Milan Režonja Tank prihodnosti The Tank of the Future Povzetek Ruska invazija na Ukrajino je samodejno odgovorila na razpravo o smiselnosti obstoja tanka. Vloga tankov se je vsekakor spremenila in zahteva bistveno vec kopenske in zracne podpore. Mobilizacija tankov v Evropi se je zacela z zamudo, Slovenska vojska se je celo odlocila za njihovo popolno izlocitev. Trenutno neugodni gospodarska in politicna situacija nas silita v prehodne odlocitve. Pospešiti je treba nadgradnjo tankov z uporabo razvojnega koncepta in vkljucevanjem nekaterih zakonitosti jeklenega šesterokotnika. Z nadgradnjo povecamo sposobnost preživetja, ubojnost in povezljivost. Tako zagotovimo ohranjanje bojne zmogljivosti. Tanke je treba nadgraditi na podlagi izkušenj iz prejšnjih konfliktov in groženj sodobnega bojišca. Tako bodo tanki in posadke obdržali pomen v prihodnosti ofenzivnega delovanja. Kljucne besede: tank, oklep, ognjena moc, konstrukcija tanka, ofenzivno delovanje. Abstract The Russian invasion of Ukraine has single-handedly provided the answer to the discussion on whether the existence of tanks makes sense; the role of tanks has certainly changed, requiring much more land and air support. The mobilization of tanks in Europe began belatedly, and the Slovenian Armed Forces even decided to eliminate tanks altogether. The unfavourable current economic and political situation forces us to make transitional decisions, and to facilitate the upgrading of existing tanks by employing a development concept and including some of the elements of the steel hexagon. Upgrades increase survivability, lethality and connectivity, allowing us to maintain our combat capabilities in the face of a potential enemy. Tanks need to be upgraded based on experience from past conflicts and threats on the modern battlefield, in order to ensure tanks and tank crews maintain their importance in the future of offensive operations. Key words: tank, armour, firepower, tank design, offensive operations. 1 Uvod Razvoj oborožitvenih sistemov je gonilo tehnološkega razvoja na podrocjih, s katerimi se clovek srecuje v vsakdanjem življenju. Številni izumi so bili prvic uporabljeni prav na podrocju vojaštva, dinamika razvoja se je prilagajala stanju miru ali vojne, ki je še dodatno pospešila razvoj ubijalskih strojev. Ta pojav je bil še posebno prisoten v obeh velikih vojnah in med napetim politicnim stanjem do konca hladne vojne. Spremembe pozicijskega bojišca med prvo svetovno vojno so na bojišce pripeljale novega igralca – tank, ki je bil na zacetku tehnicno precej nepopoln. Njegova vloga med drugo svetovno vojno se je prilagodila taktiki manevra in prodora v vseh glavnih bitkah. Do izraza so prišle njegove prednosti, zlasti velika ognjena moc, dobra premicnost in sposobnost preživetja. Spremenjeno varnostno okolje po koncu hladne vojne, konec bipolarnosti, preoblikovanje bojišca, ki presega konvencionalno bojevanje in vse pogosteje prehaja v asimetricno ali hibridno bojevanje, zahtevajo oborožitvene sisteme, ki so strateško premicni, visokotehnološko napredni, odporni proti novim oblikam groženj, logisticno nezahtevni in ekonomsko vzdržni za obrambni proracun. Urbano vojskovanje je zmanjšalo ugled tankov. Velike izgube v Ceceniji, Iraku, Siriji in Ukrajini so prinesle dvom o njihovi uporabnosti. Sedanji tanki in oklepna vozila iz obdobja hladne vojne ter tik po njej vec ne dosegajo superiornosti glede na trenutne in prihajajoce grožnje. Visoka tehnološka raven tankov je trenutno dosežena s pomocjo nadgradenj, ki mocno povecujejo težo in zmanjšujejo njihovo uporabnost. Tehnicni, financni, ergonomski in drugi dejavniki so lahko prelomnica za nadaljnji razvoj ali celo obstoj tanka. Financni viri, namenjeni prepotrebni posodobitvi ali nabavi novih tankov, se pogosto preusmerijo v kibernetske in elektronske zmogljivosti, natancna orožja dolgega dosega in brezpilotne sisteme. Tank je danes na prelomnici dojemanja glavnega kopenskega oborožitvenega sistema, analize se nagibajo k izlocitvi, podaljšanju življenjske dobe ali razvoju popolnoma novega koncepta tanka. Analiticna obravnava dojemanja oklepa v zavezništvu in drugih velikih silah omogoci predvidevanje obstoja/neobstoja tankov v bližnji prihodnosti in nakaže mogoce tehnološke smeri razvoja tankov v vplivno pomembnih državah, gledano z nacionalnega vidika in kot clanica Nata in Evropske unije. Slovenska vojska se kot clanica Nata spopada z izzivi, kot so nižja stopnja rasti obrambnega proracuna, nenaklonjenost javnosti in pomanjkanje politicne volje za prepotrebne naložbe v obnovo ter nakupe sodobne oborožitve. Napovedovanje prihodnosti oklepa v Slovenski vojski je zahtevno zaradi nekoncanih postopkov preoblikovanja vojske in pomankanja vizije uporabe oklepnih enot. V clanku so predlagane smernice in možnosti za razvoj ter obstanek slovenskih tankov. 2 Trend razvoja tanka prihodnosti Osnovni bojni tank (OBT) je hrbtenica oklepnih sil vsake konvencionalne sile. Tradicionalno zasnovane platforme so bile razvite ob upoštevanju filozofije konvencionalnega vojskovanja in »železnega trikotnika« ognjene moci, premicnosti in zašcite. Koncept temelji na soodvisnosti lastnosti – povecanje ene lastnosti negativno vpliva na preostale. Koncept trikotnika je deloval do pojava asimetricnega vojskovanja. Sodobnejši koncept jeklenega šesterokotnika obsega nove oblike groženj bojišca, ki so izhodišce za konfiguracijo naslednje generacije OBT. Obsega te parametre: preživetje, ubojnost, avtonomija, modularnost, povezljivost in premicnost (Hafeezur idr., 2017). 2.1 Zakonitosti konstruiranja tanka Zahteve sodobnega bojišca in izhajajoce grožnje predstavljajo vprašanje razvoja tankov v prihodnosti, konstruktorji morajo izbirati med evolucijsko ali revolucionarno zasnovo tanka. Evolucijski pristop temelji na posodobitvi trenutne platforme, tako da se zadosti varnosti pred zaznanimi grožnjami. Revolucionarni pristop pa temelji na razvoju nove konfiguracije, ki zadosti tudi prihodnjim grožnjam. Tradicionalna izbira je evolucijski pristop, ki je hitrejši in cenejši, vendar se spoprijema z vprašanjem strateške mobilnosti zaradi povecevanja teže OBT (Hafeezur idr., 2017). 2.1.1 Teža osnovnega bojnega tanka Teža ima vpliv na prehodnost in strateško premicnost. Smernice za težo sodobnega OBT so od 45 do 50 ton, kar je velik izziv, saj se zašcita tanka prihodnosti srecuje z grožnjami sodobnega bojišca in ne sme negativno vplivati na premicnost. Revolucionarni pristop postavlja težo kot izhodišcni dejavnik, saj je povecevanje teže na racun prehodnosti in strateške premicnosti nesprejemljivo (Hafeezur idr., 2017). 2.1.2 Vpliv oborožitve na zgradbo tanka Oborožitveni sistem vpliva na obliko kupole in trupa ter na koncno konfiguracijo OBT. Ker predstavljamo tank prihodnosti, je treba raziskati tudi ucinek nekonvencionalnih topov. Prvi predstavnik je top na tekoce gorivo LPG (angl. liquid propellant gun). Lahko je eno- ali dvopogonski, pogonsko gorivo se vbrizga v komoro za izstrelkom, pred izgorevanjem ali med njim. Notranji balisticni cikel topa na tekoce gorivo povzroci povecano zacetno hitrost izstrelka ob manjših pritiskih, vecji doseg in hitrost streljanja, možnost izstrelitve obcutljivih izstrelkov in manjšo težo (Hafeezur idr., 2017). Elektrotermicni top (ET) – izstrelek pridobi zagon s pogonskim gorivom nizke molekulske mase, ki se ob injiciranju z visokonapetostno elektrodo pretvori v plazmo.1 Elektrotermicni top sta v ZDA, Izraelu in Veliki Britaniji obsežno preizkušali družbi General Dynamics (105 mm) in United Industries (120 mm). Med poskusi je bil izmerjen stalni pritisk na celo zaklepa skozi celotno notranjo balisticno fazo, kar pomeni vecjo energijo izstrelka ob uporabi enake cevi, kot je vgrajena v klasicni top (Hafeezur idr., 2017). 1 Elektrotermicni top je poznan tudi kot plazemski top, predvsem kadar gre za uporabo v civilnem svetu. Elektromagnetni top (EM) deluje na nacelu pospeševanja izstrelka zaradi Lorentzeve2 sile, ki nastane med dvema tirnicama in poganja potisno plošco z izstrelkom. BAE Systems je uspešno proizvedel hipersonicni top za ameriško mornarico. Izstrelek je dosegel energijo 32 MJ pri hitrosti 7,4 macha z dosegom do 50 km (Hafeezur idr., 2017). Nekonvencionalni topovi imajo prednost v ucinkovitosti in ubojnosti, vendar so njihova teža, prostornina, poraba energije in izzivi varnosti slabši kot pri konvencionalnih topovih. Vgradnja nekonvencionalnih topov poveca notranji volumen in težo tanka, kar nas privede do rešitev, ki temeljijo na konvencionalnih topovih (Hafeezur idr., 2017). 2.1.3 Sposobnost preživetja Sposobnost preživetja tanka se v osnovi zagotovi z oklepom, ki vpliva na volumen in težo tanka. Za tipicen OBT velja, da oklep predstavlja 46 % teže ali 50 % skupnega volumna. Zašcita oklepnih vozil je sestavljena iz pasivne in aktivne zašcite. Za preživetje na sodobnem bojišcu je nujna kombinacija razlicnih materialov in sistemov zašcite. Kombinacije zašcite nastanejo z nadgradnjo osnovnega oklepa, namešcanjem dodatnega pasivnega oklepa in namešcanjem aktivnih sistemov zašcite (Hafeezur idr., 2017). Pasivna zašcita temelji na uporabi trdih materialov, kot so orodna jekla RHA (angl. rolled homogeneous armour), in na barvnih zlitinah (titanove in aluminijeve zlitine, materialih na podlagi ogljikovih vlaken, kompozitov, kevlarja, keramike ali materialih, izdelanih z nanotehnologijo). Pasivna zašcita obsega tudi eksplozivno reaktivne oklepe (ERA), jeklene mreže, gumijaste zavese, kemicne premaze za zmanjšanje radarske in toplotne vidnosti ter sisteme za zadimitev. Za zašcito pred kumulativnimi izstrelki se pogosto uporabljajo jeklene mreže. Sestavljene so iz jeklenih profilov, katerih namen je, da predcasno aktivirajo vžigalnik protioklepnega izstrelka, s cimer zmanjšajo prebojnost izstrelka (Kunstelj Vašl, 2021). Z uporabo razvojnega pristopa zagotavljamo neprebojnost z jeklenim ali kompozitnim oklepom s keramicnimi plošcami in namestitvijo eksplozivno reaktivnega oklepa (ERA). Revolucionarni pristop favorizira uporabo novih materialov, kot je oklepno jeklo ultravisoke trdote, ki je vecja od 600–900 brinellov, kar jo uvršca med orodna jekla3 najvecje trdote. (Hafeezur idr., 2017). Pogosta vrsta dodatnega oklepa je oklep ERA, ki je namenjen nevtralizaciji ucinkov kumulativnih in kineticnih izstrelkov (Kunstelj Vašl, 2021). Razvoj reaktivnega oklepa sledi konceptu manj eksplozivnega ali neeksplozivnega oklepa (SLERA – self limiting explosive reactive armour, NERA – non energetic reactive armour in NxRA – non-explosive reactive armour), ki delujejo podobno kot ERA, le da v modulih ni eksploziva, temvec specialne mešanice umetne mase. Ob zadetku se modul deformira in poveca debelino dodatnega oklepa, obenem pa preusmeri delovanje 2 Lorentzeva sila je sila, ki deluje na elektricni naboj v elektricnem in magnetnem polju. 3 Orodna jekla vsebujejo volfram, molibden, kobalt in vanadij za povecanje toplotne odpornosti in trajnosti (sedanji oklepi so trdote od 300 do 500 brinellov). kumulativnega curka. Razvija se tudi koncept elektricnega reaktivnega oklepa (AMPAP­EL, Rheinmettall in IBD), ki ob zadetku sprosti energijo iz kondenzatorjev in potiska zunanjo plast od oklepa ter nevtralizira ucinek dohodnega izstrelka (Kunstelj Vašl, 2021). 2.1.3.1 Sistemi aktivne zašcite Sistemi aktivne zašcite tanka omogocajo: • odkrivanje in zaznavanje nevarnosti in groženj z radarskimi in akusticnimi senzorji, senzorji infrardecega in laserskega osvetljevanja; • obvešcanje posadke tanka o dohodni grožnji in izvajanje zašcitnih protiukrepov; • motenje usmerjanja in vodenja izstrelka (laserskega in infrardecega); • ustvarjanje dimnih in aerosolih zaves, ki so lasersko in termicno stabilne. Sektor odkrivanja in zaznavanja groženj obsega horizontalno 360ş ter vertikalno obmocje od –12ş do +90ş, na razdalji do 4000 m. (Kunstelj Vašl, 2021). V oklepnem boju poznamo dve vrsti aktivne zašcite: kineticni sistemi ali t. i. hard kill sistemi in nekineticni sistemi ali t. i. soft kill sistemi. Kineticni koncept temelji na prestrezanju grožnje, tako da izstreli prestrezni naboj z eksplozivnim polnjenjem, ki detonira pred dohodnim izstrelkom ali nad njim ter ga z udarnim valom unici ali preusmeri. Nekineticni koncept z elektronskim motenjem preusmeri ali odvrne projektil od oklepnega vozila. Sistemi aktivne zašcite obsegajo senzorje in radarje z milimetrskimi valovi, ki zaznajo dohodni izstrelek. Ko je ta dovolj blizu, sistem izstreli prestrezni naboj in eliminira grožnjo. Koncept horizontalne (360°) in (180°) vertikalne zašcite favorizira aktivne sisteme zašcite, ker so lahki, ucinkoviti in cenovno ugodnejši kakor dodatni sloji oklepa na tanku (Mizokami, 2017). Rusija je razvila številne sisteme aktivne zašcite. Glavni predstavnik je Arena (Arena-E). Sistem samodejno zazna prihajajoce izstrelke in omogoca od 22 do 26 prestrezanj, reakcijski cas je 0,07 sekunde. Sistem daje zašcito pred protioklepnimi raketami in drugimi izstrelki, nevarna cona za izkrcano pehoto znaša 30 m (Mizokami, 2017). Izrael proizvaja zelo uspešen sistem aktivne zašcite Trophy (Rafael, Advanced Defence Systems). Sistem je sestavljen iz radarske detekcije, nadzornega sklopa in para vrtecih se cevi, napolnjenih s prestreznimi naboji. Radar sistema zazna grožnjo v obmocju 360°, prihajajoce izstrelke razvrsti in jih napade s prestreznim nabojem. Sistem lahko hkrati obravnava vec groženj in selektivno napade najbolj nevarne (Rafael, Advanced Defence Systems, 2021). 2.1.3.2 Tehnike maskiranja in prikrivanja Maskiranje ali prikrivanje so ukrepi zmanjševanja vidnih in slišnih znakov. Vizualno prikrivanje sodobnih oklepnih vozil lahko izvajamo s sistemi za izdelavo dimne zavese, ki so povezani s sistemom za odkrivanje laserskega osvetljevanja ali z akusticnim sistemom za zaznavanje poka (Kunstelj Vašl, 2021). Infrardeci (termalni) odtis lahko zmanjšamo s pasivnimi sredstvi, kot so posebni premazi in prevleke iz specialnih materialov, ki imajo zmožnost absorbiranja temperature (barva TAN 686), ki odbija do 85 % sevanja in ohladi zunanjost vozila (Hafeezur idr., 2017). Aktivni sistemi za prikrivanje vozila so visokotehnološki sistemi, ki uporabljajo module v obliki satovja, ki jih je mogoce hitro ohladiti ali segreti ter nadzorovati, kar omogoca ustvarjanje razlicnih vzorcev. Celotno vozilo deluje podobno kot kameleon s sposobnostjo oponašanja okolice ali kopiranja videza predmetov, ki jih lahko projicira na zunanjosti modula. Vozilo tako postane nevidno za cloveško oko in za opazovanje s tehnicnimi sredstvi, primer sistema je Adaptiv (BAE Systems, 2021). Slika 1: Aktivno maskiranje, sistem Adaptiv (vir: BAE Systems, 2021) 2.1.4 Ubojnost Ubojnost temelji na ognjeni moci oborožitve tanka. Sestavlja jo top, sekundarna oborožitev, strelivo in sistem za vodenje ognja. Na razvoj vseh vpliva napredek na podrocju balistike in optoelektronike. S takticnega vidika je pomemben napredek v programabilnih elektronskih vžigalnikih (Rheinmetall, 120 mm DM 63, DM 53A1, HE DM 11), kar omogoca, da izstrelek eksplodira pred ciljem, nad njim ali znotraj njega, ko predre zid bunkerja in podobno (Andrej, 2019). Teleskopsko strelivo je bolj kompaktno in lažje, izstrelek je namešcen v globino tulca (Gao, 2017). 120 mm kaliber ostaja standardni kaliber v vecjem delu sveta, razen tistih držav, ki se naslanjajo na sisteme Rusije in Kitajske. Francija in Nemcija sta zaceli razvijati novo strelivo za top 130 mm (Richardson, 2021). Marca 2021 je Nexter (Francija) predstavil najnovejši izstrelek APFSDS, 120 SHARD, ki uporablja breztulcno teleskopsko tehnologijo s penetratorjem iz volfram-karbidne zlitine D10, kar skupaj s povecano kolicino pogonskega goriva povzroci do 20 % vecjo prebojnost. Nabor streliva SHARD obsega vodene izstrelke, vkljucno z izstrelki, ki delujejo zunaj vidnega polja (NLOS, Non-Line-of-Sight), na razdalji do 8 km, in programabilno strelivo, kot je ameriško strelivo AMP XM1147 (Richardson, 2021). Slika 2: Teleskopsko strelivo CTA – 40 mm (vir: Gao, 2017) 2.1.5 Avtonomna robotska oklepna vozila Sodobne vojske si prizadevajo za zašcito svojih vojakov. Zašcitna oprema postaja sodobna, vojaki se prevažajo z naprednimi oklepnimi vozili. Trenutno se razvija koncept, s katerimi bi vojake v najbolj nevarnih razmerah nadomestili z roboti in daljinsko vodenimi oklepniki brez posadk – UGV (angl. unamanned ground vehicle) (Andrej, 2019). Razvoj UGV v EU sledi razvoju v svetu. Evropska komisija je decembra 2021 izbrala podjetje Milrem iz Estonije kot vodilno za razvoj UGV. Sklenjen posel je vreden 40 milijonov ameriških dolarjev in poteka v okviru projekta iMUGS (Integrated Modular Unmanned Ground System), v katerem sodelujejo tudi Belgija, Finska, Francija, Nemcija, Latvija in Španija. Projekt tehnicno podpira razvojna agencija EU za obrambno industrijo (Sprenger, 2020). V Evropi potekajo testiranja gosenicnih vozil brez posadke, primer je THeMIS (Tracked Hybrid Modular Infantry System), Milrem Robotics (Pozhickal, 2021). Naslednji primer UGV iz EU je gosenicno vozilo ACW WIESEL, Rheinmetall, Nemcija. Avtonomni sistem omogoca rocno krmiljenje, daljinsko upravljanje ali avtonomno delovanje, kjer se vozilo vozi po vnaprej programirani poti in se lahko izogiba oviram (Heimnig, 2021a). Rusija se je kot prva odlocila za razvoj težje in bolje oboroženih razlicic UGV. V koncernu Rostek so razvili UGV Uran-9, ki je bil prvic javno predstavljen septembra 2016. Revija Janes je porocala o izvedenih preizkusih ruskega UGV Uran-9 maja 2018 v Siriji, pa tudi preizkusih ruskih specialnih sil (SSO), ki so uporabile UGV Soratnik iz Kalašnikova (Janes, 2021a). Namen Uran-9 je izboljšati bojno ucinkovitost pehotnih enot, hkrati pa pehoti dati maksimalno zašcito. Vozilo je zasnovano za naloge globinskega izvidništva in neposredne ognjene podpore v razlicnih bojnih nalogah (Army-technology, 2021a). UGV Uran-9 ima maso 10 ton in povprecen talni pritisk 0,6 kg/cm2. Vozilo meri 5,12 x 2,53 x 2,5 m, poganja ga dizelski motor, ki omogoca najvecjo hitrost do 35 km/h. Na vozilo je namešcen RWS ABM M30-M3 s topom 2A72 kalibra 30 mm ali avtomatski bombomet 40 mm ter mitraljez kalibra 7,62 mm. Na dvižni platformi je mogoca namestitev štirih protioklepnih raket Ataka z dosegom do 6 km in prebojnostjo do 800 mm RHA pod oklepom ERA, štirih protiletalskih raket Igla-S ali 9K333 Verba ter do 12 termobaricnih nevodljivih raket Šmelj-M, ki imajo doseg do 1 km. Mogoca je tudi namestitev štirih protioklepnih raket 9M133M Kornet-M. Uran-9 je mogoce upravljati iz prevoznega centra ali prenosnega sistema, ki ga nosi vojak. Upravljanje je mogoce na razdalji do 3 km. Vozilo je opremljeno z umetno inteligenco, kar omogoca samostojne premike in izogibanje oviram, ter ne sprejema samostojnih odlocitev za ognjeno delovanje (Fatur, 2019). Uran-9 je bil obsežno testiran in preizkušen v Siriji maja 2017 med bojevanjem na urbanih obmocjih. Pojavile so se številne težave, kot so nezmožnost streljanja med premikom, zakasnitev in zastoji med streljanjem s topom 30 mm, izguba nadzora nad robotom, doseg upravljanja vozila se je zaradi gostote radijskega prometa skrajšal na 500 m. Kljub težavam je bil Uran-9 januarja 2019 sprejet v oborožitev ruske vojske (Fatur, 2019). Rusija nacrtuje koncept robotske formacije tankov T-72B3 kot polavtonomna platforma, ki jo nadzorujejo operaterji. Projekt Storm razvija proizvajalec tankov UralVagonZavod (UVZ), ki je avtomatiziral T-14 Armata s posadko. UVZ nadaljuje razvoj tanka brez posadke (Eshel, 2018). 2.2 Predlog koncepta tanka prihodnosti Koncept tanka prihodnosti mora biti zasnovan z revolucionarnim pristopom, ker omogoca ugodnejše razmerje med volumnom tanka in težo. Analiziranje bistvenih zahtev šesterokotnika je privedlo do platforme s tremi clani posadke, ki so namešceni v sprednjem delu telesa tanka, kar omogoca najvecjo stopnjo zašcite posadke. Zmanjša se kolicina pasivne in aktivne oklepne zašcite kupole, ki jo dodatno zašcitimo z uporabo sistemov aktivne zašcite. Koncept tanka prihodnosti obsega modularen oklep sprednjega dela in bokov tanka, ki se lahko prilagodi glede na bojno nalogo. Glavna oborožitev je gladkocevni top z avtomatskim polnilcem, ki lahko strelja raznovrstne izstrelke, vkljucujoc protioklepne rakete (Hafeezur idr., 2017). Projekcija tanka prihodnosti: • kupola brez posadke, dvoclanska posadka v oklepni komori – v trupu tanka; • tank brez posadke, opcijsko (neobvezna posadka za nekatere bojne naloge); • visoka stopnjo avtomatizacije, z avtomatsko terensko navigacijo, samodejnim prepoznavanjem ciljev, neodvisno iskanje ciljev za orožja, ponujena prioriteta unicenja ciljev s pomocjo umetne inteligence; • top vecjega kalibra (130 ali 140 mm) z avtomatskim polnilcem; • prilagodljiva vecnamenska izbira oborožitve in streliva; • uporaba breztulcnega, teleskopskega, programabilnega in vodenega streliva ter raket; • dodatna, dvojna oborožitvena postaja (RWS) s PORS in mitraljezom; • avtomatski sistem zašcite (APS); • senzorji za detekcijo laserskega osvetljevanja z možnostjo motenja; • 360° prozorni oklepni sistem (pogled »skozi oklep«); • avtomatizacija za manjšo stopnjo kognitivne obremenitve posadke in poenostavljeno usposabljanje; • modularnost platforme za razlicne tipe bojnih nalog; • možnost lansiranja vecnamenskih dronov. 3 Tanki zavezništva in drugih oboroženih sil Po razpadu Sovjetske zveze so clanice Nata prerazporedile obrambne izdatke na druga proracunska podrocja, velik del oklepne tehnike je bil prepušcen propadanju. Ameriška vojska je v kalifornijski pušcavi parkirala 4000 tankov M1 Abrams, Velika Britanija je število tankov zmanjšala na 398. Enako sta storili Nemcija (s 3500 na 250) in Francija (na 426). Poslabšanje odnosov z Rusijo in predstavitev novega ruskega tanka T-14 Armata sta povzrocila prevetritev stanja oklepnih enot. Številne clanice Nata so pospešeno zagnale nadgradnjo ali razvoj sodobnega tanka prihodnosti. Med njimi prednjacijo Francija, Nemcija in Turcija, z zaostankom se razvoju pridružujejo tudi ZDA in Velika Britanija (Kamper, 2018). 3.1 Usmeritve Nata in EU Odkar je Rusija leta 2015 predstavila tank T-14 Armata, je bilo ocitno, da se obdobje tankov hladne vojne bliža koncu. Države Zahoda so se srecale z izzivom dolgotrajne izgradnje popolnoma nove zasnove tanka, zato se vecina držav odloca za prehodno rešitev v obliki obsežne nadgradnje obstojecih tankov. Prelomni trenutek za preživetje tankov v EU je pomenila premiera T-14 Armata. S projektom je Rusija jasno pokazala, da je prezgodaj za upokojitev tankov. Evropejci so prijeli za štafetno palico: leta 2019 je nemška vojska prejela prvi tank Leopard 2A7V, pred kratkim sta Nemcija in Francija podpisali sporazum o razvoju povsem novega tanka MGCS (Main Ground Combat System), projekt MGCS4 ima potencial, da postane najvecji evropski projekt izdelave sistemov kopenske oborožitve (Kamper, 2021). 4 MGCS, Main Ground Combat System, projekt Francije in Nemcije za izdelavo novega OBT. EU je oblikovala strateški dokument, ki podaja smernice na skupnem obrambno­varnostnem podrocju za naslednjih deset let. Vkljucen je tudi razvoj novega OBT kot osnovna oklepna zmogljivost EU (Svet Evropske unije, 2021). 3.2 Prihodnost tankov v Nemciji in Franciji Nemcija in Francija želita izdelati nov OBT prihodnosti, imenovan MGCS. Cilj je razviti nov OBT s prvimi dobavami v letu 2035, ko bosta glavni floti bojnih tankov Leopard 2 in Leclerc razpušceni. Projekt bosta izvedli nemški podjetji Rheinmetall in Krauss-Maffei Wegmann (KMW) ter francoski Nexter (Heiming, 2020). OBT Leopard 2A7V je bil sprejet v operativno uporabo leta 2021. V naslednjih treh letih naj bi nemškim oboroženim silam predali skupno 104 tanke Leopard 2 A7V (Baldus, 2021). Tank 2A7V je nadaljevanje razvoja Leoparda 2A6. Glavna oborožitev je 120 mm gladkocevni top L55, ki uporablja tudi novo programabilno strelivo DM11 z ucinkovitim dometom do 5000 m. V tank je vgrajen sovprežni mitraljez 7,62 mm. Na kupoli je RWS (FLW 200) z 12,7 mm mitraljezom ali 40 mm bombometom. FLW 200 ima zmožnost samodejnega zaznavanja sovražnih vozil ter omogoca opazovanje od -15° do +70°. Namerilec in poveljnik uporabljata locen sistem za usmerjanje in streljanje, oklepna zašcita na bokih in zgoraj je izboljšana. Leopard 2A7V tehta 66.500 kg. Poganja ga dizelski motor MTU MB 873, ki ustvarja 1500 KM. Najvecja hitrost vožnje je 65 km/h, doseg znaša 450 km (Army Technology, 2020). OBT Leclerc XLR (Scorpion) je posodobljena razlicica OBT Leclerc, ki ga je izdelalo francosko podjetje Nexter Systems. Prenovljeni tank bo ohranil gladkocevni top 120 mm L52, Giat CN 120-26 z avtomatskim polnilcem. Leclerc XLR bo uporabljal 120 mm granate APFSDS z zacetno hitrostjo 1790 m/s in HEAT z zgorljivim tulcem. Nexter je razvil tudi novo visoko eksplozivno granato HE M3M z možnostjo programiranja zakasnitve vžiga ali razpršilnega delovanja. Dodatna oborožitev je sovprežni mitraljez 12,7 mm in RWS (T2B) z mitraljezom 7,62 mm. Leclerc XLR je nadgrajen z oklepnim paketom. 57 ton težki tank poganja dizelski motor SACM V8X-1500 Hyperbar, ki z avtomatskim menjalnikom razvije 1500 KM in doseže hitrost 72 km/h, doseg je 615 km. Leclerc XLR je opremljen s pasivnim sistemom zašcite Galix, ki lahko izstreli dimne ali protipehotne bombe ter infrardece vabe. (Army Recognition, 2021a.) 3.3 Prihodnost tankov v Veliki Britaniji Število tankov v Veliki Britaniji je nenehno padalo z vec kot 500 na 227 tankov tipa Challenger 2, le polovica vseh je bila bojno uporabnih. Leta 2021 je Velika Britanija sklenila pogodbo za nadgradnjo 148 tankov Challenger 2 na standard Challenger 3, kar bo podaljšalo življenjsko dobo tanka do leta 2040 (Military-Today, 2021). OBT Challenger 3 je zasnovan kot obsežna nadgradnja Challengerja 2. Visoka stopnja zašcite je zagotovljena z novim modularnim oklepom na kupoli in trupu, dodatno varnost zagotavlja sistem aktivne zašcite Trophy. Najpomembnejša sprememba je zamenjava topa L30A1 (ožlebljena cev) z gladkocevnim topom Rheinmetall 120 mm, L55A1 (kot v Leopard 2A6, 2A7 in turškem Altay), ki lahko uporablja programabilno strelivo DM11. Pogon zagotavlja nemški dizelski motor MTU, ki proizvede 1500 KM (Army Recognition, 2022a). 3.4 Prihodnost tankov v ZDA Nacionalni program obrambe ZDA za leto 2022 predvideva financiranje nadgradnje tankov Abrams v razlicico M1A2 SEPv3 (System Enhancement Package). Tako bo M1A2 Abrams ostal najpomembnejša udarna moc oklepnih sil ZDA (Army Recogniton, 2022). OBT Abrams M1A2SEPv3 (M1A2C) je zadnja posodobitev, ki obsega nov balisticni racunalnik, sistem za vodenje ognja, opazovalno-namerilne naprave idr. Tank lahko socasno spremlja vec ciljev. Nadgrajeni komunikacijski sistemi omogocajo prepoznavo lasten/tuj v realnem casu. Tank je opremljen z RWS CROWS, z mitraljezom 12,7 mm. SEPv3 obsega izboljšano zašcito pred IEN ter kompozitni oklep (plošce iz osiromašenega urana z grafitnim ovojem). Dodatno zašcito daje APS (aktivni sistem zašcite) Trophy, mogoca je namestitev kompleta za boj v urbanih obmocjih (Urban Survival Kit). Leta 2021 se je zacel razvoj M1A2 SEPv4 (M1A2D) s tretjo generacijo opazovalnih naprav FLIR, ki omogocajo prepoznavanje ciljev na velikih razdaljah. Glavna oborožitev M1A2 SEPv3 je 120 mm gladkocevni top L44, M256, z možnostjo izstrelitve protioklepne granate pete generacije M829E4 s penetratorjem iz osiromašenega urana za prebijanje oklepov z AERA (Advanced Explosive Reactive Armour) in premagovanje APS. (Army Recognition, 2022b.) 3.5 Razvoj tankov v Rusiji Ruska taktika bojevanja je po drugi svetovni vojni temeljila na kvantiteti bojnih sistemov za prevlado na bojišcu. Ruski tanki so manjši, robustni, preprosti za izdelavo in uporabo ter so cenejši. Rusija razpolaga z najvecjim arzenalom tankov na svetu, s 12.420 tanki, vkljucujoc serije T-72, T-80, T-90 in T-14 Armata. T-72 je bil razvit in proizveden v Sovjetski zvezi kot ekonomicna alternativa naprednemu T-64. Od predstavitve leta 1973 je bil deležen številnih nadgradenj in je postal glavni ruski tank, ki so ga izvažali po vsem svetu. Trenutni razlicici T-72B3 in T-72B3M pomenita tank tretje generacije (Eastwood, 2021). OBT T-72B3 je s 1300 primerki najbolj množicen tank serije T-72 v ruski vojski. Vgrajen ima nov gladkocevni 125 mm top 2A46M5 z avtomatskim polnilcem. Top lahko izstreli najsodobnejšo strelivo APFSDS in protioklepne rakete AT-11 Sniper. Vgrajen je sodoben sistem za vodenje ognja Kalina s samodejnim sledenjem cilju. Zašcita T-72B3 je sestavljena iz sodobnega oklepa ERA Kontakt-5 (kot na T-90A). Pogon zagotavlja dizelski motor V-92S2F s 1100 KM. Najvecja hitrost je 70 km/h, doseg je 500 km (Eastwood, 2021). OBT T-90 je steber ruskih oklepnih sil (približno 1000 vozil). Zasnovan je bil kot zamenjava za T-80 in T-72, uporabljati so ga zaceli leta 1992. Najnovejši T-90 spada v generacijo 3+ in se imenuje T-90MS Proryv-3 (Eastwood, 2022). OBT T-90M Proryv-3 (v prevodu preboj) je nadgrajena izvozna razlicica OBT T-90MS. Nadgradnja je sledila zaradi bojnih izkušenj med protiteroristicnim delovanjem v Siriji. Glavna oborožitev tanka je 125 mm top 2A46M-5, ki lahko strelja standardno strelivo in vodene protioklepne rakete Refleks (Natova oznaka AT-11 Sniper-B). Ob topu je sovprežni mitraljez 6P7K 7,62 mm, na kupoli je namešcen RWS s težkim mitraljezom NSVT 12.7 mm (Army Recognition, 2021). T-90M Proryv-3 ima novo, v celoti varjeno kupolo, zašciteno z oklepom ERA Relikt, namešcenim spredaj in na straneh kupole. Spodnji del kupole je zašciten s kovinsko mrežo proti izstrelkom tipa RPG. Sprednji del trupa je zašciten z modularnim in ERA-oklepom, stranski deli kupole imajo spredaj namešcene dodatne oklepne plošce, zadaj pa kovinsko kletko. Dizelski motor V-92S2F razvije 1130 KM, najvišja hitrost je 72 km/h, doseg znaša 550 km. T-90M je zašciten z APS soft kill in hard-kill (kakor Afganit iz T-14 Armata). T-90M uporablja sodobni sistem za vodenje ognja Kalina, ki omogoca odkrivanje ciljev na razdalji do 5000 m. Opremljen je z izboljšanim stabilizatorjem in avtomatskim sledilnikom ciljev Sosna-U ter z locenim opazovalnonamerilnim modulom (Army Recognition, 2021). OBT T-14 Armata. Revolucionarni pristop h gradnji tanka je bistveno izboljšal sposobnost preživetja z vgradnjo daljinsko vodene kupole brez posadke. Posadka je spredaj v trupu tanka, loceno od goriva in streliva. Nov sistem za vodenje ognja omogoca samostojno detekcijo ciljev na podlagi digitalnega kataloga ciljev in elementov umetne inteligence (Bedenko, 2021). T-14 Armata je oborožen z gladkocevnim topom kalibra 125 mm (2A82-1M) in avtomatskim polnilcem z 32 granatami. Bojni komplet je 45 granat, hitrost streljanja pa 10–12 granat/min. Top lahko izstreli tudi lasersko vodeno raketo z dosegom od 7 do 12 km Invar-M (9M119M1). Nabor streliva dopolnjuje novo strelivo: Vacuum-1 (APFSDS z dolžino penetratorja 900 mm in prebojnostjo 1000 mm RHA na 2000 m), Telnik (HE s kontroliranim prožilcem), 3UBK21 Sprinter (vodena protioklepna raketa). Sekundarna oborožitev je mitraljez 12,7 mm s 300 naboji in sovprežni mitraljez 7,62 mm s 1000 naboji. (Choudhari, 2017.) Osnovna zašcita T-14 Armata temelji na novem jeklenem oklepu in kovinskokeramicnih plošcah, namešcen je pasivni in aktivni oklep Malachit. Sprednji del tanka je prekrit z oklepom ERA, zadnji del ima lamelni oklep. Dodatno zašcito dajeta APS Afganit in sistem soft kill Nll Stali (Upper Hemispherical Protection Complex). Gre za ustvarjanje multispektralne dimne zavese (v vidnem in IR-spektru) za zašcito pred lasersko vodenimi izstrelki. Triclanska posadka tanka je namešcena v notranji oklepni kapsuli. Voznik pri vožnji uporablja periskope, infrardeco kamero in kamere za 3600 vidno polje. T-14 ima elektronsko krmiljen dizelski motor ChTZ 12H360 (A-85-3A) s turbopolnilnikom, ki lahko proizvede 2000 KM, vendar je zaradi življenjske dobe omejen na 1200 ali 1500 KM. Najvecja hitrost 48 ton težkega tanka znaša 90 km/h, doseg je 500 km (Choudhari, 2017). 3.6 Razvoj tankov v Ljudski republiki Kitajski Kot vecina proizvodov kitajske obrambne industrije so bili tudi kitajski OBT oblikovani po vzoru ruskih tankov, vse dokler Kitajski ni uspelo razviti lastnih modelov. Zadnji model tanka, ki ga uporablja Ljudska osvobodilna vojska, je Type 99. Proizvajalec NORINCO trenutno proizvaja tudi izvozni model tanka MBT-3000 (VT-4). O prihodnjih nacrtih kitajskih tankov je malo znanega, najnovejši predstavnik je lahki tank Type 62 (ZTQ). 21-tonski tank s 105 mm topom je zasnovan za bojevanje v gorah (Foss, 2015). OBT Type 99A, imenovan tudi Type 99A2 ali ZTZ-99A, je izboljšana razlicica tanka Type 99. Prvic je bil predstavljen septembra 2015 na vojaški paradi v Pekingu. Oborožen je z gladkocevnim 125 mm topom in avtomatskim polnilcem, top lahko izstreli granate HE in APFSDS z zacetno hitrostjo 1780 m/s, pa tudi lasersko vodeno raketo (kot 9M119M Refleks) z dosegom do 5000 m. V tank je vgrajen sovprežni mitraljez 7,62, na kupolo je namešcen težki mitraljez QJC Type 88 12,7 mm. (Army Recognition, 2021c). Tip 99A ima triclansko posadko z voznikom v sprednjem delu trupa. Oklep trupa in kupole je iz varjenih plošc, na sprednjem delu trupa in kupole sta izboljšan kompozitni oklep in dodatni ERA-oklep, ki šciti pred novo generacijo protioklepnih raket s tandemsko bojno glavo. Infrardeci motilec JD-3 moti protioklepne vodene rakete, kot so HOT, TOW in MILAN. Dodatni laserski motilec je namenjen za nevtralizacijo opticnih naprav in zaslepitev helikopterjev ter protioklepnih sistemov (Army Recognition, 2021c). 4 Tanki Slovenske vojske Slovenska vojska (SV) je ob zadnjem preoblikovanju leta 2013 in nenehnem zmanjševanju financnih virov morala pod vprašaj postaviti tudi nadaljnjo uporabo glavnih oborožitvenih sistemov. Trenutno ima 46 tankov M-84, 29 tankov M-55S, šest tankov za izvleko (TZI) in pet tankov nosilcev mostu (TNM). Srednjerocni obrambni program (SOPR) za obdobje 2016–2020 je dolocil neperspektivno vojaško oborožitev in opremo, od tega tudi 32 tankov M-84 ter vseh 30 tankov M-55S, ki so bili izloceni iz uporabe kot presežek in so skladišceni kot strateška rezerva (1 M-55S je bil leta 2018 prodan). V okviru Logisticne brigade deluje edina operativna oklepna ceta s štirinajstimi tanki M-84. Vod slovenskih tankov M-84 od oktobra 2015 deluje v Združenem vecnacionalnem centru v Nemciji (JMRC – Joint Multinational Readiness Center), kjer tankisti uspešno sodelujejo v realisticnem usposabljanju vecrodovskega bojevanja in na mednarodnih vajah zavezništva (Mikelj, 2015). Nedavno sprejeta ReSDPROSV do leta 2035 v okviru posodobitve SV ne obsega tankov, ki bodo do prihoda novih zmogljivosti (tipa 8 x 8) ostali zgolj za potrebe ohranjanja specificnega rodovskega znanja in minimalne stopnje pripravljenosti (Ur. l. RS, št. 16/2022 z dne 9. 2. 2022). 4.1 Življenjski cikel tanka M-84 Tanki M-84 so proizvedeni od leta 1985 do 1988. Deležni so bili manjše posodobitve kot starejši tanki T-55 (proizvedeni okrog 1966). Modernizacija tanka M-84 se je zacela leta 1995. Najbolj se je dotaknila sistema za vodenje ognja SUV-84, na 33 tankih je bil zamenjan z EFCS3-84 (Fotona, Ljubljana). Življenjski cikel oborožitvenega sistema v miru znaša od 20 do 30 let. Sredi operativne dobe sistema se izvede cikel modernizacije, ki mu sledi nadaljnja uporaba, dokler sistem ne zastara. Zadnji cikel je umik oborožitvenega sistema iz uporabe (Žabkar, 2011). Življenjska doba M-84 je 30 let, modernizacija naših M-84 je bila casovno pravilno umešcena, vendar vsebinsko premalo obsežna. Naši tanki so ostali na razvoju iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in jih je nemogoce primerjati z veliko sodobnejšimi v zavezništvu. Slovenski tanki so »moralno zastareli«, kar pomeni, da jih tanki sovražnika toliko presegajo, da se vec ne morejo ucinkovito uporabiti v boju. Ostaja tudi vprašanje tehnicne izrabljenosti tanka M-84, zaradi katere lahko izgubi prvotne lastnosti in zahteva vse vec casa in stroškov za vzdrževanje, posledicno pa postane manj zanesljiv (Žabkar, 2011). Moralno in tehnicno zastareli tanki M-84 ne morejo uspešno delovati na klasicnem konvencionalnem bojišcu, kjer bodo izpostavljeni neposrednim napadom sodobnejših tankov na razdaljah, vecjih od 3000 m. Oklep naših tankov brez ERA in APS ne bo zaustavil napadov iz protioklepnih zased z RPO in PORS. Velika grožnja so napadi iz vrha (artilerija, vodene rakete, helikopterji, brezpilotni letalniki, urbana obmocja). 4.2 Tanki Slovenske vojske – možnosti razvoja Zaradi hitrega razvoja tankov (intervali na štiri do šest let) se starejšim tankom podaljšuje življenjska dobo z modernizacijo. Za ceno najsodobnejšega tanka lahko moderniziramo od tri do štiri tanke, ki so sredi življenjske dobe (Žabkar, 2011). Modernizacija tanka M-84 v trenutni fazi življenjskega cikla je mogoca. Kot primer lahko navedemo modernizacijo M-84 na Hrvaškem z modelom M-84D (Đuro Đakovic), v Srbiji M-84 AS2 (Tehnicni remontni zavod Cacak) ali na Poljskem z modelom PT-91M2. Pri modernizaciji znotraj EU bi lahko vkljucili slovenska podjetja, obstaja tudi možnost financiranja s sredstvi iz programov skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) EU. Poljski program nadgradnje T-72 (PT-91M2) obsega povecanje ognjene moci, boljšo premicnost in oklepno zašcito, izboljšano udobje posadke ter vzdrževanje. Mogoca je vgradnja 120 mm topa KBM-2 Rheinmetall in RWS z mitraljezom 12,7 mm. Boljše situacijsko zavedanje omogoca sistem za poveljnika SAVA-15 FCS. V tank je vgrajen 3600 termovizijski dnevno-nocni opazovalni sistem PCO SOD. Povecanje oklepne zašcite zagotavljajo dodatni kompozitni oklep in oklep ERA ter kovinska kletka ob straneh in zadaj. Opcijsko je mogoce namestiti ukrajinski aktivni sistem zašcite Zaslon z opozorilniki laserskega osvetljevanja. Maskiranje tanka omogoca protiradarska in proti IR-zašcita poljskega proizvajalca Lubawa. Nov power pack S625 omogoca 850 KM ali S736 1000 KM. Projekt obsega posodobitev voznega dela, nov panel voznika z vzvratno kamero, celotno elektricno napeljavo in osvetlitev. V projektu sodelujejo številni tuji partnerji: nemški Rheinmetall, Renk in Webasto, francoski Safran Electronics, turški Aselan, izraelski Elbit, italijanski Leonardo. Poljaki bodo modernizirali 300 tankov v vrednosti 1,4 milijona EUR/kos (Andrej, 2018). Nadaljnja rešitev za ohranjanje bojne moci Slovenske vojske z oklepom bi lahko bila nabava popolnoma novega OBT Leopard 2A7, ki je trenutno zelo razširjen v zvezi Nato. Gre za program nabave, ki ga vodi Evropska obrambna agencija (EDA). V programu sodelujejo Ciper, Grcija, Romunija, Španija in Madžarska (Tigner, 2019). 4.3 Povzetek slovenskih tankov Trenutna invazija Rusije na Ukrajino zagotovo kaže na pomembno vlogo tankov. Sprejemanje odlocitev v škodo oklepa je v SV pripeljalo do klavrnega konca še delujocih tankov, ki bodo cakali na iztek življenjske dobe, ceprav se je ta že iztekla. Odsotnost osnovnih oklepnih zmogljivosti bo vsekakor velik udarec za bojno moc SV, pa tudi za stroko, ki bo izzvenela skupaj s tanki. Prihodnost sobojevanja z oklepom je tako obsojena samo še na mednarodne aktivnosti, in to le v konceptu, ki ga bodo zarisali naši partnerji. Razumljivo je, da so omejena financna sredstva in pomanjkanje politicne volje v Sloveniji zavirala nabavo nove tehnike, za katero bi težko opravicili dvojno namembnost in ki je v misli »civilnega cloveka« simbol vojaške tehnike. Nerazumljivo pa je, da RS ni resneje pristopila k modernizaciji tanka M-84 v smislu podaljšanja življenjske dobe in ohranjanja potenciala cloveških virov ter oklepne znanosti v Sloveniji. 5 Sklep Invazija Rusije na Ukrajino in dolgo obdobje pred njo je mobiliziralo misli velikih sil o stanju oklepa, ki je ponovno še kako potreben v vseh pojavnih oblikah. V letih navideznega miru so politicni in vojaški analitiki tank imeli za orožje preteklosti. Ta ocena se je zdaj izkazala za napacno v dveh pogledih. Prvic, nedavna invazija Rusije na Ukrajino in geopoliticne napetosti v vecini delov sveta so potrdile upravicen strah pred vrnitvijo simetricnega spopada. Drugic, izjemna kombinacija mobilnosti, ognjene moci in zašcite, ki jo zagotavlja OBT, je v kopenskem bojevanju nenadomestljiva. Na žalost nas je Rusija naucila, da so bili tanki v Evropi prehitro odpisani. Države clanice Nata so vseskozi sledile trendu zmanjševanja tankovskih enot, medtem ko so se Rusi pripravljali na oboroženi spopad, ki je hibriden, vendar še vedno temelji na konvencionalnem. V življenje so vrnili veliko število odpisanih tankov, jih nadgradili s sodobnimi sistemi in se pripravili na ofenzivno delovanje, ki je dom tankovskega boja. Kot dosežek tankovske industrije so leta 2015 predstavili revolucionarno zgrajen tank T-14 Armata. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja je veljalo pravilo zasnove tanka, ki temelji na železnem trikotniku in postavlja razmerje med ognjeno mocjo, premicnostjo ter zašcito. Zakonitosti železnega trikotnika izpolnjujejo številni tanki, ki jih proizvajajo ekonomsko srednje razvite države, katerih gospodarske razmere omogocajo dostop do drugorazrednih izvoznih modelov ali jih izdelujejo same na podlagi licencne proizvodnje. Nove grožnje in tehnološki napredek oborožitve, asimetrija in hibridno bojevanje nas silijo v uporabo zakonitosti jeklenega šesterokotnika z razširjenim pristopom h konstrukciji sodobnih oklepnih vozil. Razvoj in proizvodnja novega tanka sta izjemno zahteven in drag projekt. Trenutno obstaja samo nekaj držav, ki so sposobne razviti in proizvesti popolnoma nov tank. Kljub vsemu se krog proizvajalk širi na države, ki niso del kluba znanih proizvajalcev, kot sta Turcija s tankom Altay in Kitajska s tankom Tip 99A. Nekatere države nadaljujejo proizvodnjo domacih OBT, vkljucno z Izraelom z Merkavo, Indijo z Arjunom, Pakistanom z Al-Khalidom, Iranom z Zulfikarjem. Na razvoj tankov vplivajo izkušnje iz konfliktov po svetu. Dogodki v Gorskem Karabahu, Ceceniji, Iraku in Siriji kažejo, da tanki sami ne morejo biti steber zašcite, kakor so bili nekoc. Protioklepni sistemi so napredovali, saj lahko s prebojnostjo do 1200 mm oklepa prebijejo vecino sodobnih tankov, na bojišcu so se pojavila BPL. Tanki ne smejo zavzemati staticnih položajev, samo z manevrom in sobojevanjem lahko izkoristijo bojni potencial. Slovenska vojska je izbrala pot, ki vodi do popolnega izlocanja tankov in postopnega preoblikovanja oklepnih enot v lažje, bojno manj zmogljive enote, ki bodo opremljene z osemkolesnimi platformami. Slovenija je zamudila priložnost nabave sodobnejšega tanka, modernizacija obstojecega tanka je bila izvedena v minimalnem obsegu, ki ni preprecil zastaranja tanka. OBT vsekakor ostajajo kljucni oborožitveni sistem, ker se jim je uspelo prilagoditi zahtevam sodobnega bojišca, ki ga zaznamujejo z ofenzivnim delovanjem, tempom napada, prebojem in koncnim uspehom v boju. Tank je simbol preteklih vojn in kljucen dejavnik na sodobnem bojišcu v prihodnosti. Literatura in viri 1. Andrej, K., 2018. Poljski program nadgradnje glavnega bojnega tanka T-72. Obramba. Ljubljana: Defensor 3(18), str. 43–45. 2. Andrej, K. 2019. Trendi v prihodnosti. Obramba. Ljubljana: Defensor, 4(19), Str. 46–53. 3. Army Recognition, 2021a. Renovated Leclerc Scorpion XLR MBT. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/main_battle_tank_heavy_armoured_france_ french_army/leclerc_scorpion_xlr_mbt_main_battle_tank_technical_data_sheet_ specifications_pictures_video_10704171.html, 15. 2. 2022. 4. Army Recognition, 2021b. T-90M MODEL 2017 PRORYV-3 MBT, Main Battle Tank Russia. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/russia_russian_ army_tank_heavy_armoured_vehicles_u/t-90m_model_2017_mbt_main_battle_ tank_technical_data_sheet.html, 9. 2 2022. 5. Army Recognition, 2021c. TYPE 99A 99A2 ZTZ-99A MBT, Main Battle Tank China. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/china_chinese_ heavy_armoured_vehicle_tank_uk/type_99a_99_a2_ztz-99a_main_battle_tank_ china_11408171.html, 19. 2. 2022. 6. Army Recognition, 2022a. CHALLENGER 3 MBT, Main Battle Tank - United Kingdom. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/united_kingdom_ british_army_heavy_armoured_tank_uk/challenger_3_mbt_main_battle_tank_ united_kingdom_technical_data_fact_sheet.html, 8. 2. 2022. 7. Army Recognition, 2022b. M1A2 SEPv3 or M1A2C. Army Recognition. https:// www.armyrecognition.com/united_states_army_heavy_armoured_vehicles_tank_ uk/m1a2_abrams_sep_v3_m1a2c_main_battle_tank_data_pictures_video.html, 9. 2. 2022. 8. Army Technology, 2020, Leopard 2 A7+ Main Battle Tank. Army Technology. https:// www.army-technology.com/projects/leopard-2-a7-main-battle-tank/, 23. 1. 2022. 9. Army-technology, 2021. Uran-9 Unmanned Ground Combat Vehicle. Army-technology. https://www.army-technology.com/projects/uran-9-unmanned­ground-combat-vehicle/, 6. 2. 2022. 10. BAE Systems, 2021. ADAPTIV - Cloak of Invisibility. https://www.baesystems.com/ en/feature/adativ-cloak-of-invisibility, 21. 12. 2021. 11. Bedenko D., 2021. Russian T-14 Armata Tank Able to Detect Targets Without Participation of Crew. Sputnik International. https://sputniknews.com/20210225/ russian-t-14-armata-tank-able-to-detect-targets-without-participation-of-crew­ source-claims-1082179101.html, 13. 2. 2022. 12. Choudhari P., 2017. T-14 ARMATA, Full Afterburner. http://fullafterburner.weebly. com/terrain-battle-machines/t-14-armata-the-fifth-generation-tank, 13. 2. 2022. 13. Eastwood B.M., 2021. Why the T-72 tank is still the backbone of the Russian army after 50 years in service. Insider. https://www.businessinsider.com/why-the-t72­ tank-is-backbone-of-the-russian-army-2021-11, 12. 2 .2022. 14. Eastwood B.M., 2022, Why No Nation Wants To Fight Russia’s T-90 Tank. 1945. https://www.19fortyfive.com/2022/01/why-no-nation-wants-to-fight-russias-t-90­tank/, 13. 2. 2022. 15. Eshel T., 2018. Robotized T-72s in Russia? Defence Update. https://defense-update. com/20181209_robotized_tanks.html, 12. 2. 2022. 16. EU, Svet Evropske unije, 2021, A Strategic Compass for Security and Defence. Bruselj. 17. Fatur, I. 2019. Uran-9. Revija Obramba. Ljubljana: Defensor, 4(19), Str. 43–45. 18. Foss C., 2015. 100 years of the tank: MBT development heads East. Janes. 2015. https://customer.janes.com/Janes/Display/idr17934-idr-2015, 19. 2. 2022. 19. Gao C., 2017. Is the British Army on the Verge of Developing Super Ammo?The National interest. https://nationalinterest.org/blog/the-buzz/the-british-army-the­ verge-developing-super-ammo-23248, 23. 12. 2021. 20. Hafeezur A. idr., 2017. Design Configuration of Generation Next Main Battle Tank for Future Combat. Defence Science Journal. Junij 2017. https://www.researchgate. net/publication/318100180_Design_Configuration_of_a_Generation_Next_Main_ Battle_Tank_for_Future_Combat, 1. 12. 2021. 21. Heiming G., 2020. New European Main Battle Tank. European Security&Defence. https://euro-sd.com/2020/03/news/16699/new-european-main-battle-tank/, 21. 12. 2021. 22. Heiming G., 2021a. Rheinmetall Presents ACW WIESEL. ES&D. https://euro-sd. com/2021/12/articles/exclusive/24796/acw-wiesel/, 6. 2. 2022. 23. Heiming G., 2021b. ASCALON - Proposed for MGCS. European Security & Defence. https://eurod.com/2021/04/articles/exclusive/22363/france-proposes-mgcs-weapon/, 21. 12. 2021. 24. Janes, 2021a, Land Warfare Platforms: Logistics, Support & Unmanned. Janes. https://customer.janes.com/Janes/Display/JLSU0018-JLSU, 6. 2. 2022. 25. Kamper G., 2018. Leopard 2 Nachfolger und T-14 Armata - darum sterben die Panzer nicht aus. Stern. https://www.stern.de/digital/technik/leopard-2-nachfolger-und-t-14-armata----darum-sterben-die-panzer-nicht-aus-8113270.html, 23. 12. 2021. 26. Kramper G., 2021. Kampfpanzer Challenger 3. Stern. https://www.stern.de/digital/ technik/kampfpanzer-challenger-3--rheinmetall-kanone-macht-ihn-gefaehrlicher­ als-putins-t-14-30519526.html, 28. 1. 2022. 27. Kunstelj Vašl M., 2021. Konstrukcija tanka skozi prizmo vojaške uporabnosti, (magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 28. Mikelj J., 2015. Tanki M-84 Slovenske vojske na poti v Nemcijo. Obramba. https:// www.obramba.com/novice/kopno/foto-tanki-m-84-slovenske-vojske-na-poti-v­nemcijo/, 23. 2. 2022. 29. Military-Today.com, 2021. Challenger 3. Military-Today.com. http://www.military­today.com/tanks/challenger_3.htm, 28. 1. 2022. 30. Mizokami K., 2017. How Tanks Defend Themselves from Rockets and Missiles. Popular Mechanics. https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a26768/ tanks-defend-themselves-rockets-and-missiles/, 20. 12. 2021. 31. Rafael, Advanced Defence Systems, 2021. TROPHY™ Active Protection System for AFVs. https://www.rafael.co.il/worlds/land/trophy-aps/?utm_source= google&utm_medium=cpc&utm, 20. 12. 2021. 32. Resolucija o splošnem dolgorocnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035 (ReSDPROSV35). Uradni list RS, št. 16/2022 z dne 9. 2. 2022. 33. Richardson H., 2021.Tank Gun and Ammo developments. European Security&Defence. https://euro-sd.com/2021/tank-gun-and-ammo-developments-120mm-and-above/, 6. 2. 2022. 34. Sprenger S., 2020. European Union awards grant to forge unmanned ground vehicle standard. Defence News. https://www.defensenews.com/global/europe/2020/12/16/ european-union-awards-grant-to-forge-unmanned-ground-vehicle-standard/, 6. 2. 2022. 35. Tigner B., 2019. EDA to launch four-country talks on Leopard 2 upgrade and procurement after industry feedback. Janes. https://customer.janes.com/Janes/ Display/FG_2187813-JDW, 23. 2. 2022. 36. Žabkar, A., Svete, U. 2011. Sodobni oborožitveni sistemi, 1. del, Življenjski cikli, nacini nabave in faze razvoja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Seznam kratic ACW – avtonomno gosenicno vozilo (angl. autonomous combat warrior) AERA – napreden eksplozivno reaktivni oklep (angl. advanced explosive reactive armour) AMP – napredno vecnamensko strelivo (angl. advanced multi-purpose round) APFSDS – oklepno prebojen stabiliziran izstrelek (angl. armor-piercing fin-stabilized discarding sabot) APS – aktivni sistem zašcite (angl. active protection system) BMP – bojno vozilo pehote (rus. boyevaya mashina pjehoty) BPL – brezpilotni letalnik BVP – bojno vozilo pehote EMG – elektromagnetni ali tirni top (angl. electromagnetic gun). ERA – eksplozivno reaktivni oklep (angl. explosive reactive armour) ETG – plazemski top (angl. electrothermal gun) FCS – sistem za vodenje ognja (angl. fire control system) iMUGS – modularno kopensko vozilo brez posadke (angl. integrated modular unmanned ground system) JMRC – združeni vecnacionalni center za usposabljanje (angl. the Joint Multinational Readiness Center) LPG – top na tekoce gorivo (angl. light propelant gun) NLOS – zunaj vidnega polja (angl. non-line-of-sight) NxRA – neksplozivno reaktivni oklep (angl. non-explosive reactive armor) OBT – osnovni bojni tank RWS – daljinsko vodena oborožitvena postaja (angl. remote weapon station) SLERA – omejeno eksplozivno reaktivni oklep (angl. self-limiting explosive reactive armour) UGV – kopensko vozilo brez posadke (angl. unmanned ground vehicle)