Za poduk in kratek čas. V predzadnjem številu smo poTedali, da se mora po sklepu štaj. dež. zbora na realkah Tsak učenec poleg francoščine še ali s 1 o t e n s k e g a ali pa angleškega jezika učiti. To odločijo stariši ali pa Tarhi učenčeTi. Danes hočemo pa 8Tojim bralcem t pretres podati sledeči, res zanimiTi primerljej, kteri kaže, da so piemnogi Nemci res glede sloTenskega jezika t šolah bolj preTidni, kakor SloTenci sami. Neki nam dobro znani c. k. uradnik, kateremu se pa sIot. jezik praT nepotreben dozdeya, čeraTno med SloTenci služi in sloTenski kruh je, je STojemu sinu namesto domačega sIot. jezika odločil franc oski jezik za obligaten predmet na realki. Sinko mu pa na koncu leta praT debelo dTojko ugrabi in sicer — tudi iz francoščine! Nasledki so bili, da je fantič zgubil stojo štipendijo in moral razred ponaTljati. PraT zanimiyo pa je, da je raynatelj, rojen Nemec, o tem učencu sledeče poročal: a) Učenec je še premalo zrel, da bi se d^eh živih jezikoT ueil, in pametneje bi bilo, ko bi bil oča pri sprejemu učenca direkciji rekel, da naj ne bo francoščina, pač pa sloTenščina za-nj obligaten predmet, ker dela ta kot materni jezik učencu manj težaye. Boljae bi za učenca Tsekako bilo, ko bi bil fiancoski jezik pustil. b) Ta nepriličnost se pa seveda ucencu ne sme t krivdo ateti itd." *) Nemški direktor tedaj imenuje to nUbelatand" nepriličnost alj spako, če stariši ali Tarbi ucence silijo, da se morajo namesto d o m ač e g a jezika uciti tujščine. — Starišem in Tarhom je gotoTO Teliko ležeče na tem, da jihoTi sinovi t šoli napredujejo in da ne zgubljajo leta za letom s ponaTljanjem. Mogoče, da bi temu pritrdil tudi naš dež. šolski nadzornik Wretscbko, ako bi botel za take malenkosti saj nekoliko porajtati. JegoTa STeta dolžnost bi bila, da se sčasoma odstranijo Tse šolske razmere, katere se morajo imenoTati ,,Ubelstande", napake; jegoTa dolžnoat bi bila, da bi goToril za sIot. jezik kot obligaten predmet na realki. "VVretschko je delal nasprotno, in je s tem pokazal, da na njem nikdar in nikoli ne bode STet zgubil — pedagoga. Vam pa, dragi aloT. stariši in Tarbi, katerim je res mar za napredek t aolah, konečno sTetujemo, da se Tarujcte lastne škode in sramote, ter brezizjemno odločujte za sToje sinoTe, oziroma TaroTance, slov. jezik kot obligaten na realkah. *) a) Ist der Sehuler zur Erlernung zweier lebenden Sprachen noch zu \venig entvvikelt und hiitte der Direktion bei der Aufnahme des Scbtilers von Seite des Vaters die franzosische Sprache als inobligat, dagegen die slovenische als obligat angegeben werden sollen, da letztere als seine Muttersprache weniger Schwierigkeiten bereitet; besser ware es fiir den Schiiler gewesen, die franzSsische Sprache ganz fallen zu lassen. b) Da dieser Ubelstand, fiir den der Schiller nieht verantwortlich gemacht \verden k ann etc. . .