IJk Ji PFtnviuRSKI DNEVNIK JoStelna plačana v gotovini ~ orkrk !• A»b. postne i gmppo Lena oUU lir Leto XXXV. Št. 257 (10.476) TRST, torek, 6. novembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 3943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17■ septembra 19441 se_je tiskal v tiskarni ‘°oberdob» ^Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil )e edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni t,vr p . PREDSEDNIK SANDRO PERTINI URADNO POVABLJEN V LR KITAJSKO HIIA GUOFENG JE IZRAZIL POZITIVNO OCENO 0 SVOJEM POTOVANJU PO EVROPSKIH DRŽAVAH Danes podpis štirih italijansko - kitajskih sporazumov RIM — Predsednik kitajske vla-Hua Guofeng bo danes končal Sv°je uradno potovanje po Evropi, y okviru katerega je obiskal Zahod-n9 Nemčijo, Francijo, Veliko Brita-in kot zadnjo etapo še Italijo. “oleg gospodarskih odnosov z EGS 19 Rua Guofeng na svojem potova-nJu obravnaval tudi najbolj pereča lriednarodna vprašanja od Bližnje-*® vzhoda do namestitve ameriških **ateških raketnih izstrelkov v Evropi. . Rar zadeva namestitev ameriških izstrelkov v Evropi odhaja Hua Guo-*enS iz Italije zadovoljen, tako je VsaJ sam povedal predsedniku republike Pertiniju na včerajšnjem P°šovoru. Hua je dejal, da so mu v Parizu, Bonnu in Londonu mnogo govorili o vprašanju strateškega r®vnovesja in da se Kitajska stri-aJ® s stališčem evropskih držav, ki mnenja, da je treba prej sprejeti J^mestitev jedrskih izstrelkov in I ,ottlaj potem pogajati se s Sovjetsko! ‘Vezo. Sicer pa predsednik kitajske Hade v pogovoru s Pertinijem ni ni-j'0,i omenil, kot je to storil v soboto, se je pogovarjal s Cossigo, Sov-jatske zveze, oziroma sovjetskega hegemonizma. V soboto je namreč de-J®!, da hegemonizem povzroča spo-fe in nerede od Atlantskega do Ti-Paga oceana in stremi za «globalno *®sPanzijo», ki ogroža tako Kitaj-kot Evropo in Italijo. Predsednik gajske partije 'je dal razumeti, f® je zaskrbljen ob sedanjem svetem položaju, predvsem zaradi Hznih žarišč v Indokini, v Afriki, .Karibskem morju in predvsem na “bžnjem vzhodu, vendar pa tudi “Pfadi «nihanja», kot je dejal, v ameriški politiki. V zvezi z bližnje-zhodnim vprašanjem je Hua me-P}1- da bi se tekma za petrolejem drgnila spremeniti v pravo tragedi0. če se ne bo pravočasno rešilo Palestinsko vprašanje, v isti sapi pa izrazil svoje občudovanje do pričevanj egiptovskega predsednika adata in do njegove politike. .'Pretežni del pogovorov med Hua-fm in Pertinijem pa je bil posveti1 odnosom med Italijo in LR Ki-jajsko. Odnosi med obema država-S® so, kot je rekel že predsednik vlta,jske vlade v soboto, zadovoljivi, eodar niso izkoriščene vse ogrom-e možnosti sodelovanja, ki še ob-“Lujajo. To misel je razvil tudi pr- 1 predsednik vlade Yu Quili, ki je adolžen za načrtovanje in ki je , očal o svojih pogovorih v Turinu , j voditelji tamkajšnjega obrata Fiat . ki je dodal, da je Italija na e-^m zadnjih mest v seznamu kitaj- gospodarskih partnerjev. jJ|Ua Guofeng je poudaril, da je miija industrializirana država, Ki- KONČAN OBISK PREDSEDNIKA TITA V BUKAREŠTI Skupno prizadevanje Romunije in SFRJ za zaustavitev tekme v oboroževanju Tito in Ceausescu poudarila nujnost nadaljnje okrepitve sodelovanja med obema državama - Pozitivna ocena sedanje stopnje gospodarskih odnosov in volja po povečanju medsebojne blagovne izmenjave ter okrepitvi sodelovanja na področju energetike (Poseben dopis) BEOGRAD — Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito se je s sodelavci vrnil s tridnevnega uradnega obiska v Romuniji. Ob prihodu na beograjsko letališče je med drugim povedal, da je obisk tudi tokrat potrdil zares prijateljsko naravo odnosov med državama, ki so lahko tako v vsakem pogledu zgled dobrega sosedstva. Državi pa bosta nadaljevali s poglabljanjem že tako zelo uspešnega političnega, partijskega, kulturnega, znanstvenega in drugega sodelovanja. Kot je poudaril Tito so na pogovorih posvetili posebno pozornost nadaljnjemu razvoju gospodarskih odnosov, se dogovorili za tesno sodelovanje pri u-resničevanju sklepov o evropski varnosti in sodelovanju ter izrazili pripravljenost prizadevati si za zaustavitev tekme v oboroževanju. Nazadnje se je še zahvalil romunskemu ljudstvu za gostoljuben sprejem. Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito in generalni sekretar romunske KP in predsednik SR Ro- munije Nicolae Ceausescu sta izrazila popolno zadovoljstvo nad rezultati obiska in pogovorov. Prepričana sta, da bo ta obisk v mnogo-čem prispeval k razširiti prijateljskih odnosov ter vsestranskega sodelovanja med obema socialističnima državama in med ZKJ in KP Romunije, kar popolnoma ustreza interesom Jugoslavije in Romunije interesom razvoja socializma in napredka kot tudi krepitvi miru in e-nakopravnemu sodelovanju v Evropi in na svetu. Zadnji dan obiska predsednika Tita v Romuniji sta se predsednika ponovno srečala v državnem svetu Romunije. Ob prisotnosti svojih sodelavcev sta podpisala skupno ju-goslovansko-romunsko izjavo. Nato sta se, dobro razpoložena, prisrčno pozdravila in s kratkimi izjavami potrdila uspeh tega obiska. Kot je zapisano v skupni izjavi sta predsednika, ki sta med pogovori izmenjala mnenja o vseh najpomembnejših vprašanjih, ki zadevajo medsebojne odnose ter medna- rodne razmere, potrdila visoko stopnjo enakosti oziroma podobnosti skoraj do vseh obravnavanih tem. Potrdila sta trajen pomen in aktualnost vseh načel in ciljev, vsebovanih v skupni izjavi podpisani pred tremi leti v Beogradu, za uspešen razvoj odnosov in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo. Predsednika Tito in Ceausescu sta med drugim tudi ocenila, da jugo-slovansko-romunska izkušnja potrjuje zgodovinski pomen strogega spoštovanja znanih načel, ki bi mo- .........................................................................................................................................i....iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiHiitmiiuiiMiiiifmiiiimiiiiHiHiiiHiiimiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiimiiiiniiiimiiiiiiniiiiimiiHiimr*i RIM — V vsej italijanski javnosti, saj bodo odločitve prizadele sleherno družino, vlada veliko zanimanje za odločitve, ki jih bo vlada spre-,ela glede podražitve telefonskih in električnih tarif. O te«U)o pajfMji, ?h Namreč post* NOVIH 8 AL* 9 TOČK? Danes odločitev o dravinjski dokladi RIM — Pristojna komisija Pri osrednjem zavodu za sta-^stiko bo odločila danes, ali ^ bodo novembrske, decembrske in januarske plače od-vjsnih delavcev zvišale za *“U2 ali pa za 21.501 liro. Vračunali bodo namreč še J'Pliv naraščanja cen v oktobru na zvišanje življenjskih Proškov (indeks se ie bil avgusta povzpel na 202, septembra pa presegel 206). nakar bodo odločili, ali bo draginj-ska doklada višja za 8 ali za 9 točk. pa bogata s surovinami, kar mogoča plodno sodelovanje. Kar Acleva Evropo je Hua Guofeng bil t-^oja, da je močna in združena Vropa napogrešljiv dejavnik miru v svetu. koncu včerajšnjega srečanja Pertinijem in Huajem je sled-, h Povabil italijanskega predsedni rf' naj obišče LR Kitajsko, nakar pertini dejal, da občuduje kitajva .Prizadevanja na poti moderni-aci.ie ter povedal, da Italija gleda „ Vel'ko simpatijo na Kitajsko in na k.sPodarske in kulturne odnose med ,rn°m in Pekingom. , %isk Hua Guofenga v Italiji se L® končal danes, ko bodo podpisali h' sporazume. Gre za «izjavo o arnenih» glede gospodarskega in kovinskega sodelovanja, za spora-vL11- na Področju kulturnega sodelo-ailja ter za konzularni protokol, ki f® bosta podpisala zunanja ministra ‘u®ng Hua in Malfatti. «Izjava o , ®rhenih» uokvirja odnose med 0-1 enia državama v protokol o sode-•Jfoju, ki so ga podpisali 24. a Jda in ki predvideva poleg italijan-s?9k® posojila LR Kitajski tudi raz-Htev gospodarskega tronvinske- DANES SEJA MEDMINISTRSKEGA ODBORA Napovedane podražitve telefona in elektrike Sindikati dolžijo vlado, da jih hoče postaviti pred izvršena dejstva sindikalne organizacije že izrazile svoje odločno nasprotovanje, ki ga bodo njihovi zastopniki tolmačili tudi na seji osrednje komisije za cene, ker bi s tem izvotlili vsebino „ v trgovinske rji industrijskega in tehnološkega ^delovanja na EGS. Konzularni r°tokol pa izraža željo obeh dr-av- da bi okrepili prijateljske od-e- V tem okviru bodo odprli ita-Jtonski konzulat v Šanghaju in ki-^Jskega v Milanu, (if) j, ^® sliki (telefoto AP): Pertini in u® Guofeng. razpravljal danes zjutraj medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, zgodaj popoldne osrednja komisija za cene, ki je posvetovalen organ in nato še medministrski odbor za cene, ki je pristojen za dokončno odločitev. Napovedane podražitve so zelo občutne in bodo močno bremenile družinske proračune, ki jih že itak pesti naraščajoča draginja in zmanjšanje dejanske kupne moči plač, zaradi česar je zaskrbljeno pričakovanje bolj kot utemeljeno. Glede cene električnega toka za gospodinjstva zahteva državno podjetje ENEL občutne poviške, ki naj bi stopili v veljaVo postopno v dveh časovnih obdobjih, in sicer prvi od prihodnjega trimesečja do 31. julija 1980, drugi pa od avgusta dalje. V prvi dobi naj bi gospodinjstva, ki imajo vključenega 1,5 kilovata plačevala (namesto sedanjih 275) po 500 lir stalnega mesečnega prispevka, nato pa za porabo do 1.800 kilovatnih ur na leto po 36,45 lire na kW, za večjo porabo pa po 68,50 lire (doslej 60,75). Enaka naj bi bila nova cena kW tudi v gospodinjstvih, ki .imajo vključene 3 kW električne moči, le da se mesečna pristojbina zv iša od 825 na 1.550 lir. Za večje porabnike se poleg podvojitve mesečnega prispevka obračunava vsa poraba (tudi pod 1.800 kilovatnih ur na leto) po višji ceni. Od prvega avgusta prihodnjega leta predvideva ENEL nadaljnje poviške tako za mesečne prispevke (od 10 do 15 odstotkov), kot za cene porabljenih kilovatnih ure. Tarifa 36,45 lire za kWh bi ostala le za najmanjše porabnike (do 900 kWh na leto), nato pa naj bi po porabi naraščala na 42,55, 68,50 in 74,60 lire, ki bi jo plačah vsi večji porabniki. Od avgusta naj bi se torej «družbeni pas», ki plačuje elektriko ceneje, zožil le na najmanjše porabnike, medtem ko so doslej nižje cene veljale za vsa gospodinjstva, m niso imela vključenih več kot 2 kW moči. Prav tako občutni poviški se 0-betajo pri telefonskih tarifah. Podjetje SIP. ki ima službo v zaku pu namerava s tem povečati za okrog 600 milijard svoje dohodke, ki dosegajo sedaj na leto 2.000 milijard lir. Zato naj bi za mestni pogovor od svojega telefona pla čevali po 65 lir namesto dosedanjih 50 (za prvih 100 pogovorov na trimesečje pa bi se znižana tarifa povišala od 30 na 38 lir). Iz javne govorilnice pa bi pogovor stal 100 namesto sedanjih 50 lir. Občutno se bodo povišale tudi trimesečne telefonske naročnine, ki nai bi zna šale za najbolj običajne osebne na ročnike 11.000 lir namesto doseda njih 6.875. Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje bo danes proučil tudi izredni načrt, ki ga je predložil ENEL, da bi zmanjšali porabo e-lektrike, ki ji po pričakovanju ita- vila pred izvršena dejstva. (Iv) Represija v Boliviji LA PAZ — Najmanj 150 ljudi je izgubilo življenje v spopadih med vojaki, ki podpirajo ooikovnika Na-tuscha - Buscha in med demonstranti, ki so se v La Pazu in v drugih velikih bolivijskih mestih odzvali vabilu odstavljenega predsednika Guevare ter sindikalnih organizacij. Medtem pa je še vedno v teku splošna stavka proti puči-stom, ki so vedno boli osamljeni v domovini in v svetu, saj jih doslej ni podprla niti ena izmed iužno ameriških držav. ZAHTEVAJO IZROČITEV «ZLOČINCA« REZA PAHLAVIJA IRANSKI ŠTUDENTI USEDU AMBASADO IDA V TEHERANU V poslopju veleposlaništva je 59 ameriških funkcionarjev - Ognjevito protiameriško vzdušje v državi - Zaskrbljenost v Washingtonu TEHERAN — Velika skupina iranskih študentov, po vsej verjetnosti več sto ljudi, je v nedeljo popoldnie med množično protiameriško manifestacijo zasedla veleposlaništvo ZDA ter «ugrabila» ameriške funkcionarje in nekatere iranske državljane, ki So bili v tistem trenutku v poslopju veleposlaništva. V zameno za izpustitev «talcev» zahtevajo študenti takojšnjo izročitev šaha Reza Pahlavija, ki je kot znano trenutno na zdravljenju v New Yor-ku. Čeprav tega niso uradno potrdili, pa vse kaže da je ajatolah Homeini podprl zasedbo ameriškega veleposlaništva, ki je v trenutku ko pišemo še v teku, saj so študenti trdno odločeni, da nadaljujejo zasedbo vse dokler ne bo Pahlavija sodilo «ljudsk sodišče:*. Nedeljski dogodki kronajo «proti-ameriški teden*, ki ga je proglasi- NA IZREDNEM ZBOR« VSEH KARDINALOV Papež go voril o svobodi in enotnosti v Cerkvi Janez Pavel II. ponovil stališča o razporoki in celibatu VATIKAN — V duhu drugega vatikanskega koncila, ki ga je sklical papež Janez XXIII. z namenom, da Pi katoliško cerkev odprl problemom sodobne družbe in jo približal stvarnosti katoličanov, je papež Wojtyla sklical kardinalski zbor. To je bila izredna odločitev, saj se kardinali niso zbrali na podobnem posvetu že štiristo let, če izvzamemo seveda koncile in zbore za izvolitev novega papeža, ki pa vsekakor niso dajali kardinalom večjih pristojnosti. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je papež za uvajanje nekake decentralizacije* v cerkvene strukture in za njihovo «bolj kolektivno* upravljanje, kar je bila značilnost cerkve ob njenih začetkih. Prav o tem je namreč včeraj papež spregovoril 120 kardinalom, ki so prišli v Vatikan z vseh strani sveta. Izhajajoč iz dejstva, da mora Cerkev uresničevati koncilske nauke, kar zahteva med drugim tudi sodobni razvoj dogodkov, je papež poudaril potrebo, da se v Cerkvi okrepi enotnost. Iz tega izhajata dve praktični posledici: primerno tolmačenje in izvajanje svobode v Cerkvi «ter «okrepitev solidarnosti in komunitarne ljubezni* posebno do tistih, ki živijo v slabih materialnih pogojih in je njihova verska pravic- zatirana. Papež je tudi obrazložil kaj pomeni svoboda: to ni pravica, da lahko delamo karkoli ali da ne sprejmemo glasil, da so omenjeni sklepi izvedljivi le, če bodo cerkvene strukture učinkovito delovale v sodelovanju s krajevnimi verskimi skupnostmi in škofovskimi zbori. Zato je vatikanski tajnik Casaroli poročal kardinalom o strukturah rimske kurije, kardinal Caprio pa bo danes govoril o gospodarskem stanju Vatikana, kajti vsi kardinali morajo biti obveščeni o dejanskih razmerah, da bodo lahko dali papežu utemeljene in koristne nasvete, (nf) la sama vlada, pred dnevi pa je Homeini po radiu izjavil, da «Iran nima nobenega interesa nadaljevati odnose z ameriškimi volkovi*, kar so nato potrdili številni ajatulahi, ki so ponovno zahtevali izročitev «zločinca» Pahlavija. Največja manifestacija je bila na sporedu prav v nedeljo v Teheranu, ko se je na ulicah zbralo približno 200 tisoč ljudi, med katerimi je bilo največ študentov, ki so med sprevodom vzklikali protiameriška gesla. Cilj demonstrantov je bilo prav veleposlaništvo ZDA, čeprav ni nihče pričakoval, da bo prišlo do zasedbe poslopja. Vsekakor je najprej manjša skupina študentov skušala vdre ti v ambasado, a so jo pregnali ameriški marines, ki so stražili poslopje, ki pa so se morali podati, ko je množica ljudi zasedla veleposlaništvo in zaprla v veliko dvorano ameriške funkcionarje in nekatere Irance ki so tam zaposleni. Pri zasedbi ni prišlo do incidentov, le ameriški vojaki so odvrgli med demonstrante nekaj solzilnih bomb, kot so uradno potrdili med demonstranti in med «talci» ni bilo ranjenih. , Zasedba ameriškega veleposlaništva je naletela v Iranu na val odobravanj in celo na splošno navdušenje, ki so ga podkrepile še Homeinijeve izjave, da odločno podpira «vse pobude za izročitev morilca Pahlavija*. Sam glasnik študentov, ki zasedajo veleposlaništvo pa je nato dejal, da slednji uživajo podporo iranskega ljudstva in da so samo izvedli Homeinijeve ukaze. V zadnjih urah pa se je pred ambasado zbrala več tisočglava množica ljudi, ki hrupno podpira akcijo skupine iranskih študentov. V ZDA so doslej zelo previdno komentirali zasedbo veleposlaništva v Teheranu, čeprav je glasnik zunanjega ministrstva izjavil, da je Bela hiša dobila zagotovila od iranske vlade, da se ne bo ameriškim talcem* nič zgodilo. V \Vashingtonu so uradno sporočili, da je v veleposlaništvu trenutno «priprtih» 59 ame- riških funkcionarjev in da študenti ne ravnajo slabo z njimi, povedali pa so tudi, da je funkcionarjem u- podvržen rednemu nadzorstv,u spelo v zadnjem trenutku^ žaigatf '[ SbSIftlkbv. več zanimivih dokumentov. Iz ure v uro pa je videti, da v State De-partmentu narašča zaskrbljenost za to kar se dogaja v iranskem glavnem mesto, z druge strani pa poudarjajo, da je Pahlavi samo začasen gost ZDA, čeprav nočejo komentirati zahtevo po njegovi izročitvi. V večernih urah se je izvedelo, da je skušala skupina demonstrantov zasesti tudi britansko veleposlaništvo v Teheranu, ker so pred dnevi krožile vesti, da živi tam bivši ministrski predsednik Bakhtiar. Izvedelo pa se je, da je slednji v Franciji, čeprav so iranske oblasti še vedno mnenja, da je v Angliji in so zato zahtevale od Londona njegovo izročitev. Nerodno bi bilo namreč, da bi Iran zahteval od Francije izročitev Bakhtiara, saj je znano, da je pariška vlada dolga leta nudila zatočišče prav imanu Homeiniju. Položaj v Teheranu je torej zelo napet, saj se po ulicah zbira vedno več ljudi, ki zahtevajo naj vlada prekine vse odnose z ZD-* vse dokler ne bodo slednje izročile šaha Pahlavija. Državni radio je prekinil redne sporede in sedaj oddaja le revolucionarno glasbo ter magnetofonske posnetke ognjevitih proti ameriških govorov Homeinija in njegovih najožjih sodelavcev, (st) ŠKANDAL LOCKHEED Antonio Lefebvre tudi na prostosti RIM — Po bratu Ovidiu in bivšemu socialdemokratskemu voditelju Tanassiju, je tudi Antonio Lefebvre od včeraj na prostosti. Tako je včeraj odredil nadzorni oddelek rimskega sodišča na podlagi zahteve, ki so jo pred časom predložili zagovorniki Antonia Lefebvra, ki so s skoraj neverjetnimi razlogi utemeljili izpustitev človeka, ki je bil na procesu o škandalu Lockheed obsojen na dve leti in dva meseca zapora. Kot znano je Antonio Lefebvre že pred časom zaprosil za prostost, a so mu jo takrat odklonili ker ni hotel priznati svoje krivde in svojih odgovornosti in tega ni storil niti včeraj, kljub temu pa je na prostosti. Omeniti moramo, da je bil tudi Antonio Lefebvre podobno kot brat Ovidio ter Ta-nassi izročen službi socialnega skrbstva (!) in bo moral stanovati v rimski občini ter bo Poleg tega moramo omeniti še dejstvo, da državno pravobranilstvo ni še zahtevalo nazaj «čmega* denarja, ki ga je Antonio Lefebvre kot sicer njegov brat Ovidio in Tanassi dobil od ameriške družbe Lockheed. In ob tem se nam zdi vsak komentar nepotreben. Minister Revigiio o davčni politiki RIM — Finančni minister Revi-glio je na interpelacijo senatorjev PSI odgovoril, da je vlada pripravljena zmanjšati davčni pritisk na stalne dohodke od dela, s tem da zviša odtegljaje za družinske člane, ki so v Italiji manjši kot v drugih evropskih državah. V zameno bi pa rada, da bi delavci sprejeli popravke v načinu obračunavanja draginj-ske doklade rala veljati v odnosih med vsemi državami, kot tudi med socialističnimi državami. Poudarila sta že dosežene rezultate v medsebojnih gospodarskih odnosih iti izdvojila potrebo po še trdnejšem sodelovanju, še zlasti di-namičnejše rasti ekonomskega sodelovanja in blagovne menjave, sodelovanju na področju energetike in kmetijstva ter skupnega nastopa na tretjih tržiščih. Med široko izmenjavo mnenj o mednarodnih vprašanjih pa je v skupni izjavi med drugim rečeno, da nereševanje kriznih žarišč in u-stvarjanje novih, nadaljevanje oboroževalne tekme, ohranjanje vojaških oporišč in prisotnost tujih čet na ozemljih drugih držav, nazadovanje v pogajanjih o problemih mednarodnih gospodarskih odnosov in nenehno slabšanje gospodarskega noložaja, še posebej v državah v razvoju, ogroža proces popuščanja napetosti ter povzroča nestabilnost. Posebno nevarnost predstavljajo prizadevanja velikih sil za interesna območja, prevlada, zatekanje k sili in vojaškim intervencijam itd. Pri analizi mednarodnega položaja sta predsednika med drugim poudarila tudi nujnost celovite rešitve bližnjevzhodne krize. Jugoslavija in Romunija pripisujeta velik pomen tudi madridskemu sestanku o evropski varnosti in sodelovanju, ki naj bi sprožil proces razorožitve in okrepil detant. VAŠO GASAR CK ZK Slovenije > o gospodarskem in družbenem razvoju v prihodnjem letu LJUBLJANA — Predsedstvo CK ZK Slovenije je pod vodstvom Franceta Popita preučilo aktualna vprašanja družbenega in gospodarskega razvoja v prihodnjem letu. Ugotovili so veliko dejavnost slovenskih komunistov v zadnjem času v boju proti nekaterim negativnim gibanjem tako na področju zunanje trgovine, cen, razširjene reprodukcije in proti zaostajanju razvoja samoupravnih odnosov. Hkrati pa so ugotovili, da do slabosti največkrat prihaja zaradi nezaupanja, oziroma neprepričanja nekaterih, da je sedanja politika gospodarske stabilizacije dobra in celo zaradi odporov posameznikov in skupin proti njej. V naslednjem letu se bodo morali vsi, zlasti pa komunisti bolj angažirati za živahnejši in večji izvoz, čemur je treba podrediti cena in vse ostalo. Samo na ta način bo mogoče premagati devizno bilančne težave, ki so sedaj največja ovira za jugoslovansko gospodarstvo. Stopnjo inflacije v prihodnjem letu bo treba znižati vsaj na 16 do 17 odstotkov. Ob vprašanjih gospodarskega razvoja so se nekateri, kot na primer Viktor Avbelj ustavili tudi pri vprašanju ali administrativni u-krepi, ki so zdaj večji kot kadarkoli do zdaj ne ovirajo, oziroma celo onemogočajo samoupravne pobude. Rjtinski način pripravljanja gospodarskih resolucij je treba končno spremeniti ali rečeno drugače, ni dovolj zapisati dobra načela temveč je treba odgovoriti na vprašanje, kdo ta načela v resnici lahko u-resniči. France Popit je opozoril, da je vsaj v Sloveniji pričakovati največ 3-odstotno letno gospodarsko rast in da je treba s tem računati, ker je vsako pretiravanje povezano z nadaljnjim zadolževanjem v tujini in emisijo denarja. Roman Albreht je podčrtal, da je treba izboljšati gospodarjenje z denarjem, saj se danes često dogaja, da denar, ustvarjen v delovnih organizacijah leži v bankah, ki ga potem z visokimi obrestmi -sposojajo* delovnim organizacijam. Stane Dolanc je dejal, da odgovornost za zastoje pogosto neupravičeno valijo na samoupravljanje in na Zvezo komunistov. V resnici pa do zdaj ni bilo dovolj časa, niti ni bil določen vrstni red, kako in kje uresničevati pluralistične interese s pomočjo samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Čas je, da se pripravi spisek vprašanj, ki jih je treba prvenstveno reševati. Omenil je vprašanjp varčevanja in to podkrepil s primerom, da je nerazumljivo, da v času, ko Jugoslaviji turizem prinaša 1,2 milijarde dolarje^ na leto. Jugoslovani porabijo v tujini tri četrt te vso- ........................................n...•.■■<■»■».•■■■•...mn.......mi.......mu.. Vsem pravica do izkoriščanja jedrske energije Delegat SFRJ na skupščini OZN pojasnil pobudo neuvrščenih nikakega pravila ali dolžnosti, tudi če pogojujejo človeka vse življe-iijanske’ centrale ne bi mogle" v tej j nje. V ta okvir «sodijo dolžnosti, zimi biti kos. Zato naj bi v gospo-j ki izvirajo iz poročnih svečanih ob dinjstvih in malih obratih prekinili ljub in iz mašniškega posvečenja* tok za eno uro in pol na , teden, v industrijskih podjetjih pa po 3 ure, tako da bi porabnike pravočasno obveščali. Glede tarifnih poviškov so Tako je papež znova neposredno potrdil svoja neomajna stališča glede nerazvezij' ost', poroke in celibata. Ob koncu je Janez Pavel H. na- NEW YORK — Trinajst neuvrščenih držav je predložilo generalni skupščini Združenih narodov, da bi sklicala mednarodno konferenco za razvoj sodelovanja vseh držav glede miroljubnega izkoriščanja jedrske energije. V imenu predlagateljev resolucije je na skupščini nastopil jugoslovanski predstavnik. Če bo skupščina sprejela ta predlog, bo na ravni OZN uresničena še e-na pobuda neuvrščenih držav prav na tem zelo važnem področju. Prva pobuda je prišla do izraza v prejšnjem sklepu generalne skupščine glede načel o razvoju sodelovanja na področju razvoja in posredovanja jedrske tehnologije v svrho gospodarskega družbenega raz.vpja neuvrščenih držav. Pobuda za sklicanje mednarodne konference, na kateri bi razpravljali o teh vprašanjih je izšla iz šestega vrhunskega srečanja neuvr- ščenih. Pobudniki pa so jo utemeljevali na zgoraj navedenih splošnih načelih ter na potrebi, da bi se pobijale težnje, ki z izgovorom preprečevanja širjenja jedrskega orožja v resnici onemogočajo izvajanje pravice vsake države, da bi si pridobila in razvila jedrsko tehnolo- glJPo mnenju jugoslovanske delegacije, ki ga je na skupščini posredoval’njen predstavnik Dževad Muje-zinovič, naj bi na predlagani konferenci razpravljali o gospodarsko političnih plateh razvoja jedrske e-nergije, o vprašanju posredovanja jedrske tehnologije in o industrijskem sodelovanju, o širjenju in izkoriščanju jedrskih surovin V teku debate v skupščini so vzhodne in zahodne najbolj razvite države pripomnile, da bi se s tako konferenco podvojila dejavnost organizacije, upoštevajoč dejstvo, da so že v pripravi za prihodnje leto razprave o izvajanju sporazuma glede neširjenja jedrskega orožja in o oceni jedrskega gorilnega ciklusa, medtem ko je za leto 1981 že sklican sestanek mednarodne agencije za atomsko energijo. Mujezinovih je poudaril, da so vsi ti sestanki namenjeni obravnavanju specifičnih problemov na raznih ravneh in v različnih okvirih ter da jih je kot take mogoče v resnici obravnavati kot pripravljalne faze za debato o političnih in družbeno gospodarskih problemih na splošni konferenci. ki jo neuvrščene predlagajo države za prvo polovico leta 1982. «Ko smo predlagali konferenco v tem roku — je dejal Mujezinovih — nas je vodila misel, da bo do tedaj mogoče uresničiti pogoje, da bi na razumni osnovi našli rešitve za ne- monopola in restriktivna praksa z ustanovitvijo resnično demokratskega sistema kontrole, ki bi bil sprejemljiv za vse*. Jugoslovanski delegat je izrazil svoje priznanje za uspehe mednarodne agencije za atomsko energije, a pri tem je opozoril na pomanjkljivosti, ki prizadevajo celoten sistem nadzorstva, ki je kot tak usmerjen na preprečevanje širjenja jedrskega orožja. Kot glavno pomanjkljivost je jugoslovanski delegat navedel dejstvo, di vodilne jedrske sile izvajajo svoje atomske programe izven nadzorstva mednarodne agencije. Druga pomanjkljivost pa je v dejstvu, da se širjenje jedrske tehnologije omejuje in monopolizira. Prav v teh razmerah se ne moremo čuditi, če se še tretjina članic OZN ni pridru moten razvoj jedrske tehnologije in žila sporazumu o neširjenju jedrske da bi se premostila sedanji sistem I ga orožja. V OZN začetek razprave o pomoči kampučijskemu ljudstvu NEW YORK - S posegom generalnega tajnika OZN Kurta Waldheima se je sinoči začela mednarodna konferenca za pomoč Kampučiji. Waldheim je dejal, da v tem trenutku ni mogoče gledati na polemike in konflikte, če hočejo udeleženci konference res reševati vprašanje lakote na indokitajskem polotoku. Generalni tajnik OZN je poudaril, da gre za bitko s časom, kajti 300.000 ljudi je zapisanih smrti, če vprašanje hrane ne bo pravočasno rešeno. Državni tajnik ZDA Cyrus Vanče, ki je med prvimi posegel v razpravo, je zagotovil ameriški prispevek v višini 69 milijonov dolarjev in je poudaril, da je treba v tem trenutku ■»premostiti vsakršno politično oceno: v imenu EGS je posegel irski predstavnik Paul Kea-ting, ki je napovedal prispevek 55 milijonov dolarjev. Italijanski predstavnik La Rocca pa je poudaril, da je Italija v ta namen nakazala več kot 6 milijonov dolarjev. te. Vrsta stališč izrečenih na tej seji bo služila za osnovo za naslednjo skupno sejo predsedstev Jugoslavije in CK ZKJ. (jp) Umrl Amedeo Nazzari RIM — V starosti 72 let je sinoči v Rimu po daljši bolezni umri znani gledališki in filmski igralec A-medeo Nazzari. Umetnik, ki se je rodil v Cagliariju, je vse od tridesetih let dalje nastopil v desetinah znanih italijanskih filmov. NA ITALIJANSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH Protesti se zaostrujejo: včeraj zasedba devetih šol Zahteva po preklicu ministrske okrožnice štev. 243 - Kljub napetemu vzdušju je bilo v zasedenih šolah sorazmerno mirno Pomembno priznanje tržaške pokrajine Nobelovemu nagrajencu prof. Salamu Kot so sicer že napovedali v prejšnjih dneh, so dijaki italijanskih višjih srednjih šol včeraj izvedi/ široko protestno akcijo: zasedli so prostore devetih višjih zavodov, torej skoro polovico vseh višjih srednjih šol v Trstu. S tem so že o-dločneje protestirali proti okrožnici štev. 243, s katero se šolske ure podaljšajo za deset minut. Pač pa je vsebina omenjene okrožnice dvignila že precej prahu. Njeno vsebino odklanjajo tudi vsi ravnatelji slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol, ki so se pred nekaj dnevi sestali na sedežu deželnega skrbništva in soglasno izglasovali resolucijo s katero zahtevajo, da se okrožnica prekliče. Največje nasprotovanje pa je o-krožnica vzbudila pri dijakih samih. Že v prejšnjem tednu so si sledile protestne manifestacije, najostrejše oblike katerih so se zaključile z zasedbo treh šol. V soboto so namreč dijaki zasedli navtični zavod in strokovni inštitut za industrijo in o-brtništvo Galvani; simbolično in le za nekaj ur je bil zaseden tudi trgovski tehnični zavod Carli. Kot rečeno pa se je včeraj val protesta še povečal. Vse tri zgoraj omenjene zavode so dijaki danes znova zasedli, za to obliko protesta pa so se odločili še dijaki znanstvenega liceja Galilei, tehničnega industrijskega zavoda Volta, trgovskega tehničnega zavoda Da Vinci, strokovnega trgovskega zavoda Sandrinelli, umetnostnega inštituta Nordio ter učiteljišča Aporti. Skupno je torej zasedenih devet italijanskih višjih srednjih šol. Čeprav je vzdušje skoraj povsod še kar napeto, je bilo v vseh zasedenih šolah sorazmerno mimo. Dijaki prirejajo skupščine in razpravljajo o najbolj perečih šolskih vprašanjih. Sicer pa je v zasedenih šolah le nizko število dijakov, saj jih je večji del ostalo doma. Tudi celotna protestna akcija ni uspela, kot so dijaki načrtovali, ko so nameravali zasesti vse italijanske višje srednje šole in s tem množično podkrepiti svoje zahteve. Važno pa je, da ni prišlo do nobenega incidenta, ki bi lahko še bolj razburil duhove. Kot rečeno, se dijaki sestajajo na skupščinah in razpravljajo o šolskih problemih. Tako je rečeno tudi v tiskovnem poročilu, ki so ga izdali dijaki znanstvenega liceja Galilei. V njem so med drugim obrazložili vzroke, ki sp jih privedli, da so šolo zasedli, poleg tega pa še pravijo, da bodo med zasedbo izdelali točne predloge za korenito preureditev šole. Dijaki znanstvenega liceja Galilei nadalje odklanjajo vsako strumentalizacijo, ki bi prišla od kakršnekoli politične strani. V tem smislu bodo tudi tolmačili ku-munikeje in letake, s katerimi bi jim katerekoli organizacije izražale solidarnost. skega osnutka, ki določuje vlogo dežele o vprašanju psihiatrične službe, o katerem je deželni vset že razpravljal na svoji zadnji seji. V razpravi, v katero je poseglo deset svetovalcev, so se v bistvu skoraj vse politične skupine strinjale z vsebino zakonskega osnutka, ki je nekakšen programski dokument, ki bo odslej določal vlogo dežele na tem področju. Po razpravi o posameznih členih bo skupščina — po vsej verjetnosti — zakonski osnutek tudi sprejela. Kot običajno se bo tudi današnja seja začela z odgovori na vprašanja in interpelacije. Poleg zakona o psihiatrični službi pa so na dnevnem redu še štiri manjši zakonski predlogi. V tem tednu so predvidena tudi številna zasedanja deželnih komisij. V popoldanskih urah se bo sestala komisija, ki proučuje vprašanja v zvezi z obnovo porušene Furlanije: jutri se bodo sestale komisije za izobraževanje, za javna dela in za prevoze. V četrtek pa bosta zasedali prva komisija in komisija za kmetijstvo. f . • • g ..M A )St$ ■ ' .':V: ' Danes seja deželnega sveta Današnja seja deželnega sveta, ki se bo sestal ob 9.30, bo v glavnem posvečena vprašanju psihiatrične reforme. Skupščina bo namreč proučila člene in amandmaje zakon- f Čestitke Včeraj je praznovala svoj rojstni dan MARIJA GRGIČ (Šemčeva), Bazovica 191. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji kličejo hči Ada, zet Dario in vnuka Elena in Ed-mund. Danes praznuje KATJA BUBO! A svoj peti rojstni dan. Vse najboljše in mnogo poljubčkov ji pošiljajo vsi, ki jo imajo radi. Včeraj je praznovala 60-Ietnico življenja FANI SEDMAK. Ob tej priliki ji želijo vse najboljše mož Ciril, hči Grazia in zet. Edija in Lili je osrečilo rojstvo prvorojenčka MANUELA. Teta Ilde, stric Mirko z Nedo in Ileano želijo srečnima staršema in malemu Ma-nuelu vso srečo in zdravo rast. V NEDELJO V TRAGIČNI PROMETNI NESREČI Kruta usoda pretrgala življenje komaj osemletnega otroka z Opčin Malega Mitjo Čuka podrl vojaški avtobus, ko je stekel za golobom Predsednik tržaške pokrajine Lucio Ghersi je ob začetku včerajšnje seje pokrajinskega sveta izročil Nobelovemu nagrajencu za fiziko prof. Abdusu Salamu zlato kolajno tržaške pokrajine; slovesnosti so se udeležili naj višji predstavniki krajevnih oblasti, med katerimi tudi predsednik deželnega sveta Colli in podpredsednik deželnega odbora Col oni ...............................................iiiiOiniiiiitliiiMiiiiin,ionoiiiimiiiimmiiiiHliMimi,iiiMiilii>OiimiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinHliliiiiiiiiiiiii«iiiuiiiinniliiiniilliiiiiiiniiliHiiiiiilMiMoiiiMiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Prispevek za SSG in podpora živinorejcem Tržaški pokrajinski svet je na svoji sinočnji seji sprejel tudi vrsto sklepov upravnega značaja. Med temi je sklep o prispevku 3 milijonov lir za Slovensko stalno gledališče, ki ga tržaška pokrajina podeljuje vsako leto. Sklep so sprejeli z glasovi vseh strank razen misovcev, ki so glasovali proti. Pokrajinski svet je tudi odobril sklep o izrednem prispevku 7.500.000 lir živinorejcem tržaške pokrajine, ki jih je letos prizadela suša. Denar bo pokrajina nakazala skladu, ki ga bo upravljala Kraška gorska skupnost in s katerim bodo omogočili prizadetim živinorejcem nakup krmil po znižani ceni, ker bodo pač razliko krili iz tega sklada. Predvidoma bi mpral sklad znašati 100 milijonov lir in tržaška pokrajina je prva odobrila sklep o prispevku. Pobudo za ustanovitev tega sklada, ki je nujno potreben, da se prepreči prodajanje glav živine in torej upad živinoreje na Tržaškem, je dala Kmečka zveza. Polne mučne žalosti in tesnobe gredo besede od ust do ust. V enem samem bliskovitem trenutku je neusmiljena zla usoda pretrgala življenje malega, komaj osemletnega Mitje Čuka. V zavesti ljudi je odjeknilo kot ob nečem, kar ne more biti res, čemur se človeški razum upira. Pred opensko šolo je bilo včeraj zjutraj navidez kot po navadi, vendar v srcih malčkov in njihovih staršev, kakor tudi drugih ljudi, ki so slišali za nedeljsko tragedijo na Pro-seški ulici, se je poigravalo nekaj mračnega in neprijetnega. Mitjo so openski osnovnošolci poznali, čeprav je zadnje čase obiskoval posebno šolo v Divači. Še pred dvema letoma so se skupaj igrah v otroškem vrtcu. In imeli so ga še posebej radi. Morda, ker jim ni bil povsem enak in ker je bplj kot kdo drug potreboval njihovo ljubezen in ^rsed., ».do™ vedno. Do smrti ga je v nedeljo okrog poldne podrl nedaleč od njegovega doma v Proseški ulici 18 težek vojaški avtobus, ki se je vračal z vojaške slovesnosti v bližnji open- m Mitja čuk ski vojašnici. Šofer, 20-letni Marino Bortolani iz Padove, se sploh ni zavedel, kaj se dogaja. Vse se je odvilo v trenutku. Mah Mitja se je namreč iztrgal iz materinega prijema in se zapodil za golobom s pločnika, ne da bi opazil nevarnost. iiiiiiiiHimiiiniiiiiiMiimiiiiiniiMiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiuMiMnififiMMiiiiiiimiiimiiiiiHiMiiiiiiMiiiiimmmni NA POBUDO SINDIKATA KOVINARJEV POSVET O STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU MLADIH Center ANCIFAP mora še naprej delovati v korist tukajšnji industriji Na sedežu sindikata kovinarjev FLM pri Domju je bil včeraj po poldne širši posvet o strokovnem usposabljanju mladih kadrov v industriji. ki ga je organizirala FLM in ki so se ga udeležili predstavniki tovarniških svetov najvažnej ših kovinopredelovalnih obratov iz tržaške pokrajine (Tržaškega ar zenala - Sv. Marka. Tovarne velikih motorjev, CMI, VM, Italcan-tieri itd.). Prisotni so v glavnem ugotovili naslednje: na Tržaškem čedalje bolj primanjkuje kvalificirane in specializirane delovne sile, zlasti pri mladih kadrih. Razne ustanove skrbijo za strokovno usposabljanje kadrov v trgovini, obrtništvu in gostinstvu, za formiranje kvalificiranih kadrov v industriji pa skrbi pretežno le cen- PD «FRANCE PREŠEREN® večer hrvaške folklore Sodelujeta: Ogranak Seljaeke sloge iz Donje Dubrave Hajdi njaki iz Donje Pulje v Boljuncu, gledališče France Prešeren v soboto, 10. novembra, ob 20.30 ODSEK ZA ZGODOVINO NSK TFS «STU LEDI« iz domače skrinje RAZSTAVA NOŠ, SLIK IN DOMAČIH PREDMETOV V Kulturnem domu v Trstu odprtje razstave v petek, 9. novembra, ob 18.30 ter ANCIFAP. Toda strukture tega centra so začele v zadnjem času, predvsem pa v trenutku, ko je finančno breme za prirejanje tečajev padlo na same družbe z državno soudeležbo, vidno popuščati, medtem ko se deželna uprava pripravlja na to, da prevzame v lastno režijo problem strokovnega usposabljanja mladine za razne poklice v okviru novoustanovljene organizacije IRFOP. Deželna IRFOP — za katero je med drugim v gradnji poseben šolski center v Ul. Capitolina — pa še nima na razpolago vseh potrebnih struktur in je zato zaprosila vodstvo ANCIFAP, naj bi ji dala v najem 60 od sto prostorov in prodala večji del obstoječih strojev. Vodstvo ANCIFAP se nagiba k temu, da bi na ta predlog pristalo, sindikati pa mu odločno nasprotu jejo in so nasprotno mnenja, da mora ANCIFAP ponovno prevzeti vodilno vlogo pri usposabljanju mladih kadrov, o sodelovanju z deželno organizacijo IRFOP pa bo mogoče govoriti, ko bo slednia že redno delovala. V tem smislu bo sindikat nastopil tudi pri vodstvu Intersinda in pri samem vodstvu IRI, od katerega so odvisna bodisi center ANCIFAP kakor tudi družbe z državno soudeležbo, ki naj bi skrbele za nabavo mlade kvalificirane delovne sile prek ničnih struktur. (Družbe — predvsem GMT, pa tudi druge — si zdaj pomagajo tako. da z vabljivimi ponudbami odtegujejo kvalificirane kadre malim in srednjim industrijam, kar sindikati prav tako odločno odklanjajo.) Mala ptica, ena od tolikih živalic, ki jih je mali Mitja še posebno ljubil in se z njimi rad igral, je bila torej zanj usodna. Nihče mu ni mogel več pomagati. Udarec težkega vozila je bil premočen. Smrt otroka vselej pretrese bolj kot vsaka druga smrt, če pa gre za otroka, ki se je šele iztrgal iz objema krute narave, ki mu ni dovoljevala, da bi bili njegovi koraki takšni, kot koraki večine drugih otrok, je vse še veliko hujše. Na svet je namreč prišel s precej hudimi motnjami in marsikdo mu je prerokoval, da se ne bo dalo veliko napraviti. Vendar ni bilo tako. Neizmerna ljubezen staršev, ki se niso ustavili ob nobeni težavi in poskusih srečo pri vsemogočih zdravnikih, je rodila sadove. Pokazalo se je, da se dajo te motnje premostiti. Mitja se je začel počasi vključevati v življenje in družbo. Že v vrtcu se je uspešno razvijal proces vključevanja. Bil je prisrčen in živahen in vsi so ga vzljubili. Lahko bi tudi nadaljeval na openski osnovni šoh, vei.dar so ga zaradi pomanjkanja didaktičnih izkušenj z moteno de-co raje vpisali na posebno šolo v Divačo. Ko o tem pišemo, nam prihaja na misel pismo, ki ga je našemu uredništvu poslala to poletje Mitjeva mama Stanka. Mitja je namreč tedaj obiskoval otroški poletni center v Zgoniku. «Vesela sem, da je moj sin obiskoval ta center, nam je pisala, ker se je v njem dobro počutil in so ga vsi po pravici vzljubili. To je dokaz, da se tudi handikapirani otroci lahko dobro počutijo v družbi normalnih otrok, ki pa morajo biti na primeren način pripravljeni ^drugačnega otroka sprejeti v svojo družbo*. Vse je kazalo, da je tudi Mitja zaživel tako, kot je lepo živeti. I-gral se je s svojimi vrstniki, risal je in rad je imel naravo in Živah. In v tej otroški radosti mu je tudi mali golob pomenil srečo, toda tokrat se je v senci te živalce priplazilo najhujše zlo. Danes popoldne trgovine zaprte Kakor smo napovedali v nedeljski številki, bodo danes popoldne vse trgovine in veleblagovvce na Tržaškem zaprte zaradi štiriurne deželne stavke uslužbencev trgovske stroke. Stavko je proglasila sindikalna organizacija FULCTAS, ki deluje v sklopu enotne zveze CGIL -CISL - UIL, sporazumno z vsedržavnim vodstvom iz protesta, ker delodajalci (vsedržavna zveza trgovcev Confcommercio) nočejo sprejeti zahtev uslužbencev v okviru pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že konec junija. Med stavko, in sicer ob 15. uri, bo na Goldonijevem trgu v Trstu javno delavsko - sindikalno zborovanje. Dekle huje ranjeno v prometni nesreči Na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice so predsinočnjim sprejeli s prognozo okrevanja v 90 dneh 17-letno študentko Sonio Ber-tocchi iz Ul. Piaso v Miljah. Peljala se je na zadnjem sedežu vespe, ki jo je upravljal enako stari Mauro Marchesan s Trga De Berti 2, ko je skuter na Ul. Flavia v višini žavelj iz doslej nepojasnjenih razlogov trc.i v fiat 128 Pietra Fornileja iz La Spezie. Dekle je pri padcu utrpela verjetni zlom leve stegnenice, večkratni zlom leve noge in močan udarec v glavo. Zlom prsta na delu Inštalater Aldo Stocha (37 let) si je v lastni delavnici v Ul. Pieta 31 med delom okrog radiatorja zlomil prvi členek palca na desni roki. Ozdravel bo v 40 dneh, ni pa bil sprejet v bolnišnico. Učiteljici Stanki in soprogu izrekajo globoko sožalje ob težki izgubi malega Mitje učitelji, učenci in osebje osnovne šole «Stanko Gruden* v šempolaju. Združenje staršev openske osnovne šole France Bevk izreka globoko sožalje družini Čuk ob izgubi dragega Mitje. Ob pretresljivem tragičnem dogodku, ki je terjal življenje mladega Mitje Čuka, izreka SPD Tabor - Opčine staršema in sorodnikom občuteno sožalje. Starši in otroci šempolajske šole Stanko Gruden izrekajo iskreno sožalje učiteljici Stanki Čuk ob izgubi dragega sina Mitje. Ob prerani smrti malega Mitje izrekajo globoko sožalje družini vzgojitelji in osebje poletnega centra v Zgoniku. Globoko ganjeni ob nenadni smrti Mitje izrekata iskreno sožalje Stanki in družini Odila in Anamarija. Učiteljski zbor in neučno oseb)1 osnovne šole iz Salcža in Zgoni«8 izrekata kolegici Stanki Čuk in nw®! iskreno sočutje ob težki otroka. Guido in Dario Vremec z druži-nama se pridružujeta žalovanju dri-žine Čuk. Ob tragični izgubi ljubljenega Mitje sočustvujeta s prizadeti!111 starši in sorodniki družini DraS° Gantar in Paolo Milič. Kolegi celodnevne šole Žavlj* ‘ Korošci izrekamo globoko sožalj* sodelavki Anici ob smrti tašče. Ob izgubi drage mame in n*11* Olge Roncelli Prelc, dolgoletni čb-nici in neutrudni društveni sodelri-ki, izreka PD «SIavko Škamperk’ pri Sv. Ivanu globoko sožalje bud* prizadetim sinu Rinu, snahi Aa*-mariji, vnukom in svojcem. Žalovanju ob smrti Pia Uhana pridružujeta Guido in Dario Vreffl** z družinama. Motociklist v bolnico po trčenju v avtomobil Na vogalu med ulicama Filzi in Machiavelli sta včeraj ob 7.30 silovito trčila motocikel znamke mo-toguzzi tržaške registracije, ki ga je upravljal 41-letni delavec Duino Barnaba iz Ul. Tigor 8 in fiat 131 z evidenčno tablico ST 79341, ki ga je vozil 34-letni jugoslovanski državljan Josip Ganza iz Splita. Vzroki nesreče še niso bili pojasnjeni, kot tudi ni znano, kdo nosi zanjo krivdo. Barnaba se je v nesreči ranil v desno koleno i.- si domnevno poškodoval kost ter zadobil še vrsto poškodb na rokah, na desni nadlakti in komolcu. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku tržaške glavne bolnišnice, kjer se bo zdravil dvajset dni, seveda, če ne bodo nasto pile komplikacije. DIH IRK VESTI NA ZADNJI STRANI Šolske vesti Komorni zbor Glasbene matice ima prvi sestanek v tej sezoni v četrtek, 8. novembra, v Gallusovi dvorani, Ul. Ruggero Manna 29. Prispevki Ob prvi obletnici smrti dragega moža Maria Ižanca daruje žena Olga 5.000 lir za Slovenski klub. Namesto cvetja na grob Olge Roncelli darujejo za Skupnost družina Opčine: Ema Adami 10.000 lir, Marčeta Neri 10.000, Mara Posega 5.000, Marta Piculin 5.000, Meri Abram 5.000, Bernardka Novak 5.000, Mimi Cobani 10.000 in Polda Zudetič 5.000 lir. iiiiiiiiinimmitiiiiiiiiiiiiniiimiiMiitiiiiiiuiiiiiiiiiiifftuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V ZNAMENJU NAVDUŠENJA IN KONKRETNIH IZVLEČKOV Uspeh tridnevnega seminarju za mlade kulturne delavce Na pobudo SPZ in ob sodelovanju ZKOS se je srečanje odvijalo v Ljubljani Z zanimivo diskusijo o stvarnih problemih kulturne dejavnosti v zamejstvu se je v nedeljo popoldne zaključil tridnevni seminar za mlade kulturne delavce iz Tržaškega in Goriškega, ki ga je Slovenska prosvetna zveza ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Slovenije pripravila v Ljubljani. Seminarja se je udeležilo kakih 25 mladih, ki so s pomočjo strokovnjakov iz Slovenije iskali nove oprijeme za kulturno delovanje v društvih, klubih in organizacijah, v katerih že delujejo. Medtem ko sta predsednik ZKOS Jože Humor in eden od nje- HlllfllfflMMIMMIIIIIMMIIIIIIItllMHIIIIIIIMMIKlinilllMIIIfliniMlHIIMIMMflMfllllllllllllllllllMIIIIItllllllMIIIIII V NEDELJO OB NAVZOČNOSTI NAJVIŠJIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI Na Trgu Unita in na Opčinah svečanosti ob 4. novembru Trst je proslavil praznik 4. novembra z dvema kratkima sveča-nostima v vojašnici Brunner na Opčinah in na Trgu Unita. Prva svečanost je bila posvečena dnevu oboroženih sil. Ob navzočnosti najvišjih političnih in vojaških oblasti (vladni komisar Marrosu, podpred sednik deželnega sveta Varisco, sen, Gerbčeva in posl, Tombesi, odbornika Seri za občino in Spadaro za pokrajino) in pred oddelki oklepne brigade Vittorio Veneto v .paradni uniformi je najprej vojaški kaplan daroval mašo, nato pa je poveljnik brigade gen. Da Ros »rebral poslanici predsednika republike Pertinija in obrambnega ministra Ruffioija oboroženim silam. Vojaški predstavnik je imel tudi kratek nagovor, v katerem je poudaril, da je bila svoboda, ki jo danes uživamo, sad dolgih bojev in žrtvovanj, ki so se začeli že v prejšnjem stoletju ter se zaključili leta 1945, V popoldanskih urah pa je bila na Trgu Unita ob prisotnosti velike množice svečanost snemanja zastave, ki so se jo udeležili prefekt Marrosu, predsednik deželnega sveta Colli, župan Cecovini, predsednik pokrajine Ghersi, sen. Gerbčeva in posl. Tombesi, škof Bellomi, poveljnik tržaškega vojaškega pre-zidija gen. Boari in drugi.. nih predstavnikov Martin Zakonjšek podrobno in zanimivo prikazala po ložaj slovenske kulture v raznih nje ‘ nih aspektih v Sloveniji, sta prešla prof. Skalar s filozofske fakultete in predstavnik ZKOS Doro Hvalica na praktični prikaz delovanja in na nove oblike, ki bi se jih morala društva in mladinski krožki oprijeti, da bi njihovo delovanje sveže zaživelo. Predpogoj vsemu pa je poznanje tako imenovane grupne di namike, o kateri je prof Skalar zelo slikovito govoril. Zaradi njene važnosti se bodo ločena predavanja o vodenju sej in o skupnem delovanju pričela v Trstu že v prihodnjem mesecu. O tem in sploh o vsem seminarju bomo še podrobneje po ročali. V dopolnilo seminarja je Bogo Samsa govoril o vsesplošni problematiki Slovencev v Italij’, nakar se je razvila diskusija, iz katere se je razbrala želja po čimprejšnjem poglabljanju načetih tem, ki so med prisotnimi vzbudile veliko zanimanja in volje po dejanski uresničitvi vseh danih predlogov, (kt) Razstava o muzejih Na Pomorski postaji so včeraj u-radno odprli razstavo «Muzej zakaj, muzej kako*. Razstava, ki jo je priredilo Državno združenje italijanskih muzejev, je žela veliko u-spehov saj je obiskala že več italijanskih mest, kot so Rim, Cosen za in Genova. Uvodni pozdrav je imel odbornik Dolcher, posegla sta še ravnateljica tržaških muzejev Laura Ruaro in arhitekt Franco Minissi, ki je obenem orisal namen same razstave. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine čez tri gore, tez tri dole... 2. MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN % V Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 11. novembra, ob 17. uri Dne 4.. novembra nam je tragična nesreča iztrgala našega dragega MITJO ČUKA Pogreb bo jutri, 7. novembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah. Potrti sporočajo žalostno vest: starši Henrik in Stanislava, stari starši, strici in tete ter drugi sorodniki Trst, 6. novembra 1979 Pogrebno podjetje Zimolo Športno društvo Primorec iz Trebč izraža globoko sožalje svojemu trenerju Riku Čuku in ženi Stanki ter svojcem ob izgubi malega MITJE ČUKA Spokojno je preminil PIO ULIAN arhitekt Pogreb .bo, jutri* 7. Um., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah. Užaloščeni sinova Sergij in Franko ter vsi sorodniki Opčine, 6. novembra 1979 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60-096. Ob nenadni smrti arh. PIA ULIANA bivšega člana upravnega in nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice na Opčinah, izražajo sinovoma in drugim svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo ter osebje Hranilnice in posojilnice ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN se pridružuje žalovanju ob smrti svojega svetovalca in ustanovitelja PIA ULIANA Opčine, 6. novembra 1979 V visoki starosti in v krščanskem duhu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica J0SIPINA BEZEK vd. UDOVIČ Pogreb drage pokojnice bo jutri, 7. novembra, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Hvaležna zahvala naj gre zdravniku dr. Martelancu in vsem šolskim sestram. Žalujoči: otroci, nevesti, zet, vnuki in pravnuki Trst, Ljubljana, 6. novembra 1979 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C Zapustil nas je naš dragi JOSIP (ALEKSANDER) CRISMAN l U^°Sreb bo danes, 6. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glai bolnišnice naravnost na Krmenko 278. Žalostno vest sporočajo: hčeri Zofija in Ernea sinovi Renato, Silvano in Viktor, zeta, sna vnuki ter drugi sorodniki Boljunec, 6. novembra 1979 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 60-096. Gledališča R0SSETT1 Danes, 6. novembra, ob 20.30 red ♦Prost)) predstava Georga Kaiserja ♦R funzionario Krehler». Rezervacije za vse predstave. * # * .Abonmajska kampanja za sezono i’79-80 (izbira devetih od enajstih Predstav na programu) je v teku “e ta teden pri Osrednji blagajni v pasaži Protti ter pri blagajni gledališča. VERD! Nadaljujejo se priprave na drugo “Pero letošnje sezone, Puccinijevo ladame Butterfly. Predstavitev o-Pere bo v ponedeljek, 12. novembra, S* sedežu CCA v Ul. San Carlo 2. tovoril bo glasbeni kritik Alfredo Mandelli. • • • Drevi ob 20. uri predsta- Verdijeve opere Rigoletto za a-DOntnajski red E in C. AVDITORIJ Db 10. uri predstava za šole. Sku-Pjaa «La Contrada» predstavi «Amo-re. avventure ed aspre lotte dello P algo cavaliero Don Chisciotte*. Rezervacije nri tajništvu Stalnega 8'edališča. Koncerti V baziliki sv. Silvestra bo v če-rgek, 8. novembra, ob 18.30 koncert "Rarista Axela Bocha. Na sporedu: Rallet, Bach, Mendelssohn, Tarrega, ■Albeniz, Villa Lobos, Lauro, Ponc, “°JO Tarroba Pernanbuco. Kino ^azionale 15.00 «Un maggiolino tut-.tp matto*. Walt Disney. Ar*ston 16.00—22.00 «Banana repu-buc». Lucio Dalla in Francesco Pe Gregori. Barvni film za vsakogar. 16.00—22.15 «Sabato, domenica ® venerdb. A. Celentano, Edwige Jetiech. “■den 16.00—22.15 «Airport 80». Barv-pn' film za vsakogar. a*telsior 15.30 »Campione*. Jon r Voichet. Barvni film. wattacielo 16.00—22.15 «Uragano». P Barvni film za vsakogar. „enice 16.0 «Alien». Barvni film “•gnon 15.00 «Un tipo straordina-p.p°». Henry Winkler. ,llo SLOVENSKI KLUB TRST Ulica sv. Frančiška 20/11 Danes, 6. novembra ob 20.30 TOREK s KITARO IN PESMIJO S samostojnim koncertom se bo Predstavil Rino Chinese, kan-Idvtor iz Rezije. Nastop bo u-tjedel znanstveni delavec na odmiku za etnomuzikologijo pri bAZU Julijan štrajner z nekaj Nekonvencionalnimi mislimi o tJUdski pesmi danes. Pred večerom bo predstavitev “Kovne knjige INFORMATRIX Edija Zajca Potovalni urad Aurora Priredi za svoje kliente zaključni izlet v Kranjsko goro, in sicer 8. in 9. decembra 1979. Opisovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4. Za novoletno potovanje v Pal-t*10 de Mallorca od 27. decembra do 3. januarja je na razpolago še nekaj prostorov. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ustanovljen v deželi Furlaniji - Julijski krajini dne 29. VI. 1979 z namenom, da nudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti možnost, da si v materinem jeziku pridobijo znanje, potrebno za opravljanje poklica, razpisuje za šolsko leto 1979/80 vpis v naslednje večerne tečaje: — Tečaj za specializacijo v knjigovodstvu (splošno knjigovodstvo, fiskalna zakonodaja, IVA, plačilno računovodstvo, bančna tehnika, komercialno pravo in drugo). Pogoj za vpis je opravljena matura trgovskega tehničnega zavoda. Tečaj bo trajal 90 ur in se bo vršil v tržaški pokrajini. Zainteresirani lahko dvignejo prijavnice na sedežu SDGŽ, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za animatorje skupin, v katerih so vključeni handika-pirani otroci. Pogoj za vpis je opravljena matura na učiteljišču ali na šoli za vrtnarice. Prijavnice lahko dvignete na sedežih didaktičnih ravnateljstev ali v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, I. nadstropje, Trst. — Tečaj za ažurniranje v agronomiji, namenjen delavcem v kmetijstvu. Tečaj bo v tržaški pokrajini in bo trajal 432 ur. Prijavnice so na razpolago na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za ažurniranje v vodenju kmečkih gospodarstev, ki se bo odvijal v goriški pokrajini, bo trajal 432 ur. Prijavnice na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. — Tečaj za prevajalca slovenskega jezika, ki bo trajal 300 ur in bo potekal v videmski pokrajini. Rok za vpis v vse tečaje, razen kmetijskih, zapade dne 10. novembra. Tečaji so brezplačni. Vse podrobnejše informacije dobite na tajništvu Zavoda, Ul. Ginnastica 72, Trst; tel. 57 43 10, od 15. do 17. ure vsak dan, razen sobote. PO IZSTOPU REPUBLIKANCEV IZ TRISTRANSKI SREDINSKE KOALICIJE Na petkovi seji občinskega sveta tudi izvolitev novega odbornika Občina bo končno najela posojilo za popravilo šolskega poslopja v Pevmi Asfaltirati nameravajo tudi Ulico del Broto pred slovensko osnovno šolo Prosveta PD Slavec Ricmanje-Log priredi v soboto, 10., in v nedeljo, 11. t.m., v Prosvetnem domu v Ricmanjih 1. razstavo domačih vin. Na sporedu je koncert domače godbe na pihala, mladinski ex tempore ter prosta zabava ob zvokih ansambla Pomlad. V TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih V petek, 9. novembra, ob 16. uri abonma red H. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 abonma red F (druga sobota po premieri). Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred začetkom predstav. @1 GLASBENA MATICA*” ' Trst : Sezona 79 - 80 Drugi abonmajski koncert Jutri, 7. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NORA JANKOVIČ mezzosopran NEVA MERLAK klavir Na sporedu: Piccini. Gluck, Schumann, Chopin, Lajovic, Škerjanc, Simoniti, Srebotnjak, Berlioz, Musorgski, Ravel, Turina, Falla. Prodaja vstopnic v pisani GM od 9. do 11. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na prvo predavanje v novi sezoni Sedma jugoslovanska alpinistična odprava na Everest Podvige odprave bo v lesedi in diapozitivih osvetlil njen vodja Tone Škarja Predavanje bo v četrtek, 8 t.m., ob 20.30 v mali dvorani kulturnega doma v Trstu Vabljeni! “•H"'....«,,,,,,,,,,,,................H............. Včeraj - danes Danes, TOREK, 6. novembra LENART vzide ob 6.51 in zatone ob jjA«. — Dolžina dneva 9.55. — Lu-^ vzide ob 18.50 in zatone od 8.57. Jutri, SREDA, 7. novembra ZDENKA ^reme vgcraj najvišja temperatu- n včeraj najviaja iciupciavu stopinje, najnižja 5,8, ob 18. Pan ® sf°P*nj, zračni tlak 1008 mb hna - veter 15 km na uro severoza-“nik, vlaga 68-odstotna, nebo jas- Ufi ’ UO-UUbLUUia, ncuv JUO > morje skoraj mirno, temperatu-(jl^orja 14,8 stopinje, dežja je pa-0 2.5 mm. ROJSTVA IN SMRTI j/fODlLl SO SE: Claudio Loredan, „ a Maria Spadotto, Manuel Bacci, St„r®. Gotti, Anna Mattietti, Erik adiot, Giuliano Antonione. JmMRLl SO: 80-letni Giuseppe La- 5°tte, ................_ “Nette, 56-letni Giovanni Rossi, 85- 7'vv> 67-letna Nives Visintin por. ^ni Pietro Metti, 68-letni Valentino Sir,VCar' 88-letna Maria Machinch vd. sten3 Ducaton, 71-letni Cesare Ca-60-i na’ 75-letni Francesco Mussoni, 80_,etna Nives Rebec por. Dirlinger, ge I tna Antonia Belavc vd. Loreja, De* na Uuigia Colussi por. Bassa-j,Se. 76-letna Livia Dughiero vd. D anceschini, 82-letna Agnese Koch kL' Petronio, 44-letni Sergio Mu-i“. 78-letni Giuseppe Barovina, 77-“a Maria de Gioia por. Lombar- di, 81-letna Gisella Benussi 78-letni Andrea Auber, 64-letm Vittorio De Rosa, '87-letna Maddalena De-marchi vd. Millo, 81-letna Emma Bresiger vd. Topan, 92-letna Ernu-nia Mistaro vd. Dolce, 86-letna Gio-vanna Prodan vd. Bruni, 84-letna Benedetta Demartino vd. Simeone, 75-letna Olga Prelc vd. Roncelh, 70-letni Salvatore D Ambrosi, 85-let-ni Attilio Spangher, 60-letna Agosti-na Guštin vd. Furlan, 66-letm Stam-slao Mohorovicic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15 Ul. Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina- tel. 200-121; Sesljan: tel 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. PRODAJAM kmečko poslopje z dvoriščem in vrtom: 1.000 m3 zgradbe in 1.200 m2 terena. Informacije ob delavnikih od 16. do 18. ure na tel. št. .53516. IŠČEM zaposlitev kot frizerska vajenka. Telefonirati na tel. št. 228626 v jutranjih urah. VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro »sposoben*. PRODAM večjo količino semenskega in jedilnega krompirja sorte igor. pakirano v vreče. Cena din 3,60. Čarman — Sp. Senica 6 — 61215 Medvode. NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Gorici uradniku, oziroma uradnici z nekajletnimi izkušnjami. Obvezno znanje slovenščine. Prošnje s kratkim življenjepisom poslati na u-redništvo PD v Gorici. NA PRODAJ je samopostrežna trgovina jestvin v štandrežu. Pojasnila po telefonu 5160. PRODAM avto ford GL 1100 1976 malo rabljen (30.000 km). Na o-gled ob vseh urah; tel. 812353 od 14. do 16. ure ali po 21. uri. PODJETJE eksport - import išče računovodjo/kinjo z večletno p> nk-sq eksport - import in adminusti a-cijo. Zaželena srbohrvaščjna in e-ventualno nemščina. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika poj, šjfjo, «Uradmk». PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod; znamke »Hoover* po zelo- ugpdni ceni. Telefonirati na tel. št. 225973 od 20. do 22. ure. PEKARNA Costa išče takoj peka. Selva Gardena (Bolzano), telefon 0471 - 75-132. PRODA VI peč in gorilnik (bruciato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75L IŠČEM enosobno opremljeno stanovanje v najem po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro »stanovanje*. NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovin’ nadomestnih delov za kmetijske stroje Telefonirati na tel št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo' ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v oajem v dolinski ali miljski občini Tel. 228603 — od 16. do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonira ti na št 68-812. GENERATORJI na topel zrak z jakostjo 80.000 in 35.000 Kkal. z gorilnimi pečmi v odličnem stanju. Ugodna priložnost. Tel. 227110 PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici l, Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah. Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ELEKTRONSKE - TV igre po ta varniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontovel 134 - tel 225-471. PRODAM fiat 127 - 71. letnik v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na tel. št. 824425. POZNANO tržaško trgovsko podjetje išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali B za razpošiljanje blaga po mestu in eventualno za delo skladiščnika — stalna zaposlitev — tel. na 69-077 ali 65-482. Na dnevnem redu sta še obračuna za . lansko leto mestnega podjetja in mestne lekarne. Minister Franco Revipo na proslavi v Redipupi ;«Ko je kazalo, da je vse izgubljenk) — je dejal minister za finance Franco Reviglio, očitno misleč na .fašistično diktaturo — so odporniško Ogibanje, vojaki nove italijanske vojske ‘m italijansko ljudstvo povrnili Italiji svobodo in nacionalni ponos.* Slavnostni govornik na proslavi dneva zmage v Redipuglii Reviglio se je/nato zavzel za enoten boj proti nasilju, ki pretresa državo, ter za bolj pravično družbo, zaupajoč v ustvarjalnost italijanskega ljudstva. Minister Reviglio je svoj kratek nagovor imel pred okoli 80.000 udeleženci proslave 61-letnice zmage v Redipuglii. Tolikšnega števila ljudi v Redipuglii ne pomnijo že nekaj let. Na letošnji manifestaciji je bilo izredno veliko udeležencev zlasti iz južne Italije. K spomeniku so pojo-žili venec predsednika republike, predsednika vlade in predsednika Največjo pozornost bodo na petkovi seji občinskega sveta v Gorici svetovalci posvetili ostavki dosedanjega republikanskega odbornika in izvolitvi novega odbornika, ki bo, kot vse kaže, socialdemokrat Tacchi-nardi. župan je obe vprašanji vključil v dnevni red seje. Kot je znano, so republikanci pred meseceta dni izstopili iz tristranske sredinske koalicije na občini in umaknili svojega odbornika dr. Lucianija. Ta1: je v znak protesta proti sklepu svoje stranke, v kateri je bil trideset let, dal ostavko na odborniško mesto in istočasno tudi izstopil iz republikanske stranke. Ostal bo v občinf skem svetu kot neodvisen, če bo na eni strani zanimivo videti, kako bodo republikanci obrazložili svoj umik iz koalicije tik pred občinskimi volitvami, bo najbrž zanimivo izvedeti tudi za mnenje novega neodvisnega svetovalca dr. Lucianija. Zanimive pa so tudi druge točke na dnevnem redu in upati je, da se ne bo razprava o prvem vprašanju predolgo zavlekla, tako da bodo imeli svetovalci čas razpravljati tudi o drugem, tako npr. o posojilih za nekatera nujna javna dela v višini nad 575.000.000 lir. Med ta spada tudi popolna preureditev šolskega poslopja v Pevmi. Rimsko banko za pomoč krajevnim upravam bodo zaprosili v ta namen za posojili v skupnem znesku 128.590.000 lir. Ko bodo dobili posojili, bodo takoj povabili gradbena podjetja, da prevzamejo na dražbi, če to ne bo moč, pa kar na zasebni licitaciji, delo za popravilo te šole. Prav je, da omenimo tudi nekatera druga javna dela, in sicer 120 milijonov lir za popravilo poslopja javnega kopališča v Ulici Cadoma, 25 milijonov za popravila v šolskem poslopju v Ul. Culiat, 257 milijonov lir za preureditev ulic del Brolo in Piave, trga v Stražicah in pločnikov v raznih predelih mesta in 44 milijonov lir za popravila v šolskem poslopju v Ulici Codelli. Svetovalci bodo potrdili tudi že septembru sprejeti sklep o ureditvi pločnika na cesti od pevmskega mosta do otroškega vrtca v Pevmi. Na dnevnem redu petkove seje so še nekatera vprašanja personalrte-ga značaja, pogodbe z lastniki glede plačila odškodnine za odvzeta zemljišča, kjer je v gradnji obmejno postajališče in podpore nekaterim društvom v občini. Govor bo tudi o,. kritjv primanjkljaja občin-skeaa..bazena ha Rojcah. Kot se na-'si bralci spomihjajo, so tik pred velikim šmarnom člani združenja Gorizia nuoto, ki upravlja bazen, zagrozili, da zaprejo sredi poletne sezone bazen, če jim občina ne krije primanjkljaja. INTERPELACIJA KPI V GORIŠKEM OBČINSKEM SVETU Zahtevajo jasne odgovore o usodi tovarne v Podgori Izteka se rok, ki naj bi pomenil preobrat pri reševanju dolgotrajne krize - Kaj je bilo storjenega in kakšni so nameni dežele? dežele. V trenutku, ko je fanfara naznanila minuto molka v počastitev spomina padlih, je akrobatska letalska patrulja preletela grobišče ter pustila za seboj barve trikolore. Kot vsako leto je bilo tudi letos na proslavi nekaj zastav s sabaud-skim križem in krono, znakom neutolažljivih' nostalgikov. Na ceremoniji so prebrali utemeljitev odlikovanja, ki ga je prejel neznani vojak. Pel je moški zbor Grion iz Tržiča. Množica si je po zaključku manifestacije ogledala zanimivosti vojaškega značaja iz prve vojne ter turistične zanimivosti. Enzo Biagi pojutrišnjem pred goriškim občinstvom Gost četrtkovega kulturnega večera, v nizu prireditev Srečanja z avtorji, ki jih prireja goriška občinska uprava, bo časnikar in pisatelj Enzo Biagi. Predstavil ga bo Ferruc-cio Borio. Prireditev bo, kakor običajno, v deželnem avditoriju s pričetkom ob 18.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KATOLIŠKI DOM Drevored 20. septembra, v četrtek ob 20.30 ETBIN KRISTAN KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po naslednjem voznem redu; odhod izpred gostilne Devetak na Vrhu.ob 19.30, izpred županstva v Doberdobu ob 19.35, s Poljan ob 19.45, izpred spomenika na Palkišču ob 19.50, od Devetakov ob 20. uri, izpred gostilne Ožbot v Rupi ob 20.05, izpred kulturnega doma v Sovodnjah ob 20.10. Avtobus bo vozil točno po voznem redu in tudi predstava se bo pričela ob napovedanem času, zato prireditelj prosi, da gledališki obiskovalci to upoštevajo. Prireditve Prosvetno društvo »Brišk grič* iz Števerjana priredi v soboto, 10. novembra, martinovanje v gostilni pri Tildi na Oslavju. Prijave pri Silvanu Pittoliju v števerjanu. Ženski odbor prosvetnega društva Danica na Vrhu priredi v soboto, 10. novembra, martinovanje v gostilni Devetak. Prijave sprejmejo v gostilni Devetak in v trgovini Frandolič. ^GORIŠKA SREČANJA 1979> V petek in soboto v Novi Gorici posvetovanje o delavskem gibanju Zgodovinarji bodo preučili tri časovna obdobja na Primorskem: čas pred prvo vojno, med dvema vojnama in leta narodnoosvobodilnega boja ter povojni razvoj Nova Gorica postaja čedalje bolj 'živahno kulturno središče in obnavlja tisto tradicijo ki jo je za Slovence imela na kulturnem področju svoj čas Geriča. Gledališče, muzej, knjižnica, revije, srečanja so že nekaj običajnega v Novi Gorici. Težave so seveda s prostori. Nekoliko bodo temu odpomogli že ob,, koncu letošnjega leta, ko bodo dokončali gradnjo kulturnih prostorov. Še bolje bo v naslednjih let;h, ko jim bo uspelo zgraditi drugo tranšo kul-.turngga- doma. pvksajinski ^ie^v in še marsikaj' drugega, kar nujno po-trebpjejp._ , "i Pa 'tudi" drug&če ^e -th "kuttamo udejstvujejo. V petek in soboto bo v Novi Gorici (deloma v kinodvorani Soča, deloma v komorni dvorani sodišča) posvetovanje zgodovinarjev ki bo posvečeno preučevanju m STATIC KIROTERAPIJA Še nekaj tednov je do izteka roka, ki naj bi prinesel preobrat glede reševanja dolgotrajne in zapletene krize v podgorski tekstilni tovarni. Bo to res preobrat na bolje? Vprašanje si postavljajo ne samo delavci in njihovi sindikalni predstavniki, ampak tudi predstavniki političnih strank. Tako so komunistični občinski svetovalci v Gorici, Zalateu, Co-ceani, Chiarion in Bajnikova, naslovili goriškemu županu De Simo-neju, ki se je pred nekaj tedni močno angažiral za ugodno rešitev krize v podgorski tovarni in zagrozil celo z odstopom, vrsto vprašanj o poslovanju podjetja v lanskem letu ter o pravih namenih deželne finančne družbe glede naložb v tem, za goriško gospodarstvo tako pomembnem podjetju. Komunisti terjajo od župana, da pojasni vrsto specifičnih vprašanj, glede katerih so bila dosedanja tolmačenja precej raznolika in tudi nejasna. Ni znano, če bo župan odgovoril že na prihodnji seji, ki bo v petek, 9. novembra. DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOLENJ HRBTENICE odprto od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 TRST, Ul. Udine H - tel 43-733 Odložene razlastitve na zemljišču avtoporta? Naši ljudje, ki jih prizadenejo razlaščanja na področju Štandreža za potrebe obmejnega postajališča, avtoporta, industrijske cone in vseh drugih infrastruktur, so se že večkrat hudovali nad brezbrižnostjo občine in tudi ugotavljali, da marsikdaj na občini napak urejajo njihove stvari. Tokrat imamo opravka z drugo napako goriške občinske uprave, čeprav bo ta vsaj za nekaj časa olajšala delo našim kmetovalcem na Jeremitišču in oddaljila vsaj za nekaj let nevarnost razlastitve ih zasedbe njihovih zemljišč. Enkrat toliko bo napaka občinskih uradov, čeprav začasno, v korist naših ljudi. Republikanski svetovalec Drufuca je poslal goriškemu županu interpelacijo, v kateri hoče izvedeti, ali odgovarja resnici dejstvo, da ni goriška občinska uprava pravočasno obvestila lastnikov zemljišč na Jeremitišču, da je dobila od dežele odobreni dekret o gradnji avtoporta na tem zemljišču. V goriškem občinskem svetu so namreč pred časom z večino glasov odobrili podrobni načrt ureditve avtoporta in ta načrt je deželna uprava, kasne je odobrila. Po mnenju republikanskega svetovalca se je birokratski postopek tako podaljšal, da bodo morali najprej odobriti podrobne načrte in šele zatem urediti razlastitve. Ker je finansiranje že zagotovljeno, del na avtoportu ne bo tako kmalu, pravi republikanski svetovalec. NA POBUDO KPI Zbiranje podpisov za peticijo v deželnem svetu Pokrajinsko vodstvo KPI je te dni začelo akcijo zbiranja podpisov za predložitev peticije v deželnem svetu v smjslu čl. št. 87 pravilnika o poslovanju tega organa. KPI zahteva, naj bi deželni svet še pred zaključkom razprave in odobritvijo deželnega razvojnega načrta podrobno razpravljal o težkem gospodarskem položaju v goriški pokrajini ter o predlogih, ki jih za ozdravitev tega položaja daje KPI. Odločitve v tej zvezi naj bi kasneje upoštevali pri dokončnem oblikovanju deželnega razvojnega načrta. V tej zvezi je tajništvo KPI pripravilo vrsto dvostranskih srečanj s predstavniki Gospodarskih in sindikalnih organizacij. Tako so na pogovore in izmenjavo mnenj povabili pokrajinsko tajništvo sindikalne federacije CGIL-GISL-UIL, Združenje mladih industrijcev, Združenja trgovcev in obrtnikov itd. Martinovanje PD «Brišfci grič» Prosvetno društvo «Briški grič* v Števerjanu bo priredilo v soboto, 10. novembra tradicionalno martinovanja v gostilni Pri Tildi na Oslavju. Po večerji, ki se bo pričela ob 20i30, bo kratek zaibavni program. Kdor se želi udeležiti tega domačega praznika, naj se javi pri predsedniku društva Silvanu Pittoliju (Klanec 22) najkasneje do 4. novembra. raznih trenutkov delavskega in revolucionarnega gibanja na Primorskem. Skrb za organizacijo tega posvetovanja sta prevzela Goriški muzej in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Posvetovanje je posvečeno 60-letnici KPJ, 2. in 3. pokrajinski partijski konferenci KPS za Slovensko Primorje in 35-letnici izvolitve PNOO za Slovensko Primorje. V petek (pričetek ob 10. uri) bodo na vrsti naslednja predavanja: dr. France Rozman «Delavško gi-j banje na Goriškem in kmečko vpra-’ sanje*; mag. Boris Gombač »Delavsko gibanje v Trstu med razrednim in nacionalnim na primeru Na-' rodne delavske organizacije*; Drago Sedmak «Nuova idea — prvo socialistično glasilo na Goriškem*. I-stega dne popoldne bo dr. Milica Kacin - Wohinz poročala «0 stališčih KPI in KPJ do nacionalnega vorašanja v Julijski krajini med obema vojnama*, France Klopčič o «stališču KPJ do Slovencev v Julijski krajini -in njen vpliv na KPI v letih 1920 - 1928», Petar Strčič o »Josipu Brozu Titu in Istri v času med dvema vojnama* in dr. Tone Ferenc o «razvoju KPS na Primorskem v letih 1941-1945». Posvetovanje se bo nadaljevalo v soboto, 10. novembra, s poročili Slavice Plahute o narodnoosvobodilnih tehnikah v srednjeprimorskem okrožju, magistra Borisa Mlakarja o propagandi nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, Metke Gombač o tržaškem in goriškem okrožju v letih 1945-47 ter Ne-lide Silič - Nemec o problematiki spomenikov NOB na Primorskem. Ravnatelj Goriškega muzeja v Kromberku Branko Marušič je na včerajšnjem pogovoru z novinarji, kjer je predstavil to posvetovanje, povedal, da mu predsedujejo Joža Vilfan, Milica Kacin - Wohinz in Branko Babič. Nanj so povabili ne le zgodovinarje iz vse Slovenije, marveč tudi šolnike, ki se ukvarjajo z zgodovino in vse tiste domače pisce narodnoosvobodilne borbe, ki nimajo običajno možnosti, da bi se soočali z izsledki strokovnih piscev na tem področju. Izvedeli pa smo še nekaj drugega, kar je izredno važno. Naslov IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllliillilIll TRAGIČNA NESREČA DELAVCA V ŠKOCJANU Skušal je zadržati tatu pri tem ga je zbil avto Nesreča se je pripetila okrog 20. ure na Ulici Aquileia Saverio Braida umrl v tržiški bolnišnici, kjer se zdravi tudi vlomilec, 26-letni Claudio Mascarin letošnjega srečanja je «Goriška srečanja 1979». Taka srečanja naj bi postala vsakoletna in na njih bi leto za letom preučevali zgodovinske in humanistične vede ter znanstvo z našega goriškega področja, upoštevajoč seveda dejstvo, da je bil ta prostor enkrat enoten, brez meja. Taka srečanja so v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije zelo pogosta, pri nas jih doslej ni bilo. Prihodnje leto naj bi bilo tako srečanje posvečeno pisatelju Ivanu Preglju, ■ V Novi Gorici bodo s pomočjo raznih (inštitucij osnpvali posebni odbor, ki bo skrbel za organizacijo teh srečanj. Goriška srednjeevropska srečanja imajo mednarodno razsežnost, v Novi Gorici pa se zaenkrat mislijo omejiti na domačo problematiko. Dela bodo imeli kar dovolj. (mw) V neddjo praznik goriških krvodajalcev Goriška sekcija društva prostovoljnih krvodajalcev priredi v nedeljo, 11. novembra, svoj praznik. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi društveni prapor. Praznovanje se bo pričelo ob 10. uri z verskim obredom v cerkvi na Travniku nadaljevalo pa v dvorani Ginnastica Goriziana, kjer bodo podelili kolajne in priznanja najbolj zaslužnim članom, Zlato kolajno bodo podelili Aldu Berto-luzziju, ki je doslej daroval kri 75-krat. Zlato značko pa prejme Gian-carlo Tensi, ki je kri daroval 50-krat. Osem članov je doslej darovalo kri 35-krat in bodo prejeli srebrno kolajno. Nagradili bodo tudi člane, ki so darovali kri 20-krat oziroma 10-krat. RENATO DEVETAK z Vrha je dopolnih 46 let. čestitajo mu in voščijo obilo sreče in zdravja žena Mihaela, sin Avguštin in hči Nerina. Prisrčne čestitke tudi REMU DEVETAKU za enak življenjski praznik. Na Tržiškem je tragično odjeknila novica o smrti 39-letnega delavca Saveria Braide iz Škocjana, ki je umrl za posledicami dokaj nenavadne prometne nesreče. Pri zasledovanju vlomilca, ki ga je presenetil v lastnem stanovanju v nedeljo zvečer, ga je z avtom podrl 34-letni podčastnik vojske Pasquale Francioso, Braida je nedeljski popoldan preživel skupaj z ženo, 33-letno Gio-vanno Stanto in otrokoma, 10-letnim Andreo in 5-letnim Stefanom, na domačem nogometnem igrišču, kjer se je odvijala tekma med moštvom Škocjana in Rude. Po tekmi so se Braidovi še nekaj časa zadržali pri znancih, okrog 20, ure pa so se namenili domov, v hišo št. 27 na Ulici Aquileia. Že v bližini doma so presenečeni ugotovili, da govori v stanovanju luč. Takoj so pomislili na tatove. Braida še ni utegnil niti dobro odpreti vhodnih vrat, ko se Veliko mladih na koncertu štirih kitaristov Drugi festival kitare (prvi se je vršil letos junija), na katerem so nastopili mojstri tega instrumenta, kot Happy Traum, John James, Duck Backer in George Gritzbach, je privabil v soboto v veliko dvorano UGG preko 1.500 ljubiteljev sodobne glasbe; med temi jih je bilo veliko s sosednega jugoslovanskega področja. VJaleški kitarist John James je s priljubljenimi pesmimi kot prvi nastopajoči navdušil prisotne. Sledil mu je ameriški kitarist in blues-man George Gritzbach. Tretji je bil najbolj znan med nastopajočimi na tem večeru, ameriški folksinger Happp Traum. Pozna se mu, da je živel skupno z Woodyjem Guthriem in Petejem Seegerjem, v njegovih pesmih je čutiti vpliv teh velemojstrov in začetnikov folk glasbe. Zadnji se je pokazal na odru Duck Backer, znanec goriške publike, saj je že junija nastopil z Renbournom in Grossmanom. Že takrat je pokazal, da je gotovo na isti kakovostni ravni kot sicer bolj znana tovariša. Junija je publiko prevzel s svojim rag-timeom, v soboto se je to ponovno zgodilo. Na koncu so štirje kitaristi nastopili skupno. Lahko rečemo, da je bil to doslej najuspešnejši glasbeni večer, ki so ga mladi Old Swan central doslej priredili. Po tej poti mislijo naprej, saj pripravljajo še nekaj koncertov. Gorica se tako otresa zaostalosti na tem področju in marsikatero tudi večje mesto v Italiji ji lahko zavida te koncerte. Dne 24. novembra bo nastopil zelo znan kanadski folksinger Bruce Cockbum, čigar zadnja plošča je izšla pred nekaj tedni. Zadnji koncert v letu pa bo-15. de-cembr,(\;,, tedaj bo z ameriškim folksingerjem Davidom Brombergom nastopila goriška skujnna Fairfield. Ob tej priliki bo izšla njena prva plošča, (al) Prosvetno društvo »Danica* z Vrha vabi vse člane na 17. občni zbor, ki bo v petek, 9. novembra, ob 20. uri v gostilni pri «Lovcu». Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi v decembru smučarski tečaj za mlade člane. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva, kjer nudijo tudi vsa pojasnila. Prosvetno društvo Naš prapor obvešča, da bo prva vaja mladinskega zbora v sredo, 7. novembra, ob 15. uri v društveni dvorani. Kino C uri ca VERDI 17.15—22.00 «Quelli del ra-cket*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 «Rocky 2». Silvester Stallone in T. Shire. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 »Avevamo 16 anni e balla varno rock and roli*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Pericolo ne-gli abissi*. JXora Carica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 »Puščica, meč in karate*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 »Zapeljevanje*. Italijanski film. DESKLE 19.30 »Črna sužnja*. Brazilski film. je iz stanovanja pognal mlajši moški in stekel na cesto. Braida je stekel za njim z namenom, da ga zaustavi. Sredi ceste ga ’e dohitel in prav tu s« je začelo tudi prerivanje, ki se je že nekaj trenutkov zatem tragična končalo. Iz tržiške smeri je namreč privozil v avtom opel manta Francioso ter oba moška zbil na tla. Braida je umrl v tržiški bolnišnici kmalu po nesreči, medtem ko se bo Claudio Mascarin, tako je namreč ime vlomilcu, zdravil 35 dni. Zdaj ga stražijo v bolnišnici. Mascarin je že star znanec policije. Star je 26 let in ima stalno bivališče v Tržiču, Rossinijeva ulica 11. Menda ima za sabo že nekaj tatvin in vlomov, baje pa ima tudi do' re stike z uživalci in prekupčevalci mamil. Pogreb nesrečnega Braide, ki je bil zaposlen v tržiški ladjedelnici, bo danes ob 15. uri. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maggio, tel. 73-328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob tragični smrti našega nepozabnega Flavija Grilla se iz srca zahvaljujemo dijakom in profesorskemu zboru nižje srednje šole Ivan Trinko. Mama Adrijana, bratje in drugi sorodniki Vrh, 6. novembra 1979 NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Končno na vseh srečanjih v pravem športnem duhu Prva prvenstvena zmaga Udineseja - V derbiju kola Inter nepremagan Ostra kampanja proti nasilju in izgredom na stadionih kaže, da je obrodila zaželene sadove. Na nogometnih igriščih prve italijanske lige je nedeljski športni popoldan potekal v najlepšem redu, navijači posameznih ekip so se strnili v »bratski* objem, v Rimu pa, kjer .je prišlo prejšnjo nedeljo do tragičnega dogodka, so položili na tribuno cvetje. Tudi igralci so se na igriščih vedli korektno, razen v Catan-zaru, kjer je sodnik izključil dva nogometaša in trenerja domačega moštva. Pa poglejmo pobliže, kako so igrale najboljše italijanske ekipe. Derbi kola je bil vsekakor v Turinu, kjer sta se spoprijela istoimensko moštvo in vodeči na lestvici Inter. Z igro sta obe moštvi dokaj razočarali, saj pravih priložnosti za gol ni bilo in je bil rezultat 0:0 najbolj logična posledica igre. Tako so Milančani obdržali prvo mesto na razpredelnici, varovanci trenarja Radi-ceja pa so še vedno v teku za na slov prvaka. Po porazu v mestnem derbiju si je opomogel tudi Milan, ki je z dvema goloma premagal Fiorentino, Juventus pa je v Rimu proti Laziu utrpel poraz, kar še enkrat dokazuje, da v moštvu večkratnih državnih prvakov ni vse tako, kot bi moralo biti. Tudi Perugia je v prvem delu prvenstva zatajila in to kljub nakupu Rossija. Umbrijsko moštvo se sedaj nahaja na sredini lestvice in ni doseglo več od. neodločenega r< zUltata z zadnjeuvrščeno Pescaro. Ob vsem tem dogajanju pa seveda ne gre prezreti rezultatov, ki jih dosega novinec v ligi Cagliari. Včeraj so varovanci Tiddie in Rive zmagali celo v Bologni in se tako povzpeli na drugo mesto na lestvici. Značilnost nedeljskega prvenstvenega zavrtljaja so bili dokaj »čudni* goli. Tako je bilo tudi v Neaplju, kjer je neverjetna napaka letos najboljšega italijanskega vratarja Castellinija omogočila Avelli-nu, da se vrača z gostovanja z dvema nepričakovanima točkama. Nadvse razburljivo je bilo tudi v Catan-zaru, kjer je domače moštvo vodilo proti Romi že z dvema goloma razlike, ki ju je dosegel Palanca, v nadaljevanju pa so bili domači nogometaši premalo zbrani in tako dovolili gostom, da izenačijo. Ob koncu bomo kot običajno spregovorili še o igri videmskega prvoligaša, ki je na svojem i igrišču sprejel tokrat v goste Ascoli. Že v soboto je trener Orrico napovedal zmago svojih nogometašev in to se je z neverjetno točnostjo tudi uresničijo. Udinese je namreč dobesedno pregazil goste in to z rezultatom 3:1, ki ne potrebuje dodatnega komentarja. Ob tem lahko zapišemo le, da je bil glavni junak tekme Vagheggi, ki je bil pravi trn v peti obrambi Ascolija Skratka, v nedeljo je padlo petnajst golov, od teh so bili trije avtogoli, sodniki pa so dosodili sa- mo eno enajstmetrovko, ki realiziral Nobili za Pescaro. IZIDI 8. KOLA jo je Bologna - Cagliari 0:1 Catanzaro - Roma 2:2 Lazio - Juventus 1:0 Milan - Fiorentina 2:0 Napoli - Avellino 0:1 Pescara - Perugia 1:1 Torino - Inter 0:0 Udinese - Ascoli LESTVICA 3:1 Šarila — Hurlingham 68:69 (34:42) ŠARILA RIMINI: Cecchini 15, Francescatto 6, Zampolini 2, Sam-buchi, Brighi, Bird 6, Joli 4, Vec-chiato 15, Hovvard 18, Albertazzi 2. HURLINGHAM TRST: Ritossa 10, Pieri, Baiguera 14, Tonut, Scolini, Dordei 11, Meneghel 8, Iacuzzo, Laurel 12, Bradley 14. SODNIKA: Marchis (Turin) in Garibotti (Chiavari). PM: Šarila 11:16, Hurlingham 15:22. PON: Bird in Francescatto. Šarila, ki je pred pričetkom prvenstva veljala kot eden glavnih favoritov za prestop v višjo ligo, saj se je močno ojačila, je v 7. kolu A-2 lige zopet ostala praznih rok, tokrat proti tržaškemu Hurlin-ghamu. Tržačani so si zmago povsem zaslužili, saj so igrali zelo motivirano, požrtvovalno in z veliko željo do zmage. Čeprav sta tokrat odpovedala oba ameriška košarkarja Hurlinghama, pa so zato ostali tržaški igralci zadovoljili in so dali vse od sebe. Domače moštvo je zopet' razočaralo. Po tem porazu je kar na zadnjem mestu lestvice in je praktič- NiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif Inter 13; Milan in Cagliari 11; Torino in Juventus 10; Lazio 9; Perugia, Udinese, Avellino 8; Fioren-tina in Roma 7; Napoli, Bologna, Ascoli 6; Catanzaro 5; Pescara 3. 2. ITALIJANSKA LIGA Como sam v vodstvu Como, ki je še lani igral med tretjelif aši, si je zagotovil novi dve točki in tako utrdil svoje vodilno mesto na lestvici druge italijanske lige. Varovanci trenerja Marchiora so tokrat odpravili Genoo, medtem ko se vrh h približuje tudi Vicenza in je že sedaj med glavnimi kandidati za prestop v višjo ligo. Isto velja tudi za Atalanto in Palermo, ki sta se včeraj v Bergamu razšla pri neodločenem izidu. IZIDI 8. KOLA Atalanta - Palermo Como - Genoa Lecce - Verona Vicenza - Piša Matera - Parma Monza - Taranto Pistoiese - Bari Sampdoria - Cesena Sambenedettese - Brescia Spal - Temana LESTVICA Como 14; Palermo, Vicenza 12; Monza 11; Atalanta, Bari 10; Spal, Cesena 9; Lecce, Genoa 8; Verona, Pistoiese, Taranto, Sampdoria, Matera 7; Ternana 6; Piša, Parma 5; Brescia 4; Sambenedettese 2. 0:0 2:0 1:1 3:0 1:0 0:0 0:0 0:0 0:0 2:0 KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LIGE Podvig Tržačanov v Riminiju Hurlingham je premagal Šarilo - Nepričakovan spodrsljaj Pagnossina NOGOMET V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI Nepričakovani zmagi Čelika in Borca ter preobrat na vrhu skupne lestvice Ljubljanska Olimpija po slabi igri izgubila v Tuzli - Lepa zmaga fiijckc nad Hajdukom Po dvotedenskem premoru v 1. zvezni jugoslovanski nogometni ligi, med katerim je državna reprezentanca odigrala mednarodno srečanje z Romunijo v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo, so v nedeljo odigrali 15. kolo, ki je razčistilo položaj glede na samo prvo mesto lestvice, ki se ga je delilo kar pet ekip in na katerem je sedaj ostalo Sarajevo z 21 točkami. Istočasno pa je zamotalo položaj na drugem mestu, na katerem so se Napredku pridružile še druge štiri ekipe: C. zvezda. Hajduk, Radnički in Velež. Do tega položaja je privedlo nekaj nepričakovanih izidov, še zlasti na tekmah kot je zmaga zadnjega na lestvici Čelika nad Radničkim in visok poraz z 2:4 Veleža, pri katerem igra tudi državni reprezentant Sliškovič, na tekmi z banjaluškim Borcem. Nekoliko preseneča tudi gladka zmaga Rijeke nad lanskim prvakom Hajdukom, ki je klonil z dvema goloma v mreži. Sarajevo pa je na lastnem igrišču odpravilo C. zvezdo in se prebilo na prvo mesto. Ljubljanska Olimpija, ki je med zadnjo tekmo na lastnem igrišču premagala Osijek, je tokrat v gosteh izgubila z 0:2 proti Slobodi iz Tuzle. V zelo slabi tekmi je v prvem polčasu nekoliko bolje igrala Sloboda, 11111111111111 ROKOMET BALKANSKE IGRE Jugoslaviji zlato «Plavi* so brez težav odpravili vse nasprotnike Skromna udeležba ■ Drugi Romuni, tretji Bolgari VARAŽDIN — Jugoslovanska reprezentanca je osvojila prvi naslov balkanskega prvaka v rokometu. V odločilni tekmi je Jugoslavija A premagala Romunijo z 20:17 (10:7) Že pred zadnjim nastopom so imeli »plavi* praktično zagotovljeno zmagb, saj bi morali izgubiti z nekdanjimi večkratnimi svetovnimi prvaki s sedmimi goli razlike. To Se ni zgodilo, ker so domačini povedli n-t samem začetku in to prednost suvereno obdržali do konca srečanja. Druga postava Jugoslavije je v z-- dnji tekmi premagala še Bolgarijo s 30:27 (15:13) in tako osvojila drugo mesto, vendar je zaradi tek movalnih določil ostala brez kolajne. Srebro je tako pripadlo Romuniji, bron pa Bolgariji, ki je izgubila vse tri tekme. Vsekakor je potrebno poudarili, da to tekmovanje ni uresničilo pričakovanj, ker ni nastopi Ig Turčija, v bodoče pa bo potrebno pritegniti še Grčijo, ker edino tako bo to rokometno področno t< kmovanje doseglo svoj namen. Ne glede na to pa sodi jugoslovanski rokomet v sam svetovni vrh. saj so domačini dokazali tudi na tem nastopu, da prihaja izreden rokometni rod, ki bo svoje sposobno- Bologna - Cagliari 2 Catanzaro Roma K Lazio - Juventus 1 Milan - Fiorentina 1 Napoli - Avellino 2 Pescara Perugia X Torino Inter X Udinese - Ascoli 1 Atalanta Palermo X Lecce Verona X Sampdoria Cesena X Rimini - Triestina X Messina - Alcamo X KVOTE 13 - 10« 568. UK) lir 1* - 2.000.100 Ur sti pokazal že na prihodnjih OI v Moskvi. To so Jugoslovani doka zali tudi na »četveroboju narodov*, ko so premagali spet po dolgih letih ZRN in osvojili prvo mesto. Mladinke so bile na SP tretje, mladinci pa drugi. To je obenem najboljši dokaz, da sodi jugoslovanski rokomet v sam svetovni vrh. TENIS NA TURNIRJU V TOKIU Borg odpravil Connorsa TOKIO — V finalu teniškega tur nirja, veljavnega za Grand Prix (od 300 tisoč dolarjev nagrad prejme zmagovalec 48 tisoč) je Šved Borg gladko odpravil Američana Connorsa s 6:2, 6:2. Letos sta se igralca srečala že trikrat, vsakikrat pa je s podobnim rezultatom Borg odpravil nasprotnika, in sicer v Boca Ratonu s 6:2, 6:3, v Las Ve-gasu s 6:3, 6:2 ter v VVimbledonu s 6:2, 6:3, 6:2 To je bil od leta 1973 njun dvajseti dvoboj, sedaj pa imata vsak po deset zmag. Borg je včeraj odpotoval na Kitajsko, in sicer v Canton, kjer bo odigral prijateljsko ekshibicijsko srečanje z Avstralcem Johnom Alexandrom. Na skupni lestvici, veljavni za Grand Prix, vodi sedaj Borg z 2367 točkami pred McEnroeom (1984 točk) in Connorsom (1968 točk). V FINALU V PARIZU Barazzudi klonil Solomonu po 3 urah PARIZ — Na teniškem turnirju v Parizu je Italijan Corrado Barazzut ti pokazal, da je v izredno dobri formi, saj je klonil močnemu Arne ričanu Solomonu šele po treh urah igre. Salomon, ki je trenutno med deseterico najboljših igralcev na svetu, ga ie premagal z rezultatom 6:3, 2:6, 6:3, 6:4. ki je tudi povedla z golom Kovačeviča. V drugem polčasu je Olimpija zaigrala nekoliko bolj odprto in imela terensko premoč, ki pa je ni znala izkoristiti. Nasprotno, prav domačinom je v poslednji minuti u-spelo še enkrat zatresti mrežo Ljubljančanov z zadetkom Sarajliča. Prihodnjo nedeljo bo Olimpija igrala doma proti banjaluškemu Borcu in glede na dobro igro, ki jo je prikazal na tekmi z Veležem, njena naloga ne bo prav lahka. IZIDI 15. KOLA Borac - Velež 4:2 Sloboda - Olimpija 2:0 Osijek - Vojvodina 2:0 Partizan - Željezničar 3:0 Vardar - Budučnost 1:1 Sarajevo - C. zvezda 2:1 Rijete - Hajduk 2:0 Napredak - Dinamo 3:0 Čelik - Radnički 1:0 LESTVICA Sarajevo 21, Velež, Radnički, Cr-vena zvezda, Napredak, Hajduk 19, Vardar, Partizan, Olimpija 15, Dinamo, Sloboda, Željezničar, Rijeka 14, Budučnost, Borac, Osijek 12, Čelik 9, Vojvodina 8. PRIHODNJE KOLO (18. 11.) Budučnost - Velež, Olimpija - Borac, Vojvodina - Sloboda, Željezničar - Osijek, C. zvezda - Partizan, Hajduk - Sarajevo, Dinamo - Rijeka, Radnički - Napredak, Vardar -Čelik. 2. JUGOSLOVANSKA LIGA Slovenski derbi Rudarju iz Velenja V 12. kolu 2. zvezne nogometne lige je bil v Trbovljah slovenski derbi med domačim Rudarjem in istoimensko enajsterico iz Velenja. Samo srečanje je bil odokaj razburljivo, toda na veliko presenečenje gledalcev je v 68. minuti dosegel edini gol Kikič in tako zagotovil dragoceno zmago gostom iz Velenja. Po tej zmagi je Rudar iz Trbovelj na predzadnjem mestu lestvice. Samo mesto više s točko več je Maribor, ki je premagal Istro iz Pulja z 2:0. Po zadnji zmagi je med tremi slovenskimi zastopniki Rudar iz Velenja, ki jc zbral 11 točk, na bolj varnem mestu na sredini lestvice. IZIDI 12. KOLA Tokiu dobila zeleno luč. V tem vzdušju in odlični igri se je v soboto in nedeljo pričelo 36. državno prvenstvo. Favoriti za končno zmago so slavili, to je lanski prvak Modriča, Mladost Monter iz Zagreba ter Vardar iz Skopja. Že v prvem kolu ni manjkalo presenečenj. IZIDI 1. KOLA Mladost Monter - VGSK 3:0, Spar-tak - Vardar 0:3, Modriča - Partizan 3:1, Crvena zvezda - Jedin-stvo 1:3, Bosna - Ribnica 0:3, Ra-botnički - GK Banat 1:3. Branik prvi na Ravnah RAVNE NA KOROŠKEM - Odbojkarski delavci iz tega kraja na Koroškem so pripravili zanimiv ženski turnir,-'Poleg domačega Fužrrmr-ja, ki bo letos igral v 1. zvezni ligi, sta nastopila še Vukovar,, prav . tako prvoligaš, ter Branik iz Maribora, ki igra v 2. ligi. Mlade Mariborčanke so poskrbele še za eno letošnje prijetno presenečenje in š tem potrdile, da se mesto ob Dravi spet razvija v odbojkarski center kot v preteklosti. Prvo srečanje s Fužinarjem je Branik izgubil s 3:2, toda v zadnjem nastopu so Mariborčanke premagale Vukovar in tako osvojile tudi prvo mesto zaradi boljše razlike v setih, ker je Vukovar premagal Fužinar s 3:1. no že sedaj odrezano iz borbe za napredovanje v višjo ligo. Pagnossin — Mecap 89:94 (45:56) PAGNOSSIN: Puntin, Valentinsig 15, Turel 2, Pondexter 34, Premier 12, Ardessi 18, Sfiligoi, Laing 8, Friz, Antonucci. MECAP: Iellini 14, Mayes 34. Po-lesello 9, Cafarelli, Franzin 2, Crip-pa, Ard 4, Zanello 15, Mentasti 16. Negri. SODNIKA: Picagli in Maurizi iz Bologne. PON: Premier v 30., Valentinsig v 39. in Ardessi v 40. min. SON: Pagnossin 28, Mecap 16. PM: Pagnossin 11:17, Mecap 10:14. Po šestih zaporednih zmagah je Pagnossin proti vsem pričakovanjem doma položil orožje pred presenetljivim Mecapom. Po izrednem začetku Pagnossina z odličnimi meti Pondexterja in agresivno obrambo na moža, ki je domačim priborila ob polovici polčasa že 13 košev prednosti (33:20) so gostje zbrali svoje vrste, nadoknadili zamujeno tej prešli v vodstvo pred počitkom. Nekatere dvomljive sodniške odločitve in številne nerodno izgubljene žoge so zrahljale živce goriškim igralcem, ki nato do konca srečanja niso več zaigrali s potrebno umirjenostjo. V začetku so gostje z Mentastijem in Mayesom pridobili do 10 točk prednosti, tudi zato ker Pondexter ni dosegel koša do 9. minute igre. Ardessi in Valentinsig sta s svojo požrtvovalnostjo dala občinstvu še kako upanje in Pagnossin je celo izenačil v 30. min. igre, toda njegova igra je bila preveč zmedena in neorganizirana, da bi lahko u-gnal spretnega Iellinija in tovariše. IZIDI 7. KOLA M. M. Šarila - Hurlingham 68:69 Pagnossin - Mecap 89:94 Bancoroma - Mercury 80:85 Cagliari - Honky 90:97 Canon - Mobiam 91:98 Liberti - Rodrigo 80:74 Postalmobili - 11 Diario LESTVICA 90:75 Rimini — Triestina 0:0 RIMINI: Mignuzzi, Rossi, Buccil-li, Marchi, Piccini, Calcagni, Mariani, Donati (od 16.’ d.p. Sartori), Vala, Donatelli, Franceschelli, Piloni, Tedoldi. TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Prevedini, Giglio, Mascheroni, Ma-gnooavallo, Quad.relli, Mitri, Pa-nozzo, Franca, Lenarduzzi (od 21. d.p.) Politti. SODNIK: Cherri iz Macerate. Točka na tujem je vedno dobrodošla tudi za moštvo, ki hoče osvojiti prvenstvo. Neodločen rezultat se zato lahko ima za uspeh Trie-stine, saj sodi tudi Rimini med tista moštva ki težijo k vrhu lestvice, morda celo ne brez ambicij. Poleg tega je treba upoštevati, da je v zadnjem trenutku zmanjkal trenerju Tagliaviniju napadalec Co-letta, kar je še bolj ošibilo že itak skromno napadalnost Triestine. Vsa teža devetdesetih minut je tako še enkrat slonela ha obrambi Triestine, ki je še enkrat potrdila, da je skoraj nepremagljiva. Spričo pritiska domače' enajsterice je moral Tagliavini obrambo celo o-krepiti najprej tako, da sta Mitri in Giglio igrala izrazito obrambno in da se je potem tudi Panozzo (kot dejansko v odsotnosti Colette edini pravi napadalec) pomaknil v kril-sko vrsto. Ves prvi polčas se je Triestina branila organizirano in hladnokrvno brez večjih spodrsljajev, v drugem polčasu pa tudi s precejšnjo mero sreče, saj je bilo nekaj koč- ........................................■IIIIIIMIII.. Canon 14; Pagnossin 12; Mobiam, Mecap in Liberti 10: Bancoroma 8; Postalmobili, Mercui-y in Hurlingham 6; Honky in Cagliari 4; Šarila, Rodrigo in II Diario 2. Hurlingham in Cagliari imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO (11. 11.) II Diario - Cagliari: Honky - Šarila; Mercury - Canon; Hurlingham Bancoroma; Liberti - Postalmobili; Mobiam - Pagnossin; Rodrigo -Mecap. ’• PRVENSTVO A -1 LIGE Cosid (35 lorkl ' ........ najboljši v Bologni Derbi sedmega kola A -1 lige je bil v Bologni, kjer je državni prvak Sinudyne premagal moštvo Bil-lyja. Največ zaslug za zmago domačega moštva ima Krešimir Čo-Sič( ki je dosegel kar 35 točk, obenem pa je bil tudi v obrambi pravi steber. Po nepričakovanem porazu Emersona doma proti Grimaldiju je trenutno na vrhu lestvice Gabetti, ki je v Rimu brez težav odpravil El-dorado. IZIDI 7. KOLA Eldorado - Gabetti 82:108 Emerson - Grimaldi 76:77 Pintinox - Antonini 88:76 IsolabeUa - Acqua Fabia 90:84 Scavolini - Jolly 78:80 Sinudyne * Billy 101:89 Superga - Arrigoni 87:97 LESTVICA Gabetti 14; Emerson in Sinudyne 12; Billy, Arrigoni in Grimaldi 10; Jolly 8; Antonini in Pintinox 6; Scavolini 4; Isolabella, Acqua Fabia in Superga 2; Eldorado 0. PRIHODNJE KOLO (11. 11.) Antonini - Sinudyne; Arrigoni -Emerson; Grimaldi - Scavolini; Gabetti - Superga; Jolly - Pintinox; Isolabella - Eldorado; Acqua Fabia - Billy. Nogometaši športnega društva Primorec izražajo svojemu trenerju Ri-ku Čuku in družini iskreno sožalje ob izgubi sina Mitje. . mi iiiiiii.............................................................................................•iiiimiiiiii iiiiiiiim Miiiiiiiun'"1* Posnetek s prijateljske košarkarske tekme naraščajnikov med Konto-velom in Borom NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA TRIESTINI TOČKA Osvojila jo je v Riminiju ■ Tržaški napad neučinkovit KOŠARKA V PRVENSTVU D LIGE Peta zaporedna zmaga Jadrana Proleter - Vrbas 1:1 Rudar (T) - Rudar (V) 0:1 Famos - Zagreb 1:1 Jedinstvo - Iskra 3:1 Maribor - Istra 2:0 Dinamo - Spartak 1:0 Bosna - Kikinda 1:0 Novi Sad - Leotar 4:0 PRIHODNJE KOLO (11. 11.) Leotar - Proleter, Kikinda - Novi Sad, Spartak - Bosna, Istra - Dinamo, Iskra - Maribor, Zagreb -Jedinstvo. Rudar (V) - Famos, Vr-bas - Rudar (T). ODBOJKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Naši košarkarji so v nedeljo premagali še Don Bosco - Boris Vitez 34 točk - V mladinskem prvenstvu sta Jadran in Bor visoko izgubila Že v prvem kolu presenečanja Tako kot leto 1975, tako je tudi leto 1979 prineslo Jugoslaviji pravi odbojkarski preporod. Potem ko so bili Jugoslovani leta 1978 izključeni iz vseh mednarodnih tekmovanj, so se letos predstavili v povsem drugačni luči, saj so presenetili z nekaterimi nepričakovanimi uspehi. V prvi vrsti bi omenili tretje mesto na EP v Franciji, premočno zmago na MIS v Splitu, drugo mesto na oalkanskem prvenstvu. Skupni obračun mednarodnih tekem je res zavidljiv, saj so v 36 nastopih kar 29 krat zmagali. Z osvojit vijo bronaste kolajne v Parizu si je jugoslovanska vrsta tudi prvič v zgodovini OI zagotovila nastop na tem velikem tekmovanju, potem kc je igra ob mreži leta 1964 v Don Bosco — Jadran 81:89 (34:49) JADRAN: Udovič 4 (2:2), K. Starc 7 (3:4), Ambrožič, V. Sosič, Kraus, I. Starc 8 (2:3), B. Vitez 34 (4:7), Ban 18 (6:6), Čuk 18 (0:1), M. Vitez. SODNIKA: Sotgiu in Fortunati (oba iz Vidma). Jadran se je moral v nedeljo zelo potruditi, da je premagal v tržaškem derbiju mlado, a zelo borbeno peterko Don Bosca. Po izdatni in res bleščeči zmagi v četrtek proti Inter ju 1904 so igralci slovenske e-kipe verjetno menili, da bo gostovanje pri salezijancih pravi sprehod po dve novi lahki točki, a so se pošteno zmotili. Don Bosco je namreč mlada, nizka, in neizkušena e-kipa, v kateri pa so prav vsi izvrstni strelci in nevarni so predvsem, ko imajo vsi istočasno odličen dan v metih na koš. Takrat se naravnost spremenijo, zaigrajo izredno borbeno v obrambi in dajo koš praktično iz vsakega napada. Jadran je začel tekmo zelo dobro, zbrano v obrambi in enostavno a točno v napadu, kjer je Boris Vitez kot za šalo dajal koše proti nasprotnikovi obrambi «mnž-moža». Prednost se je naglo večala ob do-Dri igri vseh in petdeset sekund pred koncem polčasa dosegla 19 točk (49:30) prednosti. V drugem polčasu so nato domačini zaigrali na vse ali nič in ta igra se jim je krepko obrestovala: bili so naravnost neustavljivi v napadu in zelo gibčni in spretni v obrambi, kjer jim je pa resnici na ljubo krepko pomagal zelo slabi sodnik Fortunati, ki je spregledal veliko udarcev na roke naših košarkarjev, ko so imeli žogo v rokah, medtem ko je našim v obrambi do-sojeval naravnost izmišljene osebne napake (njegov kolega Sotgiu je nasprotno sodil odlično). Vse to pa še zdaleč e opravičuje zmeripne in hlode igre Jadrana v napadu ir, neodločnosti ter naivnosti v obrambi. Don Bosco je stalno manjšal razliko in ob bučni podpori publike (približno 600 ljudi, od katerih skoraj polovica slovenskih navijačev), uspel priti celo na samo točko razlike (zadnjič v 13. min. 71:70 za Jadran). Takrat se je na srečo njihov elan nekoliko ustavil in Jadran je na koncu z velikimi napori le ustvaril odločilno prednost. Kljub vsemu lahko rečemo, da je bila tekma dobra in da je Don Bosco naravnost presenetil z odlično igro, in -tem bolj to velja, če pomislimo, da je bila srednja starost peterk na igrišču krepko pod 20 let (Tržačani so celo skoraj za leto mlajši od že tako mladih jadranov-cev). Od naših bi pohvalili trojico Boris Vitez - čuk - Ban in predvsem prvega, ki je zbral tudi največji osebni izkupiček. Sergij Tavčar IZIDI 4. KOLA Don Bosco - Cer Videm 86:107 Robur Palmanova - Itala 94:87 Sagrado - Cervignano 80:65 Jadran - Inter 1904 118:82 IZIDI 5. KOLA Inter 1901 - Cervignano 86:72 Itala - Cer Videm 84:73 Don Bosco - Jadran 81:89 Sagrado - Robur Palmanova 84:80 LESTVICA Jadran in Sagrado 10, Cer Videm, Don Bosco in Inter 1904 4, Robur Palmanova, Itala in Cervignano 2. Don Bosco in Cervignano imata tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Cervignano - Itala; Cer Videm -Inter 1904; Robur Palmanova - Don Bosco; Jadran - Sagrado (10.11. ob 19.30 v Dolini). MLADINCI Servolana — Jadran 81:62 (28:32) JADRAN: Labiani, Pertot 7 (1:4), Barut 8 (2:6), Ferluga, Corbatti. Čok 14 (0:1), Slavec 28 (2:8), Male 5 (1:3), De Bernardi, Meneghetti. V predzadnjem kolu prvega dela mladinskega prvenstva je Jadran v gosteh izgubil s Servolano, ki je s tem izbojevala tudi prvo prvenstveno zmago. Slovenski košarkarji so v prvem polčasu igrali disciplinirano in so bili tudi zasluženo v vodstvu. V drugem delu srečanja pa so povsem popustili (to velja še predvsem za centre) in visok poraz je bil neizbežen. V Jadranovih vrstah je bil tokrat najboljši Boris Slavec, ki je dosegel kar 28 točk, pri Servolani pa je bil praktično neustavljiv visoki Rossi. David Čok Bor — Ferroviario 53:128 (23:56) BOR: štavar 2 (0:2), Pegan 10 (2:4), Canciani 2, Jančar (k) 4, Koren 7 (5:8), Marsich 8 (2:4), Slo-bec 8 (2:5), Marši 2 (0:3), Bajc 8 (2:2), Berdon 2 (0:2). SODNIKA: Graffitti in Klamert. V četrtem kolu prvenstva mladincev je Bor tokrat žel, visok poraz. Ferroviario je pregazil namreč naše fante, ki so tokrat zaigrali res pod poprečjem. Prav zato pa je bila tekma nezanimiva, saj je pote kala skoraj enosmerno. Začetek je bil še kar uspešen. Z nekaj meti od daleč in z dobro consko obrambo so se »plavi* namreč še nekako upirali nasprotniku. Po zneje pa se je stanje začelo naglo slabšati. V hudem mrazu in v vetru se borovci sploh niso znašli. Delali so začetniške napake, ki jih je nasprotnik seveda znal vedno izkoristiti. V začetku drugega polčasa so »plavi* spet zaigrali nekoliko bolje. Zaostanka sicer niso manjšali. U tegnili pa so se vsaj kosati z nasprotniki. Od 13. minute dalje pa so košarkarji Ferroviaria popolnoma prevladovali na igrišču. Trener borovcev je tako dal možnost vsem, da zaigrajo. In vsak se je potrudil, kolikor je mogel Izkušenejšemu nasprotniku pa se naši fantje le niso uspeli upirati. Meko ljivih položajev pred Bartolinijevi-mi vrati. Toda neglede na to je neodločen rezultat ob upoštevanju vseh okoliščin zaslužen. Po drugi strani pa se za tržaško enajsterico odpira resno vprašanje napadalne vrste, kajti ob zmagah doma samo neodločeni rezultati (toda predvideti je treba tudi poraze) ne bodo zadoščali za osvojitev prvega mesta. Vse kaže, da s Paino ne bc nič, saj je znova poškodovan, samo Panozzo in Coletta pa tudi ob najboljši kondiciji ne bosta mogla skozi vse prvenstvo nositi vso breme napada. Vodstvo Triestine bo moralo stvar resno preučiti ali pa odložiti napredovanje v B ligo na boljše čase. A. K. IZIDI 6. KOLA Alessandria - Biellese 0:0 Cremonese - Novara 1:1 Fano - S. Angelo Lodigiano 0:0 Forli - Sanremese 1:0 Mantova - Lecco 1:0 Reggiana.,* Piacenza n , a s aiOiO,, Rimini - Triestina 0:0 Treviso - Casale 2:1 Varese - Pergocrema 2:0 ■ LESTVICA Triestina in Cemonese 9, Piacenza, Sanremese in Varese 8, Fano, Rimini in Treviso 7, S. Angelo Lodigiano in Novara 6, Reggiana, Forli, Alessandria in Mantova 5, Lecco in Casale 4, Pergocrema 3, Biellese 2. PRIHODNJE KOLO (11. 11.) Biellese - Forli, Casale - Pergocrema, Cremonese - Rimini, Lecco -Alessandria, Novara - Piacenza, S. Angelo Lodigiano - Reggiana. Sanremese - Varese, Treviso - Fano, Triestina - Mantova. HOKEJ NA LEDU 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Jesenice vodijo Najboljši jugoslovanski hokejisti so odigrali 4. kolo. V domačem derbiju so Jesenice visoko premagale Kranjsko goro in so še naprej na vrhu lestvice. Težkega dela ni imela niti Olimpija, ki je gostila Partizan. Izdatno zmago je izbojevalo še Celje, ki je gostovalo v Subotici. Crvena zvezda in Medveščak sta si izkupiček porazdelila. IZIDI 4. KOLA Olimpija - Partizan 15:3 (2:2, 8:1, 5:0), Kranjska gora - Jesenice 3:11 (1:6, 1:3, 1:2), Crvena zvezda - Medveščak 5:5 (1:1, 3:1, 1:3), Spartak - Celje 1:8 (0:5, 1:3, 0:0). LESTVICA Jesenice 8, Olimpija 6, Crvena zdeva 5, Celje in Partizan 4, Medveščak 3, Kranjska gora 2, Spartak 0. BOKS Watt ohranil naslov Škot Jim Watt je v soboto obranil svoj svetovni naslov v lahki kategoriji verzija WBC. V devetem krogu je sodnik prekinil dvoboj, ker je bil Izzivalec Roberto Vasquez iz Mehike tako zdelan, da ni mogel več nadaljevati borbe. Smučarski tečaj SPDT tudi letos v Ravasclettu Bliža se smučarska sezona, S? DT pa se je tudi letos nanjo dobro pripravilo. Predsmučarska telovad-ba se je začela skoraj pred mesecem dni, navezali pa so tudi stik® s smučarsko šolo v Ravasclettu, do bi čim bolje organizirali smučarsk' tečaj. Sedaj je za ta že tradicionalni tečaj vse odločeno: tudi let08 bo v Ravasclettu oz. na Zoncolanu, tečajnike pa bodo vadili priznan' domači smučarski učitelji. Tečaj b° letos trajal 5 nedelj in ne 6, kot je bilo zadnji dve leti. Zato so se odločili tako iz finančnih .azlogov kot zaradi dejstva, da se ne bi vsa stvar preveč zavlekla. Tečaj bo ob naslednjih nedeljah: 9. in 16. decembra 1979 ter 6., 13. in 20. januarja 1980. Tečaja se lahko udeležijo samo člani društva, ki so P°' ravnali letošnjo članarino. To Pa lahko storijo tudi ob vpisu za tečaj. Sedaj pa cene: za vseh P6 nedelj bosta vožnja z avtobusom 'n smučarski tečaj (ura in pol) stala skupno 35 tisoč lir. Samo vožnja z avtobusom stane 25 tisoč lir, smučarski tečaj pa 17 tisoč lir. Naj- k SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST SPDT prireja smučarski tečaj za člane v Ravasclettu (na Zoncolanu), ki bo trajal 5 nedelj (9. in 16. decembra 1979 ter 6., 13. in 20. januarja 1980). Vpisovanje bo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) v četrtek, 8., in v petek. 9. novembra, od 19. do 20.30 ter v soboto, 10. novembra, od 10. do 12. ure. Cena za člane (ob vpisu mora tečajnik, če tega še ni storil, plačati letno članarino SPDT): je sledeča: pet nedelj vožnje z avtobusom in dve uri tečaja 35.000 lir, samo vožnja 25.000 lir ali pa samo tečaj 17.000 lir. Vožnja in tečaj za smučarski tek (samo trikrat) je 33.000 1>r. Za otroke je na razpolago slovenska učiteljica. ATLETIKA Takač podpredsednik EAA BERLIN — Na 6. kongresu evropske atletske federacije so za predsednika ponovno izvolili Britanca Arthurja Golda. Jugoslovan Artur Takač, za katerega je bilo pričakovati, da bo kandidiral za mesto predsednika, je v zadnjem trenutku odstopil od kandidature, vnovič pa so ga izvolili za podpredsednika. Na kongresu se je zbralo 165 atletskih delavcev iz 27 držav, kar je največ po ustanovnem kongresu le ta 1969. ŠPORT NA TV Italijanska televizija bo verjetno jutri neposredno prenašala tekmt, med Standardom in Napoljjem. Za četek prenosa je predviden za 14 uro, srečanje pa spada v okvir pokala UEFA. V četrtek ob isti uri pa bo posnetek tekme med Borussio in In ter jem. mlajše bo učila slovenska učitelji' ca iz Kopra. Tudi letos bo na sporedu tečaj v smučarskem teku. in sicer vsako n«; deljo po dve uri. Trajal pa bo tri nedelje, skupaj s petimi avtobusnimi vožnjami pa stane 33 tisoč l>r-Če bo sproti iz katerega koli razloga izostalo kako mesto na avtobus"* bo to stalo 6 tisoč lir. Odhodi bodo vsaao nedeljo od 6.30 izpred tržaške sodnije (Foro Ulpiano). Vpisovanje je na sedežu društva (Ul* sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) «“ četrtkih in petkih zvečer (od 1»-do 20.30) ter ob sobotah zjutraj oC! 10. do 12. ure. Pripravlja se tud' sejem smučarske opreme, vendar bomo o tem še pisali. D. J- KOŠARKA Kvarner prvi PULJ — V Pulju se je končs košarkarski - turnir, ki ga je prir' dilo domače društvo Puljanke. V finalu za 1. mesto je Kvarne z Reke premagal Puljanko s 100:9 v malem finalu pa je beograjsk moštvo IMT odpravilo Slogo iz Krt ljeva s 116:97. 2. - 4. - 6. - Status Quo Pedavena Ammiraglio Valloria Gloriano Adianto Nero Pall di Jesolo Akutan Bird Sweetwr Maurice Ravel Miss Consuelo Deimos 2 X 2 1 1 X 1 1 2 1 2- 2 KVOTE 12 — 44.305.635 lir 11 - 738.400 lir 10 - 46.200 Ur 6. novembra 1979 primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT ^OGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Primorec z odlično igro odpravil Breg Presenetljiv uspeh Primorja na tujem igrišču - Za Vesno le točka - Hud poraz Bazovcev Timorec — Breg 2:1 (1:1) .PRIMOREC: Maglica, Ceccolin, Husu Krifrmanrir Skrpm Husu, Križmančič, Skrem, fovin Kralj, čuk, Franko Kralj, »auro Kralj II., Valter Milkovič, Sanu ne’ 13 Darko Kralj- 14 De BREG: Micor, Tritta, Poropat, Pe-1 ?a> Klun, Dazzara, Zonta (Fiorel-Lovriha, Zolia, Senizza, Str-nad'12 Gersinič. j.“1RELCI: v 19. min. p.p Mauro jTalJ II., v 36. min. p.p. avtogol asu, v 22. min. d.p. Franko Kralj. WDNIK: Zamparo iz Vidma. GLEDALCEV: približno 200. in pVenski derbi mer’ Primorcem j. °regom se je pričel z enominut-111 molkom, igralci Primorca pa so a r°ki nosili črn trak. Pred tek-„ ®.Se je namreč naglo razširila trpV'Ca- 0 smrt' sina Rikota Cuka, enerj® Primorca, v strahoviti pro-nesreči na Opčinah. u°mačini so zaigrali kot že dol- p osmem kolu nogometnega prvenstva 2. AL smo zabeležili ne-7°) presenetljivih izidov. Kljub lemu pa se lestvica ni dosti sPremenila. Vodi še vedno So-vrana, ki se je morala že tre-w zaporedoma zadovoljiti z oelitvijo točk. Prišlo je do pr-H® letošnje prekinitve. Tekmo JJoTOio - Baiter je namreč sod-n,k prekinil po nekaj minutah *aradi močne burje. Omenili bi *e’ da sta v tem kolu zgubila Premagljivost Breg in Liber-^ in sedaj ostajajo neprema-®ajii še Sovrana, S. Marco in ^ompanelle. Do prve prvenstvene zmage pa sta prišli enajsterici. Primorca in Zauleja, ta-K° da je ostala edina brez zma-“e le bazoviška Zarja. .. Derbi v Trebčah so osvo-Mi domačini, ki so tako po dol-Pem času ponovno zmagali na ^Pnačih tleh. Zadnji uspeh Pri-"t°rca v Trebčah beležimo namreč v lanskem prvenstvu ^•februarja. ^Primorje je z lepim zadetkom "alterja Husuja svravilo na K°lena sicer solidno Costalungo. Vesna pa se je morala tokrat Tt.ovoljiti s polovičnim izku-™*kovi. Zarja pa je doživela v gosteh j**°fc poraz in se je njen po-:°*aj znatno poslabšal in s ptn se je tudi stolček trenerja ertiča močno zamajal. Zaria ‘e S09 minut igre ni prišla do Bola in edini zadetek, ki so ga a° sedaj dosegli Bazovci, nosi ™dpis branilca Vesne Pribaca, „ ie v derbiju z Zarjo zakrivil avtogol. „ IZIDI 8. KOLA Marco - Sovrana 0:0 Vesna - Giarizzole lil Juiniorec - Breg 2:1 “<>mio Baxter (prek.) £®Ule - Libertas 1:0 y°stalunga - Primorje 0.1 Jiosandra - Čampi Elisi 0:1 '■'ar*ipanelle - Zarja 3:0 0 LESTVICA Sovrana 12; S. Marco 11; Co-^lalunga in Campanelle 10; Li-Sfrtas, Vesna in Primorje 9; ; reg in Čampi Elisi 8; Domio h Giarizzole 7; Baxter 6; Ro-sandra, Primorec, Zaule in Zarja 5. prihodnje kolo 11.11.1979 Sovrana - Breg, Vesna - Co-“talunga, Baxter - Libertas, ?0sandra - S. Marco, Čampi - Primorje, Campanelle -“°mio, Zaule - Primorec, Za-la • Giarizzole. B. R. him"16: Priali 50 v vodstvo že v 19. ki ji* z izredno lepo akcijo Čuka d le preigral nekaj igralcev in po ta J!8** Prostemu Mauru Kralju II. Bril8 i8 z modnim strelom povedel. ,ni so začeli napadati niso pa izko: .......... " j - .ristiti ugodnih priložnosti. Poj,- iz kota je Milkovič nerodno Husi prot' 'pstn'm vrat°m. kjer je prišlo do izenačenja, so si domačini napravili zadetek. v. ^ 17 krtfa io Milkovič nprodno HogU zgrešil, žoga pa se mu je pod Žaril0* Počasi zakotalila v mrežo. hUtn' ie Potrl domačine a .mi zmedi so se zdramili. je potrl domačine a po tre-‘uledi so se zdramili, drugem polčasu so Brežani ne- koliko pritisnili, a niso bili nikoli nevarni. Nedvomno so bili bolj nevarni Trebenci v protinapadih z Maurom Kraljem II. in z mladim, a zelo uspešnim Frankom Kraljem. Prav ta igralec je tudi dosegel drugi zadetek, ko je z glavo izkoristil predložek Milkoviča. Gostje so spet reagirali. Ugodnost se je nudila Tre-bencem_ ko je sodnik v 30. min. dosodil 'enajstmetrovko zaradi prekrška nad Frankom Kraljem. Streljal je Skrem, Micor je strel lepo odbil, a le do nog Skrema, ki je nato streljal previsoko. Od tedaj dalje so se domačini zaprli v obrambo. Brežani so napadali in so v 40. min. imeli ugodno priložnost s Poropatom, močan strel pa je Maglica z izrednim posegom odbil v kot in rešil rezultat. Po mnogih mesecih so tako Trebenci prišli do zmage. Naj omenim, da sta se v vrstah Primorca izkazala predvsem Franko in Edvin Kralj, ki sta letos prvič igrala v ekipi, pri Bregu pa Micor in Lovriha. Bruno Križmančič Costalunga - Primorje 0:1 (0:1) COSTALUNGA: Sepini, Roaz, Co-lone, Tulliani, Bled, Sciarrone (Chio-dini), Bussi, Sirotich, Rovatti, Pal-cini, Campana. PRIMORJE: Stoka, Bezin, G. Husu, Šugan, Angileri, V. Husu, Per-tot, Vascotto, Zaccaria, Germani, Tomi za. SRELEC: v 18. min. V. Husu V gosteh pri solidni ekipi Costalunge je proseško Primorje pripravilo svojim navijačem pravo presenečenje. Prostčani so namreč zasluženo premagali tržaško moštvo Costalunge in so dokazali, da je e-kipa uigrana ter kos vsakemu nasprotniku. «Rdeče-rumeni» so brez dvoma odigrali svojo letošnjo najboljšo prvenstveno tekmo. Takoj v začetnih udarcih je bilo razvidno, da bomo prisostvovali lepemu in odprtemu srečanju. Obe moštvi sta namreč odigrali dobro tekmo, presenetili pa so primorjani, ki so prikazali prav v tem težkem gostovanju svojo realno moč. O-brambna vrsta je bila vedno na mestu in le redkokdaj so jo napadalci Costalunge spravili v zadrego. I-gralci Primorja so popolnoma gospodarili na sredini igrišča, napadalna vrsta ph je bila vedno učinkovita in nevarna pred nasprotnikovimi vrati. Premoč «rdeče-rumenih* je bila poplačana že v 18. min. prvega polčasa, ko je V. Husu po lepi osebni akciji z roba kazenskega prostora s strelom v loku premagal nekrivega vratarja domačinov. Nogometaši Primorja ■ so bili tako dobro razporejeni na igrišču, da reakcija Costalunge ni prišla do izraza, ne v prvem polčasu ne po odmoru. Obratno, prav primorjani so imeli v nadaljevanju vajeti igre vedno v svojih rokah ip so bili zelo nevarni v hitrih in točnih protinapadih, ki so spravili v veliko zadrego domačine; ti kljub temu, da so dobro opravili svojo nalogo, niso mogli nič proti bolje razpoloženim nogometašem Primorja, ki zaslužijo vso pohvalo. V. Husu Vesna — Giarizzole 1:1 (1:0) VESNA: Košuta I., Košuta II., Botti (Rusignan), Acquavita, Pri-bac, Zucca, Giacchin, Pipan, Mas simi, Candotti, Querci. GIARIZZOLE: Altin, Modolo, Can-none, Bencich, Bossi, Tedeschi, Zac-chigna, Basiaco, Drioli, Gugli (Sul-cich), Marino. STRELCI: v 44. min. p.p. Pipan, v 10. min. d.p. Drioli. SODNIK: Fumai iz Trsta. Niti skromni ekipi Giarizzol ni Vesna odnesla na domačem igrišču celotnega izkupička. Tekma se je za Križane začela zelo ugodno saj je že v 4. min. Pipan z lepim strelom premagal nasprotnikovega vratarja in vse je kazalo, da bo Vesna nasula nasprotniku pravo točo golov. To pa se ni zgodilo; Giarizzole so se po prejetem golu reorganizirale in bile ves prvi polčas kos Križanom. V začetku drugega polčasa se .]< Vesna podala v napad, Giarizzole pa so ogrožale Košutova vrata zla- sti s protinapadi. Prav v enem izmed teh je Ddrioli po napaki kriške obrambe z diagonalnim strelom premagal vratarja Vesne. Po golu so gostje začeli nekoliko pritiskati, medtem ko so domačini igrali zmedeno in le malo je manjkalo, da ni Vesna doživela poraza. Hitri Drioli je namreč z glavo u-smeril žogo v kriška vrata, toda odlični Košuta jo je z izrednim posegom prestregel. Tu se je tekma praktično končala. V vrstah Vesne se je tokrat izkazal le Pipan, medtem ko so vsi ostali igrali pod svojimi sposobnostmi. Fabio Campanelle — Zarja 3:0 (2:0) ZARJA: Favento, Lupidi, Dana, Ražem (v d.p. Mikuš), Macor, Bi-dussi, Samese, Franzolini, Grgič, Franco, Žagar. Zarja je ponovno poražena zapustila igrišče. Tržačani, ki so igrali doma so s pomočjo burje in nerazpoloženosti Bazovcev gladko zmagali, saj so si zagotovili zmago že v prvih 10. minutah tekme, ko so kar dvakrat zadeli bazovsko mrežo. Po tej hladni prhi so se zarjani 0-dločno pognali v napad, da bi nadoknadili izgubljeno. Campanelle so se branile urejeno. Le enkrat je Lupidi, po lepi akciji z Dano, sam pred vrati zgrešil cilj. V drugem polčasu se igra ni spremenila, saj so se Bazovci podali v napad, a so postali v obrambi bolj ranljivi. Tako so Tržačani v protinapadu potrojili. Do konca tekme so zarjani silovito napadali. Toda, ko bi morali svojo premoč konkretizirati so se vse njihove akcije razblinile. Pokal Primorskega dnevnika Tudi v osmem kolu nogometnega prvenstva 2. AL so odigrali derbi izid katerega pride v poštev za pokal Primorskega dnevnika. V Trebčah so slavili Trebenci, ki so s tesnim izidom premagali Brežane. IZIDI Vesna - Zarja 1:1 Primorje Vesna 0:1 Zarja - Primorec 1:1 Vesna - Breg 1:1 Primorje - Primorec 1:1 Primorec - Breg 2:1 torji suzuki. Po pogajanjih v Imo-1 Ruzzier pa je tudi dokazal, da li. ki so se pozitivno zaključila prejšnji mesec, je postavil Ferrari, ki bi moral še formalno potrditi pogodbo sedaj take pogoje, ki jih ima družba Suzuki za nesprejemljive. ATLETIKA V NEDELJO Ruzzier v formi Na nedeljskem krosu «V kostanjevih gozdičih*, v Rojanu, so se člani lonjerske Adrie odlično odrezali. Na naporni, 9 km dolgi progi od Rojana do Obeliska, nato mimo Piščancev nazaj do Rojana, se je najboljši predstavnik Adrie, Fabio Ruzzier v konkurenci skoraj 200 tekmovalcev, uvrstil na dobro 12. mesto. To je bila nedvomno njegova letošnja najboljša uvrstitev. vrača v lansko formo, ko se je na vsakem tekmovanju uvrščal med najboljše. Omeniti moramo tudi druge člane Adrie, ki so se vsak v svoji kategoriji dobro izkazali. Med najmlajšimi (kategorija do 9 let) se je Danijel Jakomin uvrstil na 3. mesto, medtem ko sta David Gre-gori in Marko Saksida v kategoriji dečkov do 14 let dosegla 5. oziroma 6. mesto. Edina predstavnica nežnega spola pri Adrii, Mirjam Gregori, je z odličnim prvim mestom dokazala, da v svoji kategoriji (do 9 let) nima resne konkurence; na skupni lestvici je Gregorijeva zasedla 56. mesto, med ženskami pa je bila celo druga. Za naše predstavnike je bilo torej tekmovanje uspešno, saj so osvojili kar tri pokale. RF KOŠARKA NA TURNEJI PO ZDA Dva poraza Jugoslavije Jugoslavija ni začela najbolje svoje turneje po ZDA. «Plavi* so namreč v prvih dveh tekmah izgubili. V prvem srečanju so se spoprijeli z univerzitetno ekipo Marylan-da in so izgubili z 78:84 (37:39). Naj omenimo, da so «plavi» zaradi zamude na amsterdamskem letališču prispeli na igrišče le 20 minut pred pričetkom tekme. Najboljši v jugoslovanskih vrstah je bil Vilfan, ki je dosegel 16 točk. V drugi tekmi je jugoslovanska reprezentanca igrala proti Oregon State University. Američani so zmagali s 94:73 (54:35). Pred 9 tisoč gledalci so ameriški vseuče-liščniki povsem zasluženo zmagali, saj so z izrednim «pressingom» povsem onemogočili jugoslovanske zunanje igralce. Zopet se je pri «plavih» izkazal Vilfan, ki pa je kaj kmalu zagrešil četrto osebno napako in je tako le malo igral. Jugoslavija je v tem srečanju igrala z naslednjo postavo: Jarič 4, žižič 10, Poljak 5. Vilfan 8. Jerkov 6, Varajič 10. Radovanovič 14, Petrovič 2, Delibašič 14. Pri domačinih je največ pokazal center Blume f25 točk). N« DP V MHCTK1H LAKOVIČ DESETI V drugem delu prvenstva je precej popustil - Zmagal je Tatai V nedeljo se je v Lidu pri Benetkah zaključilo državno prvenstvo v šahu, katerega so se udeležili vsi najboljši italijanski šahisti, z izjemo velemojstra Mariottija. Za zamejske Slovence je predvsem važno, da se je prvenstva udeležil tudi šahovski mojster iz Gorice Pino Lakovič, ki je zasedel končno deseto mesto. Po štirinajstih kolih ogorčenega boja je prvenstvo osvojil mednarodni mojster Stefano Tatai, ki je že navajen na take podvige, saj je to prvenstvo osvojil vselej, ko se ga je udeležil. Kot vedno je igral solidno, brez tveganja, osvojil pa je le zmage ali remije. Skupno je prvak zbral 10.5 točke ter za celo točko prehitel drugouvrščenega mednarodnega mojstra Belo Totha. Slednji je v zadnjem kolu prav s Tataiem, s črnimi figurami jurišal na zmago, vendar pa je dosegel le remi in končno drugo mesto. Na tretjem mestu je pristal mojster Passerotti, na četr- NOGOMET V NEDELJSKEM KOLU 3. AMATERSKE LIGE Goriški derbi osvojila Mladost Lep uspeh Krasa • Gaja zapravila priložnost - Začetek tekme usoden za Sovodenjce LESTVICA Primorec 3 1 2 0 4:3 4 Vesna 3 1 2 0 3:2 4 Zarja 2 0 2 0 2:2 2 Breg 2 0. 1 1 2:3 1 Primorje 2 0 I 1 1:2 B. R. 1 Očitno je torej, da Bazovcem v napadu ne gre in ne gre, vidna pa je tudi velika neodločnost pri končnih strelih. Najboljša na igrišču sta bila Žagar in Mikuš. BIG VATERPOLO FIRENCE — Florentia Algida bo nastopila v petek v polfinalu mednarodnega vaterpolskega turnirja za pokal pokalov v Nemčiji, točneje v Viirzburgu. Sedmerica italijanskih vaterpolistov se bd najprej pomerila z madžarsko ekipo Ferencvaros, nato s POŠK iz Splita in moštvom Wurzburga. MOTOCIKLIZEM VERDERIO (Como; - Virginio Ferrari ne bo v prihodnji motociklistični sezoni tekmoval z mo- liiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiimi OIJVK.STII.A ŠZ Bor obvešča predstavnike posameznih ekip, da bo dogovorjeni sestanek za popravke urnika telovadnice v sredo, 7. t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj*. « • • Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo 11. novembra priredil tretji jesenski pohod po Krasu. Mladost - Juventlna 5:2 (4:1) MLADOST: S. Ferfolja, L. Gergo-let, Pahor, Uljan, Frandolič, Šuligoj, D. Gergolet, E. Gergolet, E. Fer-foija. K. Ferfolja, M. Gergolet. JUVENTINA: Businelli, Tavčar, Mikluž, Medeot, Adragna, Lorenzon, Russo, Devetak, Radikon, Klanjšček, Lepore. STRELCI: v 1. min. Šuligoj, v 13. min. Ferfolja, v 29. min. Medeot (11-metrovka), v 34. min. E. Ferfolja (11-metrovka), v 19. min. d.p. E. Ferfolja, v 36. min. Tavčar. Mladost se je s to zmago oddolžila za pekoči poraz (6:1), ki ga je utrpela pred štirimi leti v Štandre-žu, čeprav je tokrat stopila na i-grišče v okrnjeni postavi, saj je bilo poškodovanih več standardnih igralcev. Že v prvi minuti je Šuligoj s prostim strelom premagal vratarja Bu-sinellija, nekaj minut kasneje pa je Karel Ferfolja z dobro izvedenim strelom podvojil. Ob velikem presenečenju navijačev je s Karlom Ferfoljo zopet zadel nasprotnikovo mrežo. Po teh začetnih potezah je Juventina skušala organizirati svoje vrste, vendar brez velikega u-speha. Zagrizenost domačinov je spravila v zadrego goste, še zlasti napadalce. V 29. min. pa je enajstmetrovko v korist Juventine realiziral Medeot. Po tem golu je tempo igre diktirala še vedno Mladost in si ustvarjala lepe priložnosti za gol. V 37. min. je sodnik dosodil enajstmetrovko tudi v korist domačinov, ki so povedli s 4:1. V drugem delu srečanja so se gostje trudili, da bi zmanjšali razliko a so le redkokdaj zaposlili vratarja Ferfoljo. V 46. min. je Gabrijel Ferfolja izkoristil lepo podajo Daria Gergoleta in petič premagal Busi-nellija. Juventini je sicer uspelo, da je s Tavčarjem prišla do drugega gola, po tem zadetku pa je bilo igre praktično konec. Pri Mladosti moramo omeniti zagrizenost in požrtvovalnost igralcev, Juventina pa ni nikoli že predčasno vrgla puške v koruzo. D. Gergolet Kras — Esperia Sv. Ivan 4:2 (1:1) KRAS: Kapun, D. Škabar, A. Škabar, Dilič, Germani, črnjava, L. Milič, Villalta, M. Milič, Vascotto (Daris), Terčoni rezervni vratar Bogateč. ESPERIA SV. IVAN: Tasso (B. Vaccaro), Bergamasco, Lena, Fer-foglia, Marcucci, M. Vaccaro, Mi-locco, Franco, Romano, Olivo, Sos-si' (Marazzo). SODNIK: Kraševec. KOTI: 4:4. GLEDALCEV: približno 150. Po dveh zaporednih remijih je prišel Kras do tretje prvenstvene Priznanje Primorskega dnevnika Drugi letošnji slovenski derbi na Goriškem je pripadel do-berdobski Mladosti. Kraševci so pokazali večjo učinkovitost v napadu, kjer sta bila Karel in Gabrijel Ferfolja večkrat nerešljiva uganka za nasprotno obrambo. Pri Juventini je živčnost prevladovala nad razsodnostjo, tako da so Spessotovi varovanci večkrat povsem nepotrebno zapravili ugodne akcije. LESTVICA Mladost 2 2 0 0 9:2 4 Juventina 10 0 1 2:5 0 Sovednje 1 0 0 »l-> 0:4 0 (pr) Gaja - Cave 1:1 (1:0) GAJA: Kante. Olenik, Vrše, Ladi Milkovič, Križmančič, Viviani, Marko Rismondo, Boris Rismondo, Maks Grgič, Zippo, Pavel Stranščak, 13 Robert Stranščak. CAVE: Papadrea, Gombač, Spal-lino, Palermo, Posticione, Lanza, Palermo, Del Negro, Opati, Dasco-li, Plocar, 13 Sissot. STRELCA: v 23. min. p.p. Zippo presenetil. Za Gajo je preostajalo premalo časa, da bi rezultat spremenila. Škoda, kajti domačini so bili na pragu tretje zaporedne zmage. če pa hočejo biti na vrhu lestvice si takih spodrsljajev ne smejo privoščiti. d. gr. Mariano - Sovodnje 4:0 (3:0) SOVODNJE: R. Petejan, R. Pete- tem pa mladi neapeljski šahist Valli-fuoco. Lakovič je, kot rečeno, osvojil o-dlično deseto mesto, potem ko je po šestih kolih vodil na lestvici, vendar pa je v drugem delu prvenstva močno popustil ter pristal na spodnjem delu lestvice. Kot je Lakovič sam izjavil, je njegov siloviti start pripisati dobri formi in igri ter še relativno šibkim nasprotnikom. Vendar pa je s svojo igro in končnim rezultatom na splošno zadovoljen, saj je bila konkurenca res izredna. Žal, je v zadnjih štirih kolih Lakovič dosegel le pol točke (s Taruffijem) ter izgubil s prvakom Tataiem, Messo ter v zadnjem kolu že z Bonfajem. Prvenstva se je udeležil tudi tržaški mojster Olivotto, ki je pristal Rezultati zadnjega kola: Tatai - Toth remi Messa - Coppini remi Taruffi - Capece 1:0 Bonfa - Lakovič 1:0 Trabattoni - Villifuoco remi Olivotto - Rosino remi Santolini - Passerotti remi Počival je Sartori Končna lestvica je sledeča: Tatai 10.5 Toth 9,5 Passerotti 9 Vallifuocco 8,5 Messa, Bonfa, Trabattoni 8 Taruffi, Rosino 7,5 Lakovič, Coppini 6,5 Sartori 4,5 Santolini 4 0'ivotto in Capece 3,5 D.J. (G) in v 34. min. d.p. Dascoli (C). I jan, Devetak, Milloch, Tomažič, Ba- zmage. Po več kot 200-minutni suši so prišli do izraza tudi Krasovi napadalci. Tokrat so sprejeli v goste Esperio od Sv. Ivana, ki je doslej na lestvici sledila Krasu za petami. Nogometaši Krasa so morali nujno v tej tekmi zmagati, ker so že pred pričetkom srečanja zvedeli, da je CGS s pičlim 1:0 premagal v gosteh Esperio For You. Zato si naši fantje v tej tekmi niso mogli privoščiti niti delnega spodrsljaja. Zavedali so se, da utegne biti prav ta tekma odločilnega pomena za nadaljnji potek prvenstva. Na igrišče so stopili zbrani in so tudi u-speli. Igralce je motila močna bu-rja. Že na samem začetku, se je moral Kapun vreči pod nogami; da je zaustavil 'nevarni predor Romana. V nadaljevanju sta poskušala Terčon in Villalta, ampak je najprej branilcu z nogami, nato vratarju uspelo preprečiti najhuje. V 33. min. so imeli rumeno-črni na razpolago indirektni strel iz precejšnje razdalje, vratar ni posredoval, sodnik pa je gol neupravičeno priznal. Nekaj minut kasneje je Villalta s kakih 25 metrov z neubranljivim strelom premagal Tassa. Že v 3. min. d.p. so Esperini i-graici povedli. V napadu se je gostujoči igralec dotaknil žoge z roko. Kazen je uspešno realiziral Villalta. Nekai minut kasneje je streljal Villalta, žoga pa je v loku končala za hrbtom vratarja. Nato je Terčon podal na sredino, kjer je bil Milič hitrejši od vratarja. S. Z. OPOMBA: v d.p. je bil izključen Spallino (Cave). Po dveh zmagah je tokrat Gaja nepričakovano remizirala z ekipo Cave, ki sodi med slabše ekipe tega prvenstva. Spet so domačini igrali z okrnjeno postavo in zato naloga ni bila lahka, kajti bur ja je otežko-čila igro, in čeprav je bil nasprotnik na papirju lahek, so se morali domačini na igrišču pošteno potruditi. V prvem polčasu smo bili priča enakovredni igri: domačini so prišli v vodstvo z lepim golom Zippa, ko so imeli veter v svojo korist. Do konca polčasa so skušali to prednost še izkoristiti, toda brez uspeha. Tudi presing gostov--po odmoru ni obrodil ničesar, kajti Gaja je v obrambi igrala solidno; ko pa se je otresla pritiska so postajali domači nevarnejši in Marko Rismondo bi kmalu rezultat podvojil, a vratar Papadrea je bil prisebnejši. Ko je bilo pričakovati, da bo Gaja šla nasproti svoji tretji zmagi, so gostje. ki so še igrali z igralcem manj, remizirali; nenevaren Dascoli jev strel od daleč je Kanteja popolnoma gon, Tomšič, E. Petejan, R. Vižintin, B’lorenin, B'randolič. MARIANO: Donda, C. Pettarin, Del Zotto, F. Pettarin, Seculin, Sar-tori, Tomadini, Tosoratti, L. Gian-cani, Fontanin, R. Giancani. V drugem polčasu je C. Vižintin zamenjal E. Tomšiča. Če pomislimo, da so domačini dosegli tri od štirih zadetkov že v prvih 15 minutah igre, bo povsem jasno, da končni izid tekme ni bil nikdar v dvomu. Mariano se je izkazal za homogeno ekipo, ki igra dober nogomet. Njegova igra ni prepuščena slučaju; akcije na igrišču se namreč prepletajo po točno preštudiranih shemah. Lahko rečemo, da je’ bil Mariano vsaj za razred boljši rd sovodenjske ekipe in povsem u-pravičeno starta na kočno prvo mesto. Kljub porazu Sovodenjci niso igrali slabo; opravili so namreč to, kar so jim nasprotniki dovolili. Kot večkrat je bilo tudi v nedeljo opaziti, da je napad najšibkejši del ekipe. Tu se namreč mnogokrat občuti odsotnost Butkoviča, ki služi vojaški rok. P.M. D LIGA Pro Gorlzia — Casatese 0:0 PRO GORIZIA: Calligaris, Ra-nocchi, Cirello (Fabris), Zanetti, Marassi, Beltramini, Braida, Ber-toia, Blažič. Interbartolo in Peres-soni. CASATEISE: Pirovano, Viscardi, Caglio, Sangiorgio, Colombo, Acan-ziani, Monterosso. Rizzi, Pellizzari (Uzzardi), Brioschi, Corti. SODNIK: Fiorenza iz Siene. Goričani so (po lepem srečanju prejšnjo nedeljo v Tolmeču) px>-vsem razočarali, čeprav so imeli nasproti enakovredno ekipo, so Me-deotovi varovanci p»kazali precejšnje pomanjkljivosti. Te napake so goriški igralci drago plačali, saj bi z malo boljšo igro brez vsakih težav obdržali obe točki. V prvem polčasu je vredno beležiti le dve akciji: eno na vsaki strani. Še boli suhoparen pa je bil drugi del srečanja, ko se je IgM dolgočasno odvijala na sredini igrišča. Le ob izteku tekme so gostje dvakrat ogrožali goriškega vratarja. ki .je z odličnimi posegi rešil lastno ekipo poraza, (pr) Odbor in trenerska zveza pri ZSŠDI izrekata globoko sožalje trenerju ŠD Primorec Riku Čuku in družini ob Izgubi dragega sina Mitje. Trebenski Primorec je v nedeljskem srečanju 2. amaterske lige gladko odpravil enajsterico Brega I I Bob Woodward | 1 Carl Bernstein | mornv PADEC 22. mmsmvm Prevedel Dušan Dolinar iis««*«* "Ali obstajajo tudi zapisi o vsebini slehernega se-ka s člani osebja?« "Kadar je član osebja pri predsedniku sam ali le ■Ugimi člani osebja, tedaj verjetno ne bo nikakršne--apisnika. Kadar pa je sestanek posebno pomemben, ssdnik navadno pravi: .Zapišite to.» Preiskovalec je vzel natipkan prepis povzetka, ki ga [uzhardt narekoval pravnemu zastopniku republikan-manjšine v odboru - bila je to predsednikova raz-a pogovorov z Deanom — in vprašal Butterfielda, tod po njegovem utegne izvirati takle opis. Je morda >osneto po kakšnih beležkah s sestanka? Butterfield je preletel listino s pogledom. Nekajkrat 'bstal in pripomnil, da je opis zelo podroben. Videti Hlo, da ga to preseneča. Zamislil se je. “Najbrž je 4o povzel obvestila iz dnevne dokumentacije in jih takole zapisal,« je rekel po dolgem premolku. Bral je dalje, vmes pa so ga vprašali, če ta opis nemara ustreza tisti zvrsti sestankov, ob katerih bi predsednik utegnil zahtevati, da kdo zabeleži njihovo vsebino. Ne. Butterfield se je spet zatopil v branje. Prišel je do opisa sestanka dne 21. marca 1973. Tu se je ustavil. Glasno je pripomnil, da opis izrecno pravi, češ Dean je predsedniku povedal, kako Hunt poskuša izsiljevati Ehrlichmana. Butterfielda je to presenetilo. Sam je opozoril spraševalce, da je naslednji stavek pravzaprav neposreden citat: »Predsednik je vprašal, kako neki bi bilo mogoče to izplačati: .Zakaj mislite, da bi se utegnil s tem zadovoljiti?’« «Kje ste to dobili?« je povprašal Butterfield. «To je izročil odboru g. Buzhardt. Ali je moglo priti vse skupaj iz zapisa o sestanku, ki si ga je kdo zabeležil?« «Ne, videti je, da je vsa reč preveč podrobna,« je odvrnil Butterfield. «Se predsednik dobro spominja svojih pogovorov?« «Da, ko sem prišel k njemu, me je to presenečalo,« je odvrnil Butterfield. »Gradivo naglo usvaja in ga dobro pomni. Njegov spomin je zelo čvrst. Nagnjen je k temu, da pogosto pretirano natančno razlaga kako reč.« Je njegov spomin tako natančen kakor tale povzetek?« »Ne, toda včasih po sestanku narekuje svoje misli.« »Kako pogosto pa to dela?« »Zelo redko.« »So njegovi zapisniki ponavadi tako natančni kot tale?« •Mislim, da niso.»: Od kod bi pa potem to moglo izvirati?« Butterfield se je zastrmel v papirje, ki so ležali pred njim. Počasi jih je vzdignil za nekaj centimetrov nad mizo. «Ne vem. No, naj to nekoliko premislim.« Listine je odrinil proti središču mize, pregrajene z zelenim suknom. Zasliševanje se je pomaknilo k drugim rečem. «Ali je predsednik kadarkoli zaznamoval kak članek v zgoščenem povzetku tiskovnih novosti in zapisal na rob kako opazko?« «Da.» »Je kdaj zapisal: .Dobodite tega človeka!’« »Da. Ne nujno prav s temi besedami. Robat je že, toda na nekam dobrodušen način.« «Ali se spominjate, kdaj je rekel- .Dobodite tega človeka!’? Se spominjate, kakšno frazo je uporabili?« «Nekajkrat je rekel: .Spominjam se ga — nič prida ni’ — tako pa je pogosto govoril o novinarjih,« je povedal Butterfield. »Včasih zapiše kaj takega kot: .Ziegler bi moral spregledati tega človeka.« Spraševala so se nato vrnili k Deanovemu pričevanju. Namestnik pravnega zastopnika republikanske manjšine v odboru Don Sanders je upal, da se mu bo nekako posrečilo utemeljiti predsednikovo nedolžnost. Previdno je napeljal k svojemu vprašanju. »Dean je omenil, da utegne obstajati kaka prisluškovalna naprava. Dejal je, da je imel 15. aprila v predsednikovem kabinetu v u-pravnem poslopju Bele hiše občutek, kot da ga snemajo, in da je ob koncu pogovora predsednik stopil v kot sobe ter začel govoriti s tišjim glasom, kakor da bi se hotel izmakniti dosegu magnetofona, ko je pripovedoval o svojem nekdanjem pogovoru s Colsonom o pomilostitvi v imenu privilegija izvršne oblasti. Ali je mogoče, da Dean ve kaj o tem, kar govori?« Butterfield se je za hip zamislil in skušal v sebi oblikovati odgovor na zapleteno vprašanje. Potem se je sklonil proti sredini mize in se oprl na Buzhardtov opis sestankov med Deanom in Nixonom. «Ne, za to ni vedel,« je rekel po dolgem premoru. »Ampak tole mora izvirati od tod. V sleherni od predsednikovih pisarn so nastavljeni mikrofoni. Magnetofone in mikrofone vzdržuje tajna služba, zanje pa vedo samo štirje ljudje, Dean tega ni mogel vedeti. Samo ugibal je.» Po tistem je Butterfield petinštirideset minut podrobno opisoval snemalni sistem. Ko je bilo intervljuja konec, so člani demokratskega osebja odbora stekli k vodji pravnih zastopnikov demokratske večine Samu Daschu. Dash jim je naročil, naj ravnajo previdno in preverijo, če sistem zares obstaja, preden Bela hiša zve za Butter-fieldovo razkritje. Medtem je nekdo od republikanskega dela osebja našel svojega šefa Freda Thompsona v baru hotela Carroll Arms med pogovorom z dvema reporterjema. Thompson je telefoniral Buzhardtu. Naslednji ponedeljek je Butterfield pričal javno. Svoje pričevanje, ki ga je prenašala televizija, je končal z besedami: »Prav ta stvar, ki smo o njej danes tu razpravljali, je bistvo tega, na kar namerava predsednik opreti svoj zagovor. Prepričan sem seveda, da ni predsednik zagrešil nikakršnega zločina ali prekrška in da prav tako ni odgovoren za nikakršno soudeležbo ali sodelovanje pri čem podobnem.«. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica Ul 24 Moggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprei plačana celotna 32.000 lir Letno naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revijo »DAN*. V SFRJ številko 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in oodjetjo mesečno 65,00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. novembra 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101 603-45361 nADITs DZS 61000 L|ubljai'1| Gradišče 10/11 nad . telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šlr 1 st , viš 43 22.560 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozdi1 j 400 Ur za mm višino v sirim 1 stolpca Mali oglasi 150 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele ' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz v Italiji pri SPI. . m besedo-1 Furlanije - Julijs** vseh drugih dez®11 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I zn I irst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG PO ŠTIRIH DNEH RAZPRAVE Kongres radikalne stranke končan brez bistvenih političnih novosti Z izvolitvijo Giuseppa Rippe za strankinega tajnika potrjena linija Marca Pannelle ■ Jean FaJtre predsednik radikalne stranke GENOVA — Giuseppe Rippa je novi tajnik radikalne stranke, Jeana Fabreja pa so soglasno izvolili za strankinega predsednika. Tako se je končal dvaindvajseti kongres radikalne stranke. Tudi ob koncu kongresa Je prišlo do izraza nasprotstvo med dvema «političnima linijama* radikalne stranke, če jih lahko tako sploh i-menujemo. Spor, o katerem je tekla beseda v štirih dneh zasedanja, je dejansko »generacijski spor* med tradicionalnimi voditelji radikalne stranke, ki so bili obtoženi avtoritarizma in egocentrizma in med volilno bazo, ki vztraja pri tradicionalnem konceptu radikalne stranke kot gibanja, brez strankine birokratske organizacije. Rippa je v svojem posegu po izvolitvi poskusil omiliti ta spor, ko je dejal, da radikalci niso stranka »Parmellovih privržencev in nasprotnikov*, ampak da deluje na osnovi dialektike in diskusije, ki «ka-žeta na njeno odprtost in demokracijo*. Novoizvoljeni tajnik je zavzel stališče tudi o bodočnosti stranke ko je poudaril, da je politika referendumov še vedno osnovna politika radikalcev in da bo denar finansiranja strank »avtonomno u-pravljal blagajnik Vigevano* Kar pa zadeva politične smernice za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto, bo o tem pravočasno razpravljal izredni strankin kongres. Po teh izjavah sodeč bi lahko sklepali, da je prevladala omiljena Pannellova linija, ki je, kljub lepim besedam, centraliziral oblast v stranki v rokah ozke skupine »rimskih voditeljev*. Ta linija je povzročila že precej razburjenja na nekaterih deželnih kongresih, predvsem v Toskani in v Furlaniji - Julijski krajini. Vprašanje o politični oblasti v stranki je bilo tako, tudi pri radikalcih, osrednja tema kongresa, čeprav so delegati gostobesedni predvsem o Fabreju v zaporu in o morebitnih protestnih manifestacijah. Dejstvo je, da odhaja Pannella s tega kongresa v bistvu kot zmagovalec in sam ne prikriva zadovoljstva zaradi tega. Včeraj je v Strasbourgu, kamor je odpotoval na zasedanje evropskega parlamenta, v izjavi časnikarjem dejal, da se je končala «ura izživljanja krokarjev in drugih roparic, ki so preletale kongres radikalcev* in katerih namen je bil, po Pannellovih besedah, predvsem ta, da »se izniči politična vsebina kongresa*. Pri tem je Pannella napadel tisk, češ da je strumentaliziral «neznatno manjšino, ki je sprožila majhne prepire* in da je s tem zmanjšal politični pomen kongresa v očeh javnosti, «ki je bila tako seznanjena s povsem izkrivljeno in seveda neresnično podobo poteka kongresa samega*. Novoizvoljeni tajnik Giuseppe Riopa je star 29 let, rojen je v Neaplju, je sin vodilnega funkcionarja nekega industrijskega obrata in je diplomiral iz prava. V radikalni stranki je od leta 1970 in je postal kaj kmalu pomembna osebnost; bil je že blagajnik in predsednik vse- državnega strankinega sveta. To mesto je zapustil pred dvema mesecema, češ da bi bilo tako lažje izvoliti novega predsednika na kongresu. Rippa je bil vedno Pannellov privrženec, poudaril pa je tudi, da je treba konkretizirati volilni uspeh letošnjega junija. Z njegovo izvolitvijo se torej politika radikalne stran ke ne bo spremenila, (bbr) Prizivni proces proti fašistom MAR BRESCIA — V lombardijskem glavnem mestu se je včeraj začel prizivni proces proti fašistom MAR (Movimento armato rivoluzionario), ki so v začetku sedemdesetih let rovarili proti državni ureditvi ter hoteli vzpostaviti diktaturo. Kot znano, je bil Carlo Fumagalli voditelj MAR na prvostopenjski sodni obravnavi obsojen na 20 let zapora, od 42 obtožencev pa so v zaporu sedaj le štirje saj so bili mnogi obsojeni le na pogojne kazni. Na včerajšnji sodni obravnavi je bil prisoten tudi milanski fašistični od- vetnik Degli Occhi, bivši voditelj tako imenovane »molčeče večine*, ki je bil na prvem procesu obsojen na pet let zapora. Klasični beg iz zapora PESARO — Štirje zaporniki so si izborili svobodo iz zapora Rocca Co-stanza. Svoj beg so si zamislih na najbolj klasičen način; prežagali so namreč okenske rešetke, maknili nekaj zidakov, da so preko odprtine lahko spustili okrog 20 metrov dolgo »vrv*, ki so jo naredili iz rjuh. Nato je bil beg lahek, saj je bilo treba le preskočiti jarek in se čimprej oddaljiti. Eno uro po begu so ječarji odkrili izginitev štirih jetnikov, ki so vsi, razen enega, obtoženi ropov in tatvin. VIDEM — Včeraj so spustili na začasno svobodo brata Rovina, lastnika smodnišnice v Taurianu pri Spilimbergu, ki je 16. oktobra eksplodirala ter povzročila smrt petih oseb. Walter in Costante Rovina sta osumljeni večkratnega nenamernega umora. ••iiiiiiiiiiMiidiliiMiliiiiii m iiiiiii m m iiiih imiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiKiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiinMiiiMiiiiiig OB ZAČETKU PROCESA PROTI MORILCEMA LORDA M0UNTBATTNA Policijski helikopterji nad dublinskim sodiščem Aretacija strokovnjaka za eksplozive v ZDA stopnjuje zapletenost obravnave - Lynch v VVashingtonu DUBLIN — Irska policija je sprejela zelo stroge varnostne ukrepe ob začetku sodne obravnave proti dvema Ircema, ki sta obtožena, da sta ubila lorda Mountbattna — burmskega grofa in strica angleške kraljice — ter tri druge osebe. Na zatožni klopi sedita' 24-letni Francis McGirl in 31-letni Thomas McMahon. Obravnava se je začela včeraj, obtoženca pa bodo peljali vsak dan na sodišče v Dublinu iz nekega zapora, ki je oddaljen več kot 150 km od irskega glavnega mesta. Vsi dohodi do sod-nijske palače so strogo zastraženi, nad okolico in glavnimi cestami pa krožijo policijski helikopterji. Policija se boji, da bi bojevniška organizacija Severne irske IRA utegnila poskušati, da bi osvobodila obtoženca. Vendar pa sta McGirl in McMahon obtožena le navadnega umora. V trenutku, ko je 27. avgusta letos eksplodiral peklenski stroj s 25 kg eksploziva pod jahto lorda Mountbattna, sta bila obtoženca že dve uri v rokah irske policije. Aretiral ju je namreč neki policist, ki je sumil, da je bil avto, s katerim sta se peljala, ukraden. Za še večjo zapletenost umora lorda Mountbattna pa je poskrbela vest, da so ameriški varnostni SliSGHS I DNEVNIK OBRAMBNA KOMISIJA POSLANSKE ZBORNICE V F-JK Vprašanje vojaških služnosti glavna tema dvodnevnega obiska Treba je usklajevati potrebe vojaških oblasti s potrebami, ki so vezane z družbenogospodarskim razvojem dežele Včeraj je prispela na dvodnevni obisk v Furlanijo - Julijsko krajino obrambna komisija pri poslanski zbornici. Prispela je z namenom, da bi preverila trenutno stanje izvajanja zakona o reformi vojaških služnosti. Komisija, ki jo vodi posl. Caiati, se je dopoldne sestala s predsednikom deželnega odbora Co-mellijem, predsednikom deželnega sveta Collijem ter z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu. V popoldanskih urah so se člani komisije mudili v Vidmu, kjer so se najprej sestali z mešanim paritetnim odborom, nato pa še z župani vseh štirih deželnih pokrajin in z deželnim odbornikom Bombenom. Danes se bodo člani komisije sestali z župani, ki so bili vpleteni v zadevo strelišča na hribu Bivera, dvodnevni obisk pa bodo sklenili z ogledom treh strelišč in drugih vojaških struktur. Kot je poudaril predsednik komisije posl. Caiati, bo italijanski parlament naredil vse možne korake, da bi vojaške služnosti čim manj težile in obremenjevale tukajšnje prebivalstvo in možnosti družbeno -gospodarskega razvoja. Prav zaradi tega se bodo člani komisije podrobno seznanili s številnimi konkretnimi aspekti, ki so povezani z reformo vojaških služnosti. Predvsem pa bodo morali na osnovi teh pogovorov uskladiti potrebe vojaških o-blasti s potrebami, ki so povezane z družbenogospodarskim razvojem naše dežele. Še danes vplačila IVA Včeraj je zapadel rok za vplačilo davka na dodatno vrednost IVA (za «manjše* davčne zavezance gre za davek na promet, ustvarjen v tretjem trimesečju 1979. leta, za zavezance z letnim prometom nad 360 milijonov lir za oktobrski promet). Obvezanci pa niso mogli opraviti predpisanih vplačil, ker so bile banke včeraj zaradi stavke zaprte. Ministrstvo za finance je v tej zvezi sinoči objavilo sporočilo, iz kate- ••iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiHUiiH*'inii'MiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitimiiHiiiiiiiiiiiiiitniii VESTI S KOPRSKEGA V Seči se je končal simpozij Forma viva V Seči pri Portorožu se je končal I ga novega kontejnerskega terminala, letošnji mednarodni kiparski sim- Precej je narasel tudi pretovor po pozij Forma viva. Sklepna sloves-1 tako imenovanem ro-ro sistemu. nost je bila v prostorih piranske mestne galerije, kjer so razstavili skice, fotografije in male plastike letošnjih udeležencev simpozija. V Seči je delalo od prvih dni septembra do prvih dni novembra pet kiparjev, med njimi dva iz Jugoslavije ter po eden iz Kanade, Čila in Japonske. Park šestdesetih skulptur so obogatili še s petimi svojimi stvaritvami. V atriju pokrajinskega muzeja v Kopru so odprli etnološko razstavo «Košarstvo na otoku Krku*. Obiskovalcu nudi podroben vpogled v ljudsko košarstvo, ki zajema kopico večnamenskih različnih izdelkov od pletenih sedežev, les za sušenje fig, pletenih steklenic, pletenih ribiških vreč pa do različnih otroških igrač in zibelk. Košarstvo je bilo na otoku Krku v preteklosti zelo razvito, danes pa se ukvarjajo z njim le še redki starejši ljudje na podeželju. Izdelki v mnogočem spominjajo na istrsko košarstvo, ki ravno tako počasi izginja v pozabo. Prav zato je pomembnost takih etnoloških razstav, kot sta jo pripravila v Kopru pokrajinski muzej in muzej hrvatske-ga Primorja z Reke, še toliko večja. Luka Koper se zelo uspešno vključuje v svetovne tokove sodobnega integralnega transporta. Za letos so načrtovali pretovor 40 tisoč kontejnerjev, že v prvih desetih mesecih letos pa so to število presegli za tri tisoč. Vsekakor je to posledica novega kontejnerskega dvigala, ki ga je dobavila mariborska Metalna in seveda tudi pred kratkim odprte Koper se spreminja iz dneva v dan, predvsem seveda njegova okolica, saj je staro mestno jedro spomeniško zavarovano. V nekaj dneh bodo izročili namenu prvo fazo osnovne šole Za gradom. Imela bo 12 učilnic, telovadnico, kuhinjo, pisarniške prostore, ambulanto in še nekatere druge objekte ter bo precej razbremenila semedelsko šolo Dušana Bordona. Zgradili so jo s samoprispevkom občanov, stroški za izgradnjo pa so znašali okrog 30 milijonov dinarjev. Na semedelski bonifiki pa je v izgradnji poslovni center, ki ga na meravajo preimenovati po pokojnem revolucionarju Edvardu Kardelju. V gradnji je bančno poslopje in dve poslovni stavbi, vse pa je tudi pripravljeno za gradnjo semedelske vpadnice ter za ureditev okolja. Portorož je sprejel kandidaturo za organizacijo prireditve »Igre brez meja*. Gre za eno izmed osmih izločilnih prireditev, ki jih nameravajo prihodnje leto organizirati v raznih krajih Anglije, Belgije, Italije, Švice, ZRN, Portugalske in Jugoslavije. V teh državah namreč prenašaj po televiziji nastope, ki so na sporedu vsako drugo poletno sredo in ki jih gleda povprečno o-krog 200 milijonov gledalcev. Drugo leto bo prva prireditev 21. maja v Franciji, finalna pa desetega septembra v Švici. Portorož se bo verjetno odločil, da bi v igrah predstavil turizem, ribištvo in solinar-stvo. L. O. 'SL 0’RouarkarUki to totnega Michaela 0’Rourka, ki je bil znan kot strokovnjak za eksplozive pri organizaciji IRA. 0’Rour-ke Je bil pred tremi leti priprt v dublinskem zaporu, in sicer zaradi nedovoljene posesti eksploziva. toda od tam se mu je posrečil beg. Tri leta se je skrival, toda sedaj so ga odkrili ameriški policijski organi na podlagi prstnih odtisov. 0’Rourke se ni uprl ob aretaciji, toda razen splošnih podatkov (ime, priimek ter članstvo v organizaciji IRA) ni povedal ničesar. Ameriška policija sumi, da je vpleten v umor lorda Mountbattna. Jutri bo prispel v VVashington irski predsednik vlade Lynch, ki se bo v Beli hiši pogovarjal s predsednikom Carterjem o številnih '-(a« jv »umuiiu, uuuv/ piuv banu ;pravočašno» vplačani zneski, ki jih bodo davčni zavezanci izročili bankam danes. Leto in pol zapora kupcema ukradenega blaga Na tržaškem sodišču se je včeraj zaključila sodna obravnava proti 22-letnemu Lucianu Lanzolli iz Trsta, Ul. delllstria 52, 40-letnemu Albertu Chieppi iz Ul. Fonda 2 in 22-let-nemu Giorgiu Odoniju iz Ul. Bartoli 28, obtoženim kraje dveh kombijev z oblačili in vloma v stanovanje. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Lugnani, je spoznalo obtožena Luciana Lanzollo in Alberta Chieppo -rt wr-* rr* s 2Z £££”(* "btotnic, Ji„P10 ki » po»™ s teroristično de-: “. «!<™ orožja iz ZDA. ki je po vrednosti j Glor^u 0dotl,Ju- kl 56 Je P°letl smrtno ponesrečil v Miramarskem drevoredu. O nesreči, v kateri sta še dva mladeniča izgubila življenje, smo svoj čas izčrpno poročali. Preiskava, ki se je včeraj zaključila z dvema obsodbama, se je začela 15. oktobra lanskega leta, s preiskavama v stanovanjih Lanzolle in Chieppe. Med preiskavo so organi javne varnosti našli večjo količino oblačil, v vrednosti 5 milijonov lir, ki so bila ukradena iz kombija trgovke Nedde Desario in 420 parov kavbojk, ukradenih iz nekega drugega kombija. V Chieppovem stanovanju so preiskovalci poleg tega našli tudi več ur, zapestnic, broš in prstanov, ki so jih julija lani neznanci odnesli iz stanovanja Elisa-bette Mitrano. Isto sodišče je včeraj odločilo sodno obravnavo proti osmim Tržačanom, ki so obtoženi, da so sodelovali v oboroženem ropu, do katerega je prišlo 12. aprila t.l., ko so neznanci napadli uslužbenca podjetja Smolars. Plen je znašal 26 milijonov. Sodni postopek se bo nadaljeval čez približno mesec dni. (sai) Jugoslovanski cariniki aretirali avstrijskega tihotapca dragocenosti Jugoslovanski cariniki na mejnem prehodu pri Fernetičih so včeraj ponoči stopili na prste znanemu mednarodnemu tihotapcu. To je 29-letni Karl Prischilg, avstrijski državljan. Ko jc z italijanskega privozil na jugoslovansko ozemlje, je na vprašanje carinika, če ima kaj prijaviti, odgovoril, da nima. Carinik je nekaj zasumil in do kraja prečesal notranjost Prischilgovega avtomobila. Primerno skritih, je prišlo na dan približno za 4,5 milijona novih dinarjev ali slabih 200 milijonov italijanskih lir zlatnine in drugih draguljev v obliki prstanov, o-grlic, uhanov in raznovrstnih dragocenih obeskov. Tihotapca so prepeljali v koprske zapore, kjer je na razpolago sodni oblasti, pred katero se bo moral zagovarjati pod obtožbo tihotapljenja dragocenosti. Prischilg je preiskovalcem dejal, da mu je «blago» izročil neznanec v Benetkah in da bi ga moral prepeljati v Avstrijo, toda v Kopru sumijo, da so bile dragocenosti v resnici namenjene čez Jugoslavijo v vzhodno Evropo. Lidija Kozlovič no ljubljanski in italijanski TV Včeraj je ljubljanska televizija prenašala TV dramo «Jaz sem njena mati», ki jo je režiral Franc Uršič in v kateri sta nastopili članici SSG Lidija Kozlovič in Miranda Caharija. Lidijo Kozlovič bomo imeli priliko videti tudi po italijanski televiziji, in sicer v TV filmu «11 momento due», ki ga je režiral G. Pressbur-ger in ki bo na sporedu jutri na drugem programu. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ko se je začela televizija 13.00 Dan za dnem — rubrika Dnevnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK - Danes v parlamentu 17.00 Remi, risani film 17.25 Bilo je nekoč . . . jutri Program v sodelovanju z o-snovnošolskimi otroki 17.50 Gli inseparabili rivali Tom e Jerry 18.00 Antibiotiki, 5. in zadnji del 18.30 Primissima — Kulturne aktualnosti DNEVNIKA 1 19.00 Pantera rosa, risanka 19.05 Tisti ihtavi in simpatični Braccio di ferro, risanka 19.20 Družina Smith: Bivši ujetnik, film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Ma che cosa e quest’amo-re? 1. del TV nanizanka 21.40 Za procesom: Vrisk, 2. del Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv jug 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. uri 13.30 Tuj jezik v osnovnih šolah Program za mladino 17.00 Capitan Harlock, risanka 17.25 Trentaminuti giovani ’ 18.00 Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta — DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer z . . . Macariom Vmes TV film iz serije George in Mildred La notte della vittoria Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Galleria 21.30 Frankensteinova žena, film Režija: James Vihale Igrajo: Valerie Hobson, Boris Karloff, Elsa Lanchester, Colin Clive .. . 22.25 Da, ne, zakaj — debata DNEVNIK 2 — zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 - 16.15 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Čez tri gore: oktet Jelovica Že kar lepo število let deluje na Slovenskem vrsta vokalnih oktetov, ki so sledili zgledu prvega vzornika, »Slovenskega okteta*, — tako da dandanašnji lahko naštejemo kar dobrih štirideset vokalnih ansamblov. Vsekakor je na vidnem mestu med njimi, zlasti še po svoji kakovosti, škofjeloški oktet «Jelovica*, ki prav te dni slavi desetletnico uspešnega delovanja. Ustanovljen je bil na pobudo samih pevcev, oblikovalec prvotnega okteta pa je bil Marjan Kovač. Oktet goji predvsem slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi drugih jugoslovanskih narodov, v zadnjem času, ki ga lahko označimo kot obdobje zorenja, pa so se pevci lotili tudi klasičnega sporeda, predvsem renesanse. Dotlej je oktet izdal dve gramofonski plošči, eno malo in eno veliko. Od začetka do danes se je v oktetu zrvstilo dvanajst pevcev, od prvotnega sestava pojejo danes še štirje člani. Oktet sta vodila v teh desetih letih dva pevovodja, eden je Tomaž Tozon, ki je še danes umetniški mentor okteta in je prav pod njegovim vodstvom oktet dosegel največje u-spehe 17.55 Pisani svet: Živalski vrt 18.35 Obzornik 18.45 Hidak - mostovi 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Smrt je moj sopotnik, dok. Tokratna oddaja z naslovom »Profesionalci na asfaltu* se loteva nadvse resnega problema — prometnih nesreč, ki jih povzročajo, ali pa so v njih udeleženci poklicni vozniki. Kdo sploh lahko sede za volan tovornjaka in avtobusa? Kako poteka šolanje poklicnega voznika, kakšne so njegove težave, njegov naporen delovnik, kdo ga sili v prekrške, na ta in še vrsto drugih vprašanj bodo odgovarjali poklicni vozniki sami in prometni strokovnjaki. Skratka, oddaja bo osvetila ozadje nesreč, ki jih povzročajo ljudje, na katerih leži velika odgovornost do zaupanih jim potnikov in tovora. Na cestah širom po Sloveniji in v eni največjih trasport-nih delovnih organizacij sta oddajo posnela Vitan Mal in Žaro Tušar 20.45 H. Fallada: Človek hoče navzgor, TV nad. 21.40 TV DNEVNIK 21.55 Komorna glasba skozi stoletja Koper 19.25 Odprta meja 19.58 2 minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Dobra noč, film Režija: Mauro Bolognini Igrajo: Rosanna Schiaffino, Laurent Terzieff, J. Claude Braly 22.00 Aktualna tema 22.30 Narodna glasba 23.C0 Stičišče Zagreb 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Knjige in misli 18.45 DNEVNIK 10 19 05 Kulturni pregled 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Signali, aktualna oddaja 21.00 Celovečerni film 22.50 TV DNEVNIK ŠVICA 18.10 Bel kamen, TV film 19.05 Sons alive - tečaj angleščine 19.35 Archeologia delle terre bi-bliche 20.15 Luč pravičnih 23.15 Športni torek TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Literarna matineja*; 9.00 Dnevni pregled tiska: 9.05 Iz arhiva «Primerna napitnina*, radijska drama; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturni prostor; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano; 15.00 Rezervirano za. . .»Pesem, domovina, hočem ti zapet*; 15.35 Doba kantavtorja; 16.00 Kulturne rubrike; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe; 17.05 Mi in glasba; 17.40 Sestanek s Charlesom Aznavourjem; 18.00 Kulturna krt nika; 18.05 Na vlaku, radijski | igra; 18.45 V ritmu. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18-f’ 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za d<>“ ro jutro; 8.32 Operni protagonist 9.00 Orkester Chico Montez; 9" Knjiga po radiu; 9.32 Licianod dopisniki; 10.00 Z nami je. ,.; 10-15 I Orkester Baiardi; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 H® roskop dneva; 11.35 Pesmi; 12.® Glasba po željah; 14.00 Prijet® popoldne; 14.33 Simfonični poeti«! 15.15 Orkester Casadei; 15.45 PeS' mi, pesmi; 16.00 Glasovni naše?® časa; 16.15 Edig Galletti; 16;3Z Crash; 17.00 Glasbena fantazij®! 17.32 Orkester in zbor Raul Ma®" I riat; 17.45 Radijski oder; 18.15 P®-je Janko Ropret; 18.32 Anton N3" nut; 19.00 Glasba. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 ročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Domači pevci zabavne gl®s' be; 13.37 Naša opera; 14.00 Ml®; dim poslušalcem; 14.37 Glasbe®! notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; .16.15 Reklame in zabavna glasba; 16.30 Aktualna tema; 16-3® Iz zborovskega arhiva. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - L3® Glasbeno prebujanje; 7.45 Pošta® kočija; 9.00 Radio anch’io; U-33 Glasbeni program z Ornello Van®' ni; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 15°J Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Patchvvork program ®3 mladino; 18.35 Globetrotter; 19‘" Prisluhni, večeri se; 19.20 La cj’ vilta dello spettacolo; 20.30 Catti-vissimo; 21.03 Premio Italia 1979. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila! 6.00 - 8.45 Dnevi;.9.05 Ippolita, radijska priredba; 9.32 Radio 2 " 3131; Športna in telesna vzgoja! 11.52 Tisoč pesmi; 12.45 Alto gr8' dimento; 13.40 Sound - Track: 15.00 - 15.45 Radio 2 - 3131; 16-37 In concert; 17.55 Nemogoči intervjuji; 19.50 Spazio X - Formula 2- LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.09' 14.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6.5» Dobra jutro, otroci! 7.30 Iz naši® sporedov: 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9-0® Z radiom na pot; 10.05 Rezervirano za...; 12.10 Danes smo i?” brali; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače; 13.00 Danes a° 13. ure; 13.20 Obvestila in _ bavna glasba; 13.30 Priporočaj® vam. . .; 14.05 V korak z mladim1! 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*! 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Ra®' giedi po slovenski glasbeni literaturi; 18.30 V gosteh pri zbori" jugoslovenskih radi iških posta.]! 18.55 Minute za EP; 19.25 °3' vestila in zabavna glasba: I9"5 Lahko noč, otroci!; 19.45 Min®1® z ansamblom Bojana Adamič®! 20.00 Slov. zemlja v pesmi in sedi; 20.30 Tipke in godala; 210® 21.05 Radijska igra; 22.20 S PleS_' nim orkestrom RTV Ljubljana! 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S P0-pevkami po Jugoslaviji. presegala 800 milijonov lir. Irska1 republika in tudi ZDA so pozvale gmotroMn "Srf iEK OPOZORILO PIMNCHECA MimSTBSm ganizaciji, toda doslej brez uspeha. Pred svojim odhodom v ZDA je Lynch podal nekaj izjav ameriškemu tedniku «Time». Med drugim je dejal, da bi bila združitev celotne Irske seveda najboljša rešitev, toda važno je predvsem, da bi v Severni Irski namestili upravo, ki bi bila deležna podpore vsega ljudstva (katoličanov in protestantov). Vse to se dogaja v trenutku, ko je angleška vlada trdno odločena, da izvede ustavno konferenco o Severni Irski, ki pa so jo «unionisti» že odbili. Heroin: še ena žrtev VICENZA - Uživanje težkih mami! je zahtevalo novo žrtev Verjetno zaradi prevelike doze heroina je namreč včeraj umrl 19-letni študent Giuseppe Saccardo iz Mala blizu Vicenze. Mladenič je že večkrat poskušal uiti zahrbtni spirali mamil, njegova smrt pa dokazuje, da mu ni uspelo. V globokem nezavestnem stanju sta ga zjutraj odkrila starša, ki sta ga takoj prepeljala v bolnišnico, vendar zanj ni bilo več pomoči. Do 30. novembra samoobdavčenje na račun IRPEF, IRPEG in ILOR V vseh primerih je treba vplačati 75 od sto vsote, ki presega 40.000 lir (pri ILOR in IRPEG) oziroma 100.000 lir (pri IRPEF) Finančno ministrstvo obvešča, da so davkoplačevalci dolžni opraviti tako imenovano jesensko samoobdavčenje najkasneje do 30. novembra. Pravilo velja za vse tiste davčne zavezance, ki so podvrženi plačevanju davka na dohodek fizičnih oseb (IRPEF). davka na dohodek pravnih oseb (IRPEG) in krajevnega davka na dohodek (ILOR). Dolgovanj zneski se nanašajo na predhodno oziroma samo-obdavčitev letošnjih dohodkov. in znašajo 75 odstotkov vsot, vplačanih za leto 1978. Samoobdavčenje morajo letos opraviti tudi prebivalci potresnih območij Furlanije -Julijske krajine, ker je med tem časom zapadla veljavnost olajšav, ki so jim bile na davčnem področju priznane z zakonom štev. 500 z dne 4. avgusta 1977. Fizične osebe in predstavnik' a-sebnih družb morajo vplačati dolgovane zneske prek pooblaščenih denarnih gavodov, tako imenovane kapitalne dražbe in druge podobne ustanove pa se lahko odločijo za vplačilo ustrezne IRPEG ali pri davčnih izterjevalnieah ali po po-j šti: v teni dragem primeru zapade rok nekaj dni prej, in sicer 24. novembra Kar zadeva IRPEF, so dolžni o-praviti samoobdavčenje vsi tisti davčni zavezanci, ki so v lanskem letu vplačali več kot 100.000 lir, Kaj pa če bo deklica ? JERUZALEM - Bogat Žid, ki je izgubil svojega edinega sina, je preko nekega telavivskega dnevnika objavil vest, da išče študentko, ki bi mu bila pripravljena roditi sina. 50-letni možakar, ki hoče imeti «la-stnokrvnega» sina in zato ne sprejema posinovi jen ja, ponuja ženski, ki bi z njim zanosila in mu potem izročila sina, 4 milijone lir in finančno pomoč pri študiju. Tudi njegova žena podnira ta predlog, ker je namreč šibkega zdravja in ne bi mogla več prenesti nosečnosti. Ni znano, kaj bi poslovni mož upoštevajoč pri tem bodisi znesek, storil, če bi se rodila deklica. Upati ki so ga vplačali junija (ah' julije, da ga prevelika poslovnost ne bilja), bodisi morebitno vplačilo- pre-zapeljala v špartanske čase. I dujma v novembru 1978. Z drugi mi besedami povedano: kdor je v letošnji prijavi dohodkov (model 740/79) zabeležil v vrsti 59 razpredelnice N vsoto, ki presega 100.000 lir, je dolžan do konca novembra vplačati 75 od sto v omenjeni vrsti zabeležene vsote. Minimalna »obdavčljiva* vsota znaša torej 101 tisoč lir. tako da bo znašalo minimalno samoobdavčenje sedaj 76.000 lir (75 odstotkov na 101.000 lir, zaokroženo po že znanih pravilih). Kako pa naj se ravnata zakonca, ki sta junija letos vložila skup no prijavo dohodkov in bi rada sedaj opravila samoobdavčenje lo Ceno? Vsak izmed njiju naj sešteje znesek, zabeležen v vrsti 45 razpredelnice N modela 740, in zne sek, zabeležen v vrsti 49. Tako dobljeno vsoto naj potem odšteje od zneska, zabeleženega v vrsti 55. če razlika presega 100 tisoč lir, naj vsak izračuna 75 od sto dobljenega zneska in naj vplača ustre zen znesek. Kar zadeva davek na dohodek pravnih oseb (IRPEG), niso letos nastopile nobene spremembe, niti kar zadeva vplačilo dolgovanih zneskov prek davčnih izterjevalnic, niti kar zadeva minimalni znesek (40.000 lir), nad katerim je treba vplačati davčni predujem. Glede krajevnega davka na dohodek ILOR pa veljajo naslednja pravila- fizične osebe in Osebne družbe, ki so v prijavi dohodkov, vloženi v letošnjem letu, navedle nad 40.000 lir davka ILOR, so dolž- ne vplačati — prek pooblaščenih bančnih zavodov — 75 odstotkov zneska, zabeleženega v vrsti 87 razpredelnice O omenjene prijave (model 740/79) ali pa zneska, za beleženega v vrsti 15 razpredelni ce O modela 750/79. Minimalni znesek. ki ga bodo sedaj vplačali, bo torej znašal 31.000 lir, kar ustreza 75 odstotkom zneska 41.000 lir (zaokroženo navzgor). Seja skupščine ACT Sinočnja seja skupščine pokrajin skega konzorcija za prevoze je bila izključno delovnega značaja. Odobrili so vrsto upravnih sklepov, ki jih je predlagala upravna komisija, med katerimi naj omenimo tri: s prispevkom dežele so nabavili poseben linijski avtobus št. 60, ki bo odslej redno vozil na progi Trst -Štivanska papirnica; pregledniki obračuna za leto 1978 bodo Brecelj (SSk), Fragiacomo (KPI) in Bevi-lacqua (KD); za generalnega direktorja konzorcija zr prevoze so imenovali inženirja Morteanija. Po dolgi krizi in po obnovitvi vodstvenih organov torej kaže, da se je politični položaj utrdil in stabiliziral, kar bo nedvomno botrovalo večji funkcionalnosti in vsebinski izboljšavi te javne storitve. To pa je tisto, kar zasledujejo demokratične politične sile, in kar si obetajo koristniki- javnoprevofne službe. B.S. Mladi predstavniki UV in SVf v gosteh pri Slovenski skupnosti V središču pogovorov primerjava šolskih sistemov pri nas, v Dolini Aoste in v Gornjem Poadižju V petek, soboto in nedeljo sta bili na obisku pri mladinski organizaciji Slovenske skupnosti v naši deželi ožji delegaciji Jeunesse Valdotaine (Mladinska organizacija Union Valdotaine) in Junge Ge-neration in der SVP (mladinska organizacija Siidtiroler Volkspartei). Gre za. tretje uradno srečanje med temi mladinskimi delegacija mi, ki želijo z rednimi stiki omogočiti boljše medsebojno poznavanje in po svojih močeh ustvarjati med mladimi treh manjšin solidarnost v boju za narodne pravice. Petek zvečer in večji del sobote so gostje preživeli na Tržaškem, kjer so mogli bolje spoznati našo stvarnost. Na sedežu Slovenske skupnosti so bili prvi razgovori posvečeni ravno našemu po-ložaiu. G tem jim je spregovoril pokrajinski odbornik Bojan Brezigar. Kljub prazničnemu vzdušju na Tržaškem je bilo nato mogoče obiskati sedež kulturnih organizacij Slovenske prosvete in pa trgovski tehnični zavod Žiga Zois. Osreanja točka tega srečanja je bila namreč primerjava treh šolskih sistemov v našem zamejstvu, v Dolini Aoste in na Južnem Tirolskem. Za našo stvarnost sta pripravili referat A-lenka Legiša in Ileana Sirk, glede Doline Aoste je spregovoril Joseph Rivolin, glede Južne Tirolske pa Robert Auer, Razgovore o šolski problematiki so popoldne nadaljevali na Goriškem. Vmes pa so na Tržaškem še na hitro obiskali nekatere slovenske vasi in krajevne znamenitosti. 1 V nedeljo zjutraj je goste pozdravil goriški občinski svetovalec Da mjan Paulin. Delegacije so sklenile, da izvedejo skupno akcijo za priznanje vseučiliških diplom manJ šinskih študentov, ki želijo na®3' ljevati študij v materinem iczrtg izven državnih meja. Pomenile s se tudi o nadaljnjih skupnih » javnostih, še posebej o progr«0’ ’ ki naj bi ga izpeljali na polhi3 danskem seminarju mladinske "rt misije Federalistične unije evr°P skih narodnostnih skupnosti, ki ‘v na vabilo tržaške mladinske k<>n sije SSk na Tržaškem. Ker je bil čas obiska omejen, »j bilo mogoče voditi gostov v Be® čijo, Rezijo in Kanalsko dohn' Kljub temu so mladinski predst® niki Slovenske skupnosti dovolj 0 širno seznanili goste s položaj®’] naše manjšine na teh nodročj13' predvsem kar zadeva šolsko VTZ blematiko. Tako so tudii osvet1” zaplete s slovenskim poukom . Ukvah, ki so jih povzročili Pr0t slovenski nastrpneži. Kočno je bilo sklenjeno, da prihodnje tristransko srečanje ; nuarja v Aosti, Junge Generali®3 pa je povabila predstavnike ost«3 organizacij na udeležbo na bližnje’ kongresu. Urnik za obisk Rižarne Tržaška občina sporoča,. d® je Rižarna odprta za občinstvo po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 13.30; ob praznikih od 9. do 13. ure-Spomenik bo ob ponedeljkih zaprt.