruzalema. Tu je bil roj»*n sv. Janez Kerstnik. Samostan z lično cerkvico zidan je na lepem holmcu. Tu bivajo 3 duhovni in 2 laika. 5. Nazaret. tisto sv. mesto, kjer je Beseda meso postala. Tudi je samostan in cerkev. Prebivalcev je v mestu 3000, med njimi 600 katolikov latinskih. 400 maronitov, 600 gerkov in 14<>o turkov. V samostanu je 20 patrov in 7 fratrov. Farno š«» umeril v mescu maju in ki umerjo v mescu juniju 11. Bratovske zadeve N. 1J. Gospe presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na unlostljive pripr«»šnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca. sv J«»/.••!a. sv. Nik«>laja. ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varii«»v in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de-2e!e poboje. umor«' in samomore. odpad. in brezverstvo. prešest-vaiij*' in vs»- n«Vistosti. sovraštva. preklinjevanja in vse pošastne pregreh*- in velike nesreče. — Sin. ki 4. /apoved božjo zelo hudo pr»M«»pa in je sovražljiv in hud«) v pohujšanje mladim ljud«;m, j«- < puvzdiirnjfniini rokami priporočen od matere / molitev, da hi >preobernil na priprošnj»* Lurške Matere Božje. ss. Jožefa. Ani. Pad.. Klizab.. Joahuna in Ane. Devetdnevni« a se je začela opravliati: zahvala se naznani, ako bomo uslišani. •• Za d»»ž»-ljeno vravnavo dolžni ste en rožni venec. Vr.) Zahvala. Preserčna zahvala žalostni Materi Božji. sv. Jožetu, in dušam v vicah za veliko in naglo pomoč v bolezni. Naj hi pač vsi v raznih dušnih in telesnih potrebah se zatekli k Mariji. Zahvala je bila obljubljena. K. L. Listek za raznoterosti. Ijubljana Umerla sta v kratkem gg.: Feliks Šareč in Ivan C v ar. bogoslovca III. leta. oba po daljšem bolehanji. Bog daj jima večni mir Ljubljana. Č. g A. Antončič. kapi. in benetic. v Gorjah, je premeščen na Dovje. V ljubljanskem uršulinskem samostanu je 17. t. m. ob loih dopoldne umerla č. M. Marija Valburga (poprej Ljadovika Gavrik), po dolgi bolezni, previdena s ss. zakramenti, v 05. letu svojega, življenja, rojena je bila v Ljubljani 1. 1S37, preoblečena 1. Is5s, prav izverstna šolska učiteljica. Pokopana je bila 1 S. t. m. ob polu 5ih. Bog ji daj večni mir. V Mariboru je 12. t. m. previden s ss. zakramenti za umirajoče v SO. letu svojega življenja umeri prečast. gosp. ondotni infulirani stoljni prost, zlato-mašnik itd. Jurij Matjašič, in bil je slovesno spremljan k pokopu 4. t. m. ob 4ih popoldne. R I. P. Dobrotni darovi. Z, dijaško mizo: A. St. 2 gld. — K. L. 1 gld. — M. A. št. 97. 2 gld. - Č. g. župnik Kr. Jare 2 gld. — Neimenovan dobrotnik z Ipavskega 0 gld. >'ob enem za potrebne misijone 6 gld. — Preč P. Angelik zopet 3 gld. 15 kr. od prodajanih napevov. (O tej priliki naj bodo zopet prav iskreno priporočeni verli na-pevi preblazega P. Angelika v blagor občni, kakor tudi naših pridnih dijakov. Vr. > Za sv. Detinstvo: Iz Polh. gradca po č. g. kapi. Iv. Volku 23 gld. 90 kr. — Čast. g. J. Hladnik. kaplan v Cirknici 3 gld. 50 kr. Zt razširjanje #r. r*re: M. J. ♦'» gld. — Iz Kočevja 4'J kr. Za rs ta novitet stalne in večji rezidence čč. oo Jezuitov v Ljubljani namesto sedanjega .,/irocizorju": Zbirka g. Kr Kr. 8 gld. — K K. kuharica 7 <:ld. Za nt mostu" r Škoti Loki: «Nek ter i Janezi v Terstu. ki nočejo imenovani biti. 12 gld » — Nekdo, ki je velikrat hodil čez ta most. se želi pri sv. Janezu Nep. »rešiti^ in priporočiti. 1 gld. — Neimenovana 5 gld. Zi Marijan išče: Č. g. župnik France Jare 2 gld. — Posest. Jožef Šular 1 gld. Z napisom: ,,1 taborni pomočnik "bbaju tako svoj