PoStntna plačana ▼ rjotorfni
teto LXXIII., št. 200
LJubljana, sreda 18. decembra I940
Cena Din 1.—
LOVENSKI
Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserau do 80 petll ▼rst a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnaeratl petlt vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, InseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod« ▼ti J a mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rna0jeva nlica št 5
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101* SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351*
Amerika
ves vojni mater
jo adila
^Zadnja doba ameriške pomoči Angliji, izvzemši vstop v vojno
Predsednik Roosevelt bo predložil kongresu načrt, po katerem bodo Z edin jene države prevzele nase vsa bodoča angleška naročila za oboroževanje — Anglija bo po vojni vrnila odstopljeni material ali pa ga bo zsmenjala z dru*
gim — S stalnim pošiljanjem vojnih potrebščin se bo okrepila tudi ameriška obramba
WASIIINGTON, 18. dec. s. (Ass. Press). Predsednik Koosevelt je snoti prvič po svoji vrnitvi ts izspekcijskega potovanja po Karibijskem moju sprejel novinarje. Ob tej priliki jim je sporočil, da je sklenil predložiti kongresu načrt za finančno pomoč Angliji, tako da bo Anglija lahko še nadalje dobivala iz Zcdinjenih držav vojni material.
Roosevelt je dejal, da bi bilo po njegovem mnenju nesmiselno, ako bi Zedinjene države Angliji posodile denar ali ga celo darovale. Anglija sama za tak dar ni prosila in ga tudi ni potrebna. Zato predlaga drugo rešitev vprašanja, kako bi bilo mogoče Angliji pomagati iz zadrege, ker nima razpolago dovolj ameriških dolarjev za plačilo naročil v Zedinjenih džavarh
Zedinjene države naj bi za trajanja vojne posodile Angliji vojni material svoje vojske s pogojem, da ga po vojni Anglija vrne, kolikor ga je v dobrem stanju ali pa nadomesti, če je pokvarjen.
Koosevelt je utemeljil svoji načrt z dejstvom, da je obramba Anglije več se danjem položaju obenem najboljša obramba tudi za Zedinjene države. Poudaril je, da bo dobilo ameriško orožje večjo vrednost, če bo v vojni od Angležev preizkušeno, kakor pa če bi ves ta čas ležalo samo v zakloniščih. Seveda je pri tem va^no. da bodo morrlc Zedinjene države in Anglija imeti enake vrste ovrožja.
Prepustitev orožja za čas vojne je utemeljeval Roosevelt s sledečo primero: Če požar uniči hišo tvojega soseda in imaš sam celo hišo, ne boš zahteval od soseda najprej 15.000 dolarjev da mu posodiš pol hiše, temveč mu jo boš posodil s pogoiem. da jo potem vme bodisi nepoškodovano, ali pa da poškodbo poravna.
Washington, 18. dec. A A. (Reuter). V nadaljevanju svojega govora pred zastopniki tiska je Roosevelt izjavil, da je
nrjvažncjše, da se Angliji zagotovi stalno pošiljanje vojnih potrebščin in da se mora vse to vparšanje obravnavati na temelju potrebne pomoči kakor tudi sredstev, istočasno pa se mora začtiti Ameriko.
O povečanju proizvodnje orožja je izjavil predsednik Roosevelt, da so angleška naročila omogočila doseči pu-treben razvoj. Roosevelt je izjavil, da še ni potrebno, da bi vlada uporabila svojo avtoriteto in prevzela kontrolo nad tovarnami, ki s svojim proizvajanjem n:so dovolj hitra.
V nadaljevanju je Roosevelt izjavil da je potrebno preiti na tisto, kar se imenuje
»zadnia doba načrta o pomoči Angliji, izvzemši vstop v vojno.«
Zaradi tega ne bo predložen noben nov zakon ali pa ukinien sedanji zakon o nevtralnosti. V zadnjih dneh. je rekel Roosevelt je čital mnogo neumnosti. Kar se t':če f:n^nčne pomoči Angliji, je izjavil, da kolikor on ve,
nobena vojna ni bila dobljena ali izgubljena zaradi pomanjkanja denarja.
Nato je kritiziral zamisel, naj bi se jrorabile vloge denaria po bankah, ki so potrebne za to, da bi bila sedanj3 vojna dobljena. Predsednik je izjavil, da bi bilo to slabo. Denar vsekakor nekaj pomeni, vendar na ni tristo, kar je najpotrebnejše. Velika anglefka naročila so zelo koristna, ker bodo omogočila uresničenje poznejših olajšav v tovarnah  orožja  in ladiedelnicah.
Roosevelt je nato poudaril, da so ta načrt obravnavali že pred štirimi tedni in da ni samo en načrt, ampak je načrtov več Roosevelt je še iziavil. da je prepričan, da Anglija lahko plača naročila, ki jih je izvršila v Ameriki in se bodo zato nova določila izvajala samo pri bo^o^ih pogodbah.
Odgovarjajoč na neko postavljeno vprašanje, je Roosevelt razložil glavno
težišče vsega tega vprašanja, t. j. da Anglija ne bo brez potrebnega materiala, kar pa se tiče vprašanja, ali bodo tovarne, ki delajo za narodno obrambo, delale sedem dni na teden, je odgovoril Roosevelt. da je to odvisno od zainteresiranih oseb.
Državni poglavar Zedinjenih držav je tudi izjavil, da bo ta ali sličen načrt predložil novemu kongresu 3. januarja.
Pomcč Angliji je v ameriškem interesu
\Tashington. 18 dec s (Reuttt) Reu-terjev dopisnik v Wasrrn2tOT<u poudarja veliko važnost včerajšnjega Rc^vvcitove-ga sporočila o novi ob1:k; ameriške pomoči Angliji. Pravi, da ie Rooseve.lt 7 rMavo svojega predloga tako rekoč vprašal ameriški narod za njegovo odobritev.
V ameri'-kih vladn'h kron;h so mnenja, da je treba vse storiti, da Anglija v vojni zmaga, ker je to v ameriškem in*eresu. Rooseveltov načrt za pomo? Angl -i naj bi dal že sedaj vsem ameriškim industrijskim podjetjem gotovost, da argkšlrib na-
ročil ne bo konec ko bodo angleška dobro imetja v dolarjih izčrpana
Rooseveltov načrt pomeni, d« bo ameriška vlada sama investira'a ve'ike m" -zine denarja v proizvodnjo cmz a ir drusega vojnega materiala ter da bodo zafo tvornice v Zedinjenih državah se nap^e* oreie-male plačilo, in sicer naravno*/ od ar^er^ke vlade. Nato pa bo ta vojn-« matera 1 posojen Angliji  kolikor bo potrebno.
Hullovo sporočilo
IFashinčton. 18. dec. s. (As* Pre^J*) Zunanji min'&ter Huli je včera- sporočil, da je v smislu podatkov, ki jih ie drbl z me-rochjn:h andle'kih mest. obvesH predsednika Roosevelta, da bo morata Amerika
čim prej pospešiti &vojo pomrle Angliji, ker bi <Hcer ute«n:!a Anglija ■v p^vi polovici prihodnjega leta zaiti v kritičen položaj.
Fcimcž do skraioifa meja zakonov in običajev
New Vorfc. 18 dec s. (Ass. Press) New-yoTški župan    Laguardia se ie sooči na
javnem zborovanju odločno izrazH za povečanje ameriške pomoči Angliji. Dejal je, da morajo Zedinjene drŽave nu.iti vso pomoč do skrajnih meja zakonov -n običajev Laguardia je pripomnil da »Zedinjene države sedaj ne bi uživale miru. če se ne bi angleški narod branil z brezpn-mernim pogumom.«
Tudi trgovske ladje naj bi bile posojene
SPashington 18. dec s (Ass Press) »Wa-shmgton Post« ki ima d( bre zveze z Melo hišo in ameriško vlado, priporoča, naj
b' Zcdinpne države odstopile Angliji ves presežek materia'a, kar ga Anglija potrebuje v vojni. Tako naj bi bile Angliji posojene tudi vse potrebne trgovske ladje.
de 40 novih ameriških rušilcev
VPashington. 18 dec. 9 (Ass Press) Mor-nari:-ki minister Knox je snoči sporočil, da bo amerif.ka vojna mornarica začela graditi šc -iO nov;h ruSilcev. Nadalje bodo odo-
breni krediti 12 milijonov do':»rjev za razširjenje ladjedelnic v Zedinjenih državah.
Lloyd Ceorge odklonil psslaniško mesto
New York. 18. dec. A A. (DNB) Dopisniki ameriških agencij poročajo iz Londona, da je Uoyd George odbil ponudbo, naj sprejme mesto angleškega veleposlanika ▼ Ameriki.
Vojvod* Windsorski — ameriški poslanik?
m&nd, 18. dec. A A 1 Reuter) Vojvoda VVindsorsKi je pedal izjavo zastopnikom tiska. Med dragim je izjavil: Ce U menil, da bi s tem mnogo koristil svoji domovini In Interesom obeh narodovt tedaj bi vsekakor sprejel mesto angleškega veleposlanika v Zedinjenih državah. Po razgovorih z novinarji sta vojvoda in vojvodin ja zapustila Mlaml in odpotovala na ladji »Sou-Uier Cross« v Nahau.
Po zavzetju manjših, tada strateška važnih obmejnih trdnjav, je glavni pritisk usmerjen na meči!o utrjeno Barđijo, ki jo angleške čete oblegajo — Angleži $3 cđđaljeni že
233 km cd svojega glavnega oporišča
Kafro, 18 dec s. (Reuter) Iz snoenjega komunikeja poveljstva angleke vojske na Bližnjem vzhodu je razvidno, da s« glavni pritisk angleške vojske ob egiptsko-li-bij&ki meji usmerja proti Bardiji. Komunike javlja, da so angleške čete zasedle zopet tri italijanske obmejne trdnjavice in sicer Musaid, Sidi Omar in Seferzcn.
Vse tri trdnjavice so znatnega strateškega pomena. Sidi Omar je colo že 8 km oddaljena od egiptske meje na libijskem ozemlju. Leži južno od Bardije v notranjosti puščave. Se dalje proti jugu je trdnjavica Seferzen. Angleži so pričeM z napadi na te obmejne pos-tojanke že takoj v ponedeljek po zavzetju Soiluma in Capuzza Mestoma so padle trdnjavice šele po hudem italijanskem odporu. S padcem teh postojank je bila angileški vojski odprta pot dalje v Libijo.
Tako so že v ponedeljek anglevke čete prodrle do bližine Bardiie. Snočnii komunike javlja, da prihaiajo pred Bardijo nova ang'e"'ka ojačenia. Ker komunike govori rudi o udejstvovanju avstralske vojsko, ie mogoče sklepati, da prav Av-tra'ci tvorijo ta ojačenja pred Bard.jo. Angleški pritisk na Bardijo je, kakor pravi komuirke, vedno močnejši. Obenem pa v angleških vojaških krogih opozarjajo, da zavzetje Bardije ne bo lahka naloga. Bardiia je mn^go močneje utrjena nego druge postojanke, ki so jih doslej Angleži odvzeli Italijanom. V območju 6 do 8 km okoli Bard:ie so manjše utrdbe. Nnjbrže so v zadnjih treh mesecih Italijani Bardijo še močneje utrdili V trdnjavi pa je se»dai rudi zelo mnogo italijanskega voiašt\a Mod drusim sta v posadki tud: dve diviziji red te ita!; lanske vojske k; sta se umaknil iz Egipta pa tudi več oddelko-v fašističnih '?;-nzij   ki so
bile med Sidi Biranjem n Solumom raz-krop' jene.
Angleška vojska operira proti Bar<b'j; po istem načrtu kakor proti vsem drugim italijanskim postojankam v dosedanjem poteku ofenzive. Najprej so namreč prodrle ang'eške oklopne edinice na pot med Ti> brukom in Bardijo in so preprečile dovoz ojačenj  italijanski posadki v Bardijo NJa-
to šele se je pričelo obleganje Bardije same Razdalja od Bardije do Tobruka je približno 100 km Vsa cesta med obema utrjenima postojankama je popolnoma nezavarovani. Tako so se angle-ke klopne edinice po zadni'b poročilih lahko pomaknile že do 50 km zapadno od Bardije in so že na pol pof do Tobruka Seveda bo rudi eventualni napad na Tobruk gotovo zelo težaven, ker je to najstarejša in najmočnejša italijanska trdnjava v Orenaiki.
Medtem v angleških voja^kh krogih v Egiptu niso niti najmanj vznemirjeni zaradi dejstva, da mora operirati s<*3aj ans'e-sks vojska že 250 km daleč od svojega g'avnega oporišča v .Marši Matruchu V krogih strokovnjakov  zagotavljajo, da te
daljave ne povzročajo angleški vojski zaenkrat nobenih težav.
Ra?rot 18. dec. AA. (Reuter) Po zadnjih poročilih angleške čete hilro prodirajo proti Bardiji-
Cnpefown, 18. dec. s. (Reuter) Po uradnih podatkih sodelujejo pri operac jph angleške vojske proti Libij; tud; oklopna vozila in tanki, ki so brli izde'ani v Južn A triki iz domačega jek'a. Splch pos • a Južna Afrika angleški vojski na Bližnjem vzhodu doma izdelane topove vujn material vseh vrst in topovske granate
Kako je padel So 11 um
Kafro, 18. dec. s. (Reuter) O padcu Soiluma ter treh trdnjave ob egiptsjco-libij-ski meji poročajo nekaj nov h podrobnosti Tako se je sedaj izvedelo, da so prvi angleški oddelki pnspe'i pred Sollum že takoj drugi dan prrčetka ofenzive Angleške oklopne edinice so prr-ko Bukbuka prodrle neposredno pred So''um niso pa izvedle napade na italijansko postojanko, temveč so samo preprečile, da bi di,b:h Ita-lhani ojačenja. Na poti med Bukbukom in S:cMumom je bila zajeta skoraj cela ita-ibiamiia divizija, ki je bi'a na poti na pomoč v Sidi Barani. Angleži so zajeli tudi skoraj ves vojni material te divizije
Končni napad na Sol'um je potem izvedla šele teden po/neje an^'eška pehota Tudi trdnjavice Mussaid  Sidi Omer in Sefer-
zen so najprej obkobli angle>ki oklopni oddelki, nato pa jih ie zasedla pehota.
Sollum sam ni važno mesto. Dejansko tvori naselbino J nekaj hišic ob morski cbali. Poleg mesteca samega ps obstoji se nase'blna Zgornji Sollum na vihu prelaza Haifava. Tu so bile nexoč velike angleške vojašnice, ki so jih potem Italijani zasedli, toda samo za nekaj časa. Ze kmalu po italijanskem vdoru v Egipt v septembru so ang'e'ki letalski napadi in obstreljevanje vojne mornarice naselbino Zgornji Sollum popolnorna razdejali.
Italijanski vojni ujetniki bodo poslani v Indijo
Kairo, 18 dec s (Revter) Po uradnih informacijah bo 20.000 italijanskih ujetnikov, ki so bili zajeti ▼ Zapadni puščavi, v kratkem pos'anih v posebna taborišča za vojne ujetnike v Indijo.
Z bojišča v Zapadni puščavi prihaiajo še vedno novi transporti vojnih ujetnikov.
Italija se junaško upira
Rim, 18. dec. AA. (Štefani) Ker mora angleška ofenziva koristiti ciljem propagande med Arabci in v Ameriki, pi5e >Po-pz*o di Roma«, morrmo razumeti, da Angleži izvajpjo to ofenzivo z najmočnejšimi sredstvi. Ugotovljeno je, da je ang esko cesarstvo proti Italijanskim postojankam v severni Afriki zbralo svoje najboljše če-
te in sv-j najboljši vojni mnterial. T°d» Italija M prav tako kaJiCr je to storila Nemčija^ jvnaško upira močnemu angleškemu napada, italijanski narod pa gre naprej s čvrstim korakom, ker absolutno veruje v konOno zmago.
Italifarisko poročilo bo objavljeno po končani bitki
Rim, 18. dec. AA. (Štefani) Med pričakovanjem Italijanskega uradnega poročila o dogodkih v Afriki, ki bo objavljeno, ko bo zaključena velika bitka, podčrtava »Popelo di Roma«, da v začetku operacij lahke libijske čete na prvih postojankah niso mogle prenesti Izrednega angleškega pritiska okkpnlh kolon in zato so mogle motorizirane italijanske čete, ki so Btopile t borbo, izvesti čisto drugo akcijo In reakcijo. Ta druga doba bitke je še ▼ teku in bo prine^a končni sklep o razvoju borb.
Jasno je, da je pas v dolžini 100 km ▼ puščavi, ki so ga zavzeli Angleži, samo hodnik, ki bo imel svojo vrednost. Če se nazadnje uresničijo zastavljeni cilji. Će no Angleži Imeli za cfj uničenje italijanskih čet, tedaj ny ta cilj popolnoma zgrešili, ker je maršal Graziani spretmenD operacije v bitko angleškega izkrcavanja, ki ao imeli in še tedo imeli velike izgube. Prvi cilj Angležev, ki je bil: »izključimo Italijo iz berbe«, je popolnoma propadel, ker se Ita iia še zmerem ravno 'Trži in nadaljuje z bitka
Po grškem vojnem poročilu se operacije uspeSno nadaljujejo — Po ameriških vesteh so Italijani zopet zasedli Sort Palermo, ki ga sedaj Grki obstreljujejo
A te m. 18. dec. s. (Atenska tel. ag.) Gr-sk- generalni štab je objavi«! ponoči naslednje 52. vojno poročrlo:
Pod stalnim pritiskom grške \ro/skc so bili Italijani prisiljeni, dr* se umaknejo dalje proti Klisuri   Po grških  ugotovitvah je
Klisura v plamenih. iVa drugih delih bojišča se operacije z
uspehom nadaljujejo Grška vejska je zajela mnogo italijanskih ujetnikov, med njimi enega polkovnika tet mnogo vojnega materiala.
Ameriška poroHla
Atene. 18. dec «. (Ass. Pres«) O položaju na grško italijanskem bojišču poroča-jr. naslednje podrobnosti. Grki so na nekem mestu fronte, menda v severnovzhod-nem sektorju po informacijah z uradnih mest včeraj do^e^H nove znatne uspehe. Sredi snežnega viharja ie gr:ka vojska v napadu zavzela zelo važno gorsko posto-janko, ki so jo Italijani branili s topni-
štvom in strojnicami. Tu je bilo zajetih mn(*go ujetnikov in vojnega materiala.
Na južnem delu bojuča so Italijani po ameri.kib informacijah s protinapadom te dni Ork^mn zopet iztrga.ii malo pristan: :če Porto Palermo južno od Himare   Grki pa
sedaj javljajo, da ga obstreljujejo s svojim topništvom. V planini Skipovit južno od Himare so Grki dosegli nov uspeh ter so prisilili Italijane, da so planino izpraznili. Baje Italijani Himaro evakuirajo. Prav tako izpraznuje italijanski vojska po grških informacijah Tepcleni.
Vreme vsak dan slabše
Bitolj, 18. deć. e. Na severni italijansko gr^-ki fronti je v področju pri Podgradcu vreme vsak dan slabše. Doč:m \ ra\n:ni sneži, divjajo v planmah strahoviti snežni meteži Zaradi visokega snega je onemogočena akcija pehote. Zaradi tega je včeraj vlada' na tem odseku precejšen mir in ćulo se je samo nekaj manjših prask.
Po strelskih jarkih in kavernah zbirata obe stran' svoje meči in čakata na boljše vreme. Iz oko-'ice reke Skumbc s« je s!;šalo topni-ko streljanje. Na tem odseku, kjer je bilo vreme ugodnejše in kjer je teren boj pripraven, se vodilo srdite borbe. Italijanske čete. ki so dobile ojačanjc, se močno upirajo napredovan iu Grkov, ki sku-'-ajo  zavzet-  dolino  reke Skumbc
Italijani se trdovratno branijo
Djevdjeliia. 18. dec. e Včeraj so bili posebne hudi boji na jr?ncrr odseku Na srednjem in severnem delu fronte so bi-li manjši boji zaradi visokega sne^a m slabega vremena.
Po vesteh £r:k:h liste v so se bili krvavi boji na raznh t~čkah fronte zlasti na odseku pred himaro in n_i cdsoku Premeti-Tcpe*lcni. Klivb ^'ribcmu vremenu so sode-
Nadaljevanje na Z. str.
CHARLES BOYER in IRENE DUKNE v filmu Najlepši igralski par v ljubavni drami prefinjcnega okusa. 2ivijenjska tragedija klavirskega virtuoza. — Klavirski koncert
Schubertove »Serenade«
KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave ob lfl., 19. In 21. url
DANES nadaljujemo s predvajanjem sijajnega, razkošnega velefilma iz francoske viteške zgodovine
i *u pm NajodličnejSi   igralci  Francoske komedije:
—       i. <flpwj% afflSjK nj fgfia <#9k HM KobeH   V itlalin,  Samson Fainsilher,
'     '"'/T*        "P» *f7$l IP ln Josaellne Ooel.
KINO MATICA — Tel. št. 22-41.
Grbavi f It CZ
Predstave  danes ob  16..  19.   in  21. uri.
1
i
Na splošno željo ponavljamo sijajni film misterijoznih senzacij
TARZAN IN NJEGOV SIN
po romanu Edgarja PJce Burroughe. V glavni viegi: Johmry VVcissmulIcr, edinstveni predstavitelj Tarzanovih vlog ln
KINO ST.OGA, tel. 27-30.
lepa Maureen O'SuIlIvan ter John Shcfii-Id.
Dane« ob 16, 19   in 21 uri
lova'c vse edin:ce orožja Na položaju pred Mimaro in Tep^enijem »e Itaiijani utrjujejo v pospešenem tempu.
V pod robne C* h  pri opisovanju bojev za
B6ki [talijinakl po'.oSaj. nagVajo gr'ki listi, da so ga Grki trikrat naskočili in da so bili vsakokrat sprejeti s strahovitim ognjem k' je ZTcdčil njihove vrste. Italijani so trdovratno branili ta položaj Naposled je pri 'o do borbe na nož Na nekem drugem pdložaju je prav tako pii-"l. 00 krvavih b S. Tem četam povcljuieta ca »talijanski 5-ncral in en polkovnik V teku prej-šnjih dni So Italijani \ c'krat preši: v napad na neki j»r ki položaj 17ou in visoko nad m-/rjem. V teku cn^ga dne so Italijani sedemkrat naskočili te graafl postojan« ke. Lcuij-tvo z fbeh strani je v glavnem sodelovalo s četami in bombaidiralo o-saJ-
0:I3elki nemške vojske v italijanskih lukah
Kew York. IS. dec v (Co'.un ha B. S.) Po informacijah  k* jih jt poV.al posebni
poročevalec dru/.be Coiumb r \ Italiji, so sdaj v raznih delih Itabje oddelki nemke vojske. Posebne mno^o nemškega vojaštva je bilo v Bariju Smatraju da bodo Nemci v kratkem Stopni v akc ]*■ ra albanski front: proti Grkom. Da.,c javMa Co-lumb:a, da je bile nem'ko VCiašTVO opaženo tudi v Cenovi in M:,anu
Prva ameriška rcrrcš
AtrnP, 13. dec. AA. (Atenska agencija)
Predsednik ameriškega a'ruženja za ame-ri/ko pomoč G~čiji Vandcrbildt je obvestil grško narodno banko, Oa jc odposlana vsota 250.000 delarjev, kot prva. pomoć, ki so jo zbrali v Ameiiki.
Letalska smio 2 Astgllfs
Minister Benve?T?*?2cXt o c?c!ravah aracrllkth letal, o po*
večanju aagleSke letal&ke prolzvc^si^e, Id tnzra tati
največja v IS-vrcpi
London, 18. dec. s. fRetster) S noč i je r»o-vr.': i po ra^:u minister za leta iko pr, z-vodnjo in č^in vojnega kabineta lord B .1 vcrbroc»k.
Uvodoma je omenil pomoč v leta^h, ki jo Anglija prejema iz Zedinjenih držav. D.jal je, da šteje angleška delegacija za nakup letal v Zedinjenih državah 350 o^cb, da pa vsi v p<«ni m viri UtvrŽUJejO svojo du /n;.'.;t. Pokupljena so bila vsa letala, kar jih je bio mo^c dobi-ti. Vedno već letal iz Amerike pa še prihaja. So to letala odlične kakovosti. Nekatera dosegajo najhujše an^ie ke aparate Lovska letala tipa (Jurtiz so po okretnosti in hitrosti enaks o.i Cnim nnge^kim Spitfirc<-<m. Vse dobave iz Zed:njenih držav prihajajo po načrtih in kontraktih. Naročila s<j vedno vcćja. Določeno je, da bo- do L 1942 ti« bila Anglija iz Amerike že 26.000 letal. Tedaj boJo Zedinjcno drŽave pro:z\ajaIe mesečno 3000 letal.
Lord Beaverbrook je dalje, poudarjal, da je »edina nnvnost, da Anglija izgubi vojno v tem. če bi Angleži precenjevali svojo moč« Hitler je £e vedno gosp.ydaT Evrope, je nadajeval. Za osvojitev s\cta si je postavil tri sred.tva: premoč v 2raku, meha-n:z rano armado . Najmoč-
nejša ang e ka obramb?, ki jt do danes .^e nedotaknjena, je v premoći na m *rju. V zraku pa so Anjj'eži tudi it dr<eg' premoč v podnevnih letaXkih bitkah nad Ano jo. To jc zasluga angle kih lovsk h letal. Toda Hit'cr bo porvkusd še no^o srcdbvrvo v letalski  vojni:  z napadi  na   lad'e  n* morju
bo rittdil izvusti letalsko blcAado Anglije Da to preprečijo, kakor tud as uspcV no nastopijo proti sovražnim potimorni-cam. m rajo letn'a SngleMteda r.r^'.^eca pove1!'tva d biti čim vei: letal Ed>no na ta način bodo zavarovrnc sevcruozapadne morske po-ti do Anglije.
Lord BCSaverbfOok jc oporarjal d.iMe. da je Angliji čim več letal potrebnih tudi zato, ker je treba prerrcČti invazijo Anglije. D:jal jc, da bodo Nemci p<Tkusili invazijo najbrž celo pred pomladjo. Ta invazija bo p<#ku"cna po kopnem, po morju, predvsem pa v zraku. Z vzrrainim delom in hrflbrostjo je treba to nevarnr»st odstraniti. Dc'avci v letakskifa to\-arnah se m rajo izkazati \Tevlne vojakov, ki so stalno v borbi v zraku in na morju.
Min:ster je omenil, da te ans'c'kn letalska pro:zvodnia v prvih štirih le*o:niih m? -eh zaostaju*! za načrti ki jih je vlada  izdelala ob začetku  leta   Ko pa  je v
miju prevzc'a ob^st *ChurchilIova admi-n t.-acija«, se je od meseca do meseca boljšala in je v no-vembm ce-lo že prekosila načrte. Lord Bcavcrbrcok jc izrazil zahvalo za to delavcem letalskih tvornic, ki m^-t'TTia opravljajo s\*ojo naTogo tudi kljub sovražnim lc*a>kim napadem. Dejal jc, da se je izboljšal položaj Anghie v zadnjih sedmih mcscc:h v vseh vrstah letal: bombnikih. Ionskih in izvidni'kih le-ta,:h. Tudi na Bližnjem vzhr. !u je bilo an-l<o IctnVtvo cjačeno, tako da je na vseh frontah močnejše nego prej. Proizvodnja letr.'l stai'no narašča V nin'cmbru je bPa večja nego v oktobru, v prvih tednih decembra pa se je znova poveea'a.
Lord Beavcrbrrok je dejal, da potrebuje sedaj Ang'ija predvsem čim več bombnikov. Omeni! je. da cbvladuiejo totalitarne države tako rekoč vso Evropo in da se mora zato Anglija trud'ti da vso Evropo prekosi v produkciji letal. V tem je bistvo borbe.
K meno je izrazil krd Bea^ erbrook najvišje priznanje Churchillu ko* vodji naroda ter ga ie pojavil vsalccm.ur za zgled v dolu za domovino.
Ameriške napoveii nemilega vpat!a v Anglijo
W\nshington, 1» dec. s (CBS) Bivši re-pub'ikan^ki predsedniški kar.didat Alfred Lan do« ie izjavil včei^j novinarjem da je z merodajnih mest v \Vashingtonu prejol zanesljive infermacijc. rja Nen«c: pripravljajo invazijo Anglije za sredino februarja.
London. 18. dec s. (Columbir. B S ) Po n c ti rad n h informacijah v> anffleslci h^bni-ki ponoči zopet napadli nemške invazijske luke ob Kanalu. Smatrajo da je ta napad v zvezi z napovedmi, da Neme tud' pGzi-mi Še lahko poskusijo z invazijo Anslije. Zasti jc bila v tem smis'u opažena včerajšnja izjava minira za letalsko proizvodnjo lorda Beaverbrooka.
Mladeniči v smglelkem letalstvu
London, 18. dec. AA. (Tass) Izvedelo se
je. da angleška vlada namerava v začetku leta 1941. poklicati pod zastavo vse mladeniče od 18. do 19. leta starosti. To je potrebno da bi se povećalo os*eb"»e v letalstvu. Kakor je že tilo objavljeno, so v ange?kcm letalstvo že oddelki mladeniče v, starih 18. do 19. let.
Filmš? Flerta Lavala
Marfal Petain sprejel v av53enco aretiranega Lavala> ki iz bil izpui4.cn na nemiko zahtevo —• Po berlinskih informacijah bo Laval še nadalje član francoske vlade
V'chy,  18.  dec. s.   (United  Press) Av-dienea    nemškega    izrednega poslanika v \ Pa izu Abelza pri murfcalu Petainu jetra- ! jala včeraj tri ure. pozornost je vzl udllo. i da je bil na koncu avdience p°l ure priso- ; ten tudi   biv^i    p°-dprcdL:ednik franc0^^ vlatTe in zunanji minister L^vai. Pozneje se je izvedel0, da j> bil Lav^l na Abetzovo tahtevo Izpuščen iz zapora.
Po avdienci pri Petainu je poslanik Abetz s »voj'.m sprcms'vom ko^il v h^*elu, kjer je bil nastanjcm med sv°jim bivanjem v Vichjju.
Berlin, 18. dec. e. Po zadnjih poročiim. ki so p:ispela okr:<? polnoči iz Vichyja v Berl'n. k-že da bo Lavni trdi Se naprej ostri član francoskega kabi-.cta. Kak" en portfelj bo Lavalu dodeljen, Se ni znano.
Kakor se po reakciji, ki jo je izzvala ta vest v b^rli:„k:h merodajnih krogih, lahko sklepa, je ta odločitev maršala Petaina popolnoma zadovoljila želje nemške vla:e po odstranitvi g'avnih ovir, ki bi lahko skalile francosko nemške odnosaje.
Berlin, 18. dec. e. (TJnited Press) V tukajšnjih merodajnih krogih poudarjajo, da je primer Pierra Lavala stopil v odločTno f?zo. V diplomatskih krogih smatrajo, da je brezen sedaniega zunanjega ministra Fland:na samo dip'omatska bolezen. Mislijo, da bo maršal Petain v kratkem prišel v neposredne stike z Ribbentropom.
Seje francoske vlade
Vlchv. 18. dec. e. Ministrski svet se je sestal na sejo včeraj ob 15 80. Službeno obvestilo o tej seji se pričakuje pozneje.
Francoska cenzura je prepovedala objavljanje vesti v zvezi s to sejo.
Yichy, 18. cee. e. (Europa Press) Drug:a seja ministrskega sveta se je pričela sr.c-či ob 19. O seji ni bilo izdano uradno cb-vestilo. V zvezi z drugo sejo se v političnih krogih izve, da se je razpravljalo o sestavi novega kabineta.
Politična bolezen
Ne\v Vurk, is. dec. s. (Ass. Piess) Mnogo se tu komentira ocjstvo. da je novi francoslci   zunanji   minister   Flandin težje
obo-'el ravno v trenutku, ko je prispel izredni nemški poslanik Abetz v Vichy. V
nekaterih kregih mislijo, da je Flandinova bolezen političnega značaja.
Podrobnosti o Lavalovi aretaciji
Bern, 18. dec. s. (Ass. Press) Po Informacijah, ki so jih prejeli ameriški novinarji iz Vlchvja, je mogoče d c biti neka; novih podatkov o okoliščinah, pod katerimi je bil Laval aretiran.
Na seji vlade, ki je bila v Vichvju v petek. Je po teh infoimacijah prišlo do spora med Lavalom ln ostalimi ćlr.ni vlais 2 maršalom Petainom na čelu. Laval je v teku debate grozil maršalu Petainu s fizično silo. Tedaj je pustil maršal poklicati stražo, ki je Lavala cdvedla in sicei najprej v njegov hctel. Takoj nato je več tlrcc č'anov republikanske garde ln poli*
cije obkolilo hctel, istočarno pa ie bila v Lavalovem uradu izvršena preiskava.'
.   ^ , ... '*   8ef krimi-
nalne policije je potem oscfcno napovedal Lcvalu aretacij:. Ponoči Je bil Laval poslan v s%oj grad v Auvergni, drugi dan pa je lil prepeljan v Riom. kjer je bil zaprt v bl'ž'ni DalacOera, Bluma, RevnauJa in drugih francoskih politikov.
Takcj po Lavalovi aretaciji je vlada odredila tn.i gtrOge vnmo.-tne ukrepe. Vojaštvo je zastražll? vse mortove in železniške nrprave v Vichvju in okol:ci. Ves čas so strazili Lavala močni oddelki policije.
Lcafeai Nič novega
London, 18. dec. s. (Rcuter) Letai^ko in notranje ministrstvo javljata v svi lem da-na'njem jutranjem komunikeju. Nič novega
London, 18. dec. s. (Rcuter^ Dc davi ni
prispelo nobeno poročilo, d«i b' b.ia sovražna leta'a preteklo nerć izvršil« kakršenkoli napad na Anglijo Slab.) vreme, ki vfiada nad evropsko cel »no, jc preprečilo sovražnim 'ctalom vzlet.
Angle&ki bonsbnild nad fužnozapadrtD Nemčijo
London, 18. dec s. (Reuter) Ldalsko ministrstvo javlja: Kljub zelo slaben.u vremenu so preteklo noč manj-e skupine an-g!c.:Jvih bombnikov napadle razne objekte v južnozapadni Nemčiji ter invaz>ji»^.e luke ob Kanalu.
Švicarski protest v Londonu
Bem, iS. dec. AA. (DNB) švicarsko po-
Utično zrvcziio vodstvo objavlja:
Preiskava je ugotovila, da so bila angleška letala, ki so letela nai oblaki nad Ba-selom in pri tem krSila švicarsko nevtralnost. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bile angležke bombe vržene na p:«tajo pri Baselu in na bližnje Švicarske vasi.
Poslaništvo v Londonu je dobilo ukaz, naj tem bolj oločno protestira proti novemu bom dar diranju Švicarskega mesta, ker je pcpolna mesečina omogočala, da bi letalci lahko ugotevili, kje so in se orientirali. Švicarsko poslanstvo bo zahtevalo od--kodnino in zopet vztrajalo pri tem. do. se ukrene vse. da bi se preprečili slični dogodki v bodečnosti.
Mobilizacija v Si a mu
Vlchv, 18. dec A A. (Tass) V zvezi s spopadi med siamskimi in indokinskiml četami izjavljajo v Vichvju, da je Siajn mobiliziral 300 000 vojakov.
Smrt ameriškega publicista
New Yorkt is. dec. AA. (Reuter) Znani ameriški pesmk ln publicist Janez Gabelle je umrl v Oakiandu v Kaliforniji. Bil je star 65 let.
Snežne razmere
Poročilo TPZ v Llnbliani in Mariboru, 18. XII. 1940 Polževo 620 m: —12, oblačno, 20 cm snega, prsič,
Sodražica 5"0 m: —10, jasno, 30 cm snega, pršič,
Koreščrk 830 m: —13, jasno, 25 cm snega, pršič,
Valvazorjev dom 1180 m: —12, jasno, 5
cm snega, pršič, Dom na Krvavcu 1700 m: —11, jasno, 20
cm snega, pršič, Dom na Komni 1520 m: —17, Jasno, 10
cm snega, prSlČ, Zlatorog v Bohinju 530 m: —10, jasno. 2
cm snega,
Radovi*»r»a 470 m: —7, delno oblačno, drsališče uporabno.
Sorzna no^o^i^
Cutth, 18. decembra Beograd 10, Pariz 8 55, London 16.575 New Yo4t 431, Mi'an 21.70, Madrid 40, Beri in 172.50, Stockholm 102.725. Sofija 4J75, Bukarešta 215. Bruto! j 09.25. Amsterdam 229.50.
Sa Izpopolnitev našsga šsIsSva
Neka] pobud i ob&tega zbera zveze društev „dola ln dom44
V nedeljo S. decembra Je bil v prostorih Slovenske Matice v Ljubljani občni sbor zveze društev »Sola in dor.u, ki ga je vodil njen predsednik dr. Dra^otin Lončar. Na zborovanju so aoatopniki včlanjenin drufltev poročali o željah staršev glede zboljšanja vzgoje in pouka v naših ljudskih, meščanskih ln srednjih šolah. Zastopana so bila štiri društva iz Ljubljane ter društva iz Tržiča, Zagorja, Trbovelj, Senovega, Maribera in Ptuja.
Zvezni tajnik profesor Čopič je poroča! o VažnejStt dopisih, ki jih je Zveza prejela in okrožnicah, l:i jih je razposlala.
Kmetijska zbornica je poslala na Vpogled nnčrt zakona o ljudskih Šolah. Načrt
nakazuje nekatere izpremembe sedanjeaa zakona o ljudskih šolah, pooebno pa orni-
ljuje centralistično ostrino veljavnega zakona, ki so se izkazale v praksi kot škodljive za nase ljudsko šolstvo. Glede osemletne Soloobveznesti in obiska kmetijsko-
nndaljevalnih Sel ter splošne ljudske pro-svete pa bi načrt potreboval še večje izpopolnitve.
Učne knjige so trajna bolna točka našega šolstva. Knjige so predrage in se menjajo prehitro, razen tega uporabljajo otroci preveč knjig v šoli.
Potrebni bodo temeljiti ln daljnosežn! ukrepi, da omejimo težke izdatke za šolanje otrok, ker izdajo starši v Sloveniji približno 20 milijonov din na leto za šolske knjige  in  druge  učne potrebščine.
Mladlna naj bi v ljudskih in meščanskih
Šolah dobivala brezplačno vse šolske učne
knjige. Vse Učne knjige za srednje, srednje strokovne šole, meščanske in ljudske šole naj bi zalagala banovinska zaloga šolskih knjig in jih prodajala ter pošiljala poštnine prosto neposredno šolskim upravitelj-stvom.
Zveza je priporočila ob priČetku sedanje vojne vsem včlanjenim društvom, naj sodelujejo pri organizaciji zaščite mladine pred bombnimi napadi; prav tako je naprosila vsa društva sšola in dom« in zajednice »Doma in šole«, naj sodelujejo pri ustanavljanju šolskih kuhinj, ker grozi mnogim krajem pomanjkanje zaradi slabe letine in s tem nezadostna ln slaba prehrana šolskih otrok. V kuhinjah naj bi vsaj najpotrebnejši učenci dobivali dobro toplo hrano.
V nekaterih krajih sc bili zaprti poedlni razredi ljudskih šol zaradi pomanjkanja učiteljstva. V narodnostno mešanih in obmejnih krajih bo treba poskrbeti, da je vse naše šolstvo čim bolj izpopolnjeno, ker ima ljudstvo v takih krajih večjo prosvetne potrebe ter zahtevajo to tudi narodne in državne koristi.
Mariborsko društvo »šola in dom« je predložilo več precilogov, izmed katerih navaja; no naslednje;
1. Na univerzi naj se posveti večja skrb vzgojni, praktični in leoretično-metodični naobrazbi bodočih srednješolskih profesor* jev, ne samo njihovi umski izobrazbi brez zadostnega ozira na potrebe srednje šole. Zato naj bi bil tudi praktični učiteljski oziroma profesorski izpit praktično-metodični izpit, ne pa ponavljanje teoretskega izpita.
2. Sedanja razdelitev predmetov po skupinah na univerzi ne ustreza načelu povezanosti pouka na srednji Soli; nato se naj predmeti po skupinah spremene bolj v smislu potreb praktičnega dela na gimnazijah.
3. V Ljubljani in Mariboru naj bi prosvetna uprava ustanovila poskusne srednje in meščaneke šole, na katerih naj bi poučevali najboljši strokovnjaki, vzgojitelji in metodiki. Za težje delo naj bi prejemali posebne nagrade, da bi lahko posvetili vse svoje moči šoli. Mladi profesorji in učitelji naj bi v teh šolah hospitirali, da spoznajo nove načine šolskega dela. S tem bi bilo tudi rešeno vprašanje vzornih nastopov v srednjih šolah. Nove učne načrte in nove načine pcuka ter učne knjige in učila naj bi najprej preizkusili v poizkusnih šolah ln jih splošno uvedli šele tedaj, Če bi se pokazali kot dobri.
4. Sestavljanje ln pisanje učnih knjig ne sme biti privilegij ozkega kroga profesorjev, razpiše se naj natečaj z nagradami za najboljše rokopise. Ti naj še preizkusijo najprej v poizkusnih šolah, če pa so se obnesli, naj se uvedejo in odobre za daljšo dobo.
Da se onemogeči vsak pritisk, naj bi bilo
zabranjeno vsem aktivnini inšpektorjem in
nadzornikom pisanje šolskih učnih knjig.
5. Sprejemni izpit za srednje šole v sedanji obliki ni Izpolnil nad. ki so Jih imeli njegovi tvorci; zato naj bi ga odpravili. Prev tako nima nilji tečajni ntpit pravega smisla; ves način dela v četrtem razredu naj bi bil tak, da bi po dovršeni nižji 6oli lahko svetovali učencem, katere šole nej nadaljujejo. Oziri na strokovno izobrazbo za uradniške službe ne smejo vplivati na splošno izobrazbo srednješolske mladine; strokovno izobrazbo naj dobi mladina v strokovnih šolah.
6. Na srednjih šolah je treba omogočiti dijakom, da se morejo po svoji želji učiti čim več prostih predmetov, kar bi bilo tudi v korist šole. ker bi slabo plačani profesorji ne Iskali drugod postranskih zaslužkov. Predvsem je treba omogočiti učenje tujih živih jezikov.
7. Prosvetna uprava naj izdela stavbni načrt vsaj za 10 let. da bo v tem č;mu ie-zidanlh dovolj srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Bremena naj bi se razdelila na daljšo dobo, da bi banovina ln občine ne bile preveč obremenjene. Veliko pomanjkanje prostorov onemogoča vsak napredek Šolstva. Potrebujemo tudi več strokovnih šol za moško in žensko mladino.
8. Med starši jo treba Kbuditi več zanimanja za Šolo, da se utrdi med ljudstvom močna zavest o važnosti Šolstva, za tvarni in duhovni napredek vsega naroda. Roditeljski sestanki naj se na ljudskih in meščanskih šolah prirejajo redno, v srednjih šolah pa vsaj za nižje razrede.
9. Vse učne osebe naj bi bile nameščene ln po želji premeščene med velikimi počitnicami, da bi ne bilo prevelikih izpieniemb v učnem osebju med Šolskim letom.
10. V nižjih razredih sredrgih šol naj poučujejo najsposobnejši in najboljši vzgojitelji.
11. Prosvetna oblast naj predloge za iz-premembo zakona o ljudskih in srednjih šolah da v pregled in v razpravo Širšemu krogu staršev in vzgojiteljev, preden jih uveljavi, ker se tičejo vse narodne prosve-te in ne samo ozkega kroga oseb. ki so slučajno imele možnost, da so načrte predložilo oblasti.
12. V ljudskih šolah se naj po novem učnem načrtu, ki se pripravlja, zagotovi čim več ur pouka o materinskem jeziku.
13. V Mariboru se naj ustanovi poklicna posvetovalnica, ker je zaradi industrijskega značaja mesta prav tako potrebna kakor v Ljubljani.
14. Vzgojitelji bodo mogli svoje Izredno težavno delo snrno tednj dobro IzvrševntL če bodo stanu primerno nagrajeni, ker nimajo nikaklh stranskih dohodkov in ugodnosti, kakor jih imajo nekateri drugi po* klici.
Na predlog zastopnika trboveljskega društva je bil sprejet sklop, da naj bi bila pri nas strožja cenzura filmov, ker so nekateri preveč krvavi, drugi preveč razkošni in zbujajo pri mladini manjvredne nagone in želje ter jo s tem odvajajo od resnega dela pri lastni pripravi za življenje.
V Zagorju je potrebno novo poslopje za meščansko šolo, ki nima primernih prostorov. Zemljišče za novo stavbo je že pripravljeno in bi bil torej prav sedaj čas, da prične občina zidati novo šolo.
Daljša debata se je razvila o 6kupnl vzgoji f&OSke ln ženske mladine ln je bil končno sprejet sklep, naj o tem važnem vzgojnem vpraSanju razpravljajo društva tudi na roditeljskih sestankih.
Zveza društev r,stola ln dom« Izdaja za. srednje in meščanske šele knjige, ki so po učnem načrtu predpisane kot domače čtlvo iz tu;ih jezikov. Doslej so Izšle v njeni založbi tri srht kohrvatske, štiri nemške in dve francoski knjigi. Narodne pesmi, dva zvezka, Senoa: Karanfil s pjesnikova groba; O. Ludvvlj: Dcr Erbforster; Grimms: Marchen dva zvezka; J. Eichen-dorf: Aus dem Lebcn eines Taugenichts; Perault: Contes de Fčes in Komentar k Mollierovemu Le Bourgeois gentll-nomnie. Knjige razpošilja zveza naravnost dijakom ter jim dajo pri skupnem naročilu za vsakih deset plačanih izvodov še en izvod brezplačno za siromašno učence. Namen jo omogočiti dijakom in str.rSem, da si nabavijo knjige čim ceneje; zato zveza ne dela za dobiček, temveč le za kritje lastnih stro>-škov in ohranitev obratnega kapitala.
za božiča;© številko , Sl«ve??r!:e?ja Naroda"
sprejema oprava do ponedeljka 23. t. m. do 18. ure
k.1-1 .'.UjWW."j
Novo verstvo JHZ v Sloveniji
Kakor poroča »S'ovenec«, se je že včeraj popoldne takoj po pogrebu pokojnega dr. Antona Korošca sestal širši banovinski
odbor JR.Z v Ljubljani pod predsedstvom pođpredscan'ka ministra dr. Mihe Krrka, da izpopolni banovinsko vodstvo JHZ in določi pertičnega naslednika pokojnemu dr. Korošcu.
Na tej seji je minister dr. M'ha Krek predlrgal, naj se izvo'ljo v novi banov nski odbor JRZ Z3 predsednika dr. Fran Ku'o-vec, bivši minister in senator, za podpredsednika Franc Pnoj. b:vši nrrnister, za taj-n'ka dr. M ha Krek. minlstt r, za bls^aj-n'ka pa Marko ILr..nJcc. tajnik JRZ v Mariboru.
Predlog ministra dr. Kreka je bil sprejet soglasno.
7?aglčaa smrt mladega rudarja
Ljubljana. 18 c:c2ml>r?.
V ponedeljek smo poroča'!, da s2 ie v soboto pon:s.ejil v za^erskem rudniku 201etni rudar Jože Klančišar. k: £a j2 pritisnil žerjav in mu pol;-mil vjč r;b:r. K'anči arjeve povk°cTbe -~o bil? hui e. kakor so mislil: prvotno, in ilm ie ne _eč .i mladenič podlegel.
Klanšičar. k' ie b'i prav xa prav 7ap> "len v borovškem kamnolomi, se 1^ v soboto oooldlie v družb' svie"a tov r/a Heprn-ža po lovil oi svoie'a t n ar Si. proddelavca Ružmana ln se odp.avii do-
mov. 2e zunai na cesti se 1e nasnkrat spomnil, da ie pozabil pri žer.avu sp.t; iti vodo. Cdhitel ie nazal, da stvar ur dL nakliučie pa ie hotjlo. da ie pra.* ted.ii, ko je imel opravek pri stroju. R -Cmari žerjav zaobrnil. Del str;ia je Kla^čišn: ia Zgrabit £1 z v"} silo p:-'t si:l k Strni in mu stri prsni kol KtaHčl£ftf 12 zavnil. imel r.a j-- še toliko moči. da ie izmo'al. nakar se 12 zravon žariava sosed?! RuČ-man ra ie takoj dvignil, ter s po.noj;o Se nekaterih tovarišev prenesel na rrosto. Na zdravnikovo odredbo so m Dreo3l1ah z avtom v liuVransko bolnišnici. kj*?r so Dri ponovnem pre^'edu soo^rali. da ie vsaka nemoč zjrnan. Zato ponesrečenca. W se ie že vil v smrtnih krč'h. nVoVli r»a?ai v r-^valnl av*o in sa odo 1 ali domov proti Zamoril, t odi n^s-ečn^ž i? že med po4it zdihnil. N*> mr'.v šf od ^r BO *i pclo&ili na domu njegove sestre v Tovlicah pri Zasorju.
Pokojni Joško Kla~č šar j* bi1 navri 1-šen S kol in bi mo al že v bi;žn;i boricč-rvesti obleči voja'ko snv*n!o. BI i-* ti'i člon raznh dm^ih nrnrvin!h orsani^MI. Po?rr»b. ki 1e bil v p-n-»"'-11"lk po^oldn? na lutmsm pokpa'"'' v Z',?"r1'i. 1e ViT-ii vv-n 7^0 ie bi1 0"ne<*reč?nl rrfn-denlfi p ''iuoVen V aOfevodu so p l*a C&stopofiBOV riHn'ka ki^rak^li p-eds'a--n'k' crr^a^v^rii. na PT b1 m ie p -slovil od nje ra slarosta Sokob br  A"i"
trama
Drevi ob 2f\ bo preia^'ai v glnr^ij-ki
telovadnici ooi otoMliem Ljudske uMver-=*e pod na-kvom ^1^-ina o.ete« k. K. Kocjančic iz Ljubljane.
Stev. 2QQ >SLOVENSK1  NAROD c,   sreda, 18. decembra 1940. Stran 3
BKIfKE VESTI
— Iz »Službenega lista«. >Službeni Ust Kr. banske uprave dravske banovine« št. 101 z dne 18. t. m. oDjavlja uredbo o spremembi tcčke 7. § 54. finančnega zakona za leto 19C9 40, uredbo o nagradi pogodbenega osebja državnih narodnih gledališč v mobilnem in vojnem stanju, odločbo o uporabi kontrole cen za kmetijske priprave Ln druge predmete, razširitev pcstopnika C št. 51 999 na škrniclje, vreće in vrečice, izdelane iz papirja kot zunanji zavoj, dopolnitev navodil za uporabljanje carinsko-pomorskega pravilnika; odloCbo o oprostitvi gospodarskih zadrug od plačevanja takse iz tar. post. 37 zakona o taksah, načelno pojasnilo ministrstva za finance pri razlastitvah zemljišč, spremembe in dopolnitve pravilnika o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, kolkov in taksnih papirjev, umetnih vžigalnikov, kresilnlkov in Kremenov za njih prižiganje, popravek številke razpisa o prodajnih cenah bencinske mešanice, določbe o usposobljevanju in postavljanju lajikov-preglednikov klavnih živali in mesa, spremembe v staležu državnih ln banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«.
— Nov sodni tolmač. Za tolmača za madžarski jezik pri okrožnem sodišču v LJubljani je bil imenovan g. dr. Skerlak Vladimir, odvetniški pripravnik v Ljubljana, Beethovnova ulica 15 I.
— Podražitev električne energije in plina v Zagrebu. V Zagrebu bodo v okviru noveea mestnega proračuna uvedli nove cene za električno energijo in D.:n Uvedena bo nova trošarina na elekrično energijo in plin. od česar si o*:eta o okoa 12,000 000 din dohodkov. Najb li bo oo-dražen plin. Električno energiio n^nvra-vaio podražiti za 10 do 12 par pri ki o>at-ni uri. plin pa za 50 par pri kubičnem metru.
— Konferenca  o izvozu   perutn'ne in
jajc. 21. t m bo v ravnatelistvu zi zunanjo trgovino konferenca o izvozu perutnine in jajc. Na nji bodo razpravljali o reorganizaciji izvoza perutnine in o načrtu uredbe o nadzorstvu nad izvrzom ilve in zaklane perutnine ter divjačine.
— U* ta-r. o vi te v rečnega premeta ni Donavi in Dravi. Direkcijo re*n-> plovbe sporoča, da ie ustavi i en potniški in tovorni promet na Donavi in Dravi v vseh smereh. Nn Savi pi b^do Š2 vzdrževali promet   d^ler bo m "C če.
— Konferenca ministrov o prehrani. V zvezi z vprasan-'em prehrane in aprovi-zacije, zlasti 8 preskrbovanjem pasivnih krajev, je bila v ministrstvu kmetijstva daljna konferenca, ki se je je udelež'1 tudi ravnatelj za prehrano dr č^eič z glavnim ravnale1 lem Prlzada dr. Tcthom.
— Vpra'anje Feniksi pred refPvifo. Trgovinski minister dr. Andres le sprejel včoraj upravo Jugoslovenskoga Feniksa s pred~edn'kom dr. Mikovicem na čelu. Sprejem je bil v zvezi s skora1.«n1o rešitvijo vprašanja Feniksa v naši državi.
i
KINO MOSTI
Danes in jutri ob 20. uri dva izbrana filma
Izdafalec prerije
Georg O'Brien Premiera za Ljubljano!
Vivere
TITO SCHIPAv največjem italijanskem filmu popularnih popevk
— Nesreča parnika »Srebreno«:. V Šibenik je včeraj prispela vest, da se je pripetila hujša nesreča parnlku ^ Srebreno r, ki je last Dubrovačke plovidbe. Nesreča se je pripetila blizu pomorskega položaja Albanesi. Pamik je nasedel in vsi napori so bili zaman, da bi se rešil. Kmalu je začela vdirati vanj tudi voda in nostal je zelo kritičen položaj. Parnik se lahko reši samo. če mu bodo dovolj hitro prihitele na pomoč ladje za reševanje.
— Konferenca za ureditev oomemih vprašanj med Ju ;o lavi jo in M^dliar ko. Na Jugoslovansko-madžarski meji v Velikih Dolencih je bila sklicana konferenca naših in madžarskih obmejnih oblasti Naloga te konference je bila ureditev raznih vprašanj obmejnega prometa in trgovsko-gospodarskih odnosov. Na konferenci so sk'enili. da bodo poslei ta vprašanja reševali v najbolj piisrčnem prijateljskem duhu
— Preskrba kovinske industrije s snro-vlnami. Včeraj je bila v ministrstvu trgovine seia posvetovalnega odbora za kovinsko Industrijo. Razpravljali so o preskrbo-vanju industrije z najpotrebnejšimi surovinami. V zvezi s tem je na dnevnem redu vprašnnje uredbe o železu in jeklu, ki bo
baje kmalu Izdana.
Darujte za staroioski
»Bem s?e*»"h«
zavod t.h odrasle slepci Ć>ek. rač. 14 G72. »Dom slepih«, Ljubljana.
— V Zagrebu okrog 10 010 gospodinjstev brez elektrike. Poročali smo, da so bile v Zagrebu uvedene nakaznice za petrolej. To so razen nakaznic za bencin pri nas prve uvedene karte. Uvedba teh kart ima v Zagrebu peseben pcmen. ker v okrog 10 000 gospodinjstvih ni električne razsvetljave Računajo da bodo razdelili skupaj 10 000 kart, polovico je pa že razdeljenih.
— Cel hrib z maIJm naseljem s*, premika Pri Slavonskem Bro^u b'izu vasi Bosanski   Klakar  se  ie  začel p-emikati
okro? 75 m visok hrib Premakni1 s? ie že 5 m z banovinsko cest? vred Na tem hribu ie okroa 10 hiš Na srečo doslei še ni bilo nobene hu:§? nesreče in tud: hi*e so §e v davnem neoolkrdovane Kme'e bodo 'ahko oreseslili. preden nas on' veeia nevarnost
— Na Jadranu še vedno hud mraz. iz
številnih dalmatinskih krajev poročajo, da hud mraz ki ie zavladal pred dnevi, še vedno ne popušča Iz Dub-ovnika ce o iavliaio da ne D.mn;io tako hudega mraza v decembru Decembra v Dubrovniku še ni nikdar oreišnie ča^e zmrzo a'o Posebno h-.id mraz ie v severnih dalm tn-skih kraiih Zaradi hudega mraza ie začelo zmrzovati morie pn   Stbsnirj ob
obali in zamrznil le tudi Ped velebitski kanal.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitne mrzic in veČinama jasn-vreme Včeraj je bila najvišia temperatura v Kumboru 7, v Dubrovniku 5, v Splitu
2, na Visu l, v Mariboru in Zagrebu —7,
v Ljubljani —7.9, v Sarajevu —8, v Beogradu —10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 781.9. temperatura J« znašala —10.4, na aerodromu —17. f Mariboru ln Zagrebu —13, v Beogradu —15. v Sarajevu — 11, na Visu —6. v Splitu —tj v Dubrovniku —2, v Kumboru —L
Iz Lfttfcffaiit
—1J I. moška    ljubljanska podružnica
Družbe 9v. Cirna ln Metoda ima drevi ob 18. v Beethovnovi ulici št. 2 redni letni občni zbor. Vabimo člane    in prijatelje
CMD. 561—n
—lj B°zidnr Jakac bo danes ob 15. vodil
po svoji razstavi v Jakopičevem paviljonu. Danes je tudi zadnji dan razstave, ki bo zatvorjer.a ob 19.
—lj Slikarska razstava v palači Bate. V ponedeljek je bila otvorjenA razstava slikarskih del Nikolaja Omerse. Marija Preglja in Evgena Sajovica v palači Bate. Vhod skozi prodajalno. Razstava je odprta v poslovnih urah. Vabila se niso razpošiljala. Vstop prost.
—li Ljudska u nI vera*. Drevl ob 20. bo predaval (v mali dvorani Filharmonije) dr. Fr. Petre o epizodi s »Kraljevino Slovenijo« v revolucijskem letu 1848. Vstop prost.
lj— Nov greb. Včerai ie umrl us'užb:-nec Delniške tiskarne v o. g. Anton Loear Pokojnik ie bil med svojimi stanovskim: tovariši splošno priljubljen Poe-eb bo jutri ob 15 z Zal iz kapelice Sv Andre a Pokojniku blas spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
—lj Ne pozabite pregledati bogate zaloge mladinskih knjig in leposlovne literature v knjigarni Tiskovne zadruge, ftelenbur-gova ulica 3, kjer boste zanesljivo našU najprimernejše bežično darilo za svoje drage. Opozarjamo na luksuzna izdanja Slovenskih klasikov, ki oe bodo prodajala po star'h cenah samo Še do 31. decembra.
lj— Zlata nedelja. Trsovin^ bodo m zlato nedelio 22. t. m. ves dan cdp.te. Občinstvo nai izkorsti to pr:ložio>t za nakup božičnih daril Po čl. 3Q naredbe o odpiranju in zapraniu treovin se morajo trgovine 24 decembra zapreti ob 17. trgovine z živili pa ob 19. — Zdrže-i^ trgovcev. 512-n
—lj T7nnetnosTnO-zjrodovlnsko dmš-tv0 bo imelo občni zbor v petek 20. decembra ob pol 17. v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani, Bleivveisova cesta. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni.
—lj ZIMSKO PERILO Rarničnik Nebotičnik
—1J Kongresni tre: zopet v zeTenjn. Ob
robu Kongresnega trga, tik ob Zvezdi, SO včeraj in danes naerromadili dolgo vrsto mladih smrečic, ki bodo Ljubljančanom služile kot bož;.čna drevesca. Največ smrečic so pripeljali izpod Krima in iz bližnj'h ter daljnih gozdov na Dolenjskem. Smrečice, ki so za sedaj zložene še na kupu, bodo že danes in naslednje dni razpostavili p° trgu in jih opremili 9 stojali. Smrečice so tudi letos precej drage, od 40 dm navzdol, pač po velikosti. Ce bo letos kaj prida povpraševanja po božičnih drevescih, je vprašanje, kajti zadresre so vedno hujše, tudi za potrebnejše stvari.
—lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —lj Dve ustanovi sta   razpisani. Dijakom tehniške srednje šole ie namenjena ustanova dr. Janeza Eva-^geMsta Kreka, ki io razpisuje mes'.no poH.avarstvo Dru-mestna ustanova ie nameniena dii- kom iste šole ter učenkam in vč :n em delo-vodske moške in ženrke obrtne šole. in sicer štiri mesta za TSS  štiri pa za ota'e omenjene šo'e vsaka v znesku r>o 1000 din na loto. Pcgoii so razvidai z razg'asn na mestnih deskah in na šo'sk' deški TSŠ —Ij Konjske repe je rezal. Policija je
aretirala te dni bivšega konjskega prekupčevalca J3neza T., ki je že dolgo Časa taval okrog brez vsakega posla in prenočeval po hlevih in skednjih na periferiji mesta. Janez je medtem porezal v hlevu nekega posestnika v Dravlah kon'em repa, žimo pa potem skušal prodati. Svojo srečo je na enak način poskušal še drugod, a so ga kmalu izsledili in aretirali. Po zaslišanju na policiji so ga izročili sodišču, kjer bo prejel zaseženo plačilo.
— lj V Stritarjevi ulici st. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. L
Razne nesreče
Ljubljana. 18 decembra,
V grozdu nad Golnikom se je včeraj hudo
ponesrečil delavec Valentin OmovSek. zaposlen pri nekem posestniku pri Križah. Omovšek je z drugimi vred podiral V gozdu bukovje. Eno izmed bukev so nažsgali, ko pa so jo podrli, je Omovšku nenadoma spodrsnilo, da je padel na zmrzla tla, bukev pa nanj in mu nalomila hrbtenico. OmovSka so tovariši takoj prenesli iz gozda k zdravniku, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico.
Poaestnica Franja Ožbovt iz Prezida Je imela včeraj popoldne opravek v kleti. Na stopnicah pa ji je spodrsnilo, da je padla pred vrata v kleti, kjer je obležala z zlomljeno levo roko in zlomljeno desno nogo.
Štirinajstletni rudarjev sin Branko Medved lz Zagorja je doma v štedilniku zakuril ogenj, ki se pa ni hotel razplamteti. Fantič je zaradi tega pihal v ogenj, ki pa mu je nenadoma buŠil pri odprtini naravnost v obra2. Medved se je opekel po vsem obrazu m si poškodoval tudi oči.
Posestnik Andrej Arko iz Llpovtce pri Sodražici je peljal z dvovprežnim vozom tovor v sosednjo vas; na cesti pa se je eden izmed konj ustavil in ni maral naprej. Ko je gospodar stopil k njemu, je konj nenadoma poskočil in brcnil gospodarja z vso silo v desno nogo.
Hudo nesrečo je doživel tudi posestnik France Pajk z Golnika. Peljal je z dvovprežnim vozom opeko, nenadoma pa so se mu splašili konji, ki jih je skušal zadržati, vajeti pa so nesrečneža potegnile pod voz, ki j« šel čezenj. Pajk je obležal na cesti z zlomi leno desno roko ln s hudimi poškodbami po životu m po glavi
V Dobu pri Domžalah je padel na cesti
posestnik Janez Grkman in si zlomil desno
roko.
Stavbinski delavec Frane Rovereto. 2a-
pos;en pri neki stavbi v Šiški, je padel z odra in si zlomil desno nogo. Na cesti je padel tudi mesarski vajenec Ivan Fabjan iz Ljubljane in si zlomil desno roko.
Navadi ga pravočasno na nemu kamnu
q t nt ca
K O L C D A K
Danes: Sreda, 18. decembra: Gracijan
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Grbavi vitez Lagarder
Kino Sloga: Tarzan in njegov sin
Kino Lnion: Resignacija
Božidar Jakac vodi ob 15 po svoji razstavi v Jakopičevem paviljonu. Danes zadnji dan razstave, ki se zapre ob 19.
Ljudska univerza predavanje dr. Petre-ta: Epizoda s Kraljevino Slovenijo v revolucijskem letu 1S48 ob 20. v mali Fil-harmonični dvorani
Umetniška razstava Ivana in Bruna Vavpotiča v Obersnelovi galeriji na Go-aposvetski cesti št. 1. Vstop prost
Razstava slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do IS.
D E 2 V R NI E LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zeloška cesta 47.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri Sreda, 18. decembra; Krog s kredo. Red sreda
Četrtek, 19. decembra: Tekma. Red A Petek, 20. decembra: Ugrabljene Sabinke
Premiera. Red premierski Sobota, 21. decembra: Skrivalnice. Red B
OPERA
Začetek ob 20 url
Sreda, 18. decembra: Vesele žene vvlndsor-ske. Premiera. Red premierski
četrtek, 19. decembra: Friderika. Red četrtek. Gostovanje tenorista J. Gostiča
Petek, 20. decembia: Vesele žene vvindsor-ske. Red torek
Četrtek, 19. de<^mbra
Ob 7: Jutranji pozurav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7-15: Pisan venceK veselih zvokov (pložče). — 12; Odmevi iz Španije   (plošče).  —  12.30:  Poročila, objave.
— 13: Napovedi. — Li.02: Harmoniko i;jra Ivo Poooonikar. — 14: Po.cč-la. — 13: Mladi g.asovi. Pcje dekliški zbor »Vigred« ob spremljevanju radij-ikega orkestra, — 18.40: Slovenščina za tiioveJiee (cr. Rudolf Koiarič). — 19: Napcveul poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Samospevi ge. Angele Hauc-Megla, pri klavirju prof. M. Lipcv-Sek. — 20.45: R,eproduciran koncert simfonične glasbe. — 22; Napovedi, poročila-
— 22.15: V oddih i^ra radijski orkester.
SPORT
Slcvenska kole?arska zveza. Redna seja upravnega odbora bo iutri 19. t. m. ob 19. v kavarni Vospern.k, Stari trg 34.
Iz Celja
—c Prešernov večer ob 1401etn:cl rojstva dr. Franceta Prešerna priredi Celjski kulturni teden v četrtek 19. t. m. Ob 2p. v mali dvorani Ce.jskesa d:ma. O Prešernu bo predaval prof dr. Lino Le^iša. sledile bodo recitacije. Prešernove pesmi oa bosta pela altistka sdč. Kornelija MUH?rjeva ob sDreml.ievaniu pianistke ge. Mirce
Sancinove in Celjsko pevsko društvo. V dvorani Mestne hranilniece je od dan^s do petka razstava vseh izda i Praern vih poezij in literature o Piesernu. Razstavljena sta tudi dva Prešernova rokopisa.
—c Celjski pododbor UROIR oooraria vse rezervne oficirje in vojask? uradnike na obvezno oredavanie oovelinika polka, ki bo v petek 20. t. m. cb 20 30 v Ofic r-skem domu. Vodila se bo evidenca. Po predavaniu bo družaben večer.
—c Debatni večer o »Sokolstvu in politiki«. Sokolsko društvo Celje-matica priredi drevi ob 20. v pisarni celjske sokolske župe v Narodnem domu (vhod s Krekove ceste) debatni večer o temi »Sokol-Btvo in politika« Referiral bo brat dr Savo Zužič Članstvo nai se udeleži de-batneea večera v čim večiem številu.
—e Mesnice in stojnice v Celju bodo na zlato nedelio 22. t. m. obratovale do
11. doooldne.
—c S sekiro je nanadel očeta. V G a beri u pri Celiu se ie 44letni delavec Karel Sko-berne v nedelio spri s svojim sinom V oreoiru 1e sin posrabil sekiro in udaril z nio očeta po e'avi Težko poškodovanega očeta »o oddali v celisko bolnico
—c Nesreča pri sankanju. V pon.deliek
ie padel sedemletni sinček postnega zva-ničnika Peter B^bera pri sankanlu in si zlomil desno r->ko v ramenu. Dcč^k se idravi v celiski bolnici.
—c V celjski bolrfci ie umr'a v nedelio 481etna dninarica lereziia Rajhova z Mrzleea polia pri Ju:kloš*ru
—c Žalosten d^er^tlek v L^ški gor* pri Zreeah. Pred tri čl anskim senatom ok-o^-
neffa sodišča v Cel hi sta s» zagovarala v torek 2tfletnl posestnikov sin Franc Ja-
kop s Hudinie pri Vitaniu in 25'e^m* po-sestn;kov sin Stanislav Skok \r. Brezna nri Vitarmi zaradi uboia ln tele«m<* r3*v-škodbe V nedelio 1 ?ente^bri z-er>r le bilo v Puklnvi gostilni v LoSki grr-i pri Zrečah več gostov, med njimi tudi Jake p
in Skok. Ko so se eostle mirno razgnvar-jali. ie stopil v Kcst:lr.iško sob > hI črnec Janez BenedeiČič slekel svoi sukniič in sa zavrffel s čedeo vred ter deia' d: se sedal lahko steoeio Jak00 in Skok sta pograbila vsak svoi stol Na-tal 1 ie Dre-rivanie. v katerem ie Skok udaril L"*-opolda Razborška s sto'om 00 desni rok; in ca lahko DoSk^doval Jane? B*mede oa ie dobil z nožem dva vbo " ■ tre-
buh in črevie Ko ie strnil He. \Vinter oretj JakoDii ie tn o^or' nož in an vre-zal v levo roko.    Poškodba ie bila tak
težka da 50 mera1! Jakomi poznele amputirati sredinec leve r. ke. T.žko p *ko-dovane^a Benedeić Ča so Drep?!1all v celjsko bolnico, kisr ie vsl&d nastalem vnotla trebr.šne mrene izdihnil Jakoo in S "ok sta zanikala, da bi bi^a zakrivila Brn?-delčičeVO smrt. So^:.?č? se 1e p-?'"vilo na stališča, da sta prcko^aMla sil^b-an. in ie obsodilo Franca Jakopa na 14 mesecev Stanislava Skoka oa m T m" re?v ^tro^e-^rj zanora pole^ teao oa S: vs*ke~a na plačilo oovprcČnine v Z&esku 231 din
Nenstnilfeiio tr^Is?Š€sn3e Šivali
Napravite ken^c trpinčenju onemogle in sestra* dane živine na nnših cestah
Trebnje, 12. decembra O trpinčenju živine, ki jo gonijo gonjači po naših cestah, se je že mnogo pisalo. Saj ne mine dan. da ne bi imeli prilike opazovati, kako neusmiljeno pretepa vajo gonjači živino, ki se izmučena od dolse poti ter sestradana komaj 5e premika. Navadno gonijo gonjači živino iz Karlovca v Ljubljano, ali pa še dalje tja na Gorenjsko Ponoven primer neusmiljenega ravnanja z živino se je pripetil te dni na banovinski cesti na Račjem selu pri Trebnjem Gonjači so ta dnn gonili s seima Konje. Izmučena in sestradana živina je pešala, gonjači pa so neusmiljeno bili z gorjačami po konjih tako. da so se mimoidoči zgražali. Pod težo udarcev se je na cesti Zgrudil konj, ki si je pri padcu na-lomil križ. In gonjači bi ne bili več gonjači, če bi poklicali takoj živinozdrav-nika. ki bi prav gotovo odredil, naj se ponesrečena žival pokonča in ne trpinči dalje, pač pa so ubogo žival prevalili v obcestni jarek, z ostalimi konji pa so odšli naprej, da obveste gospodarja, ki naj bi poskrbel, da pride ponesrečenesa konja pogledat mesar iz Ljubljane. Šele ko bi prišel mesar in bi bila kupčija potr;e-na, naj bi se živinče pokončalo in odpeljalo v mesnico. Tako je ostal polomljeni konjiček v ob-
cestnem jarku ves dan, preko noči in 5e
naslednji don. V silnih bolečinah je kopal s kopiti krog sebe, da je letela prst naokoli. Ljudje so nanosili nekaj mrve. ki jo je sestradani konj sproti pospravil. Bolečine pa so postajale vse večje in so b:'.e brezprimerno hude zlasti ponoči, ko so ubogo žival — eni trdijo, da potepuHd psi. drugi pa so mnenja, da sestradane lisice — napadle in z Hvegl trgala meso v kosih. Naslednjega dne je bil tako obie-den konj še živ, vendar pa ni imel niti tedaj nihče poguma, da bi ga pokončal, saj bi se moglo zgoditi, da bi lastnik zahteval povračilo škode.. Sele ko po celodnevnem čakanju ni bilo od nikoder gospodarja, so končno poklicali živinozdrav-nika iz Trebnjega, ki je takoj prihitel na mesto in je po dvodnevnih mukah redil sestradanega, obremog'ega, pretepa-'a, poTomljeneaa in od živali objedene-ra konjiča nadaljnjega tm'ienia. Lastnik konla je bil prijavljen sod'^ču, k;er bo, upajmo, prejel zasluženo plačilo. Mnenia smo. da je za tako trpinčen ie živine odgovoren tudi gosnodar sam. Tega in gonjače bi morala oblast kaznovati za vzgled, neusmiljenemu preganjanju živine po naš;h cestah pa bi mora1 a oblast s takojšnjimi ukrepi napraviti konec.
Ez T?li53ve!1
— Šolski oblasti v razmišljanje. 12-letna Pepca Kovačeva se je vračala snoči iz šole okoli 6. zvečer domov. Pri Banovi hiši jo je njena sošolka s katero je hodila, nekoliko prehitela. Takrat s** je pred malo Pepco znašel prileten možak, ki 30 je zagrabil za roke ter jo pričel vleči proti bližnjemu gozdu. Obe deklici sta pričeli klicati na pomoč ter se jima je končno posrečilo pobegniti. Prav bi bilo, če bi šolska uprava pošiljala deco 3 popoldanskega pouka domov vsaj še v prvem mraku, spj v temni noči pri nas še odrasli ne hodijo radi po samotnih cestah.
— Starokatoiiškn služba božja bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani tukajšnjega Sokolskega doma.
— Ena najstarejših v Trbovljah je brez dvoma ga. Neža Sivec, ki praznuje te dni sredi svojih vnukov in pravnukov 90-letni starostni jubilej. Slavljenka se je rodila 19. decembra 1850 v Vojniku pri Celju. 2e kot mlado dekle je odšla v tujino, kjer si je služila kruh s trdim delom. L. 1870 se je preselila v Trbovlje, kjer je kmalu potem spoznala življenjskega druga rudarja Sivca, e katerim je dolgo let živela v srečnem zaltonu. Ga. Sivčeva že več let vdova, je skrbno vzgojila pet otrok, izmed katerih živita še dve hčerki, ki sta tudi že osnovali svoje rodbine. Na stara leta živi £a. Sivčeva pri svoji hčerki ter se še vsa čila in zdrava zanima za dneva vprašanja. Slavljenka ima lepo število vnukov in pravnukov. ki jim kaj rada pripoveduje zanimivosti iz starih časov. Stari gospej čestitamo k lepemu življenjskemu jubileju ter ji želimo, da bi v krepkem zdravju preživela čim. več zadovoljnih let!
— Zahvata Trboveljskega slovčka. V proslavo 10-letnice obstoja smo priredili vrsto koncertov po večjih mestih Slovenije. Na teh prireditvah smo doživeli toliko toplega razumevanja in uživali toliko podpore, da nam je podrobnosti ne/nogoče naštevati. Prav iskrena hvala vsem! Moramo se pa
Se posebej zahvaliti Trboveljski premogo-kopnl družbi in njenemu generalnemu ravnatelju g". Rihardu Skubecu, ki so za proslavo v Ljubljani prevzeli pokroviteljstvo in podprli naše delo v izdatni meri! Uprava Trboveljskega slavčka.
— Koncert g. Slavka Lukmana, opernega in koncertnega tenorista bo 22. t. m. popoldne v Fortejevi dvorani.
ki imaio d^ma pomanjkT.v , hra^o. pr?-skrb.j;ni. denar, ki ie v ta ram n na razpolago, pa bi se hranil za kasneje. Pri ponovni nabiralni akciji se bod-> nar rosi n posamezni p.emožnejši p.sesi.iiki kakor tudi ustanove za pomoč, da bi se lahko v bodoče ustanovila stalna kuhinja za prehrano revne d?ce po7imi. Ker bi i la tudi letos priredila božičnico in obar--vaia revne otroke 7. ob'oko in drug:mi pi-trebSčinomi. bo odbr unii3 OriJOdVal k božičnici 200 din. Pripovala bo tud občina s primerno por-lporo. V oko š 1 le mno^o revnih otrek. ki so potr?bn; to le obleke, zlasti pa cbnvala. zato je zim ka pomoč prav nujno potrebna.
Iz Dolenjskih Top!!c
Za pomoč siromašni šolskj deci. Pred nekaj meseci se 1e tudi v Dol. Toplicih I ustanovil krajevni cdbor unije za zaščitn dece. ki ie takoi začel nob rati p*i pe k» za revno in pomoči potrebno mla ino ( Toda na de?eli. kjer n'. mecenov ni i p-e-možnih ljudi, sai 90 povsfld p-> večini le taki. ki sami težko nreživliaio sedanie ča-
se. ne more biti oomoć tako u«?n«5na kakor bi bilo želeti in bi bila Dorebn^ K:r je nabrana vsota premajhna in bi nikakor ne zadostovala za oskrba šo'skih otrok ki lih le nekai nad 40 rotr^bnlh. 4$ cdbor naprosil premožnejše, di bi snr?1?ii m hrano enega ali dva otroka k'er b dobivali toplo hrano. Tako bi bili vsi otroci,
Keramična umetnost Dane Fajniče«e
V umetriškem salenu g. Kosa v po palače Dunav je razstavila Dana Pajri e-va svoja nove j: a keramična dela. OL> a-stvo Bi z izrednim zanimanjem cnrle-lepa dela, ki dostojno predstavljajo sodobno slovensko keramično umetnost.
Dana Psjničeva se je na&l javnosti že
večkrat prec!*ta\ P.a kot kiparica in kera-mikarica,   zacVnjič  ob  jubilejni   iazetavi in
na razstavi slovenskih umetnic v Jak. Cevem paviljonu. Sodaj razstavlja prvič večje število keramičnih del. Doslej ni imela prilike, da bi se Intenzivneje u \ stvovala v keramiki, kajti za. to je p.jeben keramični atelje in keramična tovarna z moderno urejenimi pečmi in dobrim tehničnim osebjem. S tem, da je EOattO tovarno »Dekor« prevzel nov lastnik, ki kaže veliko sms'a za sodobno pristno slovensko keramiko, se je Dani Pajničevi ponudila možnoet, ca se uapetoo posveti keramičnemu delu. Sadove tega dela kaže njena sedanja rezstava v salonu g. Kosa.
Keramika Dane Pajničeve Je sodobna, ker je ket dekorativna umetnost na tišini in v razvojni stopnji, ki jo kc\žejo ostale panoge sodobne umetnosti, tako kiparstvo,
slikarstvo in arhitektura, V tem je vre-d-nost te keramike, kajti, kar smo imeli kerarniškega dela pri nas v prometu, so bile pove^lnd koplje tuje keramike. iztVs
lane v nekaterih domačih podjetjih, največ Pa je od te vrste dekorativne umetnosti še vedno uvoženega tujega tlag-a, pač pa je nekaterim podjetjem uspelo postaviti na trg nekaj uspele domače keramike z na-ro'nimi motivi. Pri tem je treba omeniti tudi preprosto ribniško keramiko, ki ima svojo vrednest. Ce bo tovarna >Dekor« nadaljevala začoto delo s pomočjo naših priznanih keramikov in kiparjev, bomo tudi mi naposled dobili svojo kvalitetno keramično umetnost, ki Se bo lahko merila s tujo. Začetek je tu, kakor kaie raa-stava Dane Pajničeve.
Štiri velike vaze, osem sTlkanih krožnikov, velika maiol'ka in nekaj man^Sih vaz
tvori keramično zbirko Dane Pajničeve na tej razstavi. Izložba je okusno urejena,
ljubitelji Cekoratlvne umetnosti bodo veseli umetn!?ke Invencije, s katero Je razstav-!4»lka obl'kovala predmete, ki so tudd m 'ehnične.ea stališča prvovrstni in se tudi v tem pogledu kosajo z inozemskimi izdelki.
Tudi v Ljubljani bomo videli viteza
Lagarderja
Te dni oredvaia kino Matica ve'ik franco-ki f;lm romantične viteške dobe »Vitez Lagarder«.
»Trije Mušketirji« slovitega francoskega pisatelja D um asa so kot leposlovno in kot o-lrsko dolo. posebno še kot film, dosegi: izreden uspeh. Kdo si ni zapomnil lenega, drznega in prebrisanega D Ariagna-na? Vitez La^ard.r predstavlja v francoski literatur: prav si čno Figuro. Bori se za čast in ljubezen, ie najboljši rabliač v vs?i d žavi. prebrisan in preziraj rč nevarnost u lene vse svoie nasprotnike. Po rodu ie Parlžan. srednje, sko a i maihne rasti, plavolas s črnim: brki Se eno podobnost najdemo v svetcvni literaturi z njegovo poja\o. to je Vo'o-dijovski »mali vitez« slovitera ooli-skega pisatelja Sknkievvicza Film 1e prircien ro zgcdovinskme romanu Paula Fevala.
V ni3m nastooaio vse karakteristične o~ebe todanie rommiične viteške dobe: lepe. bledo ične vi'.eške gospe in hčerke, za katorih ljubezen se križaio rap rii in pr.badaio srca krasno govore, i. lepi in pon sni mladeniči, ki za dobro besedo sprejmejo boj na življenje in smrt. oo obrazu, obleki in govorjenju oreko-mični vltoSd sluse. klep-'tave s^et-karske in Prde stare žen ke in ošabni k kat-'vitezi.
2enske, vino In b^>j so bili področje vitoškesra udejstvovania.
Nas Lagorder se j3 prvič proslavil, ko ie štel dvanajst let. Kopca cd nie?a starejših fantalinov je hotela izrcpati ubo.":no s'arko. ki ie proda;ala ma-.lane kolajke. On se ie zagnal mednje in iih ro vrsti pretepel. Ko ie štel š stnajsi let. ro ga snreieli v sablaško š:io in z o e Trinajstimi leti je bil nojbol ši sablač v vs j Franciji. Kct vitez kraljev: garde ie na-uhljal rker «-a na dvcboi ni smel pozva'ii nrke-'a o'ab^ega ba ona ki Je pry rril mladega, slabotnega mladeniča. Za to svo-
je plemenito dejanje je bil izgnan iz Francije. Nato se je DOS*uži] krinke erba .--ca. da ja izvedel do k^nco svoie nač te.
Film je do potankcsti mo'sirska zrcž:ran in tcln rcma itičnih piuti lovšč n. viteških dvobojev, duhov tih dorn sle'iov. Glavne vlcge kreira.io odlični is a!ci, kal or Rcb^rt Viđalin. JosrcOtnc GaeJ. R=y o Galle in drugi. Reži cr je A. Učne Sfi.
Film bo n~dvomno tudi v LJubljani doživel vclih ucpth.
Đlr'gcnt Aston Neffat o vjw!z3i£tv3 Nio lalfeva opQX2 »Vesele žois3 wandS2&&e«
Zadnjič so vprizorili v nasi operi »Vesele žene« pred 18. leti. Dasi takratna vprizoritev pod odličnim vodstvom dveh znanih umetnikov, dirigenta Ivana Ere-zovška in pokojnega Frana Bučarja ter z vlogami Zikove, feicikove, Levičkove, Zat-heva, Romr.r.ovskega, Kovača, Zupana, Tr-
buhoviča in Zcrmana ni pozabljena, bo vendar ta opera današnji mlajši generaciji skoro popolnoma nova, saj so mnogi, ki eo takrat z občudovanjem ln radovednostjo
poslušali enero ter sanjali o pevski ali gledališki karieri, danes že resilci marsikatere vloge v tej operi. Glavni interpret odličnega viteza Jchr.a Falstaffa je naš mojster g. Julij Betctto, ki nam bo s svojim priznanim humorjem (Kecal. Basilio, Plumkett. Bagdadski brivec, cerkovnik v Tosci, Oclus v. Lcrchenau itd.), podal zopet nov lik Iz svojega bogatega repertoarja. Tudi režijsko bodo nekatere razlike v
primeri s predstavo 1.1922, pred vsem na koncu opcie. Tradicionalni konec je sicer krotek, a nas pusti hladne, ker konča slavni sir John neslavno, namreč csramočen, zasramovin, skeroda ponižan od vseh Windsorčanov. Režiser g. Zupan se je odločil, da opusti tradicijo in obdrži konec
ke-ko sta ga napisala Mosenthal in NicolaJ, naj reč: vesele žene. njihovi možje kakor tudi ves Windsor se sicer kruto šalijo s sirom Jormcm, vendar pa ostane vse pri
komediji, pri potegavščini, katere se Kal-staff nape. led zave, pa ne zameri, se zahvali vsem in jim oprosti. S tem je močno omiljen motiv smešenja in maščevanja in konec komedije je prisrčnejši in veselejši.
Vsak ljubitelj glasbe pezna znamenito in popularno uverturo k »Veselim ženam«, ki Dam prinaša v zgoSčenl obliki nekaj najlepših motivov, kakor n. pr.: lunino ncč. motiv plahih snubcev, sestanek Falstaffa
Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žr-rnic zahtevajte Izrecno jfiP le kvalitetno TUNGSRAM KRITTON —' žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
Dirigent Anton Neffat. ki bo dirigiral NI-colaijevo komično opero »Vesele žene tvindsorske«. Dirigent Neffat je znan po raznih uspelih pred * ta v ah komičnih oper. ki jih je muzikalno naštudiral, tako n. pr. »Gorenjskega sla veka«. Seviljskejra brivca*, Prodano nevesto«, »Fra Diavola< L dr.
z Ženami v gozdu Herne, plesni motiv baleta in zbora. Skoro vse to gradivo je posneto lz HI. dejanja. Posebno učinkovite točke so: v 1. sliki duet dveh windsorskih žen, duet med Reichom in Fentonom. v 2. sliki: krasna arija gospe Fluthove. v izredno posrečeni karakterizacni n bravurnih koloraturah, nadalje prepi: d Fluthom in njegovo ženo, z začetkom . g-mol stavku, viola, nato s prehodom v d.:r. Prvo delanje se konča z velikim a ibelskim stavkom. Drugo dejanje vsebuje recitativ in duet, ki je prava mojstrovina. V njem
zve Fluth za namere Falstaffa z veselimi
ženami. Spočetka počasen, štiriosminski. prehaja v neobičajen rubato. ki je morda edinstven v tem slogu. V drugem delu tega dejanja je posebno učinkovit valček, v katerem ironizira Fluthovka svojega moža ter preobleče Johna v staro babo. (trilček. hoboi in fagoti, oponašanje ženskega glasu s falzetom). Edina lirična slika v tel operi je muzikalno pravi blserček romantične komične opere, dvospev Ane ln Fen-tona. Njuno petje pretrga tresoči in plahi korak dr. Cajusa in Trske, bojazljivih snu-bačev. Lepa je romanca v e-duru, nato pa sladki duetek z violinskim solom. Z živahnim kvartetom se zaključi ta slika, ki je ena najuspelejših. Tretje dejanje je polno pravega romantičnega razpoloženja. Prikupen lahek tercetek iznenadijo kriki izza scene, odkoder prihajajo gozdni prebivalci, ki napadejo s pikanjem in zba-danjem zaljubljenega Johna, med njimi ljubimski par Ana in Fenton (kadenca harfe). Opera se konča z živahnim kolo-ratumim triosminskim motivom.
Ta glasba, ki jo lahko smatramo kot nadaljevanje Mozartovih odrskih mojstrovin, je ena najuspelejših iz romantične dobe ter tvori z Lortzingovimi komičnimi operami mostišče do genialnih VVagnerjevih >Mojstrov-pevcev nonmberških«.
Komična opera je zvrst, ki jo pri nas
žal preredko izvajamo. Res je, da jih nI
mnogo in da se zaradi tega kaj radi zatekamo k operi, ki pa jo nikakor ne more nadomestiti. Mislim, da je tudi občinstvo vzljubilo komiko v gledališču, kajti statistika nam daje dokaze: >Prodano nevesto« smo na primer vprizorili približno 160krat, »Gorenjskega slavčka« 65krat. .Ero z onega sveta* 27krat, rSeviljskega brivca« 64 krat itd.
In še nekaj: pevci se pri študiju in skušnjah sprostijo. Vsi so veseli, nasmejani, skratka čisto drugačni kakor pri vedno ponavljajoči se tragični maski, ki jim večer za večerom obraz in dušo zakriva.
Z Jesenic
Zvočni kino Radio. Ker so zaradi smrti dr. KoroJca odpadle vse predstave v soboto in nedelio. predvajamo izredno posrečeni velefilm »Nanette«. V glavni vlogi Jennv Jugo H. Sohnker in A S h5n-hals. izjemoma še danes v ?redo 18 t m. ob 20. z vsemi dodatki. — Sledijo »Junaki z Mame«.
Postani ln ostani član Vodnikove družbe!
MALI OGLA
Beseda 50 par, davek poseoej Preklici, izjave oeseda din L,—
davek posebej.
<Sa pismene odgovore giede malin ograsov  je creba priložit: znamko   — Popustov za maie oglase ae priznamo
'.ocpdn !W nar   i*i'*pk posehe' NaimanIS* mpsek S — iin
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivam Legat
Ljubljana.
Prešernova ulica 44 Maribor, Vetrinjska 30
MIZARSKA DELA
stavbeno in pohištveno, izdeluje strokovnjaško strojno mizarstvo Franc Potočnik, 2iri Suh les na zalogi! 2890
TRAJNO ONDLLACIJO
s 6 mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi »Salon Merlak«, Sv. Petra 76. Cene zmerne. 2889
mm
Frass Gram
potnik Osred. vinarske zadruge se poziva, da se takoj zglasi
v gostilni pri Lovcu
Rimska c. 'l±
MRE2E ZA POSTELJE
dobite najceneje v Komenskega ulici 31
Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. — Rabljene mreže se sprejmejo v popravilo. 2800
malih oglasov
v
»5le>v. Narsils«
ki -»o na It* •» n f ? 5 I !
ZA  Ib.AhO t*tULiKU
lajbeljSa »n najcenejša oblačna s '   oabavtte pri
P H E S K E R Sv    Pelra   cesta 14
oo »*.-vti l.n ica.NJt
ižurn diije,   vezenje   zaves, pe-
nla. monogramov. gumbnic — /elika zaloga perja po 7.- din Julijana«. Gcsposvetska c. 12 n Frančiškanska nI   'd        4 L
PECI NA ZAGOVLNO
iz močne pločevine, gorljive 10 ur 400 din. 6 ur 300 din, izdeluje in razpošilja Kari Čizel, kleparstvo, Vransko. 2S91
Beseda 5C par   Davek poseoe.i
KI PIJEM IN PRODAJAM
raoljene čevlje m meške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Popravljam galoše. snežke itd. KLAVŽCR, Ljubljana Vošnja-kova ul. 4. 2393
Beseda 50 par Davek posebej
Najmanjši zneseK b. — <1id
GOSPODIČNA
z malo maturo in trg šolo išče službo v pisarni ali kot bia-gajničarka Nastop takoj ali po iogovoru Ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. 2S44
stoletje
2ena je ona, ki določa okus in kulturo
svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
Be.seda 50 par   Davek posebej Naminni.ii znesek S din
NAMOČENO PO«- E N O V K O
dobite vsak petek pri 1 Buzzo-lini. Za šikofijo, Lingarjeva ul
2831
poius r\ o
"o   naročilu   najceneje, vsako-rstm stoli   politiram oprave •ga   popravila   nniceneje pri TifoMAN   Brpo ]4 25«!
ZA BO^IC LN NOVO LETO
kupujte darila pri
B. RANGUS
kr. dvorni dobavitelj R R A N J
ZA KOŽIC
Kupite najbolje in najceneje v trgovini
»EDO« CK\ Ul
Prešernova 48.
RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7.
RADIOV AL, LJUBLJAN \, Dalmatinova ul. 13.
ANTUN  BREMEC, CEI.JE.
Miklošičeva ulica 2. L. LUŠ1CKY, MARIBOR,
Koroška cesta 11.
Dotrpel je. previden s tolažili svete vere, naS dobri soprog, oče, ded, stric in tast, gospod
Antsn Lcgar
uslužbenec delniške tiskarne v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 19 t. m-ob 3. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 18. decembra 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
Edmund O' Hara:
o9
profesorja Morftidusa
R o m a o
—Točno petinsestedeset, — se je glasil odgovor.
Moža sta zopet sedla. Tovarnar je težko dihal in videlo se mu je, da napenja vse sile, da bi premagal svojo jezo. In to se mu je zopet posrečilo.
— Malo prej ste vprašali, da-li proizvajam strupen plin° — je dejal čez nekaj časa zelo prijazno. Samo drgetanje njegovih prstov je kazalo, koliko napora zahteva ta prijaznost. — To vprašanje je tako neobičajno, da me je za trenutek zbegalo. Zdaj vam pa že lahko odgovorim:
— Nobenega strupenega plina ne proizvajam. Utrujen se je naslonil nazaj v svoj naslanjač.
— V rokah imam dokaze, da se je pri vas če že nič drugega, pripravljalo za proizvajanje strupenega plina, — je de.ial detektiv tiho.
— Kakšne dokaze?
- — Med drugim smo fotografirali nekatere vaše stroje in tudi nekatere vaše dokumente...
Townsend ie naenkrat obmolknil, ker je bil opazil izpremenjeni izraz tovarnarjevega obraza. Iz njega
je bila izginila napetost in se umaknila očitnemu olajšanju.
— Meša se vam. gospod Townsend, — je dejal Russel in prvič med njunim razgovorom se je začulo v njegovem glasu nekaj kakor zmagoslavje. — Morda ste res fotografirali, dragi moj, ne boste mi pa dokazali, da so se vam fotografije posrečile,— in porogljivo se je nasmehnil. — Kakor v nekaterih drugih tovarnah je tudi pri meni ob glavnem vhodu vhodu vzidana nosebna nanrava. ki s pomočio sicer novsem neškodliivih in nevidnih žarkov vsak nerazviti np<TPtiv takoi uniči.
To ie bi1^ torei rešitev zagonetke s ponesrečenimi nosnetki. Town?end je snoznal. da ie bil napravil nar^iro. ko ie s^l^h or^eril te posnetke. To bi mu bilo 1p>iVo preVriralo ves načrt.
— Nekam čuHen iikivi za povsem ne^ol^no tovarno. — je noski^Hl rešiti, kar se ie še dalo.
— Ka'*o to? — Zri^i je bil Pussel že povsem mi-rpn. T^olite vumS**f1 pri drnpih. trdi povsem nedolžnih tovarnah. Ti ukreni tr»di ni^o nampn"*oni mOTPHtntvil vohunom. knVor Hudem ki 8*to odkrito Tvrn^i-Jo, da bi pm dovo'i'i fotograf**"**** in kat^Hm dovo^'priia kpr tn^o tebi nič, meni nič in mogoče odreci. So ta^i tujci ...
— To se "i 1»t>o in dobro, ven d ^ t- na vem r»mv dobro. d*» i^^^lii-Te^e stmr»eni r>lip. ?>li «ra vrai n^-
mpr-svote izdelovati, — je ostal detektiv pri svoji trditvi.
Z^lo se "ie. dq Rwjwi1 o n^nQm rfl'^ni^ii'n. Town-send je vedel, da bo vsaka minuta, ki jo bo dovolil
Russelu v razmišljanje, škodovala njegovemu načrtu. V glavo pa mu ni šinila nobena srečna misel in potem... se je zgodilo. Tovarnar je dvignil glavo.
— Kaj prav za prav hočete od mene^ Prišli ste sem s celo vojsko policijskih agentov. Ali me hočete morda aretirati? Ali imate nalog o aretaciji?
— Morda, — je dejal Tovvnsend. Vedel je, da je zdaj vse izgubljeno.
— Morda? — Kaj pomeni ta morda? Ali imate nalog o aretaciji in v tem primeru izpolnite svojo dolžnost, ali ga pa nimate in če ga nimate, bova končala ta nesmiselni in dolgočasni pogovor.
Tovvnsend je že hotel vstati, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Russel je pogledal na uro in prehitel.
— Zelo rad bi pokramljal z vami še četrt ure, — je dejal detektiv čisto mirno.
V Russelovih očeh se je pojavil mučen izraz.
— Nimam časa, takoj moram oditi, — je dejal razburjeno.
— Jaz pa imam dovolj časa. Spremim vas. Russel je jel razburjeno hoditi po sobi, potem
se je pa ustavil pred Tovvnsendom in mu pogledal srepo v oči.
— Vem, da ste mož beseda, — je zamrmral, potem je pa nadaljeval z nekoliko sigumejšim glasom:
— Ali mi obljubite, da odidete takoj, čim vam pojasnim vprašanje strupenega plina?
— Obljubim, — je odgovoril Tovvnsend brez pomisleka.
Hitro je snel Russel sliko s stene in odprl za njo tajna vratca. Iz stene je potegnil papir in ga pomolil detektivu.
— Hitro, hitro prečkajte to! — Bil je dokument z mnogimi pečati in dvema podpisoma. Prvi je bil nečitljiv, drugi pa se je glasil: Gilbert! Tovvnsend je jel čitati. In naenkrat se mu je zmračilo pred očmi.
Bilo je dovoljenje vojnega ministrstva tovarnarju Russelu, da sme izdelovati strupeni plin.
— Ali zdaj razumete končno? — je siknil Russel. Ta čas se je pa začulo trkanje na vrata.
— Prosto, — je zaklical tovarnar srdito.
Vrata so se odprla in na pragu se je pojavil človeček z belo koničasto bradico.
—^ Kriminalna policija, — je pojasnil z visokim tankim glasom. — Gospod Russel, v imenu zakona ste aretirani.
— Vašo legitimacijo, prosim, — je odgovoril tovarnar mirno.
Kriminalni uradnik mu je pokazal tudi legitimacijo.
— Kapitan Levvington s policije v Buffalu, od-i delek B 4, — je dejal kratko. Njegov nagli pogled
se je ustavil na kovčegu v kotu. Hitro in spretno ga je odprl.
— Glej, glej, — se je nasmehnil. Vse je pripravljeno za pot. Nočna srajca, zobna ščetka in dolarji. Hm, hm, zlasti dolarji.
Urejuje Josip Zupančič H Za Narodno tiskarno Fran Jeran ti Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
>8LOVENSKl   NAROD«,   sreda, 18. decembra 1940.
Stran 3
-
Zadnji transport sezonskih delavcev
V dveh skupinah je prispelo v Maribor 940 sezonskih delavcev - Mrzli vagoni, zamrznjen vlak
Maribor. 17. decembra.
Kakor vsi prejšnji transporti, tako se je tudi snočnji zaključni zelo zakasnil. Med potjo so ga namreč razdelili v dve skupini, katerih prva je prispela v Maribor po 16.. druga pa dve uri pozneje. V obeh skupinah je bilo 823 oseb, vštevši zopet večje število otrok, tudi dojenčkov v vozičkih. Del skupine je zaostal med potjo in se je vrnil z rednimi vlaki. Skupno jih je bilo 940. Transport se je pričel zbirati v Haide. narasel je v Hamburgu in potem na raznih krajih: Liibeck. Stendel. Magd-burg. H le, Nurnberg, passau. Linz. Lenoben, Gra<JeC. Skupna dolžina proge 1231 km. Zelo so občutili mraz v nezakurjenih vozovih, zlasti pa v času daljšega postanka na železniški progi. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo so prenasa.li tudi mraz na našem kolodvoru (13 stop. C), dokler so trajale običajne obmejne formalnosti.
Na kolodvoru so jih sprejeli že omenjeni delegati iz Beograda in Zagreba, vrhovno nadzorstvo je bilo tudi to pot v rokah obmejnega komisarja g. ž u n a. Seveda se
i je izvršila tudi pogostitev v kolodvorski restavraciji v najlepšem redu in v zadovoljstvo premraženih potnikov, ki So ves čas vožnje (nekateri že od petka) le enkrat dobili toplo jed, sicer pa so se morali hraniti s tem. kar so prinesli s seboj. Zato jim je bilo skrbno pripravljeno okrepčilo na naših tleh in v toplo zakurjenih prostorih kolodvorske restavracije tembolj doorodošlo. Tudi ta transport je bil preskrbljen s toplimi vozovi. Zaradi hudega mraza so se morali z ogrevanjem cevi zelo potruditi, da so vlak odpravili proti Čakovcu, kamor je potovalo 83 sezonskih delavcev. Proti Zagrebu jih je nadaljevalo vožnjo 413, proti Murski Soboti pa 230.
Medtem so se v kolodvorski restavraciji po napornem delu odprave vseh sezonskih transportov zelo prisrčno poslovili zagrebški- in beograjski delegati, ki so se pri odhodu in v navzočnosti obmejnega komisarja g. 2una še posebno zahvalili skrbnemu restavraterju g. Majcnu za točno in solidno potrežbo vseh transportov.
K razstavi Z-i Primožič
Njuna razstava v beli dvorani Sokclskega doma
vzbuja priznanje in zanimanje
Maribor, 17. decembra V zvezi s to likovno razstavo se je oglasil v »Večemiku« g. Ivan Potrč s člankom >Nezdravi pojavi v kulturnem življenju«. Ker sem bil naprošen, da bi razstavo otvo-ril in sem v tem svojstvu v navedenem članku imenovan, naj poudarim misli, ki sem jih podčrtal že ob otvoritvi likovne razstave Primožič - ZeJ. Iz mojih besed bo razvidno stvarno stanje poklicnih in nepoklicnih razstavijalcev, do katerih sem zmerom gojil zgolj svoje objektivno stališče.
Vir sleherne umetnosti, tako Sem nagla* šal, je duhovno življenje, toda, kakor so kaže, neposredno dejemajočemu in ustvar-jajočemu subjektu. Razmerje subjekta do zunanjega stvarstva je lahko dvojno: posredno ali neposredno. Posredno razmerje Ima znanstvenik ali razmišljajoči subjekt. Neposredno pa umetnik, ki se spontano in
prosto izživlja v lastnem gledanju življenjskih vrednot, v prenašanju zunanjih likov v notranji svet ali pa v poduhovljenju tega, kar zre njegovo duhovno oko Zunanji ln notranji svet je razgrnjen pred nami, bogat, veličasten in neskončen v svoji večno prenavljajoči se lepoti. Kdor se čuti poklicanega v iskanju resnice in lepote, da v njej zaživi, ta je lahko srečen, da to stori. Za dohod do teh virov življenja lepote, etike ln duha ni nakazanih poti, tudi ni stalnih norm in tudi ni akad. spričevala. Kdcr čuti v sebi ustvarjalno moč, ta naj se približa tem virom večne lepote, naj ustvarja po svojem notranjem navdihu ter razpoloženju in naj uveljavlja samega sebe.
Imamo mnogo načinov tega stika med ustvarjaječim subjektom in objektom, toda vsi zasledujejo en sam cilj, to je resničnost. V resničnosti je vse naše duhovno življenje, tako znanstveno ke.kor tudi umet-, niško. Pretvarjati resničnost, vnašati v svoja dela ozkosrčno subjektivnost teženj, je pravi umetnosti, kakor tudi resnični stvarnosti v kvar in škodo. Zato naj se vsi ustvarjajoči subjekti držijo načela, da ima le to trajni pomen, kar se je približalo neminljivim vrednotam duhovnega življenja.
Kako ustvarja umetnik? Nekdo tako, da prenaša naravni siže, takšen, kakršen je, na platno. Ta nalikuje fotografski plošči, ki je več ali manj občutljiva. Drugi pretvarja naravni siže in ga po svoje Oblikuje, uveljavlja torej to, kar je za njegovo gledanje pomembno in važno, če je resnični umetnik, če ima ustvarjajočo silo duha V sebi, ta bo uspel, pa naj obrača dani siže kakor hoče. Kdor tečfa nima. se že sam stavi izven tega resničnega stvarstva. Največ je takih, ki jih je kar strah, če se oddaljijo od prirode. Strah za to. da ne padejo v praznino lastne duhovnosti:
Razvojna pot naših dveh razstavijalcev T. Primožiča in Z. Zeia nam kaže s to razstavo, da imata pravico (legitimacijo!), da razstavljata, da ie njuno delo pozitivno in v marsičem kvalitativno. Nimata sicer
akademije, imata pa zato dušo in srce, plemenite težnje in Tjubezen do svojega dela. Ta ljubezen, to občutje je kazalo velikim umetnikom pot k razvoju ln napredku. Kar najdete v tehničnem pogledu pomanjkljivega v razstavljenih delih, to nadomesti iskrenost in ponekod prava duhovitost, razpoloženje k resničnemu in lepemu.
To bodi povedano resnici na ljubo in v zadoščenje stremljenju in prizadevanju obeh razstavijalcev na njuni poti do se globljega dojetja samega sebe in Se lepših ter vidnejših uspehov. Napačno bi sodil oni, ki bi videl v tem samo hotenje, ne pa tudi resnične notranje občutenosti in sposobnosti tega podajanja. Zberite, kar je lepega! Vsa dela niso na isti višini, a mnoga zaslužijo nedvomno našo pozornost
in pohvalo. To je vse, kar sem tedaj bistvenega povedal. Resnično ne vem ln ne razumem, kje bi bil in zakaj bi bil kulturni škandal, da ta dva marljiva in požrtvovalna samouka razstavljata. Komu in kako naj to škoduje naši kulturni Javnosti. Nikogar ne zagovarjam, toda bolijo me te razprtije v istem kulturnem in stvaritve-nem hotenju ter stremljenju. Vse drugo, kar bi bilo s tem v zvezi, se mene ne tiče, ker ljubim resničnost ter enakost kulturnega gledanja povsod ln pri vsakomur brez razlike.
Da se vrnem k razstavi: Primožič razstavlja trinajst oljnatih slik in štiri tuše. Njegovo delo očituje realistično gledanje, enostavno tretiranje barve, ponekod a trdimi konturami  ln risarskim poudarkom
figur. Lik ni spojen s celoto, ker ni slikarsko grajen. Anatomiziranje pa ni danes Ustvena stran modernega slikarstva, ko smo že preživeli toliko posrečenih in neposre-čenih izmov ter še vedno ustvarjamo nove. Odlika njegovega gledanja je v celoti, kjer se skuša uživeti v milje ustvarjajočega lika. To se dobro vidi pri delih »Seno«, »Hiša v Slovenskih goricah«. Nima še slikarske in tehnične rutine, da bi spretno r.nal zakriti napake. Ima pa smisel za slikarsko gledanje predmeta, poleg tega je odličen risar. Nekatera dela bi lahko izostala.
Zlatko Z?i razstavlja gvaše, akvarele in olia. V gvaših uporablja bosanske motive To so ulice, džamije, stare hiše itd., skratka sami slikoviti motivi. On jih resnično, morda še preveč verno podaja. Človek ima dojem. da premalo uveljavlja samega sebe in je podrejen realnosti. Tako akvarel, Ulica ITI.. Jesen, kakor nekateri gvaši so dobra dela. bodisi barvno kakor tonsko skladna in razgibana. Preveč je v njih arhitekture in premalo objektivne vsebine. Nihče pa mu ne more odrekati talenta, ki ga bo v darih prilikah sam najbolj zgovorno izpričal in vrgel s sebe očitek dJletantstva. Oba slikarja imata najmanj toliko pravice razstavljati, kakdr n. pr. Potrč ju y:v-no kritizirati. — Prof. Lojze Bizjak.
Karlkzzzhe In okeliške novice
— V gledališču bo gostovala jutri ket Amelija v Verdijevi o^eri »Ples v maskah« g»:"č. Vera Majdičeva. Premiera je združena s proslavo Vei* i *"e <0,etnicc. Za soboto 21. t. m. se obeta zan..mivo gostovanje.
— Hud mraz. Vrtiiiicaiaka postaja na Teznem napoveduje nadaljnje naraščanje mraza v mariborskem okoFštr. Od 12.3 C ped ničlo v ponedeljek. i<- Živo srebro zdrknilo včeraj na 17.8 Cpod ničlo. To je bil najmrzlejši dan v letošnji zimi. Kakor kažejo instrumenti tezenske vremenske postaje, je računati s tem, da bo sedanji mraz trajal Se več eni. Nekaterim trgovinam 8 kurivom in premogom so pričela zmanjkovati drva, deloma tudi premog.
— Nov grob. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je umrla vdova po nadučitelju gospa Josipi na Beziakova. Doživela je lepo starost 77 let. Bila je blaga, dobrosrčna žena. ki
je bila  zmerom pripre vijena    za pomoč
bližnjemu- Blag ji spomin, žalujočim svojcem naše glotoko sožalje!
— Popis telesno in duševno defektnih otro". Mestno poglavarstvo v Mariboru vabi vse starše, rednike in skrbnike, naj do 20- t. m. prijavijo osebno socialno-političnemu uradu mestnega poglavarstva. Rotovški trg 9. vre predšolske, šoloobvezne in pošclske otroke, svoje kakor tuje« ki imaio kako večjo telesno hibo a!i napako in one. ki so duševno manj razviti in zaostali, kakor tudi otreke. ki so sicer duševno in telesno zdravi in razviti, pa so ixptijenl ali kako drugače nagnjeni k slabemu To vabilo je namenjeno le staršem ln redni kom oz. skrbnikom, ki stanujejo Z otroci V območju mesta Maribora,.
— Likovna umetnost ima v Mariboru močno postojanko, o čemer pričajo vsakoletne lepe razstave. Tudi letošnji pred-božičnl slikarski rajstavi vzbujata zanimanje in pohvalo, številno občinstvo si z žarimanjem ogleduje razstavi v Narodnem domu in v beli dvorani Soknl?kega doma.
Po prašiče na Hrvatsko, L^tes ko so prašiči pri nas zelo dragi, si belijo ljudje glavo, kako bi si preskrbeli koline, ki bi
bdle nekoliko bolj poceni, železničarji so menda prvi prišli na idejo, da se na Hrvatskem lahko kupijo prašiči bolj poceni in razen tega tudi boljše kakovosti, kakor pa je naAa domača reja okoli Maribora in na Ptujskem pel ju. Preteklo nedeljo se je mudilo veliko število železničarjev v Med-murju. kjer so v okolici Preloga »zaarali« pra/iče, katere bodo potem prihodnji teden zaklali, podelali v keline ln razsekano meso pripeljali v Maribor. Hrvatski prašiči imajo zelo veliko sala, stanejo pa. mrtva trža 14.50 kg. d očim so pri nas znatno dražji. Tako si bodo železničarji pripravili za praznike nekeliko svinjskega mera ln kolin za priboljšek, ostalo pa pojde v dimnik in bodo prekajene krače prišle prav tja do velikonočnih praznikov. Tudi po koruzo za krmljenje perutnine se vozijo železničarji v Medmur'je. Tam je koruza po 2 50 din. dočim je pri nas mnogo dražja. Tako si v stiski, ki vlada dandanes pomaga vsakdo.
kakor ve  iji zna.   ("Del. polit.)
— Drcbtie ve*li. Nekega hlapca, ki je v
Vetrinjski ulici t bičevrnkom neusmiljeno pretepal vprežena Konja, je policija
zaradi  trpinčenja  živali  prijela.  Imel bo
sitnosti pred oblastvi. — Neka natakarica
je izmaknila Štefanu Cokanu 100 din. Prijavil jo je policiji, ki še sedaj zanima za dotično natakarico. — V nekem prenočišču v Vetrinjski ulici so izginile s postelj odeje. Osumljen jo tatvine neki moški, ki je tam spal, razkril speče in jo potem ucvrl ▼ temno, mrzlo noč. Zanj se zanima policija.
— VlOmiloi v skladišču jabolK. V noči
na terek so se splazili drzni zlikovci v Skladiščne prostore tvrdke Supanz v Cvetlični ulici. TJ tihotapili so se v notranjost skladišča jabolk s pomočjo leafcve, ki so jo prislonili k oknu. Ocnesli so 56 kg jabolk. Policija skuša zajeti vlomilce, ki so jim bile okoliščine nedvomno želo dobro znane
— Razburljiv incident se je pripetil v
neki tukajšnji gostilni. V gostilni se je pojavil neki Ivan Lov še. Ko j« -bil ie do
dobra utešil svojo žejo, mu natakarica vi hotela več prinesti vina. To je možakarja
w r^i, .■ L -TIr*'.
v4
m
SARGOV
Navadi ga prcvoiasno «a
L0D0N
zobnemu kamnu
proti
ur
tako razburilo, da je pričel rentačiti. Nazadnje je jel natakarici celo groziti. Stekel je proti njej. Zajel jo je. ko je hotela pred njim pobegniti, ter ji sezu! čevelj, ki ga je metal v goste. Razburjenje med gosti je naraščalo, dokler ga niso zagrabili in potisnili skozi vrata na prosto. Pri tem so mu prilepili Se nekaj bunk. McžaKar je potem zadevo še prijavil stražniku, ki je po zaslišanju prič dognal pravo dejansko stanje, zaradi česar še ni izrečena poslednja beseda.
— Izpraznjena Klet. v klet posestnika Karla Hrastnika iz šentiljske okolice so udrli neznani tatinski in vlomilski zlikovci, ki so mu vinske sode precej izpraznili. Odnesli so okoli 500 litrov najbo.jšega vina. Zlikovcem so že na slecu.
— Mariborske mamice bodo pripravile ljubljenim malčkom največje bežično veselje s tem, da jih 22. in 29. t m. ponesejo k predstavi »Petre kovih poslednjih sanj« v prid šolski kuhinji v prostorih prve dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici št. 1.
— Za zimsko p°m°č mesta Maribora je darovala Nabavijalna zadruga drž. železničarjev 2000 din.
— Ledene pl°*če na Dravi. Dokaz hude zime so zledenele plošče na površini Drave. Drzna mladina se že poizkuša v drsanju.
Iz Ptuja
Zvočni kino oredvaia danes in jutri ob 20. film poln vedre komike in duhovitosti z naslovom »Narcise«. Za dodatek filmski žurnal.
Mestno poglavarstvo razglaša, da ie zabranjeno sankanje oo meitiih ulcah, da se morajo čistiti hodniki v jutranjih urah in posipati z žaganjem aH peskom. Tuđi sneg se mora izpred poslopij odvažati na določena   mesta  za   odlaganje   snega ob
Dravi.
SeJa mestnega sveta bo drevi ob 18. Razpravljali bodo o račun, kem zaključku za 1. 1939 40.
Učiteljsko zborovanje JUU za ptujski srez ie bilo V soboto v »Mirdiki«. Prod-sednik društva Dra^o ZupaDČič ie podal skupščini porcč'Io o tekočin zadev h šolski nadzornik Ciril Vizjak, pa ie ore'aval o lepopis j u v liudski šoli Med uč tej-stvom se ie razvila prav živahna debata o šolskih zamudah, o stanarini in o napredovanjih.
Posled:ce pranega go°f H»»*č"TJa. Pri Sv. Duhu na Slndki gori ie bil Lucijin sejem, ki se ea ie udeležilo mn~g°> so'moriev. Po živahni kupčiji ?o se zat kli ljudje v bližnjo go-tilno. Gostilničar pa ie bP zelo pijan in se je zaradi neke malenkosti razvil med niim in sejma-ii prepir in pretep. Gostilničar ie v spicš ii zmedi potegnil nož in zabodel tik srca 40'e-n^a posestnika Franca Vičaria iz G^d?incev. težko poškodval 201eineoa oo~estniknvega sina Ivana Toša iz Smovncev. dva sej-maria oa sta odn-*«^ i- tega b"»ia m~ni nevnme rane. Zadovo preiskuje soda i sodišče.
—c Prešernov večer ob 140Ietn!ci rojstva dr. Franceta Prešerna priredi Celjski kulturni teden v četrto.: 19. t. m. Ob 20. v mali dvorani C .jskera đ.rna. O Prešernu bo predaval prof. dr. Lino Le^iša. slidile bodo recitacije. Prešernove pesmi pa bosta pela altistka gdč. Kornelija Miillorje-va ob spremljevaniu pianistke ge. Mirce Sancinove in Celjsko pevsko druš^o. V dvorani Mestne hrarulniece je od dan os do petka razstava vseh izda i Pre.'ern vih poezij in literature o Prešernu. Razstavljena sta tudi dva Prešernova r.k pisa.
—c Cclj^M pododbor UHOlil ooo aria vse rezervne oficirje in vojaške uradnike na obvezno predavanje Dovelinika polka, ki bo v petek 20. t. m. cb 20.30 v Ofic r-skem domu. Vodila se bo evidenca. Po predavani u bo družaben večer.
—c Debatni večer o »Sokolitvu in Politiki«. Sokolsko društvo Ce!J2-matica priredi drevi ob 20. v pisarni celjske socol-ake župe v Na red nem domu (vhod s Krekova ceste) debatni večor o temi »Sokol-stvx> in politika <. Referiral bo brat dr Savo  Zužič.  Članstvo nai  se udaleži de-
batne^a večera v č.m večjem številu. —c Mesnice in stojnice v CvUu  bod j
na zlato nedelio 2°.. t. m. obratovale do 11. dopoldne.
—^ S Sekiro je napadel očeta. V GabeHu pri Celju se ie 441etni delavec Karel Sko-
berne v nedeljo spri s svojim sinom, V prepiru  ie  sin   poarabil   sekiro  in udaril
z ni o očeta po glavi. Težko poškodovanega* očeta so oddali v celisko bolnico.
—c Nesreča pri sankanju. V ponedeljek je padel sedem-etni sinček poštnega zva-ničnika Peter Bob era pri sankanlu in si zlomil desno roko v ramenu. Deček se zdravi v celjski bolnici.
—c V celisko bolnici ie umrla v nedeljo 481etna dninarica Terezija Rajhova z Mrzlesa pel j a pri Ju: kloštru
—c Žalosten dogodek v Loški gori pri Zrečah. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarala v torek 261etni posestnikov sin Franc Ja-kop s Hudinie pri Vitanju in 25'.etni posestnikov sin Stanislav Skok iz Brezna pri Vitanju zaradi ub^ia in telesne Poškodbe. V nedelio 1. seoter^bra zvečer ie bilo v Puklovi gostilni v Lo£ki gori pri Zrečah več gostov, med njimi tudi Jakcp
in Skok. Ko so se gostje mirno raz^ovar-jali. je stooil v gostilniško sobo hlapec Janez Benedeičič slekel svoi sukniič in ga zavrgel s čepico vred ter deial. da se sedai lahko stenejo. Jakoo in Skok sta pograbila vsak svoi stol Nastalo ie prerivanje, v katerem ie Skok udaril Leopolda Razborška s stolom po desni rok; in ga lahko poškodoval Janez Benede čič oa ie dobil z nožem dva vbodliaia v trebuh in črevie Ko ie stopil Henrik Winter proti Jakopu. ie ta odprl nož in sa vre-zal v levo roko.    Poškodba ie bila tako
težka, da so morali Jakoou pozneie amputirati sredinec leve r_ke. T^zko poškodovanega Benedejčiča so prepeljali v celjsko bolnico, kier ie vsled na?talega vnetia trebušne mrene izdihnil Jakoo ln S''ok sta zanikala, da bi bila zakrivila Beno-deičičevo smrt. Sodifč? se ie o^stovilo na stališče, da sta prekoračila sil obran, in ie obsodilo Franca Jakopa na 14 mesecev. Stanislava Skoka po m 7 m." ecev stro^e^a zanora. poleg tega pa še vs^ke^n na plačilo povprečnine v znesku 259 din.
Neusmiljeno trpinčenje živali
Napravite konec trpinčenju onemogle in sestra« dane živine na naših cestah
Trebnje, 12. decembra O trpinčenju živine, ki jo gornjo gonjači po naših cestah, se je že mnogo pisalo.
Saj ne mine dan. da ne bi imeli prilike opazovati, kako neusmiljeno pretepavajo gonjači živino, ki se izmučena od dolge poti ter sestradana komaj še premika. Navadno gonijo gonjači živino iz Karlovca v Ljubljano, ali pa še dalje tja na Gorenjsko. Ponoven primer neusmiljenega ravnanja z živino se je pripetil te dni na banovinski cesti na Račjem selu pri Trebnjem Gonjači so ta dan gonili s sejma konje. Izmučena in sestradana živina je pešala, gonjači pa so neusmiljeno bili z gorjačami po konjih tako. da so se mimoidoči zgražali. Pod težo udarcev se je na cesti zgrudil konj, ki si je pri padcu na-lomil križ. In gonjači bi ne bili več gonjači. 6e bi poklicali takoj živinozdrav-nlka, ki bi prav gotovo odredil, naj se ponesrečena žival pokonča in ne trpinči dalje, pao pa so ubogo žival prevalili v obcestni jarek, z ostalimi konji pa so odšli naprej, da obveste gospodarja, ki naj bi poskrbel, da pride ponesrečenega konja pogledat mesar iz Ljubljane. Šele ko bi prišel mesar in bi bila kupčija potrie-na, naj bi se živinče pokončalo in odpeljalo v mesnico.
Tako je ostal polomljeni konjiček v ob-
Iz Trbsvsli
— Šolski oblasti v razmišljanje. 12-letn:i epca Kovačeva se je vračala snoči iz šole okoli 6. zvečer domov. Pri Banovi hiši jo je njena sošolka s katero johodila, nekoliko prehitela. Takrat se je pred malo Pepco znašel prileten možak, ki jo je zagrabil za roke ter jo pričel vleči proti bližnjemu gozdu. Obe deklici sta pričeli klicati na pomoč ter se jima je končno posrečilo pobegniti. Prav bi bilo, če bi šolska uprava pošiljala deco s popoldanskega pouka domov vsaj še v prvem mraku, saj v temni noči pri nas še odrasli ne hodijo radi po samotnih cestah.
— Starokatoliškn. služba božja bo v nedeljo 22. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani tukajšnjega Sokolskoga doma.
— Ena najstarejših v Trbovljah je brez dvoma ga. Neža Sivec, ki praznuje te dni sredi svojih vnukov in pravnukov 90-letni starostni jubilej. Slavljenka se je rodila 19. decembra 1850 v Vojniku pri Celju. Že kot mlado dekle je odšla v tujino, kjer si ie služila kruh s trdim delom. L. 1870 se je preselila v Trbovlje, kjer je kmalu potem spoznala življenjskega druga rudarja Sivca, s katerim je dolgo let živela v srečnem zakonu. Ga. iSvčeva že več let vdova, je skrbno vzgojila pet otrok, izmed katerih živita še dve hčerki, ki sta tudi že osnovali svoje rodbine. Na stara leta živi ga. Sivčeva pri svoji hčerki ter se še vsa čila in zdravala zanima za dnevna vpra&anja. Slavljenka ima lepo število vnukov in pravnukov, ki jim kaj rada pripoveduje zanimivosti iz starih časov. tSari gospej čestitamo k lepemu življenjskemu jubileju ter jI želimo, da bi v krepkem zdravju preživela čim več zadovoljnih let!
— Zahvala Trboveljskega slavčka. V proslavo 10-letnice obstoja smo priredili vrsto koncertov po večjih mestih Slovenije. Na teh prireditvah smo doživeli toliko toplega razumevanja in uživali toliko podpore, da nam  je  podrobnosti   nemogoče naštevati.
Prav iskrena hvala vsom! Moramo se pa še posebej zahvaliti Trboveljski premogo-
kopni družbi in njenemu generalnemu ravnatelju g. RihardU Skubecu. ki so za proslavo v Ljubljani prevzeli pokroviteljstvo in podprli naše delo v izdatni meri! Uprava Trboveljskega slavčka.
— Koncert g. Slavka Lukmana, opernega in koncertnega tenorista bo 22. t. m. popoldne v Fortejevi dvorani.
Iz Dolenjskih Toplic
Za pomoč siromašni šolski deci. Pred nekai meseci se ie tudi v Dol. Toplicah ustanovil krajevni odbor unije za zaščito i dece. ki ie takoj začel nabrati pirpe ki za revno in pomoči patrebno mladino. Toda na deželi, kier ni mecen v ni i premožnih ljudi, saj so povsod pi večini le taki, ki sami .težko preživljajo sedanje čase, ne more biti pomoč tako usoešna. kakor bi bilo želeti in bi bila potrebna. Ker je nabrana vsota premajhna in bi nikakor ne zadostovala za oskrbo šolskih otrok ki jih je nekaj nad 40 potr3bnih, < d ?or naprosil  premožnejše,  da  bi   sprejeli n^»
hrano enega ali dva otroki k;er b: dobivali toplo hrano. Tako bi bili vsi otroci,
cestnem jarku ves dan, preko noči in še naslednji dan. V silnih bolečinah je kopal s kopiti krog sebe, da je letela prst
naokoli. Ljudje so nanosili nekaj mrve, ki jo je sestradani konj sproti pospravil. Bolečine pa so postajale vse večje in so bile brezprimerno hude zlasti ponoči, ko so ubogo žival — eni trdijo, da potepu^ki psi, drugi pa so mnenja, da sestradane lisice — napadle in z živega trgale meso v kosih. Naslednjega dne je bil tako obje-den konj še živ, vendar pa ni imel niti tedaj nihče poguma, da bi ga pokončal, saj bi se moglo zgoditi, da bi lastnik zahteval povračilo škode.. Šele ko po celodnevnem čakanju ni bilo od nikoder gospodarja, so končno poklicali živinozdrav-nika iz Trebnjega, ki je takoj prihitel na mesto in je po dvodnevnih mukah rešil sestradanega, obnemoglega, pretepenega, polomljenega in od živali objedenega konjiča nadaljnjega trpljenja. Lastnik konja je bil prijavljen sodišču, kier bo, upajmo, prejel zasluženo plačilo. Mnenja smo. da
je za tako trpinčenje živine odgovoren tudi gospodar sam. Tega in gonjače bi morala oblast kaznovati za vzgled, neusmiljenemu preganjanju živine po naših cestah pa bi morala oblast s takojšnjimi ukrepi napravili konec.
ki imaio d^ma poma'Mk'iivo hrano, preskrbljeni, denar, ki j<* v ta ram Ma na razpolago, pa bi se hranil za kasneje. Pri ponovni nabiralni akciji S3 bodo naprosili posamezni pi^možnejši p sestniki kakor tudi ustanove za pomoč, da bi se lahko v bodoče ustanovila stalna kuhinja za prehrano revne dece pozimi. Ker bo I \a tudi letos priredila božićnico in ob'ar>-vala revne otroke z obeko in drugimi potrebščinami, bo odb>r uniie prispeva1 k božičnici 200 din. Prirpavala bo tud: občina s primerno poiporo. V okoiš i ie mnoTo revnih otrok, ki so potra-bm to^le obleke, zlasti r»a obnvala. zato ie zimska pomoč prav nujno potrebna.
Keramična umetnost Br-n-s Fajnlč&ve
V uniet: iškem salonu g. Kosa v pa/ .ži palače Dunav je razstavila Dona Pajn. -va svoja ncvej.a keramična dela. Občinstvo si z izrednim zanimanjecn ogleduje lepa dela, ki dostojno predstavljajo sodobno  slovaško   kera:.. :-no umetnost.
Dana P^jničeva Se je naši javnosti že večkrat predstavila kot kiparica in kera-mikarica, za-'/njio ob jubilejni razstavi in na razstavi slovenskih umetnic v Jakopičevem paviljonu. Sedaj razstavlja prvič večje število keramičnih del. Doalej ni imela prilike, da bi se intenzivneje udej-stvovala v keramiki, kajti za to je petre-ben keramični atelje in keramična tovarna z moderno urejenimi pečmi in dobrim tehničnim osebjem. S tem, da je znano tovarno j>Dekorc prevzel nov lastnik, ki kaže veliko smisla za s:dobno pristno slovensko kera-miko, se je Dani Pajničevi ponudila možnoet. ca se uspešno posveti keramičnemu delu. Sadove tega dela kaie
njma sedanji razstava v salonu  g. KJosa^ Keramika   Dane   Pajničeve   je sodobna, ker je k:t dekorativna umetnost na višini in v razvojni stopnji, ki jo kažejo ostale
panoge sodohne umetnosti^ tako kiparstvo, slikarc-tvo in aj-hitektura, V tem je vrednost te keramike, kajti, kar smo imeli keramiSkega dela pri nas v prometu, so
bile pove'ind kopije tuje keramike> izdelane v nekaterih domačih podjetjih, največ pa je od  te vrste  dekorativne umetnosti
še vedno uvoženega tujega blaga, pač pa
je nekaterim podjetjem uspelo postaviti na trg nekaj uspele domače keramike z na-ro'nimi motivi. Pri tem je treba omeniti
tudi preprosto ribniško keramiko, ki Ima svojo vrednost. Ce bo tovarna >Dekorc nadaljevala začeto delo s pomočjo naaih priznanih keramikov in kiparjev, bomo tudi mi naposled dobili svojo kvalitetno keramično Umetnost, ki se bo lahko merila s tujo. Začetek je tu, kakor kaže razstava Dane Pajničeve.
štiri velike vaze, osem sMk^nfh krožnikov, velika majolika in nekaj manjših vaz tvori keramično zbirko Dane Pajničeve na tej razstavi. Izlo&ba je okusno urejena, ljubitelji c ekorativne umetnosti bodo veseli umetniške invencije, s katero je razstav-ljalka oblikovala predmete, ki so tuctf a
tehničnesra stališča prvovrstni in se tudi V tem po^Je^u krsajo z inozemskimi izdelki.
Tudi v Ljubljani bomo videli viteza
Lagarderja
Te dni predvaja kino Matica ve'ik franco-ki film romantične viteške dobe »Vitez Lajrarder«.
»Trije Mušketirji« slovitega fran-coskesa pisatelja Dumasa so kot leposlovno in kot odrska delo. posebno se kot film. dosegli izreden uspeh. Kdo si ni zapomnil lenega, drznega in prebrisaneea D Anagna-na? Vitez Lagard;r predstavlja v francoski literaturi prav si čna figuro. Bori se za čast in ljubezen, ie najboljši sabliač v vs2i d žavi. Dre-
brisan in prezirajoč nevarnost uiene vse svoie nasprotnike. Po rodu ie Panžan. srednje, skoiai majhne rasti, plavo.as s črnimi brki Se eno podobnost najdemo v svetovni literaturi z njegovo pojavo, to je Vo',o-dijovski »mali vitez* ploviteca poljskega pisatelia Sienkiewicza Film 1e orircien ro zgcdovinskme romanu Paula Fevala.
V nism nastooaio vse karakteristične o^ebe t^danie roman Učne viteške dobe: lepe. bledo ične viteške gospe in hčerke, za katerih ljubezen se križaio raprii in or-badaio srca krasno govoreli. lepi in pon sni mladeniči, ki za dobro besedo sprejmejo boi na življenje in smrt. po obrazu, obleki in govorjenju oreko-mični vit:ški sluge, klepeta ve solet-karske in p rde stare žen.ke in ošabni klativitezi.
Ženske, vino in boj so bili področje viteškega udeistvovania.
Na5 Lagarder se je prvič proslavil, ko ie štel dvanajst let. Kod'ca od nieia starejših fantalinov je hotela izropati ubožno starko, ki je prodaiala maslene kolačke. On se ie zagnal mednje in iih ro vrsti pretepel. Ko je štel šistnaist let. so ga sprejeli v sablaško š;lo in z o e.n-najitimi leti je bil najboliši sablač v vsj Franciji. Kc-t vitez kraljeva garde ie na-uhljal (ker <-a na dvoboj ni sme! pozva'i^ noke-^a o"abne<?3 ba-x»na. ki je prr.aril mladega, slabotnega mladeniča. Za to svo-
je plemenito dejanje je bil izgnan iz Francije. Nato se ie pos užil krinke grbavca, da je izvedel do kcnca svoie nač te.
Film le do potankosti mavrsko zrež'ran in poln romantičnih pmtdovšč n, viteških dvobcJev, duhov tih dt>rn'sle-H)v. Glavne vlo^e kreirajo cdlični ig alci, kar or Robert Viu-olin, Jos^eline Gacl, Ray- o ui Gallc m drugi. Reži er je A. Rcne Sfi,
Film bo nrdvomno tudi v LJubljani do-I živel velih ucpcb_
Dirigent Antsn NeSSst o vptlzzsUvl Nico lalje^e opers »Vesele žens vvindsi^ske«
Zadnjič so vprizorill v naši operi >Ve-sele žene* pred 18. leti. Dasi takratna vprizoritev pod odličnim vodstvom dveh znanih umetnikov, dirigenta Ivana Bre-zovška in pokojnega Frana Bučarja ter z vlogami Zikove, Stcikove, Levičkove, Zat-heva. Romcnovskega, Kovača. Zupana, Tr-buhoviča in Zormana ni pozabljena, bo vendar ta opera današnji mlajši generaciji skoro popolnoma nova, saj so mnogi, ki eo takrat z občudovanjem in radovednostjo poslušali opero ter sanjali o pevski aH gledališki karieri, danes že nosilci marsikatere vloge v tej operi. Glavni interpret odličnega viteza Johna Fnistaffa je naš mojster g. Julij Betetto. ki nam bo s svojim priznanim humorjem (Kocal. Basilio, Plumkett. Bagdadski brivec, cerkovnik v Tosci, Ochs v. Lerchcnr-u itd.), podal zopet nov lik iz svojega bogatega repertoarja. Tudi režijsko bodo nekatere razLike v
primeri s predstavo 1. 1922, pred vsem na koncu opero. Tradicionalni konec je sicer krot?k. a nas pusti hladne, ker konča siav-ni sir John neslavno, namreč osramočen, za sram o vari. skoroda ponižan od vseh Wir dsoi čanov. Režiser g. Zupan se je odločil, da epusti tradicijo in obdrži konec, kako sta ga napisala Mcsenthal in Nicolai, namreč: vesele žene. njihovi možje kakor tudi ve3 \Vindsor se sicer kruto šalijo s sirom Johnom, vendar pa ostane vse pri komediji, pri potegavščini, katere se Fal-5taff napecled zave, pa ne zameri, se zahvali vsem in jim oprosti. S tem je močno omiljen motiv smešenja in maščevanja in konec komedije je prisrčnejši in veselejši.
Vsak ljubitelj glasbe pozna, znamenito in popularno uverturo k ^Veselim ženam«, ki nam prlnr»Ša v zgoščeni obliki nekaj najlepših motivov, kakor n. pr.: lunino noč.
motiv plahih snubcev, sestanek Falstaffa
Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žr.rnic zahtevajte izrecno *0 le kvalitetno TUNGSRAM-KRVPTON *-" žarnico:
Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka!
BOLJŠA  LUC,  MANJŠI STROŠKU
Dirigent Anton Nef-fat, ld bo dirigiral XI-colaijevo komično opero »Vesele Žene vvtndsorske«. Dirigent Neffat Je znan po raznih uspelih predstavah komičnih oper, ki Jih Je muzikalno nastudiral, tako n. pr. »Gorenjskega slavč-ka«, Seviljskega brivca«, Prodano nevesto«, »Fra Diavola«. L dr.
z ženami v gozdu Herne, plesni motiv baleta In zbora. Skoro vse to gradivo je posneto lz HI. dejanja. Posebno učinkovite točke so: v 1. sliki duet dveh vvlndsorskih žen, duet med Reichom in Fentonom, v 2. sliki: krasna arija gospe Fluthove, v izredno posrečeni karakterizaci.ii n bravurnih koloraturah, nadalje prepii d Fluthom in njegovo ženo, z začetkom . j-mol stavku, viola, nato s prehodom v dur. Prvo dejanje se konča z velikim a- belskim stavkom. Drugo dejanje vsebuje recitativ ln duet, kl je prava mojstrovina. V njem
zve Fluth za namere Falstaffa z veselimi
ženami. Spočetka počasen, štiriosminski, prehaja v neobičajen rubato. ki je morda eclnstven v tem slogu. V drugem delu tega dejanja je posebno učinkovit valček, v katerem ironizira Fluthovka svojega moža ter preobleče Johna v staro babo, (trilček. hoboi in fagoti, oponašanje ženskega glasu s falzetom). Edina lirična slika v tel operi je muzikalno pravi biserček romantične komične opere, dvospev Ane in Fen-tona. Njuno petje pretrga tresoči in plahi korak dr. Cajusa in Trske, bojazljivih snu-bačev. Lepa je romanca v e-duru, nato pa sladki duetek z violinskim solom. Z živahnim kvartetom se zaključi ta slika, ki je ena najuspelejših. Tretje dejanje je polno pravega romantičnega razpoloženja. Prikupen lahek tercetek iznenadijo kriki izza scene, odkoder prihajajo gozdni prebivalci, ki napadejo s pikanjem in zba-danjem zaljubljenega Johna, med njimi ljubimski par Ana in Fenton (kadenca harfe). Opera se konča z živahnim kolo-ratumim triosminskim motivom.
Ta glasba, ki jo lahko smatramo kot nadaljevanje Mozartovih odrskih mojstrovin, je ena najuspelejših iz romantične dobe ter tvori z Lortzingovimi komičnimi operami mostišče do genialnih Wagnerjevih »Mojstrov-pevcev norimberšklh«.
Komična opera je zvrst, ki jo pri nas
žal preredko izvajamo. Rea je, da Jih ni mnogo in da se zaradi tega kaj radi zatekamo k operi, ki pa jo nikakor ne more nadomestiti. Mislim, da Je tudi občinstvo vzljubilo komiko v gledališču, kajti statistika nam daje dokaze: »Prodano nevesto* smo na primer vprizorill približno 160krat, »Gorenjskega slavčkac 65krat. iEro z onega sveta- 27krat, Seviljskega brivca< 61 krat Itd.
In še nekaj: pevci se pri študiju in skušnjah sprostijo. Vsi so veseli, nasmejani, skratka čisto drugačni kakor pri vedno ponavljajoči se tragični maski, ki jim večer za večerom obraz in dušo zakriva.
Z Jesenic
Zvočni kino Radio. Ker so zaradi smrti dr. Korošca odpadle vse predstave v soboto in nedelio. oredvaiamo izredno posrečeni velefilm »Nanette«. V glavni vlogi Jennv Jugo. H. Sohnker in A S hon-hals. izjemoma še danes v srodo 18 t m. ob 20. z vsemi dodatki — Sledijo »Junaki z Marne«.
Postani in ostani član Vodnihove družbe!
MALI OGLASI
Beseda 50 par. davek poseoej. Preklici, izjave oeaeda din 1.—
davek poseoej
£a pismene odgovore giedt  malin oglasov je creba priložit znamko.  — Popustov za ma^e oglase oe priznamo.
Naimanlši znesek S — i1n
Continental
na ugodne mesečne obroke
Iv»n Legat
Ljubljana,
Prešernova ulica 44 Maribor, Vetrinjska 30
MIZARSKA DELA
stavbeno in pohištveno, izdeluje strokovnjaško strojno mizarstvo Franc Potočnik, Žiri. Suh les na zalogi! 2S90
TRAJNO ONDl LAtUO
s 6 mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi ?Salon Merlak«, Sv. Petra 76. Cene zmerne. 2S89
Beseda 50 par. Davek poseoej
Naimanidi £n^>»eM
dm
Franc Grom
potnik Osred. vinarske zadruge se poziva, da se takoj zglasi
v gostilni pri Lovcsz
Rimska c. 24
MREŽE ZA POSTELJE
dobite najceneje v Ramenskega ulici 34 Tzdelovanje   posteljnih žičnih vložkov. — Rabljene mreže se sprejmejo v popravilo. 2300
Po>lužitf -»♦*
malih cglasov
KI riJEM EN' PRODAJAM
raoljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Popravljam galoše. snežke itd. KLAV2ER, Ljubljana Vošnja-kova ul. 4. 2S93
os! o v
Ni
tri *o
L.
na ieen«' i i M
ZA  VSAKO Ptiii.lKO
lajbcljša m najcenejša oblačila si   o a o a v i t e pri
P R E S R E K Sv   Petra cesta M
60 i'Aii lmla.njl
i2unianje, vezenje zaves, pe-'*ila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din >Julijana«. Gosposvetska c. 12 *i Frančiškanska ul 3       4 L.
PECI NA 2 AGO VES* O iz močne pločevine, gorljive 10 ur 400 din, 6 ur 300 din, izdeluje in razpošilja Kari Cizel, kleparstvo, Vransko. 2891
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
GOSPODIČNA
z malo maturo in trg. šolo išče službo v pisarni ali kot bla-^ajničarka. Nastop takoj ali po iogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«. 2S44
Be^erta 50 par   Davek posebej Naimaniši znesek H din
NAMOČENO 1'OI.KNOVRO
dobite vsak petek pn i. Buzzo-lini. Za Škofijo. Lingarjeva ul.
2831
POHlslV o
:o   naročiJu   najceneje, vsako-rstm stoli,  politiram oprave vsa  popravila  najceneje pri
FORMAM   Breo 14 2564
ZA BO^IC LV NOVO LETO ^^^ti"^^.~*^^       kupujte darila
B. RANGUS
kr. dvorni dobavitelj KRANJ
ZA  DO/1 C
kupite najbolje m najceneje v trgovini
»EDO« CE\I^li
Prešernova 4S
stoletje
Zena Je ona, ki določa okus in kulturo
svojega časa.
Za sodoben dom si izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
ORION
RADIO ISO
RADIO d, z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7.
RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13.
ANTUN  BREMEC, CELJE Miklošičeva ulica 2.
L. LUSICKY, MARIBOR, Koroška cesta 1L
9
Dotrpel je, previden s tolažili svete vere, naš dobri soprog, oče, ded, stric in tast, gospod
Anton Logar
uslužbenec delniške tiskarne v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 19 t m. ob 3. url popoldne z 2al — kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 18. decembra 1940.
ŽALUJOČI OSTAJU
Edmnnd O' Hara:
59
profesorja Horbiduia
Roman
—Točno petinšestedeset, — se je glasil odgovor.
Moža sta zopet sedla. Tovarnar je težko dihal in videlo se mu je, da napenja vse sile, da bi premagal svojo jezo. In to se mu je zopet posrečilo.
— Malo prej ste vprašali, da-li proizvajam strupen plin ? — je dejal čez nekaj časa zelo prijazno. Samo drgetanje njegovih prstov je kazalo, koliko napora zahteva ta prijaznost. — To vprašanje je tako neobičajno, da me je za trenutek zbegalo. Zdaj vam pa že lahko odgovorim:
— Nobenega strupenega plina ne proizvajam. Utrujen se je naslonil nazaj v svoj naslanjač.
— V rokah imam dokaze, da se je pri vas če že nič drugega, pripravljalo za proizvajanje strupenega plina, — je deial detektiv tiho.
— Kakšne dokaze?
— Med drugim smo fotografirali nekatere vaše stroje in tudi nekatere vaše dokumente ...
Townsend ie naenkrat obmolknil, ker je bil opazil izpremenjeni izraz tovarnarjevega obraza. Iz njega
je bila izginila napetost in se umaknila očitnemu olajšanju.
— Meša se vam, gospod Townsend, — je dejal Russel in prvič med njunim razgovorom se je začulo v njegovem glasu nekaj kakor zmagoslavje. — Morda ste res fotografirali, dragi moj, ne boste mi pa dokazali, da so se vam fotografije posrečile,— in porogljivo se je nasmehnil. — Kakor v nekaterih drugih tovarnah je tudi pri meni ob glavnem vhodu vhodu vzidana nosebna naprava, ki s pomočjo sicer povsem neškodliivih in ne\idnih žarkov vsak nerazviti nesrativ takoi uniči.
To ie bila tore i rešitev zagonetke s ponesrečenimi nosnetki. Townsend je spoznal, da je bil nanravil nana^o. ko ie bpIoIi omenil te posnetke. To bi mu bilo lahko prekrižalo ves načrt.
— Nekam čuden ukren za povsem nedo^rmo tovarno. — je poskn^ii rešiti, kar se ie še dalo.
— Kak-o to? — Zdai ie bil Russel že povsem miren. Trvolite vpraš>ti pri drugih, tudi povsem nedolžnih tovarnah. Ti ukreni tudi niso namenieni mor^itnim vohunom. k?»Vor Hudem, ki Či«to odkrito ■^rosi^o, da bi jim dovolili fotografirati in katerim dovoljen"ia kar takn tebi nič, meni nič in mogoče odreči. So ta Vi tujci...
— To se sli?i Ippo in dobro, vendar pa vem prav dobro, d? ifKleluip+e strupeni plin. ali ^a vsaj n»-me»*»v?tte izdelovati, — je ostal detektiv pri svoji trditvi.
Z^pio se ie. da Rus*^l o nečem ra*mf5Ha. Town-send je vedel, da bo vsaka minuta, ki jo bo dovolil
Russelu v razmišljanje, škodovala njegovemu načrtu. V glavo pa mu ni šinila nobena srečna misel in potem — se je zgodilo. Tovarnar je dvignil glavo.
— Kaj prav za prav hočete od mene? Prišli ste sem s celo vojsko policijskih agentov. Ali me hočete morda aretirati? Ali imate nalog o aretaciji?
— Morda, — je dejal Townsend. Vedel je, da je zdaj vse izgubljeno.
— Morda? — Kaj pomeni ta morda? Ali imate nalog o aretaciji in v tem primeru izpolnite svojo dolžnost, ali ga pa nimate in če ga nimate, bova končala ta nesmiselni in dolgočasni pogovor.
Townsend je že hotel vstati, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Russel je pogledal na uro in prehitel.
— Zelo rad bi pokramljal z vami še četrt ure, — je dejal detektiv čisto mirno.
V Russelovih očeh se je pojavil mučen izraz.
— Nimam časa, takoj moram oditi, — je dejal razburjeno.
— Jaz pa imam dovolj časa. Spremim vas. Russel je jel razburjeno hoditi po sobi, potem
se je pa ustavil pred Townsendom in mu pogledal srepo v očL
— Vem, da ste mož beseda, — je zamrmral, potem je pa nadaljeval z nekoliko sigurnejšim glasom:
— Ali mi obljubite, da odidete takoj, čim vam pojasnim vprašanje strupenega plina ?
— Obljubim, — je odgovoril Townsend brez po-misleka-
Hitro je snel Russel sliko s stene in odprl za njo tajna vratca. Iz stene je potegnil papir in ga pomolil detektivu.
— Hitro, hitro prečitajte to! — Bil je dokument z mnogimi pečati in dvema podpisoma. Prvi je bil nečitljiv, drugi pa se je glasil: Gilbert! Townsend je jel ČitatL In naenkrat se mu je zmračilo pred očmL
Bilo je dovoljenje vojnega ministrstva tovarnarju Russelu, da sme izdelovati strupeni plin.
— Ali zdaj razumete končno ? — je siknil Russel. Ta čas se je pa začulo trkanje na vrata.
— Prosto, — je zaklical tovarnar srdito.
Vrata so se odprla in na pragu se je pojavil človeček z belo koničasto bradico.
— Kriminal na policija, — je pojasnil z visokim tankim glasom. — Gospod Russel, v imenu zakona ste aretirani
— Vašo legitimacijo, prosim, — je odgovoril tovarnar mirno.
Kriminalni uradnik mu je pokazal tudi legitimacijo.
— Kapitan Levvington s policije v Buffalu, oddelek B 4, — je dejal kratko. Njegov nagli pogled se je ustavil na kovčegu v kotu. Hitro in spretno ga je odprl.
— Glej, glej, — se je nasmehnil. Vse je pripravljeno za pot. Nočna srajca, zobna šČetka in dolarji. Hm, hm, zlasti dolarji.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran rt Za upravo in inseratni del lista Oton Christof '/ Vsi v Ljubljani