Gorenjska^ Banka Banka *n posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE DALJŠA ODPLAČILNA DOBA VARNOST KRANJ PARTNERJI DOBRIM Kranjska varnostna družba \ GOSPODARJEM GLAS Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 68 - CENA 180 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 29. avgusta 1997 Gorenjske občine so kandidirale za državna komunalna sredstva Če ne bi imeli dobrih projektov, bi šla se ekološka taksa v Ljubljano Evropska unija nas ne bo marala tudi zato, ker bodo zaradi prepičlih državnih subvencij naši vodotoki še naprej kot gnojnice, saj iz leta v leto občine dobijo manj državnega denarja za komunalno infrastrukturo. Občine se znajdejo tudi tako, da pripravljajo projekte in jim tako ostane vsaj ekološka taksa. Letos je večina gorenjskih občin, ki je kandidirala za državni denar, hudo razočarana. STRAN 3 Matej Resman - grajski oskrbnik Pozitivna energija in duh nekdanjih rašeakov prevevata grad Kamen Spomnim se, ko smo še kot šolarji hodili gledat pokopališče in spomenik talcem, ki so padli v dolini Drage. Grad Kamen je sameval, propadal in v naših otroških glavah buril domišljijo. Danes je drugače, saj domišljija postaja resničnost. "'Najprej se bom predstavil, kot se običajno predstavim obiskovalcem, ki vsako leto v večjem številu prihajajo sem gor, na grad Kamen. Lep pozdrav vsem tu na gradu Kamnu, kamor ste prišli na obisk. Sem Matej Resman, domačin, tukaj sem vodič in oskrbnik te ene najlepših ruševin srednjeveških gradov na Slovenskem." Tak sprejem mi je pripravil Matej Resman, v rdečem, grofovskem kostumu, ki si ga je izposodil v gledališču. Ja, prav Matej Resman je tisti, ki ima veliko zaslug, da je grad Kamen z roba propada in iz anonimnosti pripeljal do lepe razgledne, turistične, predvsem pa kulturno-zgodovinske točke. STRAN 1 O '(MMGLAS v Trzinu v soboto med 10. in 12. uro v gostilni Pri Narobetu Vabljeni ! Kinološko društvo Naklo j vl_ J Kil Vse lastnike psov obveščamo, da se bo 1. septembra 1997 ob 17. uri začelo na vadišču v Naklem jesensko šolanje psov v vseh kategorijah. Prijavite se lahko ob prihodu na vadišče. V a bij eni t 7. razstava SLOVENSKI PROIZVOD -SLOVENSKA KAKOVOST dodeljevanje /„> znakov GORENJSKI OBRTNI SEJEM predstavitev obrtništva, podjetništva sejem STANOVANJE prodaja -vse za stanovanje tradicionalna velika razstava gob | KRANJ od 9. do 12. SEPTEMBRA '97 Veslač Iztok Čop iz Studenčic bo v začetku septembra v Franciji branil naslov svetovnega prvaka v skifu Ni najpomembneje, kakšne barve je kolajna, pomembno je, da veš, da si na tekmi naredil vse, kar je bilo mogoče STRAN 12, 13 gostilna LAKNER na Kokrici Vas vabi v petek, 29.8. od 19. ure dalje na prijeten večer pod kostanji ob živi glasbi. Rezervacije po teu 245 • 550 ŠKOFJA LOKA fetalni glasbeni outrt 29.8. ob 20. uri: LINTVERN (AKUSTIČNI ROČK VEČER) 30.8. ob 11. uri: PIHALNI ORKESTER ŠK. LOKA (PROMENADNI KONCERT) informccije: TD ŠKOFJA LOKA tel.:620 268 (o) OGLASI ativrii vpis v program izobraževanja za odrasi PROMETNI TEHNIK, V. stopnja Informacije in vpis vsak delavnik med 11. i ro O Optika MbnokeC pregledi vida za očala in kontaktne leče, očala na zdravniški recept, kontaktne leče in tekočina za vzdrževanje I I SI a NOVE KOLEKCIJE KOREKCIJSKIH OKVIRJEV G. Arraani, Byblos, Marc 0" Polo, Paloma Pkasso, Otto Kern, športna očala Adidas i dioptrijo OKULISTIČNA AMBULANTA z zdravnikom specialistom na Mohorjevem klancu v Kranju, tcl./fax-. (064) 212 e-mailioptika.monokvlfiifciol.net .d.d. •Deteljica od 30 - 34 ^ I ^3 od 27 - 33 3.817 3.390 i.9oa UGODNO 863 od 28 - 35 od 30 - 35 GORE - TEX 6,890 3.817 gumi škornji od 22 - 34 1.908 MALA OZIMNICA 6 X 720 ml 1 x kumarice kamniške 1 x kumarice deiikates 1 x rdeča pesa 1 x paprika fiteti 1 x mešana solata 1 x stročji fižol 1.580 SIT koda: 3838900045060 PAKET KUMARICE 6x720 ml 3 x kumarice kamniške 3 x kumarice deiikates 1.350 SIT koda: 3838900045091 PAKET RDEČA PESA 6 x 720 ml 6 x rdeča pesa 1.300 SIT koda: 3838900045084 VELIKA OZIMNICA 12 x 720 ml 2 x kumarice kamniške 2 x kumarice deiikates 3 x rdeča pesa 1 x paprika fileti 1 x pečena paprika 1 x paprika paradižnik 2 x mešana solata 3.070 SIT priložen ključ za odpiranje koda: 3838900045053 PAKET MEŠANA SOLATA 6 x 720 ml 6 x mešana solata 1.660 SIT koda: 3838900045107 PAKET KOMPOTI 6 x 600 ml 2 x marelični kompot 2 x breskov kompot 1 x hruškov kompot 1 x sadna solata 1.700 SIT koda: 3838900046 RAKET KISLO ZELJE IN KISLA REPA 6x720 ml 3 x kislo zelje 3 X kisla repa 1.130 srr koda: 3838900045121 RAKET PAPRIKA 6 x 720 ml 4 x paprika fileti 2 x paprika paradižnik 1.700 SIT koda: 3838900045077 RAKET MARMELADE 4 x 720 ml 2 x mareiična marmelada 1 x mešana marmelada 1 x slivova marmelada 1.260 SIT koda: 38389000495 Kje In kako do nakupa? V VSEH TRGOVINAH V SLOVENIJI HONDA MflTflD II HONDA. IVI Kili IMA PRO iiiuiunui DAJ CHOPPER VT 750 C2V SHAD0W kasko SCOOTER SFX 50 zavarovanje NI POGOJ SPORT CBR 1100XXV SUPER BLACKBIRD za SPORT CBR 900 RRV FIREBLADE pridobitev ENDORO XRV750V AFRICA TWIN kredita, ENDURO XR 600 RV kl ga svojim kupcem nudi SPORT VFR 750 F AS DOMŽALE SPORT VTR 1000 FV FIRE STORITI AS - D O IVI 2 A LE i UubllinrtilJZIODomtili, Ml. (011) 711IM, 711491,711 OH, In (081) 711 NI ^ Gorenjske občine so kandidirale za državna komunalna sredstva Če ne bi imeli projektov, bi šla še ekološka taksa v Ljubljano Evropska unija nas ne bo marala tudi zato, ker bodo zaradi prepičlih državnih subvencij naši vodotoki še naprej kot gnojnice, saj iz leta v leto občine dobijo manj državnega denarja za komunalno infrastrukturo. Občine se znajdejo tudi tako, da pripravljajo projekte in jim tako ostane vsaj ekološka taksa. Letos je večina gorenjskih občin, ki je kandidirala za državni denar, hudo razočarana. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave je pripravilo sklep o odobritvi sredstev za sofinanciranje izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih služb iz republiškega proračuna za letos na osnovni javnega razpisa. Seznam oziroma sklep vsebuje vsa tista slovenska javna komunalna podjetja, ki so se letos prijavila na državni razpis za nepovratna državna sredstva za izgradnjo kanalizacijskih in čistilnih naprav, ob tem pa so objavljeni tudi zneski, ki so jih javna komunalna podjetja iz državnega proračuna. Rekli smo "dobila". Bolje pa bi bilo, ko bi napisali "niso dobila". Seznam je res dolg, ob posameznih prosilcih pa so komajda kje navedeni kakšni zneski državne nepovratne pomoči komunalcem, ki morajo po Sloveniji zgraditi še veliko kilometrov kanalizacije in čistilnih naprav, da se bomo sploh lahko pogovarjali o vstopu v Evropsko unijo. Eden izmed prvih pogojev je namreč okoljevarstveni in ekološki, česar so se hočeš nočeš morali prvi zavedati, denimo, na Češkem, kjer so že na veliko začeli graditi čistilne naprave in kanalizacije. Ne zaradi sebe in samih državnih okoljevarstvenih standardov, ampak zato, ker tako zahteva -Evropska unija. Pri nas pa, kot da se bodo deponije, čistilne naprave in kanalizacijsko omrežje zgradili samo po sebi. Nerazumljivo je, da v državnem proračunu namenjajo iz leta v leto manj denarja za komunalne naprave in da najbolj zaostajajo prav v novonastalih manjših občinah. 137 projektov čaka na denar Rezultati razpisa so osupljivi in so predvsem razburili Gorenjce, kajti večino sredstev je namenjenih - tako je iz tabele razvidno - v obmorske občine: Koper, Piran, Sežano, kjer gre za sofinanciranje V okviru projekta Primorski vodovod in kanalizacija. Slovenska komunalna podjetja so skupaj prijavila 137 projektov za nepovratna sredstva za izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja ter za oskrbo z vodo. O projektih za oskrbo s pitno vodo bo Ministrstvo za okolje in prostor sklepe o izidu javnega razpisa zainteresiranim dostavilo naknadno. Torej:; za varstvo okolja in nujno potrebne novogradnje ali sanacije čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja bo letos iz državnega proračuna namenjenih 339 milijonov 500 tisoč tolarjev, za Primorski vodovod in kanalizacijo 137 milijonov tolarjev ali skupaj: 476 milijonov 500 tisoč tolarjev. Na razpis so se seveda prijavila tudi gorenjska javna komunalna podjetja in se, kot je razvidno iz rc/nltatov razpisa, dokaj slabo odrezala. Na Gorenjsko iz državnega proračuna prihaja malo sredstev, kar seveda v nobenem primeru ne pomeni, da na Gorenjskem ni potreb in zahtev za izgradnjo čistilnih naprav in deponij in da je pOVSOd speljana kanalizacija. Ne. Morda prav nasprotno. Sora bo še vedno onesnažena Poglejmo, kako je po občinah in kaj so nam povedali direktorji Občini Preddvor so bila obljubljena nepovratna sredstva za kanalizacijo v Novi vasi, tudi zaradi sanacije preddvorskega jezera Črnava. Zal majhna občina Preddvor investicije sama ne bo zmogla in je v enako neugodnem položaju kot vse druge gorenjske občine, ki so dobile malo ali nič državnih subvencij. posameznih komunalnih podjetij ali župani. Občina Železniki se je prijavila za nepovratna državna sredstva s tremi projekti za čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih voda: za za sanitarno kanalizacijo in mehansko biološko čistilno napravo Zali Log, za kanalizacijo Rudno in za kanalizacijo Železniki - Plavž. Občina ni dobila nič nepovratnih sredstevin zato bo tako kot povsod drugod težko zmogla nadaljevati z deli. Župan občine Železniki Alojz Čufar pravi: Želeli smo prijaviti tudi projekt za vrtino za vodovod na Soriški planini, vendar so ob tem strokovni zadržki. Žal nam je, da v občini nismo dobili niti sredstev za nastalo škodo, ki so nam jo povzročile poplave, zdaj pa tudi ne za naše okoljevarstvene projekte. Pri čistilni napravi Zali Log smo polovico napravili sami in prispevali sredstva, naložba pa je kar precejšnja, saj znaša približno 135 milijonov tolarjev. V proračunu seveda nimamo denarja za dokončanje investicij, ki naj bi se po našem programu zaključile oh koncu prihodnjega leta. Mislim, da bi si zaslužili od države vsaj nekaj kapitala... Tako kot s čistilno napravo je tudi s kanalizacijo v Selcih, Dolenji vasi in drugod, saj ne želimo več, da se Sora tako onesnažuje. Železniki niso tako problematični kot so ostali odseki po občini..." Tudi v občini Žiri so kandidirali, vendar nič dobili. Prosili so za sredstva za sanacijo kanala Stare Žiri in odvodnavanje Plastuhove grape. Investicija, ki je vredna skupaj 125 milijonov tolarjev, bo krepko zaustavljena. Le lani so zanjo dobili K) milijonov državnih sredstev. Zadovoljni v Gorenji vasi in Poljanah Povsem drugače je na srečo v občini Gorenja vas - Poljane, kjer so na razpis prijavili tri projekte za čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih voda: za kanalizacijo iz zazidalnega območja "Dobenska Amerika", za izgradnjo čistilne naprave Poljane in za izgradnjo čistilne naprave Gorenja vas in kanala. Za čistilno napravo Poljane jim je država namenila 17 milijonov 4(K) tisoč tolarjev in za čistilno napravo v Gorenji vasi 18 milijonov 600 tisoč tolarjev. Župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj je zadovoljen in pravi: "Gre za dokončanje dveh čistilnih naprav - v Gorenji vasi ima čistilna naprava tisoč enot, v Poljanah pa 750 enot. Državna subvencija je namenjena predvsem za tehnično opremo. Nekaj sredstev smo dobili že lani - 25 milijonov tolarjev - letos pa tudi toliko, da upamo, da bomo investiciji dokončali. Državna pomoč predstavlja okoli 40 odstotkov vrednosti investicij." Kar zadovoljni so tudi v jeseniški občini, saj so za deponijo na Mali Mežakli dobili 36 milijonov tolarjev. Direktor občinske Komunalne direkcije Tomaž Vidmar pravi, da je jeseniška deponija zanesljivo največja gorenjska komunalna naložba, da so sicer kandidirali za 77 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, a so 35 milijonov pričakovali in so zadovoljni, da se bo s sanacijo in izgradnjo deponije na Mežakli lahko nadaljevalo. Meter kanalizacije: 45 tisoč tolarjev Manj zadovoljni oziroma kar hudo jezni pa so v drugih gorenjskih občinah, kjer niso dobili nič: Kranju. Radovljici in v Kranjski Gori, kjer niso skrivali razočaranja in so nam dali vedeti, da ne verjamejo, da pri razpisu ni šlo brez strankarskega lobiranja in lokal - patriotizma. Kranjsko javno komunalno podjetje je kandidiralo za sredstva za čistilno napravo Kranj - higieniza-cija blata in za sanacijo komunalne deponije v Tene tisah. Od države niso dobili niti tolarja. Direktor javnega podjetja Komunala Kranj inž.Florjan Bulovec pravi: Pri higienizaciji blata gre za čiščenje blata, da se uničijo bakterije in da je blato primerno za gnojenje. Investicija poteka po etapah, predračunska vrednost je 48 milijonov tolarjev, zaprosili smo za polovico. Pri deponiji Tenetiše pa gre tudi za nadaljevanje del, za deponijo bi potrebovali 43 milijonov tolarjev, zaprosili smo za polovico. \\u\i v občinah Šenčur in Preddvor so zaprosili za državna sredstva in niso dobili ničesar. Za Preddvor je bilo zaradi sanacije jezera obljubljeno, da bo država dala polovico sredstev od 18 milijonov tolarjev za kanalizacijo v Novi vasi, a ni bilo nič. Mislim, da so prizadete predvsem majhne občine - v Kranju je vendarle zgrajene 80 odstotkov kanalizacije, v manjših občinah pa je ni. Iluzija pa je, da bodo s svojimi proračuni te občine zmogle graditi kanalizacijsko omrežje, če vemo, da so to ogromna sredstva: meter kanalizacije stane 45 tisoč tolarjev. Na žalost pa ima letos prav Ministrstvo za okolje in prostor manjša proračunska sredstva kot lani, kar pa se ob prizadevanjih ob vstopu v Evropsko unijo ne bi smelo zgoditi." Sava bo še naprej gnojnica "Bili smo neprijetno presenečeni," je dejala direktorica radovljiške Komunale mag. Bernarda Podlipnik. Kandidirali so za sredstva za zbiralnik od Vrbenj do Radovljice in za nadomestni kanal hotela Krim, športne dvorane in objekta Rus na Bledu. Brez tega kanala bo ledena dvorana še kar naprej brez uporabnega dovoljenja. Niso dobili niti tolarja. "Še sreča, da pripravljamo komunalne projekte in da nam tako v občini ostane ekološka taksa -občinam, ki imajo projekte, namreč ostane taksa v občini, sicer gre v državni proračun. Prejšnja leta smo od države dobili vsaj 30 odstotkov sredstev od vrednosti investicije, zdaj smo pa razočarani. Vlaganje v infrastrukturo je vendarle ustvarjanje nove vrednosti, v zadnjih treh letih smo ogromno investirali, zdaj bomo pa dve leti znatno manj. Mislim, da ne bi smeli varčevati na račun okolja. Zbiralnik v Vrbnjah je eden glavnih, pričakovali smo od 20 do 30 milijonov tolarjev državnih sredstev. Investicije seveda ne bodo stale, denar bo treba dobiti od drugod..." Da bo denar treba dobiti od drugod, so se po rezultatih razpisa boleče zavedali tudi v kranjskogorski občini, saj so za prvi del kolektor j a od Hrušice do Mojstrane dobili le 21 milijonov in 400 tisoč tolarjev, pričakovali pa 60 milijonov. Vsa investicija je vredna krepkih 122 milijonov tolarjev. Država jim ni namenila niti 10 odstotkov vrednosti celotne investicije. Sava bo torej še naprej kot gnojnica. Direktor kranjskogorske Komunale inž. Robert Bizjak: Nameniti tako majhna državna sredstva za tako pomembno naložbo, kot je 23 metrov dolgo kanali-zacijsko omrežje po vsej Zgornjesavski dolini, je, milo reče- no, neresno. Stroški za primarno infrastrukturo vendarle ne bi smeli sloneti na lokalni skupnosti, saj tega ne zmore. Naj bi občine pokrile stroške sekundarnih razvo-dov kot povsod po Evropi, kjer država znatno pomaga in gradi čistilne naprave, razvode pa potrošniki in občine, vendar z zelo ugodnimi posojili komunalnih bank." Pritožiti se naši sogovorniki nimajo kam, jasno pa je, da zaradi prepičlih državnih sredstev izgubljamo vsi. A ne le to, da nas Evropska unija ne bo marala zato, ker so naši vodotoki kot gnojnice. Zgodilo se bo namreč tudi to, da se bodo občine s koncesijami morale pošteno zadolževati, nazadnje pa bomo to neresno državno politiko, ki razmetava denar za drago in predrago bohotenje birokracije in še za kaj, najbolj drago plačevali mi - potrošniki. • D.Sedej Za posojila manj zanimanja Ekološki sklad, ki daje dolgoročna okoljska posojila, je 60 projektom, katerih skupna investicijska vsota je znatno presegala razpisana sredstva, dodelil vsa razpisana sredsha v višini 710 milijonov tolarjev -za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za ravnanje s komunalnimi odpadki, za plinovodna omrežja... Novembra lani je bil objavljen nov javni razpis za kreditiranje lokalne infrastrukture v višini 1200 milijonov tolarjev - na podlagi tega je bilo dodeljenih za okoli 760 milijonov tolarjev za naložbe v nadomestno oskrbo s pitno vodo, za komunalne odplake in tako dalje. Ekološki sklad je objavil tudi druga posojila za gospodarske družbe za okoljsko najnujnejše investicije, kot so čistilne naprave. Na nekatere razpise ni bilo dosti odziva, kar je razumljivo, saj javne gospodarske službe ocenjujejo, da so ta posojila še vedno - predraga. Pri vodah ni nič bolje Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor se je lani v vodnem gospodarstvu nadaljevalo stanje, podedovano iz preteklih let. Za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav ter naravnih vodotokov je bilo lani iz proračuna zagotovljenih 1,4 milijarde tolarjev za vso Slovenijo, kar je pomenilo 40 odstotkov potrebnih sredstev za sprotno vzdrževanje. Iz teh sredstev so bile opravljene številne sanacije -med drugim tudi za 46 objektov na vodnem območju Gorenjske. Sredstva, pravijo na ministrstvu, pa niso zadoščala za pokrivanje vseh najnujnejših potreb. Za sanacijo škod po poplavah so bila namenjena posebna sredstva, vendar pa ta praviloma niso presegala 20 odstotkov škode in tudi ta niso pripomogla k izboljšanju stanja. Zato se je povečala ogroženost ob nastopu velikih poplav in posledično nastajanje velikih erozijskih žarišč v vsej Sloveniji. Stanje, pravi ministrstvo, je na nekaterih mestih že kritično. RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA MA VALOVIH 50RE V Škofji Loki ne bo cestnih rekonstrukcij Letos namerno odpisane ceste? Po dogodkih z državnim proračunom sodeč v letošnjem letu ni možnosti za rekonstrukcije cest. Kdo se poigrava z varnostjo? Škofja Loka, 28. avgusta • Praktično simbolične vsote denarja v predlogu državnega proračuna, ki bo očitno sprejet šele ob koncu leta, kažejo na to, da s predvidenimi prepotrebnimi rekonstrukcijami cest v občini Škofja Loka letos ne bo nič. Se na ravni države sploh zavedajo, kako se cestni problemi zaostrujejo? Kdo bo prevzel odgovornost? Je Gorenjska postala nepomembna provinca? Marsikdo se sprašuje, kaj bo letos z gradnjo cest, saj smo že v drugi polovici gradbene sezone, pa na cestah, tudi na najbolj kritičnih delih, kljub Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, tel.: 715 265 Velja to tudi za vas? Vpisujemo v * visoko upravno šolo * 3-letni program trgovske smeri * prekvalifikacija v prodajalca * trgovinski poslovodja program gostinskih del (2. in 3. letnik) * osnovno šolo za odrasle * enoletni program usposabljanja za računovodje Tel.: 715 265 Informativni vpis: * ekonomsko - komercialni tehnik (1. letnik) * prekvalifikacija iz trgovca v ekonomsko-komercialnega tehnika (3. letnik) TRŽiC «97 Koncert z letno gledališče, 30. avgust 1997 ob 21. uri tradicionalno poznim začetkom, letos nič ne kaže, da bi se kaj zgodilo. Ker se moramo nekateri voziti po cestah, ki smo jih že pred nekaj leti upravičeno označili za njive, poleg tega pa je bila neprestano dajana kopica obljub, vsmo prvega moža občine Škofja Loka povprašali, kaj si lahko pri cestah letos obetamo. Kot da bi stopili na žulj, se je škofjeloški župan Igor Draksler razburil: "V tej državi se je zaradi nesprejetega proračuna ustavilo prav vse! Tudi če bi bil proračun sprejet novembra, pa traja postopek do začetka investicije po novem zakonu o javnih naročilih vsaj tri mesece. Vse to pomeni, da se letos na cestah ne bo dogajalo prav nič, kot da je država ceste enostavno odpisala. To ne velja le za našo občino, kjer že dvajset let nismo imeli tako neurejenih državnih cest, to velja za Gorenjsko in tudi Slovenijo. Dovolj zgovorno je dejstvo, da so šle sredi viška sezone službe Direkcije za ceste na dopust, kar se še ni zgodilo. Drugo vprašanje je, na kakšen način in po katerih kriterijih se je letos odločalo o tem, kaj bo državni proračun financiral: iz številk in obrazložitev je razvidno, da to ni bila strokovna presoja o tem kaj je potrebno, kaj je tehnično in drugače pripravljeno. Nehote se vsiljuje predstava o močni, celo monopolni Štajersko - Primorski navezi, ki je večino denarja uspela preusmeriti za svoje potrebe. Kako kratko je potegnila Gorenjska, je mogoče sklepati iz naslednjih številk iz proračuna: edina večja vsota je za cesto Podrošt - Petrovo Brdo v višini 135 milijonov, čeprav bi jih bilo potrebnih 300. Pri vseh ostalih že dogovorjenih vlaganjih pa so vsote bolj simbolične, običajno ne bodo zadoščale niti za odkupe zemljišč. V naši občini: odsek Dorfarje - Sv. Duh na cesti Škofja Loka - Kranj 10 milijonov od 100 predvidenih; za urejevanje škofjeloške vpadnice - Kidričeve ceste - za ureditev križišča pred bencinsko črpalko Petrola 5 milijonov od 50 potrebnih (za odkupe zemljišč že porabljeno 15 milijonov), za odsek Podlub-nik - Klančar na začetku ceste v Selško dolino le 10 milijonov za zemljišča; za Poljansko obvoznico 4 milijoni za načrte. Na Gorenjskem smo predlagali vrsto ureditev semaforjev in najbolj kritičnih prehodov za pešce, pa je v predlogu proračuna na celem Gorenjskem le ena predvidena ureditev le enega prehoda! Smo res na Gorenjskem post- ali tako nepomembna provinca? Kakšen je odnos do gorenjskih cest, pa se kaže tudi drugače: medtem ko v Ljubljani že drugič obnavljajo cestne oznake in zlasti prehode za pešce, se cest na Gorenjskem, razen magis-tralke, kljub številnim intervencijam, še nihče ni dotaknil, in noro zveni izgovarjanje na zaplete z izvajalci, kot da jih je potrebno resnično vsako leto nanovo izbirati. V Škofji Loki so lani z asfaltno preplastitvijo npr. pred Namo izginili pločniki, pa še vedno nismo dočakali, da bi robove nadomestile vsaj ustrezne cestne označbe. Dober teden pred začetkom pouka v šolah je tako stanje, da bodo morali tudi prvo-šolčki uganiti, kje jim je na cesti prostor. Se sploh kdo zaveda, kako hudo se poigrava z varnostjo?" • Š. Žargi Prebivalci ob Sorah še čakajo na ureditev sotočja Načrti za ureditev Sor pripravljeni, država brez denarja Občina Škofja Loka je z ministrstvom za okolje in prostor že sklenila dogovor o urejevanju vodotokov Selščice in Poljanščice, ki naj bi ga uresničili letos in v prihodnjem letu. Škofja Loka, 28. avgusta - Skoraj leto dni bo naokrog, odkar smo v aktualni temi v našem časopisu opozorili na strah prebivalcev dela Škofje Loke pred možnostjo ponovnih poplav. Sotočje Sor ostaja namreč neurejeno in nemočni prebivalci se že organizirajo za to, da bi tudi z "državljansko nepokorščino" opozorili odgovorne, da je potrebno te probleme začeti reševati. Župan opozarja, da je država, kot kaže predlog proračuna, povsem zanemarila urejevanje vodotokov. Ce ti blatna voda napolni klet in pritličje hiše, kot se je to zgodilo kar številnim prebivalcem ob Sorski in Demšarjevi cesti v Škofji Loki pred dvema letoma, tega seveda ni mogoče kar tako hitro pozabiti, zlasti še, če na televiziji opazuješ podobno usodo ljudi širom po Evropi. Letos nam je bilo, razen nekaj izjem ob nedavnih neurjih, v Sloveniji k sreči vsaj doslej s poplavami prizaneseno, razumljivo pa je, da vsi tisti, ki živijo na območjih, ki jih lahko doseže voda, neprestano razmišljajo o tem, kako bi se pred tako ujmo ubranili. Zlasti ker se bliža jesen, ko je pri nas običajno največ padavin. Če pri tem še veš, da je vsaj približno že razjasnjeno, kaj je za obrambo pred poplavo potrebno storiti in katere napake pri posegih v rečne struge je potrebno popraviti, je še toliko bolj razumljiva nestrpnost ob dejstvu, da se prav nič ne napravi. Tako razmišljajo tudi že nekaj let organizirani krajani "spodnjega" dela Škofje Loke, ko nemočno opazujejo kopičenje rečnega proda v sotočju Selške in Poljanske Sore, in ko ugotavljajo, da še vedno ni nikogar, ki bi skrbel za redno odstranjevanje dreves, ki se nabirajo na jezovih, ob stebrih mostov in bregovih. Kot svojevrstni cinizem jemljejo lakonične ugotovitve, da bi se pač morali zavedati, da gradijo svoje hiše na za poplave rizičnem območju, zlasti še, ker so gradili z gradbenimi dovoljenji, ki so jih naravnost prisilila, da so hiše podkletili. Ob nerazumevanju občinskih mož z /upa nom na čelu - slednjemu ne morejo odpustiti, da jih je lani pustil čakali na najavljeni pogovor več kot uro, so se obrnili na "svojega" poslanca in predsednika Državnega /bora dr. Janeza Podobnika, ki jim je obljubil pomoč. Res si je ogledal položaj in razmere, celo povabil na teren in posvet Župana Mozirja inž. Preset nika, ki je strokovn- "Ribiški^jez neposredno ob sotočju prebivalci krivijo za to, da narastle vode ne odtekajo potekala v več fazah, financirali pa naj bi jih država in občina vsaka polovico. Denar je v občinskem proračunu v ta Demšarju, ki pa pri prizadetih krajanih ne vzbujata zaupanja. Samo zagotovilo, da bodo na ministrstvu za okolje in prostor zahtevali ustrezno dokumentacijo, je za ogrožene prebivalec, ki pričakujejo konkretne ukrepe, premalo, zato že poteka akcija zbiranja podpisov v naselju, s katerim naj bi občino opozorili na to, da ne bodo plačevali nadomestila za stavbno zemljišče, če se ne bo za obrambo pred poplavami tudi kaj konkretno ukrenilo. In kaj pravijo na dobesedno in v prenesenem pomenu drugem bregu - na občini? Župan Igor Draksler nam je povedal, da uresničujejo načrt priprav za urejanje vseh treh Sor. Na prvem mestu je bilo potrebno dokončno revidirati že tri leta star projekt inž. Marije Renčelove (Vodnogospodarski biro Maribor) /a ureditev sotočja, ki je ena najpomembnejših osnov za ureditveni načrt povodja Sor. Ta načrt je tudi ena redkih postavk i/ te občine, ki je tudi materialno podprta z 20 milijoni tolarjev v predlogu državnega proračuna. Občina Škofja Loka je poleg tega z Ministrstvom za okolje in prostor - Upravo RS /a varstvo narave konec meseca junija sklenila dogovor o sofinanciranju ure elit ve sotočja Sor in rekonstrukcije Puštalskega jezu. po katerem naj bi se v več fazah uresničeval prej omenjeni projekt. Za letos in prihodnje leto je predvidena ureditev struge od Šeširje jak za urejanje vodotokov, vendar vega jezu do Okornovega jezu (tega naj končno, ob preobilici dela nadaljnje bi tudi znižali) na Selščici ter rekon- reševanje prepustil kolegoma, poslan- strukcija Puštalskega jezu na Poljanšči- cema dr. Jožetu Mo/ganu in Vincenciju ci, ki grozi, da se bo porušil. Dela naj bi namen že rezerviran, z ogorčenjem pa ugotavljajo, da je za urejanje vodotokov v predlogu državnega proračuna namenjeno celo nominalno manj denarja, kot v preteklem letu. Kako bo država ob tem uresničila z dogovorom prevzeto obveznost, še ne vedo. Kar pa zadeva odvoz produ iz samega sotočja Sor, župan zagotavlja, da ima občina sklenjeno pogodbo s SGP Tehnik, ki bo to nalogo odvoza ob ustrezno nizkem vodostaju in ob strokovnem nadzoru VGP Kranj tudi uresničil. Tudi za "ribiški" jez, ki mu krajani pripisujejo kar precejšnjo krivdo za zastajanje (in izlivanje) vode, zagotavlja, da je iz čisto "psihološkega efekta" predvidena njegova odstranitev. Celotno urejanje vseh treh Sor vse do vasi Suha (tam je na mostu potrebno odpreti še eno okno) bo po oceni župana trajalo nekaj let, vendar bo le na tak način celotno naselje obvarovano pred poplavami. In kaj je mogoče po vsem tem zaključiti? Predvsem, da je v bistvu žalosten kratek stik med tistimi, ki so ogroženi in danes, misleč, da so pozabljeni, razmišljajo o državljanski nepokorščini, in tistimi, ki so se problema očitno načrtno lotili. Več rezultatov bi verjetno bilo, če bi skupaj prepričali drŽavo, da je ceneje vlagati v urejevanje vodotokov, kot neprestano pokrivati škode, ki jih neukročene voele povzročajo. V Škofji Loki je čez Sore dovolj mostov. Š. Žargi vstopnice po 1.500 SIT so v prodaji v trafikah na Trgu svobode in na Deteljici ter na Občini Tržič. V primeru slabega vremena bo koncert v hali Živila. Slavnostna seja ob prvem občinskem prazniku Prva častna občanka Bohinja Štefanija Jazbar Bohinjce je na slavnostni seji pozdravil in jim ob prvem občinskem prazniku tudi čestital predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. Bohinjska Bistrica, 29. avgusta - V Bohinju so v torek, na dan prvega občinskega praznika, na slavnostni seji občinskega sveta podelili občinska priznanja: poleg zlate plakete Kulturnemu društvu Bohinj iz Boh. Bistrice še tri srebrne in tri bronaste plakete. Učiteljica Štefanija Jazbar je bila imenovana za člastno občanko Bohinja, Jurij Dobravec pa je priznanje odklonil. Slavnostne seje so se udeležili številni gostje, med drugim tudi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan. Dosedanjemu DPD Svoboda Tomaž Godec Boh. Bistrica, ki se je letos preimenovalo v Kulturno društvo Bohinj, je občina podelila zlato plaketo za 140 let ustvarjalnega dela na področju ljubiteljske kulture. Srebrno plaketo je dobila učiteljica Friderika Mihelič, ki je od konca vojne pa do upokojitve leta 1946 poučevala na bohinjski šoli, ob njej pa še Turistično društvo Bohinj, ki je letos praznovalo devetdesetletnico, in Stanko Hodnik za življenjsko delo na kulturnem, športnem, turističnem in družbenem področju. Ob petdesetletnici delovanja je bila podeljena bronasta plaketa prostovoljnemu industrijskemu gasilskemu društvu LIP Bled iz Bohinja. Prav tako Gorski reševalni službi Bohinj ter Jaku Pekovcu za življenjsko delo. Štefaniji Jazbar sta čestitala župan Bohinja Franc Kramar in predsednik občinskega sveta Jože Cvetek. Za uveljavljanje pevske kulture in organizacije Ravnikovih dnevov naj bi bronasto plaketo občine Bohinj prejel tudi Jurij Dobravec, ki pa je sporočil, da nagrade na bo sprejel, vendar se bo še naprej trudil za duhovni napredek Bohinja. Prva učenka Štefke Jazbar, Jručeva mama, je umrla lani v starosti 89 let. Tudi vsi njeni najmlajši učenci so že v pokoju, sama Štefanija Jazbar pa bo letos praznovala že 75. obletnico svoje mature. Prva častna občanka Bohinja pa je Štefanija Jazbar, sicer rojena Ljubljančanka, ki je v Bohinju službovala vse od leta 1926 pa do upokojitve leta 1953. "Kljub dopoldanskemu in popoldanskemu pouku z učenci je žrtvovala za skupno blaginjo tudi večere. Učilnica v gradu je zvečer postala gledališka dovrana in prostor za prepevanje. Po njeni zaslugi je bilo kulturno življenje v Stari Fužini v tistem času zelo razgibano. Tudi v izgnanstvu v Srbiji med leti 1941 - 1945 njena učiteljska žilica ni mi- rovala. Organizirala je šolo za otroke slovenskih izgnancev. Po vrnitiv v Staro Fužino je nadaljevala prekinjeno delo. Ob rednem delu je pripravljala otroke, ki so v času vojne obiskovali nemško šolo, za nadaljnje šolanje. Nesebično je pomagala otrokom, otrokom, ki so se težje učili. Administrativna upokojitev pa ni pomenila tudi konca njenega delovanja," je o njej zapisal sedanji ravnatelj osnovne šole v Bohinjski Bistrici Andrej Šiljar. Gospodična Jazbarjeva je v Bohinju pognala trdne korenine, pravi. Marsikatero stvar je otela pozabi. Dogodki, ki jh je skrbno zapisovala, so danes že zgodovina. Tudi pisanje cerkvene kronike je še vedno njega skbrb. Gospodična Jazbarjeva je duhovno izredno bogata ženska, ki je vso svojo energijo, humanost in znanje dajala vsem nam, pravijo v Bohinju. • M.A. V spomin Dr. Zdravko v Cerne Sredi ustvarjalnega dela in življenja nas je nenadoma zapustil dr. Zdravko Cerne, Zdrs na mokri travi ob sestopu z Misel j vrha pod Triglavom ga je v nekaj trenutkih odnesel iz zemeljskega bivanja. Doživel in sooblikoval je skoraj ves povojni čas razvoj splošne medicine v urbano - ruralnem okolju, od krutih šestdesetih in sedemdesetih let, ko se je dežuralo še po ves teden skupaj, do nekoliko prijaznejših osemdesetih in devetdesetih, ko se je organizacija zdravstvenega dela precej spremenila in je z delom začelo več zdravnikov. Bil je dober sodelavec, vedno kritičen, pa vedno pripravljen svetovati in pomagati. Nikoli ni odrekel nobenega dela. V vseh teh letih ni imel dneva bolniške in letnega dopustu običajno ni uspel porabiti, kot da hi bila njegova ambulanta tudi njegov dom. Bil je natančen, vesten, z visoko delovno moralo, karkoli je delal, je delal temeljito in svoje delo tudi vedno dokončal. Pogrešali ga bomo kot vestnega in zelo zanesljivega sodelavca, bolniki pa kot dobrega diagnostika in človeka, ki so mu lahko marsikaj zaupali. Pred pot stoletja, tam v letu 1947, sta brata Zdravko in Dinko rekla: "Dovolj nama je samo občudovati kanje in orle v preletnem jadranju nad pobočji bližnjih hribov. Tudi midva bova poletela!" Odpravila sta se v letalski izobraževalni center v Ribnico in Kopolje, kjer sta opravila začetniški jadralni tečaj in se takoj nato, kot mlada, pravkar krščena pilota pridružila zagnancem na leškem letališču, ki so prav tega leta gradili hangar za letala. Po končanem študiju je dr. Zdravko Čeme, med letalci smo ga vedno klicali le Zdrave, začel s sistematičnimi pregledi slovenskih letalcev in postal tudi predsednik letalske zdravstvene komisije, kar je opravljal kar tri desetletja. Poznali smo ga kot človeka z letalsko dušo, in ko nas je na preglede naročal zvečer, ob njegovih dežurstvih, je pogovor vedno napeljal tudi na letenje. Bil je izredno preudarni pilot in vsak mlad jadralec je bil lahko zadovoljen, če je krmilo vlečnega letala držal Zdrave. Okolico letališča, kje so vzgorniki, je poznal kot svojo dlan. V zadnjih letih letalske aktivnosti ni veliko letel. Dva do tri polete na leto, vendar te za dušo, kot je sam dejal, po več ur preko vseh vrhov Julijcev in Karavank. Od kar ni več letel, je hodil po gorskih poteh na vršace, ki jih je premnogokrat obletel z jadralnim letalom • svojo belo orhidejo. Sedel je na vrh grebena in občudoval mlajše, ki so z belimi pticami doživljali to, kar je on vsrkal Že zdavnaj in kar mu je bogatilo življenje. Tako kot svojim najbližjim, ženi in otrokom, si je še svojemu vnuku želel pokazati lepoto in mir gora, ki te napolni z občutkom radosti lastne potrditve. Ponosni in hvaležni smo usodi, da je bil naš sodelavec, učitelj, kolega, prijatelj in radovljiški zdravnik. Hvala mu, ker smo ob njem spoznavali in zaužili lepote življenja in bili skupaj srečni. Naj mu bosta nebo in zemlja mila, ker je oboje nadvse ljubil. Pogrešali ga bomo in ga ohranili v najlepšem spominu. Sodelavci Zdravstvenega doma Radovljica in letalci Alpskega letalskega centra Lesce Jubilej iz tisočletne tradicije Tisočletna tradicija vinogradništva in vinarstva v Istri - deželi Refoška Vinska trta ima po doslej znanih podatkih daljšo zivljensko dobo od človeka, saj so fosili divje vinske trte stari okoli 130 milijonov let, zanesljivo pa vemo, da se človek z vinsko trto načrtno ukvarja že nekaj tisoč let. Opraviti imamo torej s staro kulturo, ki je tesno povezana tudi z zgodovino naše domovine in naših krajev. Del te povezave in vsebine je tudi dosedanji obstoj in pomen podjetja Vinakoper, ki se s svojim srečanjem z Abrahamom ravno ne more pohvaliti, da je spreminjalo zgodovino. Lahko pa samozavestno trdi, da je zanj teh prvih petdeset let bilo v marsičem prelomnih in zgodovinskih in naj ne zveni neskromno, saj ob okroglem jubileju se sme tudi malo pobahati, da je s svojim delom vplivalo na okolje in spreminjanje vinske kulture v širšem prostoru, to pa je tudi že vsaj neznaten vpliv na Podjetje Vinakoper je bilo ustanovljeno leta 1947, v njegovem sklopu sta delovali še dve založni kleti v Ljubljani in Celju. Sedanja vinska klet v Kopru je bila zgrajena 1951 z zmogljivostjo 250 vagonov vina. Vinakoper ima danes 430 hektarov lastnih vinogradov, 150 hektarov pa pri kooperantih. Vinska klet delniške družbe je ena najsodobnejših; kamor prihaja grozdje iz najboljših leg na Koprskem. Te so Debeli rtič, Purissima, Prade, Skocjan, Santoma, Kortina, Sergaši, Ricorvo in Labor. Skrben razvoj enološke stroke je v zadnjih letih obrodil lepe rezultate, kar se pozna tudi pri zasebnih vinogradnikih. Koprska vinska klet širi svoj vpliv na razvoj vinske kulture, kamor sodi pridelovanje in uživanje zgodovino. Če je neznaten za zgodovino, pa je toliko pomembnejši za prostor, v katerem so se spremembe v teh petdesetih letih dogajale. Ostanimo še malo pri preteklosti, v katero nas lahko vodijo tudi bajke in podobne oblike ljudskega izročila, ne le stroga merila znanosti. Nad Trstom je znameniti kraj Prosecco in tam naj bi Kurent po vesoljnem potopu Slovencem zasadil vinsko trto, in menda je bila sorte refošk. Priznati je treba, da boljših tal in podnebja ni mogel najti. Toliko bajka. Uradna zgodovina pa nam že postreže s podatki, da so že v 1. stoletju našega štetja sladokusci slavili istrski prošek, ki mu je delal družbo tudi koprski muškat. Na Beneškem in v Furlaniji so čislali belo izolsko rebulo, poznali pa so jo tudi na nemškem dvoru. O stari vinski kulturi na Koprskem pričajo še stara imena sort kot so sladki refošk, bela sorta kosmatica ali pelosa, Pirančani so jo imenovali calcionesa, pa odporna pirela in nežni cividin. Vino je bilo tudi izredno pomembno menjalno sredstvo. Vino je botrovalo rojstvu koprske škofije, ki ji je koprski komun leta 1186 odstopil tisoč teras z vinsko trto. Nevjo Pucer, direktor Vinakoper V koprskem vinorodnem okolišu, ni nobene javne ustanove, ki bi načrtno skrbela za strokovno dograjevanje tisočletne tradicije vinogradništva in vinarstva v deželi refoška. To tradicijo lahko ohranjamo in nadgrajujemo le z lastnim strokovnim znanjem, sodobno tehnologijo in trženjem. Zato se naše podjetje čuti odgovorno za opravljanje tega poslanstva. Čeprav ga opravljamo na lastne stroške, smo včasih deležni tudi neupravičenih kritik....sicer pa "in vino veritas!" vina. Naj pri tem spomnimo na vlogo vina pri razvijanju kakovostnega življenskega sloga, saj ob ustrezni prehrani in zdravem načinu življenja, vino postane nepogrešljiv znanilec krepčilnih in zdravilnih učinkov. Iz sodov kleti Vinakoper prihaja v steklenice od rdečih sort refošk, cabernet sauvignon in merlot, od belih pa malvazija, sivi pinot, chardonnav in rumeni muškat. V zadnjem času smo lahko spoznali tudi sladki refošk, peneče vino iz refoška in peneči Capris, pridelano po klasični šampanjski metodi, od belih vin pa pozno trgatev malvazije in muškatno malvazijo. Iz kleti Vinakoper prihajajo vina, ki so pravi otroci naravnih danosti koprskega podnebja in znanja enološke stroke, ki je za svoje dosežke prejela že mnoga laskava priznanja, tudi iz Francije. Zdaj nastopajo izbrana vina pod okriljem nove blagovne znamke pod imenom Arhaica v sodelovanju s firmo LAN, ki bo še bolj poudarila lokalno poreklo vin, ki zorijo v kleti Vinakoper, ki pa hkrati predstavljajo njihovo svetovljansko razsežnost. Koprski refošk med prvimi nosi ime blagovne znamke Arhaica, je pa hkrati tudi nezamenljiv simbol dežele refoška, ki nosi njegovo ime. Drago Medved Iztok Klen ar, enolog Izbrana vina pridelujemo samo v najboljših letih, na najboljših legah, z bogatstvom arome in prestižnostjo okusa. Vse ostalo je vaše. Uživajte! Izbrani cvet teh vin letos ponujamo v ekskluzivni blagovni znamki ARHAICA. Izbrani cvet najboljših vin od letos dalje z novo blagovno znamko ARHAICA. < Arhaicaf KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SAVAj z.o.o. Lesce, Rožna dolina 50 SADOVNJAK RESJE, Tel.: 064/738-135 V sadovnjaku Rcsjc pri Po< smo začeli s prodajo zgodnejših sort jabolk. Cenjene stranke vabimo k ugodnemu nakupu vsako sredo in petek od 9. do 16. ure. ENO JABOLKO NA DAN, ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN! CV»i\0 BLED TURISTIČNO PODJETJE CASINO BLED, d.o.o. Cesta svobode 15, 4260 BLED telefon: 064/741 811, faks 064/78 381 razpisuje tečaj za croupierja na AMERIŠKI ROULETTI in BLACK JACKU. Sestanek s kandidati, ki morajo imeti status študenta, bo v ponedeljek, dne 8. septembra 1997, ob 16. uri v TP Casino Bled, d.o.o., na Bledu, Cesta svobode 15. ZAVOD za KULTURO in IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ Vas vabi, da se nam pridružite v: - OSNOVNI ŠOLI ZA ODRASLE 6., 7. in 8. razred PONOVNO V TRŽIČU - EKONOMSKA ŠOLA - V SODELOVANJU Z CDI UNIVERZUM program ekonomsko - komercialni tehnik V. zahtevnostmi stopnja, 4-letno šolanje - program prekvalifikacije za prodajalce Vse, kar vas zanima o tem izobraževanju, boste zvedeli na Delavski univerzi Tržič, Šolska ulica 2, tel. 52-155. Jezerjan Davo Karničar spet odhaja na himalajski osemtisočak Sanje o smučanju z Everesta ostajajo za prihodnje leto Z letošnjim smučanjem na tibetanski gori Shisha Pangma namerava obnoviti občutek za reakcije na višini. Spomladi si bo utrdil samozavest na nepalski gori Dhaulagiri. Šele nato bo drugič odšel s smučmi na streho sveta. Brnik, 29. avgusta - Danes odhaja z drugim delom slovenske alpinistične odprave na Shisho Pangmo tudi Jezerjan Davo Karničar, ki je ob lanskem poskusu smučanja z Mount Everesta ostal brez dveh prstov na roki. Trda preizkušnja ga ni odvrnila od namere, da bi svoje davne sanje tudi uresničil. Le povsem pripravljen hoče biti za ponovno srečanje z najvišjo goro sveta. Kot je povedal posebej za Gorenjski glas, je sedaj že odločen, da se bo lotil najzahtevnejšega podviga prihodnje leto. Davo pa je zaupal nekaj tudi o spremembah v zasebnem življenju. Slovenci in tujci so vas dolgo videvali v ozadju tekmovalnega smučarskega športa. Kaj počnete poklicno sedaj? "Prvič v življenju lahko jemljem hribe in šport tako, kot si želim. To mi omogoča zaposlitev na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so me sprejeli kot enega od 26 slovenskih športnikov, uvrščenih v svetovni razred. Športniki smo ministrstvu na voljo predvsem za njihovo pozitivno promocijo, za razne vzgojne akcije in usposabljanje specialnih enot. Odkar sem letos v novi službi, sem pripadnike specialnih enot usposabljal predvsem za gibanje v gorskem svetu. Prejšnje delo je bilo precej drugačno, veliko sem potoval po svetu in se gibal med vrhunskimi tekmovalci. Potovanj ne pogrešam, manjka pa mi morda stik z vrhunskim športom in dogajanji v njem. Po desetih letih dolgotrajne odsotnosti zaradi službe sem sedaj stalno doma. Precej več imam časa za kondicijske in psihične priprave. Seveda, to ima tudi slabe strani; več treniraš, več je možnosti za poškodbe. Kakorkoli že, živim lahko resnično kot vrhunski športnik, zato je tudi samozaupanje na višji ravni. Človek tudi lažje načrtuje, kaj bo počel v prihodnje. Pri tem moram upoštevati, da imam družino, ki tudi potrebuje denar." Zadnja leta so cilji vaših dejavnosti v gorah visoko zastavljeni. Kako sedaj gledate na prvi vzpon na Everest, s katerega lani niste uspeli smučati? "Moja pot v gorah izhaja iz otroštva. Izkušnje se z leti dopolnjujejo. Prav je, da je prišlo tudi do poskusa smučanja na Everestu. Tam sem se še nekaj naučil in v dveh mesecih tudi dobro spoznal goro. Čeprav sem izgubil prsta na roki, je bila to zame pozitivna odprava. Sedaj vem, kakšna je najvišja gora na svetu, kje je ranljiva s smučmi, zlasti na način pravega smučanja. Da si presmučal osemtisočak, lahko rečeš, kadar to storiš v enem kosu; na vrhu pripneš smuči in jih spodaj odpneš, brez snemanja smuči in spuščanja po vrveh! Za tako smučanje je primeren južni greben, klasična smer prvopristopnikov. Everest se da smučarsko rešiti le jeseni, v pomonsunskem obdobju. Jaz sem še zmeraj prepričan, da bom smučal z Everesta tako, kot je treba. Zato se intenzivno pripravljam in odhajam letos na odpravo v Tibet ter prihodnjo pomlad na odpravo v Nepal." Sedaj odhajate s slovenskimi alpinisti na osemtisočak Shisha Pangma. Kakšni so vaši načrti za to goro? "Shisha Pangma se zdi na prvi pogled manj zahteven osemtisočak, saj je visok le 8027 metrov. Toda vsak osemtisočak za sebe je zahtevna gora! Zato je ni moč osvojiti z manj vložene energije. Na srečo imam veliko informacij o tej gori s slovenskega prvega pristopa nanjo. Viki Grošelj in moj brat Drejc, ki se je tam vzpel 7500 metrov visoko, sta mi pokazala veliko posnetkov Shishe Pangme. Mislim, da se naša odprava loteva gore s prave, zavetrne strani, saj so vetrovi bistven problem tudi jeseni. Jaz si želim čimbolj normalnih razmer, ki so ključ za uspeh. Z vsemi člani odprave želim čim lepše sodelovati, vendar se bo šele na gori odločilo, ali bo kdo šel proti vrhu po klasični smeri, kjer se nameravam sam vzpenjati. Pripravljen sem, da bom smuči prinesel na vrh tudi sam. Moj načrt je, da bom z vrha smučal, saj sta vzpon in smučanje nekako nerazdružljiva. Pristop na osemtisočak mi sicer veliko pomeni, vendar je Shisha Pangma, ki so jo že večkrat presmučali, tudi smučarski izziv. Slovenci tam še nismo uspeli smučati z vrha, z okrog 7500 metrov pa je smučal Iztok Tomazin." Na tiskovni konferenci ste omenili, da ho za vas Shisha Pangma tudi priložnost za preverjanje fizičnih sposobnosti in psihično utrjevanje. Spada to k pripravam za odpravo na Everest? "Zase sem spoznal, da za samozavest potrebujem zelo veliko fizičnega dela. Če hočem uresničiti željo po neprekinjenem smučanju z Everesta, moram oditi v Himalajo in se srečati z razmerami, ki me čakajo pozneje. Po drugi strani pomeni vsak presmučan osemtisočak, da jih ostaja manj nepresmučanih. Nočem se sicer obremenjevati z načrti za bodoče, vsekakor pa mi je všeč smučanje v himalajskih gorah. Že prihodnjo pomlad je predvidena slovenska alpinistična odprava na Dhaulagiri, kjer je načrtovan vzpon s severne oziroma severovzhodne strani. Ker se tam še ni nihče vzpel na vrh, je cilj odprave prvenstvena smer. Pri tem se bodo preizkušali predvsem mladi, perspektivni alpinisti. Zame ostaja drugi cilj, smučanje z vrha, kar še ni uspelo nikomur. Tej odpravi se bo pridružil tudi Drejc, ki je zaradi ozeblin na Anapurni izgubil več prstov na nogi. Tam se bo preizkusil, kako se je prilagodil tej poškodbi. Ja/. upam, da bova na Dhaula-giriji spet uspela oba smučati z vrha. Everesta se bom lotil jeseni prihodnje leto. Z mano bosta Stipe Božič, ki je bil že dvakrat na vrhu in bo organiziral snemanje, pa Carlos Carsolio, četrti Zemljan z vsemi 14 osemtisočaki. Odprava na Everest je predvsem velik finančni problem, ker je do konca letošnjega leta treba plačati dovoljenje nepalskemu ministrstvu za Uiri/em, ki zahteva za vsekega posebej 12 tisoč ameriških dolarjev. Več kot za dovoljen ja potrebujemo prihodnje leto za izvedbo odprave. Tako obsežnega projekta ne zmore uresničiti le posameznik. Kdo vse vam pomaga in kako? "Zbiranje denarja je kot plezanje po osemtisočakih doma. Prva pomoč, ki še ni denarna, je s strani Planinske /veze Slovenije. Gre za navezavo stikov s podobnimi organizacijami v Nepalu, kar je delo komisije za odprave v tuja gorstva. Zelo veliko stori Tone Škarja, ki smo mu alpinisti zelo hvaležni. Poleg planinske organizacije so pomembni vsi enako čuteči in misleči posamezniki, ki pomagajo odpravam z raznimi nasveti. Najdejo se tudi sponzorji, ki so spoznali, da so odprave zanje pozitivna promocija. Med njimi lahko omenim Elan, ki ceni, da se nekdo smuča na njihovih smučeh s himalajskih vrhov. Potrebne je tudi nekaj poslovnosti; velik denar je moč dobiti tudi tako, da vnaprej odstopiš nekomu avtorske pravice za posneti material. Za planinstvo oziroma alpinizem je zaenkrat še vedno premalo zanimanja industrije in drugih potencialnih sponzorjev. Kriva je neugodna klima, saj o gorah največkrat slišimo kaj negativnega, na primer, o nevarnostih. Za alpinizem so vedno postavljali vprašanje, ali gre za šport ali kaj drugega. Zato smo alpinisti v povsem drugačnem položaju kot drugi športniki. Moramo se dokazovati drugače, saj o dejavnostih v gorah ni direktnih prenosov po televiziji!" Na vsako odpravo se je treba temeljito pripraviti. Kako so potekale priprave pred odhodom na Shisho Pangmo? "Dolgo sem bil prepričan, da se bom že letos lotil Everesta.' Zalomilo se je pri financah, za temeljitejšo pripravo pa sta se odločila tudi Stipe in Carlos. Zimo sem torej preživel z mislimi na Everest. Zelo veliko sem plezal v domačih gorah, kjer sem za razliko od 20 do 30 vzponov v prejšnjih letih letos zbral 70 dobrih vzponov. Razen tega sem zelo veliko smučal, spomladi in poleti pa sem vzdrževal osnovno kondicijo. Nedavno plezanje v Dolomitih z družino je bilo bolj za dušo kot za telo." Odhodi v daljnje gore so gotovo najtežji prav za svojce. Kako se družina sprijazni z njimi? "Moji družini se to dogaja, odkar so otroci. Anja je sedaj stara 14 let, Aljaž 12 in Doroteja skoraj sedem let. Skupaj z njimi žena Karmen doživlja vse odhode in prihode. Njej je prepuščeno vse čakanje. Jaz jo samo občudujem, kako to prenaša. Zase vem, da me je strah, če gre ona plezat, pa čeprav je to le za dve uri. Mogoče to celo premalo spoštujem, kar oni storijo zame. Po drugi strani vedo, da ne bi bilo morda tako, kot je, če ne bi tega počel. Skušajo me pač razumeti in podpirati, kolikor se le da spontano. Bolj ko človek razmišlja, težje najbrž odobrava take odhode." Ali morda tudi sami v ostrih himalajskih razmerah kdaj pomislite, da bi bili raje kje nižje blizu doma? "Povedal bom morda nekoliko manj dopadljivo stvar. Na odpravah sem zelo veliko z mislimi doma in pri svojih vse dotlej, ko se začne vzpon na goro. V baznem taboru in na hribu mi nekako uspe odmisliti, da nekam spadam, da imam domače. Če bi gledal slike svojih otrok, bi se predajal čustvom, ne bi pa bil stoodstoten pri dejanjih. Zato vse odmislim in delam le tisto, zaradi česar sem prišel na goro." Sanje o Everestu torej še ostajajo za prihodnost. Kaj menite o Slovencih, ki se tudi na najvišjih gorah kosate z alpinisti iz veliko večjih držav? "Vse moje želje so posredno prek drugih osemtisočakov usmerjene na Everest. Zelo me veselijo podatki iz zadnjega pregleda dogajanj v Himalaji, po katerih smo Slovenci na osmem med narodi vsega sveta. Pri vzponih na osemtisočake smo celo pred Angleži, Američani in Rusi. Že to potrjuje, kaj pomenimo v alpinizmu v svetovnih okvirih. Sedanji generaciji je zaupano, da nadaljuje doseženo kakovost in prispeva k širjenju slovesa Slovenije. Žal se naše vloge država še premalo zaveda, mislim pa, da bo čas to spremenil." Hvala za pogovor in srečno pot! • Stojan Saje 50 let - Trgovsko podjetje p.o., Kranj PRAZNUJMO SKUPAJ!!! Vabimo vas, da pomembni obletnici proslavimo z otvoritvijo prenovljenega oddelka kozmetike in darilnega programa v pritlični etaži veleblagovnice GLOBUS. Kdaj se bo to zgodilo? Kaj pa ponudba? CD 4. 9.1997 ob 12. uri parfumi, dekorativna in preparativna kozmetika svetovno znanih blagovnih znamk in domačih proizvajalcev Kaj pa cene? Kaj pa kupci? stalno nekaj izdelkov z do~>30 % s- 100. enami ne gl 3gbo obdarjen v visi ino in vrsto nakupa PREDSTAVITVE V MESECU SEPTEMBRU • vsakodnevno svetovanje strokovnjakov • izkušnje uporabnikov • promocijske cene Termin Blagovna znamka Dobavitelj 4. - 6. 9. Green Line, Revlon Lek 4. - 6. 9. Margaret Astor * Emona obala Koper 8. - 10. 9. My LR beauty, Vitaskin, parfumi Krka Kozmetika 11. - 13. 9. Gillette ** Lomas 15.-20. 9. Recept, Triocolor, Lidera Ilirija 22. - 23. 9. Sans Soucis Drogerija 24. - 25. 9. Viriana, Jasmin Tosama 26. - 27. 9. Kozmetika Kancilja Tehnochem 29. - 30. 9. Ellen Betrix, Max Factor Orbico demonstracijo make - up proizvodov bo vodil g. Milan Gačanovič k brezplačna zamenjava staro za novo 100. brivnikov za mokro britje DOLCE&GABBANA GIANIMIVERSACE PROFUMI ZANCASTER 6 SBS«** PARFUMS JOOP! Gabriela Sabatini te Klar REVITAL 25 let - veleblagovnica GLOBUS EVERYONE'S a WINNER "Faber" peresa s tušem za tehnično risanje 3 kosi namesto ATS 439,90 samo ATS 349,90 bruto (ATS 291,60 neto) Trgovina BOROVLJE 5 x Celovec Velikovec Wolfsberg Tri, dva, ena - šola! Do letošnjega prvega zvonjenja šolskega zvonca nas loči le še en konec tedna, kar znese tri dni oziroma 72 ur oziroma 4320 minut - So šolske torbe že pripravljene? Kranj, 28. avgusta - Le še en konec tedna (tri dni, kar je 72 ur, kar je 4320 minut...) nas loči od prvega šolskega dne. Večina šolarjev bržkone že glasno vzdihuje: Uf, spet ta zoprna šola! V teh dneh večina nakupuje še zadnje šolske potrebščine, kar dokazuje gneča v knjigarnah, ki se bo zavlekla vse do prvih septembrskih dni. Toda ko se bo najhujše žalovanje za počitnicami poleglo in se bodo šolarji ravno navadili sošolcev, učiteljev, težke šolske torbe in ostalega, bodo pa tako ali tako prišle naslednje počitnice... V gorenjskih knjigarnah so letos zelo dobro založeni z vsemi potrebnimi šolskimi potrebščinami. Večina učbenikov je že na voljo, nekateri se že ponatiskuje-jo, tako da večje zadrege ne bi smelo biti. Sicer pa si večina učencev učbenike sposodi v šolah, v tako imenovanih učbeniških skladih, ki so na osnovnih šolah oživeli pred tremi leti, na Edini pooblaščeni uvoznik in distributer ELI za Slovenijo MARK d.o.o. I Prvomajska 9, 1001 Ljubljana, p.p. 24, SLOVENIJA i TEL: 061/142 11 20, 142 11 30, FAX 061 142 11 25 ŽIRO RAČUN: 50103 - 601 - 100174 http://www.markom.si., e-mail:markom@markom.si Učenje tujih jezikov - vaša igra in zabava VAŠ MOST DO VSEH SVETOVNIH ZALOŽNIKOV IN VAŠ DOBAVITELJ VSAKOVRSTNE LITERATURE IZ UVOZA: J> Vse strokovne knjige, časopise, periodične publikacije, CD-ROM baze in ostale nosilce strokovnih informacij hitro in po konkurenčnih cenah ter pogojih K> UČBENIKE, SLOVARJE, SLOVNICE in vse publikacije za MATURO, od založb: Cambridge U.P, Harper-Collins, Macmillan, McGraw-Hill, Longman, Oxford U.R, Penguin, Langenscheid, Hueber idr. ter vseh založb za ostale tuje jezike in predmete D> Vse učbenike za programe slovenskih univerz - študentske izdaje pod posebnimi pogoji! Lv Letne pregledne razstave novitet tujih založb in tematske razstave TJ> Vse publikacije založbe European Language Institute (ELI), za katero smo edini pooblaščeni uvoznik in distributer v Sloveniji K> EUROCLUB, d.o.o.: tisoči zadovoljnih udeležencev poletne šole tujih jezikov so jamstvo kvalitete šole evropskega nivoja. S programi Oxford U.P. in ostalih založb ter ELI boste preživeli nepozabne počitnice po najugodnejših cenah in pogojih. Zahtevajte prospekt in si že jutri rezervirajte svoje mesto! D> MARKOM je tudi IZVOZNIK vseh slovenskih publikacij kot tudi literature iz vseh držav bivše Jugoslavije v države Evrope, Anglije in ZDA! VESELIMO SE VAŠEGA ODZIVA ALI OBISKA - VAŠA NAROČILA IN ŽELJE BOMO IZPOLNILI V OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO! - Izpolnjene naročilnice pošljite na naš naslov do konca 3optombra 97 Ime Priimek Ulica in št. Mesto/Kraj Poštna številka Telefon Celoletno naročnino, v kateri je vključena poštnina, bom poravnal z gotovino ali Čekom ob podpisu naročilnice: □ v enkratnem znesku □ v dveh zaporednih mesečnih obrokih datum . podpis ŠIFRA NAROČAM REVIJE CENA LETNIKA CENA S POPUSTOM ANGLEŠČINI i 01 READY 3.100 2.900 29 READV KASETA (1) 1.100 1.000 02 LETS START! 3.100 30 LET'S START KASETI (2) 2.200 2.000 03 TOT 3.100 2.900 31 TOT KASETI (2) 2.200 2.000 04 05 KID TEEN 3.100 ' 3.100 2.900 2.900 06 37 SURE! SURE KASETE (4) 3.400 4.400 3.200 4.000 FRANCOŠČI IA 07 VOILA! 3.100 2.900 32 VOHA KASETA (ji. 1.100 1.000 08 CEST FACILE! 3.100 2.900 33 09 CEST FACILE KASETI (2) MOME 2.200 3.100 2.000 2.900 34 MOME KASETI (2) 2.200 2.000 10 JEUNES 3.100 2.900 11 ENSEMBLE 3.100 2.900 12 PRESSE PAPIERS NEMŠČINA 3.400 _____3.200 ___ 13 FERTIG. LOS! 3.100 2.900 35 FERTIG. LOS! KASETI(2) 2.200 2.000 14 KINDER 3.100 2.900 36 KINDER KASETI (2) 2.200 2.000 15 FREUNDE 3.100 2.900 16 2USAMMEN 3.100 2-900 ŠPANŠČINA 17 VAM0S! 3100 2.900 18 CHICOS 3.100 2.900 19 MUCHACHOS 3.100 2.900 20 TodosAMIGOS 3.100 2.900 LATINŠČINA 26 ADULESCENS 3.100 2.900 27 IUVENIS 3.100 2,900 RUŠČINA _l&lJAli\lL H 3100 ITALIJANŠČINA I 2.900 21 A77URR0 3,100 2.900 22 CIAO 3.100 2 900 23 RAGAZZI 3.100 2.900 24 Tutti INSIEME 3.100 2.900 25 OGGITAUA 3400 3.200 4t RESOURCE ANG □ 1.400 3.200 42 FRAN. □ srednjih šolah pa bodo v letošnjem šolskem letu. Po podatkih si knjige iz učbeniškega sklada izposodi že vsak drugi učenec; po večini gorenjskih šol pa sposojene knjige uporablja že večina učencev. Višina izposojevalnine knjig iz učbeniškega sklada ne sme presegati tretjine maloprodajne cene učenika. V osnovnih šolah se bo cena gibala okoli tri tisoč tolarjev, v srednjih šolah pa med 10 in 15 tisoč tolarji. Tisti učenci in dijaki, ki knjig še nimajo, pa si jih lahko priskrbijo tudi danes in jutri na sejmu rabljenih šolskih potrebščin pod šotorom v Zaki na Bledu. Tam bo mogoče prodati ali kupiti učbenike tako za osnovno kot tudi za srednjo šolo, naprodaj pa bodo tudi novi učbeniki in ostali šolski pripomočki. Da bi šolarji po pouku ne čemeli le za televizorjem Nešteto možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa, od učenja tujih jezikov do ukvarjanja s športom Mnoge starše že pred začetkom šole skrbi, kako bi zaposlili otroke, da jim po končanem pouku ne bi bil edini konjiček televizor. Na Gorenjskem obstaja kar precej možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa mladine. Otroke je tako mogoče včlaniti v različne klube, od smučarskega, kolesarskega, nogometnega, hokejskega, teniškega, atletskega pa do kegljaškega. Mladi nadobudneži se lahko v prostem času učijo tudi tujih jezikov. Jezikovne tečaje za šolsko in celo predšolsko mladino pripravlja večina ljudskih univerz ter zasebnih jezikovnih šol. V Ljudski univerzi v Kranju denimo organizirajo jezikovne tečaje angleščine in nemščine za otroke od predšolskega obdobja do osmega razreda. Največ zanimanja je za učenje angleščine, in sicer v:i otroke od 3. let« starosti pa do petega razreda osnovne Šole, za tečaje nemščine pa se najpogosteje odločajo osnovnošolci iz šestega, sedmega ali osmega razreda. Lani so tako imeli več kot 400 mladih slušateljev. Kot so nam povedali na kranjski ljudski univerzi, so programi prilagojeni skupinam, tečaji pa trajajo 60 ur (enkrat tedensko po dve šolski uri oziroma dvakrat tedensko po 60 minut pri predšolskih otrocih). Del stroškov sofinancira občina, tako da bodo starši letos za tečaj morali odšteti okrog 30 tisočakov. Šolarje je mogoče navdušiti tudi za ples v eni od gorenjskih plesnih šol. V Plesni šoli Urška v Kranju organizirajo učenje plesa v plesni pripravnici za štiri- in petletnike, ki plešejo skupaj s starši. Starejši od pet let se lahko odloČijo za malo plesno šolo, v Urški pa organizirajo tudi plesno šolo za osnovnošolce. Šolarji po dveh letih plesne šole prejmejo diplomo, nato pa se lahko vključijo v učenje jazz baleta ali športnih plesov, vendar gre tu že za resno delo, treninge in nastope na tekmovanjih. Kot pravijo v Urški, je zanimanje za ples večje na nižji stopnji. "Zabava, rekreacija, razvijanje gibalnih sposobnosti in motorike, glasba in druženje - vse to so prednosli včlanitve otrok v plesno šolo," zatrjujejo v Urški. Nekateri otroci se bolj navdušujejo nad zimskimi športi. Po Gorenjskem deluje kopica smučarskih klubov, ki pa svoje člane žal izbirajo precej selektivno. V kranjskogorskem smučarskem klubu denimo letos vČlanjujejo AVTOBUSNI PREVOZI SREČO OMAN, tel.: 876-179 - PREVOZ ŠOLOOBVEZNIH OTROK DO ŠOLE, NA IZLETE IN ŠE KAM - NA VOLJO STA VAM 2 AVTOBUSA IN 1 KOMBI Šolarje je mogoče zaposliti na različne načine; eden od njih je tudi včlanitev v plesno šolo. malčke letnikov 1990 in 1991, ki jih nato z načrtnim treningom otroke pa izbirajo na osnovi usmerjajo v tekmovalno smu- predhodnih testiranj motoričnih čanje. Z zgolj rekreativnim učen- in fizičnih sposobnosti v šoli. V jem smučanja pa se ukvarjajo le v klub tako sprejmejo le najboljše, nekaterih športnih društvih. IPH CENTER ,d.o.o. Dunajska 20, Ljubljana ZA UČENCE, ŠOLARJE, ŠTUDENTE... Prihranite čas in denar: - pisalne in računalniške mize (več kot 40 različnih vrst v zalogi) - stoli - na kolesih z dvižnimi mehanizmi, oblazinjenimi z otroškimi vzorci, blagom ali usnjem - namizne svetilke - največji izbor - postelje - samske, francoske, masivne, različne barvne izvedbe V SEPTEMBRU 10 % CENEJE! Naša prodajna mesta: LJUBLJANA, Dunajska 20, tel.: 061/1744-232 CELJE, Gosposka 10, tel.: 063/483-950 MARIBOR, Partizanska 15, tel.: 062/26-861 SLOVENJ GRADEC, Ronkova 4, tel.: 0602/41-460 Zastopa in uvaža JLAJLliJ. t"L7 d.o.o., Šolska ulica 4, 1234 Mengeš, tel.: 061/737 646 POMOČ PRI VZGOJI V vsaki številki revij vabijo I)isneyjevi pravljični junaki na 36 straneh vse otroke in njihove starše k skupni igri, zabavi in učenju, vzgojiteljicam v vrtcih in šolah pa ponujajo obilo novih idej za otroške dejavnosti. CELOLETNA NAROČNINA NA 12 ŠTEVILK Z 10-ODSTOTNIM POPUSTOM JE 4.100 tolarjev, VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PA ČAKA LEPO DARILO! Ali ste že brali revijo v< KUPON ZA POSKUSNI IZVOD Kupon pošljite do konca septembra 1997 na naslov: Egmont, d.o.o., 1001 Ljubljana, p.p. 2459 in poslali vam bomo brezplačen vzorec revije t_________ 01 PIZZERIIA ANTONIO PRIPRAVA in RAZVOZ JEDI _------NA dom 064^310-081 Učenje tujih jezikov - igra in zabava Delovni čas: vsak dan od 9h do 23h Največje, najboljše iz krušne peči PIZZERIJE ANTONIO O tem, da so pizze iz krušne peči pizzerije ANTONIO v Zgornjih Bitnjah najboljše, ste se najbrž že vsi prepričali. Kar sedem vrst z vsemi potrebnimi dodatki vam jih ponujajo mojstri v ANTONIU. Pa seveda številne jedi a la carte s solatami in sladicami vred. Novost pa je to, da vam vse te dobrote od prvega julija naprej pripeljejo tudi na dom. Med ponedeljkom in petkom jih lahko na znani telefon 310 081 naročite med 9. in 23. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 12. in 24. Ne pozabite - če želite najboljšo in največjo pizzo v Kranju in okolici, kar 36 centimetrov premera ima, pokličite na telefon 310 081 in slastne dobrote se bodo kaj kmalu znašle na vaši mizi. RAZVAZAMO V KRANJU IN OKOLICI V podjetju Markom so zasloveli s prodajo tujih knjig, zato niti ni čudno, da jih pozna večina slovenskih uporabnikov tuje literature. Dejavnost družbe Markom sega v leto 1989, kar pomeni prvo tovrstno zasebno podjetje v bivši skupni državi za uvoz knjig, časopisov, revij, CD-ROM baz in vseh nosilcev strokovnih informacij ter organizacije poletne šole tujih jezikov. V podjetju Markom predvsem želijo, da bi dolgoročno sodelovali z vsemi dobavitelji iz tujine in seveda z zadovoljnimi kupici in uporabniki strokovne literature v Sloveniji in drugod. "Predpogoj za to je široko knjigotrško znanje, ki smo si ga z dolgoletnimi izkušnjami pridobili pri uvozu. Naj omenim, da imamo s petimi sodelavci več kot sto let izkušenj pri uvozu literature, vseh deset zaposlenih pa več kot sto štirideset let," pravi Marko Juršič, direktor in lastnik podjetja Markom. In kljub temu, da je morda konkurenca zaradi svojega medijsko podprtega in razgibanega poslovnega življenja bolj znana na domačem trgu, se je podjetje Markom v svetu tujega založništva povzpelo zavidljivo visoki, saj so v vzhodnoevropskem prostoru za tuje dobavitelje eden od največjih odjemalcev. V podjetju Markom so ponosni predvsem na to, da jim je že od začetka uspelo spremeniti nekatere elemente uvoza: pripomogli so namreč k znižanju marž, k pravilnemu obračunavanju davka na uvoženo literaturo in drugačnim odnosom do kupcev in dobaviteljev. Juršič poudarja, da kljub temu, da se z razstavami ukvarja že 24 let, danes lahko govorimo o podjetju Markom kot organizatorju prve večje prodajne razstave tuje literature. "Maja letos smo v Ljubljani prvič predstavili večjo pregledno razstavo uvoženih knjig pod naslovom Markom - svet v knjigah, ki je bila med obiskovalci sejma zelo odmevna," pravi Juršič. Razstavo je organiziral vodja prodaje v Markomu Jure Golob, ki je bil še pred letom dni glavni kreator razstave Frankfurt po Frankfurtu. Podobno razstavo pa v Markomu pripravljajo tudi za letošnji oktober. Ob tem je potrebno še omeniti, da so edini pooblaščeni uvoznik in distributer za vse publikacije založbe ELI (European Language Institute). Prav tako so tudi izvoznik vseh slovenskih publikacij kot tudi literature iz vseh držav bivše Jugoslavije v države Evrope, Skandinavije, Anglije in ZDA. KdRLN Tel.: 064/360-750, 221-164 Eno šolsko leto ee ]e pravkar končalo in zopet ee bliža novo. Zato emo v Fapirnlcl Karun pripravili popolno ponudbo šolskih potrebščin po zelo UGODNIH CENAH. Prepričajte ee sami: ^fSm. ZVEZEK A4 ........................... 90,00 - 129,00 SIT ^|tf|SjE Ik ZVEZEK A5 ........................... 65,00 SIT ^jSKSuM |k TEMPERA BARVICE TE-12 ... 697,00 SIT 1 VODENE BARVICE................ 420,00 SIT m FLOMASTRI..........................že za 69,00 SIT « BARVICE JOLLY 1/12 ............ 231,00 ^ PUŠČICE PRAZNE................od 259,00 SIT dalje 1 PUŠČICE POLNE..................od 651,00,00 SIT dalje " NAHRBTNIKI (tudi usnjeni).... od 2.562 SIT dalje ŠOLSKE TORBE...................od 2.705,00 dalje IN ŠE IN ŠE... Vsakega kupca šolskih potrebščin za vsakih 2.000 sit čaka prijetno presenečenje. Dobil bo kupone in se udeležil žrebanja, ki bo 12. 9. 97. Čakajo vae bogate nagradel In he nekaj: šolske potrebščine boste lahko kupili na večobrokov, lahko pa vam jih tudi dostavimol Potrudili 06 bomo, da boste zadovoljni In da boste našli vse za svojega šolarja. mi a Mino k Podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo 1* Družba Ml AMIGO iz Mengša praznuje peto obletnico svoje uspešne izobraževalne poti. Prva leta so se največ posvečali najmlajšim, otrokom v vrtcu in nižjih razredih osnovne šole. Na svoj način so jim podajali znanje angleškega in nemškega jezika. Učitelji so najmlajše in njihove starše učili plesnih korakov. S tem programom nadaljujejo tudi v letošnjem šolskem letu, vpisujejo pa tudi odrasle v tečaje nemškega, angleškega, francoskega, italijanskega, španskega (tečaj bo po svoji, že preizkušeni metodi vodil znani pevec iz Argentine, g. Alberto Gregorič) in slovenskega jezika. D Že v tretjem letu so se spustili tudi na področje usposabljanja in izobraževanja brezposelne mladine v starosti od 15 do 25 let. S Centrom za mlajše odrasle so še vedno edini v Sloveniji, ki v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije in Ministrstvom za šolstvo in šport postavljajo temelje temu zahtevnemu projektu. Spomladi letošnjega leta so odprli Središče za samostojno učenje. To je prostor, kjer se lahko družimo, pogovarjamo, zabavamo in učimo vsak delovni dan. Nudijo nam uporabo multimedije za učenje tujih jezikov, računalništva, uporabo interne-ta, .... je tudi kraj, kjer dobimo nasvet, gradivo, kjer se lahko pogovorimo s sorodnimi dušami in v katerega se bomo radi vračali. Vsebine, čas, način in ritem učenja prilagajamo lastnim interesom in sposobnostim. M Odločili so se tudi, da bodo organizirali študijske krožke z različnimi temami: slamnikarstvo, pomoč iz domače lekarne, kako so živeli naši predniki,... V skupini je 5 do 12 ljudi, srečujejo se enkrat tedensko, in kar je zelo pomembno - vsak uči vsakega. Nadaljevali bodo z delavnicami za pedagoške delavce v vrtcih in šolah po Sloveniji. Papir in škarje, ustvarjalne delav- nice, praznovanje praznikov, komunikacijski treningi, šola retorike so programi, s katerimi so že poznani po vseh krajih Slovenije. !► Zanimiva novost na slovenskem trgu pa je tako imenovana Letter Machine. Družba Ml AMIGO je ekskluzivni zastopnik in uvoznik naprave za izsek črk, številk in drugih simbolov iz papirja, kartona, blaga,... Vzgojitelji in učitelji so navdušeni, saj jim to pomeni velik prihranek časa pri pripravi vzgojno-izobraže-valnega dela in popestritev za otroke, celo za odrasle udeležence izobraževanja. Letošnjo jesen pa se je družba Ml AMIGO odločila za ustanovitev izobraževalnega središča za odrasle. Namen tega središča je omogočiti zainteresiranim občanom, ki nimajo zaključene šole ali izobrazbe, tista potrebna znanja, ki jim bodo zagotovila ustrezno usposobljenost in s tem vključevanje v aktivno pridobitno dejavnost. Naj naštejem le nekaj teh programov: usposabljanje za poslovne sekretarje, komercialiste, računovodje, vodenje malega podjetja, prodajalca, poslovnega tajnika in poslovnega tehnika,... poklici z gradbene stroke (tu gre za sodelovanje s podjetjem EDC), lesarske, gostinske,... !► Srce družbe Ml AMIGO so po srcu mladi in moderni ter izkušeni učitelji. SRCE NAM VSE POVE, IZPOLNI VAŠE VSE ŽELJE, MI Z IGRO SE UČIMO, ODKRIVAMO SVET S KNJIGO,... je del refrena v pesmi, napisani posebej za njih. Velja poskusiti! Uradne ure imajo vsak delovni dan med 8. in 15., ob torkih do 18. ure, ob sredah pa celo do devete ure zvečer. Informacije boste dobili, če boste poklicali po telefonu 061-73-73-17 ali 061-73-78-57. Slovenska 28, 1234 Mengeš Tel./faks: 061/73-73-17 Tel.: 061/73-78-57 E-mail: izobrazevanje@mi-amigo.si O GRAJSKEM Matej Resman - grajski oskrbnik Energija in duh nekdanjih grascakov prevevata grad Kamen Spomnim se, ko smo še kot šolarji hodili gledat pokopališče in spomenik talcem, ki so padli v dolini Drage. Grad Kamen je sameval, propadal in v naših otroških glavah buril domišljijo. Danes je drugače, saj domišljija postaja resničnost. "Najprej se bom predstavil, kot se običajno predstavim obiskovalcem, ki vsako leto v večjem številu prihajajo sem gor, na grad Kamen. Lep pozdrav vsem tu na gradu Kamnu, kamor ste prišli na obisk. Sem Matej Resman, domačin, tukaj sem vodič in oskrbnik te ene najlepših ruševin srednjeveških gradov na Slovenskem." Tak sprejem mi je pripravil Matej Resman, v rdečem, grofovskem kostumu, ki si ga je izposodil v gledališču. Ja, prav Matej Resman je tisti, ki ima veliko zaslug, da je grad Kamen z roba propada in iz anonimnosti pripeljal do lepe razgledne, turistične, predvsem pa kulturno-zgodovinske točke. Kamen je živ "Vedno sem se zanimal za zgodovino. Moji predhodniki so prišli iz Tirolov v 16. stoletju, pisali so se Resman ali Reiseman, potujoči mož. Sem domačin in že od malih nog sem hodil tja gor, zato grad Kamen dobro poznam. Ko sem pred tremi leti in pol prišel na grad in si vse skupaj ogledoval, zapisoval in pri tem razmišljal: zakaj ne bi ta grad, ki je bil opuščen, zaraščen, prava džungla, neprehodna, polna kač, zakaj ga ne bi uredili za obiskovalce. V Begunjah imamo namreč za pokazati zelo lepe stvari. Imamo Avsenika, Plečnikovo kapelo Joža Murka, prelepo dolino Drage, grad Kamen, ki je ena najlepše ohranjenih ruševin srednjeveških gradov na Slovenskem, nad Begunjami je Sv. Peter s cerkvico, pa okoliške gore z Be-gunjščico, pa Roblekov dom na njej, saj vsi poznate tisto Avseniko-vo Tam, kjer murke cveto," mi je o Begunjah in prvih idejah, da se tudi iz gradu Kamen nekaj naredi, pripovedoval njegov novodobni oskrbnik Matej Resman. Prvi Matejev pozdrav Pred tremi leti in pol se je s svojimi predlogi o ureditvi gradu oglasil pri predsedniku takratnega Izvršnega sveta, Jožetu Resmanu, ki je bil takoj zato, da se z gradom nekaj naredi in se ga na ta način reši propada. "Prav tako tudi dobro sodelujem s sedanjim županom Vladimirjem Černetom in, jaz ji pravim kar "radovljiška ministrica za kulturo", Majdo Odar. Od takrat naprej prav Matej Resman skrbi za obnovljeno grajsko ruševino in skupaj z radovljiškimi kulturniki pripravlja prireditve v prelepem okolju, navdahnjenim z duhom srednjeveškega. Grad Kamen je bil tako vključen v srednjeevropsko Venerino pot, ki se je začela že lani in v katero so poleg Radovljice in Kamna vključeni še Škofjeloški grad, kamniški Mali grad. Ljubljanski grad, Komen s Štanjelom ter Predjamski grad. Omenjena pot Najstarejši del gradu je stolpasti grad iz 12. stoletja, ki je bil postavljen nad trgovsko potjo, ki je skozi dolino Drage vodila na Koroško. V13. stoletju je prvotni stolp zamenjal sedanji palači j, s še danes ohranjenimi romanskimi okenskimi odprtinami. Grad je bil v času turških vojn dodatno zavarovan z obzidjem in stolpi. Zadnji je bil leta 1548 zgrajen stolp kvadratnega tlorisa. obsega 52 mest, 4 države, bistvo dogajanja na Venerini poti pa so kulturne prireditve povezane z obrtmi in dogajanjem na nekdanjih gradovih in dvorcih. Zelo odmevna tovrstna prireditev je bila prav na gradu Kamen, na Sv. Janeza Krstnika, 24. junija. Ob kresi se dan obesi se je imenovala prireditev, ki je sicer na gradu Kamen že tradicionalna, letos je bila četrtič. Poleg kresovanja so na gradu tudi pritrkavali na zvonove, ki so jih pripeljali z Brezij, sledila je maša, radovljiški in jeseniški gleda-liščniki so odigrali igro o Pegamu in Lambergarju, prav slednji Gašper Lambergar je bil v 15. stoletju na Kamnu graščak. "Kresovanje nameravamo na Kamnu prirejati tudi v prihodnje, pa tudi viteških turnirjev ne bo manjkalo. Imeli smo lokostrelski red sv. Sebastijana, pred kratkim se je preimenoval v Viteški red Gašperja Lambergarja, v katerem je 27 lokostrelcev, ostali V septembru bo na gradu Kamen predstavljena "Turnirska knjiga Gašperja Lambergarja" založbe Viharnik. Prvotni izvod so našli v arhivu na Dunaju, založba pa bo po 500 letih izvod v celoti ponovno natisnila. Knjiga. Grad Kamen bo takrat dodatno osvetljen z baklami in ognji, pripravili pa bodo tudi lep kulturni večer. l\a grajskem dvortscu. ukvarjam pa se še z mnogimi drugimi stvarmi, spoznam se na pritrkavanje, šest let sem bil predsednik gasilcev, zadnja leta, posebej odkar se ukvarjam z gradom Kamen sem v upravnem odboru TD Begunje, s "tišlarijo" pa se ukvarjam še tako za zraven. Vsako leto izdelam kakih sto beganc (butaric) za darila." Največ časa pa Matej preživi na gradu. Kot pravi je vsak dan potrebno počistiti, opraviti obhod, nekakšno kontrolo stanja na področju grajske ruševine. Dela je dovolj, tako da vsak dan vsaj enkrat obišče grad. Njegov grad, se mi je zdelo, saj se je pred tremi leti pojavil kot dobra vila... Za nadaljnje obnove in dejavnosti na Kamnu sicer primanjkuje denarja, nekaj sredstev je zanj namenjenih v občinskem proračunu, ko pa bo sprejet državni proračun, naj bi nekaj kapnilo tudi od tam. Prav zato grajskemu oskrbniku idej ne manjka. Čimveč kulturnih prireditev, urediti je potrebno vstop in pristope do posameznih delov gradu Kamen, v zgornjem delu romanskega stolpa, na katerega pristop je sedaj nevaren, kot pravi Matej, gor vodijo le nekakšne "kurje lojtre", naj bi uredili stopnišče in varnostno ograjo. "V gotskem palaciju imamo pa so paži. V nedeljo je bila taka prireditev, napad na Predjamski grad, na Postojnskem, kjer sem sodeloval tudi jaz." Ko je Kamen zapustila gospoda Kako je bilo z gradom, ko ga je zapustila gospoda, me je zanimalo? Matej je začel pripovedovati:"Leta 1740 so lastniki Katzensteini z gradu sneli strešno kritino, jo v živi verigi podajali na svoj grad Katzenstein, kjer je danes bolnišnica in na begunjsko cerkev. Vse, kar je bilo notranje opreme, portalov in dragih vrednejših stavbnih materialov, so Grad Kamen je v virih privč omenjen leta 1263, vendar naj bi ga že v 12. stoletju dali sezidati grofje Ortenburški. Prav ti so tudi ustanovili trg Radovljico. Grad Kamen je poleg Upniškega gradu varoval pot, ki je vodila od severa preko Karavank naprej proti jugu. Na gradu so se menjali različni lastniki, med njimi tudi grofje Celjski, kot poroča J. V. Valvasor se je v bližini gradu Kamen leta 1428 ubil Herman lil, eden zadnjih celjskih grofov. Leta 1469 je grad prešel v posest Lambergov, družine, katere najbolj znan pripadnik je bil Gašper plemeniti Lamberg, odličen turnirski vitez in konec 15. stoletja vojaški maršal Kranjske. Menda je zmagal na kar 85 viteških turnirjih in ljudska pesni Pegam in Lambergar opisuje njegovo junaštvo. Grajski oskrbnik odpeljali sami oziroma lastniki domačij, ki so gradile novi dvorec za Katzensteine. Do leta 1960 je grad intenzivno propadal. Takrat pa je spomeniško varstvo iz Kranja začelo z obnovo, leta 1975, pa je očitno zmanjkalo financ, in so to delo opustili. Od takrat naprej pa do leta 1993 je grad še bolj propadel." Dokler ni vsega skupaj v roke vzel Matej Resman. "Če se danes sprehodite po gradu, je bistvena razlika od tistega, kar je bilo tU pred petimi leti. Ko sem Mateja, ki je pripravil tudi večino kažipotov, ki nas napotijo k Begunjskim znamenitostim, vprašal, ali je po poklicu "tišlar", mi je povedal, da je pravzaprav elektrotehnik, nekoč je bil zaposlen v blejskem Elmontu, po sili razmer, po tastovi smrti, pa je prevzel domačo žago. "Doma sem z. Zgoše, bilo nas je sedem otrok in vsi smo bili navajeni samo delati, zato se še danes držim načela delo, poštenost in molitev. Petnajst let je tega, odkar sem doma na žagi, Sprejem gostov v grofovski opravi Grad Kamen so opustili v prvi polovici 18. stoletja. Leta 1740 so v Begunjah zidali novo farno cerkev in takrat so z grajskih streh sneli opeko, ki SO si jo vašČani podajali iz rok V roke v dolgi sklenjeni vrsti, ki se je od gradu raztezala vse do cerkvenega stavbišča. Z izgubo strešne kritine se je začelo intenzivno propadanje gradu Kamen, njegovo vlogo pa je prevzela graščina Katzenstein v Begunjah, kjer se danes nahaja Psihiatrična bolnišnica in Muzej talcev. Propadanje je bilo zaustavljeno leta 1959, ko so se začeta spomeniškovarstvena dela. največje zasluge, da je stanje gradu tako, kot je pa ima sedanji oskrbnik gradu Matej Resman, namen zgraditi stopnišče in razgledno ploščad, s katere bo zelo lep razgled proti Begunjam, stolp je namreč precej visok..." Tudi skavtski center "Tukaj na območju gradu in pod njim bi lahko naredili skavtski center. Potrebna infrastruktura obstaja, le dovoljenja je potrebno pridobiti. Pred štirinajstimi dnevi so bili na obisku skavti iz Portugalske, iz Nabrežine pri Trstu, iz Dravograda in Maribora, iz Dravelj pri Ljubljani. Tu so bili skavti s Poljske..." Po Matejevem mnenju naj bi se grad tudi na ta način promoviral širše v Evropo. Več, v Begunje bi morali pripeljati, podoben namen ima tudi Venerina pot, goste z Japonske, Amerike in Severne Evrope, goste, ki so tudi pripravljeni plačati, goste, ki imajo nekaj v žepu. "Seveda pa jim moramo tudi domačini iz Begunj zato čimveč ponuditi. S tem bomo tudi domačini kaj zaslužili. Prav zato moramo, ko gre za razvoj turizma, Begunjci držati skupaj." Na grad se bo še hodilo... ... zagotavlja Matej Resman, grajski oskrbnik. "Le krajani moramo stopiti skupaj, pa bo. Tudi gostje na gradu bodo, kot na vseh ostalih turistično zanimivih točkah v Begunjah, ki nam jih zares ne manjka." • Igor K. KONJIČKI R I (IV1L VISKE IGRE Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16, 4000 Kranj Tel.: 064/360-350, fax: 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI V AVGUSTU: Naslov: 1. DUNGEON KEEPER (Buitfrog) 2. MORTAL KOMBAT 3 (GT) 3. K.K.N.D. (Electronic Arts) 4. RD ALERT (Westwood) 5. CARMAGEDOON (SCI) 6. GRAND PRIX 2 (Microprose) 7. COUNTERSTRIKE (Westwood) 8. NBA 97 (EA Sports) 9. THEME HOSPITAL (Bullfrog) 10. HUGO (ITE) iF-22 Interactive Magic Ocena: 77 % Cena: 9190.00 Letalskih simulacij je na trgu precejšnje število, toda ni se jih prav veliko ukvarjalo z nam najbližjim dogodkom vojno v Bosni. Zato sem z velikim navdušenjem odprl škatlo z napisom iF-22. Že na začetku me je navdušila velika navigacijska karta bivše Jugoslavije, ki je poleg CD-ja in knjige brezplačno priložena v škatli. Ko sem končal inštalacijo igre na trdi disk ter igro pognal, sem ugotovil, da rabim močnejši računalnik, kajti na pentiumu 133 zadeva ni tekla hitreje, kot v šoli diapozitvi. Nato sem vgradil v svojo drvarnico (računalnik) diamondov monster, kar je povzročilo še lepšo grafiko, na hitrost pa žal ni veliko vplivalo. To je edina večja slabost, ki sem jo opazil v igri. Sedaj pa preidimo k scenariju. Igra ima dva glavna scenarija. Prvi scenarij se imenuje The Bosnian Conflict, zgodba pa je postavljena v prihodnost, ko novoizvoljena predsednica srbske republike Biljana Plavšič leta 2004 ponovno začne vojno za Bosno. Drugi scenarij se imenuje The Russo - Ukrainian War, kjer ameriški predsednik pomaga Ukrajini obdržati samostojnost pred neustavljivimi Rusi. Igra ima doslej grafično najlepše izdelan teren, realistično vodenje letala, vendar jo zaradi počasnosti igranja ne uvrščajo med zvezde letalskih simulacij. Minimalna konfiguracija: Pentium 90 Mhz, 16Mb spomina, VVIN 95 POSEBNA PONUDBA MESECA: Mrs. CD-ROM tokrat ni testirala igralnih palic, je pa za vas pripravila spisek posebno ugodnih artiklov v trgovni Miška: - 16xCD ROM FUNAI 12.500 SIT - Zvočna kartica Sound Blaster CREATIVE 16 9.900 SIT - 300 W zvočnik Hercules Stereo 7.100 SIT - 3D VIRGE 2Mb grafična kartica 7.100 SIT - Prazen CD-R BASF 74 min 990 SIT - Radio kartica Zoltrix 3.690 SIT - Inter link kabel za povezavo 2 računalnikov 1.490 SIT Naslov EXTREME ASSAULT (Blue Byte) 92 % F-16 FIGHTING FALCON (01) 90 % iF22 (Interactive MAGIC) 77 % HARDCORE 4x4 (Gremlin) 79% ZORK LEGACV Coltecttort (Activision) 87 % LOST VIKINGS 2 (Interplav) 84 % ZORC LEGADV COLLECTION Activision Ocena: 86 % Cena: 7490.00 Tudi Activision je končno izdal dobro kompilacijo iger pod imenom Zork. Kompilacija vsebuje naslednjih 7 iger: Zork Nemesis (ena najboljših avantur doslej), Return to Zork (lepo grafično izdelana avantura), Zork I, Zork II, Zork III, Zork Zero in Bevond Zork. Dodatne informacije lahko dobite na internet naslovu www.activision.com. Minimalna konfiguracija: 486-66Mhz, 8Mb spomina, DOS ali WIN NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Očitno industrijo računalniških igric zelo dobro poznate, saj ste našteli toliko založnikov računalniških iger, da za nekatere še sam nisem slišal, zato se vam seveda zahvaljujem. Tokrat mi odgovorite na naslednje vprašanje: Kdo je napisal slavno igro Grand Prix 2? Na voljo imate tri odgovore: A) Steven Spielberg B) Geoff Crammond C) MouseManova polsestra Do naslednje naše rubrike, ki bo na sporedu oktobra, pa bodite pridni in jejte špinačo. Lako pa vam izdam skrivnost, da nas boste naslednji mesec lahko našli tudi na Internetu. NAGRADE: 1. 30 dni brezplačnega dostopa na internet, 2. PC CD Igra Duke Nukem II, 3. majica F1 grand prix NAGRAJENCI PREJŠNJEGA MESECA: 1, Patricija Mavec, Šorljieva 31, Kranj, dobi igralno ploščico, 2. Andrej Ajdovec, Stružnikova 20A, Šenčur, dobi PC igro, 3. Marjan Obid, Smokuč 90, Žirovnica, dobi majico Za vas pripravil: Mitja Kaštivnik MouseMan Gobarska društvo Kranj Septembra že 27. razstava gob Pravi poznavalci gob si ne belijo glave, zakaj julija in avgusta skoraj ni bilo gob. Tudi vlaga, te to poletje res ni manjkalo, namreč ni edini pogoj za rast gob. Vsak ponedeljek od 19. ure naprej je v Kranju na Stritarjevi 5 odprta pisarna Gobarskega društva Kranj, kjer se zbirajo člani in si med pogovori izmenjajo vzorce gob, ki so jih nabrali, a jih ne poznajo. Takšna pogovorna ponedeljkova srečanja pa so seveda zanimiva tudi za nečlane, ki pa očitno ne vedo za pisarno, saj bi jo sicer pogosteje obiskovali z vzorci gob, ki jih ne poznajo. Sicer pa so se v društvu že začeli pripravljati, da tudi letos na Gorenjskem sejmu uredijo veliko gobarsko razstavo. To bo že 27. tovrstna razstava po vrsti, pripravili pa jo bodo med specializirano razstavo Slovenska kakovost SQ, obrtnim sejmom in prvim sejmom Stanovanje od 9. do 12. septembra. Predstavili bodo seveda gobe, ki jih bodo našli oziroma bodo rasle nekaj dni prej. Razstavo bodo pripravljali 8. septembra popoldne in veseli bodo vsakogar, ki bo prinesel takrat vzorce gob na sejem. Dopolnjevali pa bodo razstavo tudi med sejmom, obiskovalci pa bodo lahko takrat prinesli tudi gobe, ki jih ne poznajo. "Do zdaj nam je vedno uspelo predstaviti več kot dvesto vrst gob. Upamo, da bo tudi letos tako. Pomoč so nam obljubili Jesenski goban (boletus edu-lis) - Foto: B. Malovrh tudi v gobarskih društvih Jesenice, Škofja Loka in Ljubljana. Sicer pa tudi na naših ponedeljkovih srečanjih in pogovorih v pisarni društva ugotavljamo, da ni prave rasti gob za ta čas. Vlage je dovolj v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so bila poletja bolj suha. Vendar v gozdu očitno niso pravi temperaturni pogoji za rast." Člani društva s predsednikom Božom Malovrhom pa so prepričani, da gobe tudi letos bodo odgnale. Septembra doslej pravzaprav še nikdar niso zatajile. Res pa je, da je bilo enkrat enih, Borov glivec (sparassis crispa) - Foto: B. Malovrh Rdeča mušnica (amanita muscaria) - Foto: B. Malovrh drugič drugih več. Sicer pa je zdaj čas za rast vseh gob - od mušnic, jurčkov, trobent, kukma-kov, bisernic. Predsednik kranjskega društva Božo Malovrh pravi, da v društvu podpirajo predlog Zveze gobarskih društev, da bi po spremembi zakona bili zaščiteni le dve vrsti gob (karželj, jajčasta mušnica), za šest vrst (poletni, jesenski, črni, borov goban, užitna in bleda različica lisičke) pa naj bi bila omejitev tri kilograme na dan. Zveza tudi predlaga, da bi sedanji seznam 70 vrst zaščitenih gob veljal kot opozorilo, katere gobe so ogrožene. Kaj bo s temi predlogi, bo jasno, ko bodo sedli skupaj predstavniki zveze in ministrstva za kmetijstvo. Zato kakršnihkoli sprememb letos zagotovo še ne gre pričakovati. Poleg razstave, ki jo pripravljajo v Gobarskem društvu Kranj, pa se bodo trije člani udeležili septembra tudi seminarja za določevalce oziroma prepoznavalce (determinatorje) gob. Seminar z mednarodno udeležbo bo v Kočevski Reki od 18. do 21. septembra. • A. Žalar Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 TOP 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V PRETEKLEM MESECU 1. DAN NEODVISNOSTI (Independence Day) VVill Smith 2. MISIJA NEMOGOČE (Mission Imposible) Tom Cruise 3. ŠKRLATNA PLIMA (Crimson Tide) Gene Hackman 4. ALKATRAZ (The Ročk) Sean Connery 5. ERASER (Eraser) Schvvarzenegger 6. MOJ OČKA HEROJ (My Father The Hero) Gerard Depardieu 7. TVVISTER (Tvvister) Helen Hunt 8. TAJNI AGENT 000 (Spy Hard) Leslie Nielsen 9. MATILDA (Matilda) Danny De Vito 10. POBEG IZ L.A. (Escape From L.A.) Kurt Russel SVETLOBA (Ddaylight) - akcija V tej napeti, skrajno nepredvidljivi akciji režiserja Roba Cohena Svlvester Stallone tekmuje s časom in usodo, da iz porušenega predora trideset metrov pod gladino reke Hudson, reši skupino preživelih. Ko eksplozija blokira edini možni izhod iz betonskega podzemlja, se morajo preživeli soočiti z eksplozivnim plinom, strupenim dimom, ognjem, vsesplošnim rušenjem in grozečo ledeno reko. Zadržite dih! Poiščite svetlobo! KRETENČKO VI (The Stupids) - komedija Bivši poštar Stanlev Stupid se nekega jutra hudo razjezi, ko opazi, da so mu izpred hiše ponovno ukradli smeti. Zgrožen nad tovrstnim hudodelstvom, Stanlev zakoraka v rolerje in se zapodi za tatovi, da bi jih naučil kozjih molitvic, pa čeprav je slišal govorice, da njegove smeti kradejo nezemeljska bitja. Ko na velikem odlagališču odpadkov naleti na skrivnostne prekupčevalce z orožjem, je Stanlev prepričan, da je odkril glavne udeležence smetarske afere stoletja... Pretekli mesec smo vas spraševali, v katerem filmu, ki je nedolgo tega polnil kinodvorane, je igral Eddie Murphv. Pravilen odgovor se glasi Metro. Nagrade prejmejo: 1. nagrada: en teden brazplačne izposoje filmov - Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, Kranj 2. nagrada: prazna videokaseta Eržen, Bukovica 4, Selca Urša 3. nagrada: vpisnina v videoteki Lipa -Robert Svatovšek, Gorenja vas - Reteče 41, Škofja Loka Naloga, s katero si lahko prislužite nagrade prihodnji mesec: Svlvester Stallone je igral že v mnogih filmih. Njegov žanr je akcija, da pa se izkaže tudi v komediji je pokazal film, v katerem je Sly igral policaja, ob strani pa mu je stala Estelle Getty (znanka iz nadaljevanke Zlata dekleta). Sprašujemo vas po naslovu te komedije. Med pravilne ogovore bomo razdelili naslednje nagrade: 1. en teden brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa, 2. vpisnina v videoteko Lipa, 3. prazna videokaseta Filatellsticne novice XXXV, SLOVENIJA Čas počitnic hitro mineva in septembra bo izdanih kar precej novih znamk. Poleti, v času kislih kumaric, je Pošta Slovenije izdala dve novi znamki iz serije Slovenija v malem. Ker se je poštnina v domačem prometu povečala le za 1 tolar, sta znamki za 13 in 14 SIT balzam za filatelis-tični žep. Znamka za 13 SIT prikazuje prleški klopotec, medtem ko znamka za 14 SIT šentjernijskega petelina iz gline. Obe znamki lepo dopolnjujeta predhodno serijo znamk, ki izhaja že štiri leta. Izšle so tudi tri ilustrirane dopisnice z morskimi motivi - jadrnice pred Piranom, Portorožem in Koprom. Na dopisnicah so tudi podatki o svetilnikih, ki pa jih na slikah SLOVENIJA klopotec ni. Pomota pri pripravi ali ??? Na poštah na Gorenjskem so jih dobili bolj malo. Verjetno bi res le nekaj filatelističnih navdušencev pisalo razglednico z morskim motivom iz Kranjske Gore ali Gozd Martuljka. Žigov je bilo tudi to poletje kar nekaj. Najvažnejši je bil 12. 8. v Mojstrani ob 100. obletnici postavitve kapelice Marije Snežne na Kredarici. Zopet en Aljažev jubilej. Nove znamke zopet izidejo konec septembra in bomo o njih pisali v naslednji številki Filatelističnih novic v Gorenjskem glasu. KANADA Dve novi znamki in še blok v čast Gilla Villeneua, ki se je leta 1982 smrtno ponesrečil v dirkalniku F1, bodo vseka- kor povečale zanimanje za znamke Kanade, ki že tako ali tako sodijo med najlepše na svetu. Pametna izdajateljska politika jih uvršča v vrh priljubljenosti. ZDA Izšla je serija 25 znamk najbolj slavnih letal - seveda tiskana v skupni mali poli, pa serija pup - punčk, serija slavnih dirigentov in znamka v spomin Humprevja Bogar-da - hollvvoodske zvezde iz filmov Casablanka, Afriška kraljica... Veliko znamk, ki sreči vse z nominalo 32c za domačo rabo, tako da žep filatelistov ni preveč udarjen naenkrat. AVKCIJE Poletno mrtvilo so do neke mere popestrile avkcije, kjer je bilo po razstavi v San Franciscu opaziti padec cen. Normalno za ta letni čas in za čas po veliki razstavi. Cene klasičnih znamk (do 1940) so padle za ca 10 odstotkov, medtem ko se znamke 20. stoletja in letalske znamke drže na isti ravni, oziroma so v rahlem porastu. Kljub padcu borznega indeksa pa ne priporočamo večjih nakupov, ker je cena ameriškega dolarja precej poskočila v primerjavi z nemško marko in japonskim jenom. Raje malo počakajte. Mihael I. Fock FILATELIJA MAURITIUS & FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19,4000 KRANJ, tel. (064) 224 505, fax: (064) 224-505, od 16. do 19. ure, ob sredah tudi od 9. do 12. ure - ABONMAJI ZA SLOVENSKE ZNAMKE - ALBUMI IN OSTALI FILATELiSTIČNI PRIBOR - NASVETI IN STROKOVNE OCENITVE - ODKUP OPUŠČENIH ZBIRK - VELIKO ZNAMK VSEGA SVETA ZA VASE ZBIRKE - fotografije za dokumente v 3 minutah - razvijanje barvnih in čb slik - družinske fotografije INTERVJU Veslač Iztok Čop iz Studenčic bo v začetku septembra v Franciji branil naslov svetovnega prvaka v skifu M najpomembneje, kakšne barve je kolajna, pomembno je, da veš, da si na tekmi naredil vse, kar je bilo mogoče Tako razmišlja najboljši skifist na svetu Iztok Čop, ki ima v zbirki svojih uspehov že toliko zvenečih naslovov, da bi si le stežka želel še kakšnega. O Iztoku Čopu, danes 25-letnem blejskem veslaču, je komaj moč zapisati kaj novega. Od leta 1989, ko sta z Denisom Zvegljem v dvojcu osvojila prvi naslov svetovnih mladinskih prvakov, so se njegovi uspehi in dobri rezultati vrstili iz leta v leto in vedno smo o njem pisali kaj novega. Morda največ takrat, ko je v Barceloni z Denisom osvojil prvo slovensko olimpijsko kolajno... ali pa predlani, ko je postal svetovni prvak v elitni veslaški disciplini, skifu. ....Veslanje je pač postalo njegova ljubezen in danes pravi, da tudi neke vrste služba. In naslednja "službena pot" ga čaka že te dni, ko bo nastopil na članskem svetovnem prvenstvu v Aiquebelettu v Franciji, kjer bo skušal znova dokazati, da ostaja med najboljšimi veslači na svetu. Vedno pri vrhu Na svetovno prvenstvo v Francijo odhajaš kot letošnji zmagovalec tekme v Luzernu, kot zmagovalec letošnjega svetovnega pokala, predvsem pa boš branil naslov aktuaT-nega svetovnega prvaka. Bo spričo dejstva, da si nesporni favorit, Tekma zate težja ali lažja'.' "To, da sem svetovni prvak, je rezultat, ki je star dve leti in je pred novim prvenstvom v bistvu "pozabljen". Vsekakor pa sem favorit zaradi letošnje sezone, v kateri sem zmagal na vseh "glavnih" tekmah. Vendar zaradi teh rezultatov pred letošnjim najpomembnejšim tekmovanjem nisem nič bolj ohremenjen, kot sem bil naprimer v Luzernu. Mislim, da sem toliko pripravljen, da sem sposoben biti pri vrhu.... težko pa je reči, ali je to na prvem, drugem, tretjem, četrtem.... mestu, to se bo pač pokazalo na tekmi. Vendar pa se s tem pretirano ne obremenjujem. " Poleg naslova svetovnega prvaka in pokalnega zmagovalca imaš tudi olimpijsko medaljo ter vrsto naslovov prvakov v mlajših in članskih kategorijah. Je ob taki zbirki odličij težko najti motivacijo za nove treninge in tekmovanja? "K sreči je bilo zadnja leta na treningih in tekmovanjih nekaj sprememb in te so mi vedno znova vlivale dodatnih moči. Če se spomnim samo veslanja v dvojcu z Denisom Zvegljem, je bilo na koncu res že malo dolgočasno.... res nama je šlo že kar malo "za nohte". Vedno je bilo vse isto... enaki treningi, enaka konkurenca, ni bilo več prave svežine. Če danes pomislim nazaj, na leto 1993 sc mi še vedno zdi, da Če bi zmagala na svetovnem prvenstvu, da bi najbrž takrat kar prenehal. Vendar pa je bil naslov svetovnih prvakov tako blizu, da sem si enkrat želel tudi zlato kolajno iz svetovnega prvenstva. Takrat sem se odločil za skif. Rezultati so se začeli zelo hitro... najprej tretje mesto, nato zmaga na svetovnem prvenstvu, nato je "vlekla" olimpiada.... Ker pa sem lani v Atlanti malo "zamočil", pa me je to spet "podžgalo" za novo sezono." Lanska sezona "kredit" za letošnjo Čeprav četrto mesto na olimpijskih igrah seveda ni neuspeh, pa vsi napori težaških priprav vendarle niso bili poplačani, kot si želel. Marsikdo bi obupal, ti praviš, da te takšne stvari še "podžigajo"? "Ja, lahko rečem, da sem lani na treningih garal "kot črna živina".... tako pozimi kot spomladi in celo poletje. Tako sem na olimpiado najbrž prišel preveč utrujen in iz sebe nisem mogel "iztisniti" vsega, kar bi sicer lahko. Ko pa gledam nazaj, pa se mi zdi, da so bili lanski napori nekakšen "kredit" za letošnjo sezono. V zadnji zimi namreč nisem treniral tako zelo trdo kot lani, predvsem pa sem si večkrat privoščil kakšen dan odmora. ...na vsak mesec ali dva vsaj tri dni. Tako smo bili veslači decembra deset dni v Egiptu, kjer smo sicer tudi veslali, prek novega leta sem šel v London, februarja sem šel smučat... in vsakič, ko prideš nazaj, imaš novo moč za treniranje. Le nekaj dni, da "odklopiš", pa je dosti, da lahko spet delaš in treniraš naprej." In dosti, da si zastavljaš nove visoke cilje...? "Ze pozimi so se začeli dobri rezultati in pred letošnjo sezono sem bil optimist. Postavil sem si tudi nov cilj... to pa je izboljšati tretje mesto v svetovnem pokalu. Seveda pa sprva nisem mislil, da mi bo šlo tako dobro. Uspelo mi je zmagati v svetovnem pokalu, dobil pa sem tudi svojevrstno "trofejo" kariere, to je zmago v Luzernu. Tako že sedaj sezono ocenjujem kot uspešno, vendar svetovno prvenstvo je pač tisto, ki šteje in je trenutno moja glavna naloga. Zato skušam garali še naprej, čeprav mi je bilo zadnje dneve, ko se je naredilo vreme, ko vsi hodijo na morje, na dopust, ko se tudi tukaj na Bledu vsi kopajo, kar težko trenirati.... vendar še štirinajst dni in tudi zame bo prišel počitek." Rekel si, da si lani treniral celo preveč, da si letos ubral malce drugačen tempo. Kdo pa ti določa treninge, kako so sestavljeni programi? mesecu pač morali narediti več kilometraže .....Jaz sem predpisane treninge celo podaljševal, saj sem se hotel res dobro pripraviti in sem vsakega "raztegnil" še za kakšnih dvajset odstotkov. Tako sem imel lani celo okoli 24 do 26 kilometrov na trening, sedaj imam povprečno okoli 20 kilometrov. Sicer pa programe treninga dela trener Miloš Janša. Če sam vidim, da mi trening zadošča, se tega programa držim, če vidim, da mi kaj "nagaja", si za tehniko privoščim še nekaj kilometrov..." Zmage na račun dobre tehnike Težko je razumeti, da ti po toliko letih veslanja lahko tehnika še vedno nagaja, da čoln ne gre, kot je Treba. Kako to opaziš? "To, da ti čoln ne gre dobro, čutiš, težko pa je razložiti komu drugemu. Morda se da primerjati s tem, da ko gledaš vrhunske plesalce na odru in ti ne opaziš nobene razlike. strokovnjaki pa dobro vedo, kdo bo med zadnjimi in keto ho pri vrhu.... Tako tudi jaz ne znam razložiti, kako se opazi, kdaj čoln "gre" in kdaj ne, jaz to pač čutim, čutim ali sem ujel "čist" zaveslaj ali ne, ....to so take malenkosti, ki jih celo štoparica ne pokaže, sam pa veš, da si za enako hitrost porabil precej več energije. ...maksimalne hitrosti pa sploh ne moreš doseči. Jaz tudi mislim, da sem ravno na račun dobre tehnike vedno dobival v primerjavi s konkurenti, ker sem pač fizično bolj "švoh" od večine." Je pri veslanju zelo pomembna velikost, moč je prav gotovo? "Ja, "lajn" je, če si dolg. Imaš daljše roke in noge in imaš daljši zaveslaj.... Mislim, da ima idealno postavo za veslača Luka Špik, ki je malo večji kot jaz, ima daljše roke in noge in s tem avtomatično daljšo dolžino zaveslaja. Poleg velikosti je pomembna tudi teža, saj je večina konkurentov tudi kakšnih deset kilogramov težja od mene. Seveda to ni "špeh", ampak več muskulature. In če piha nasprotni veter, se to pač pozna, ko je treba voziti bolj na silo. Jaz te pomanjkljivosti pač "popravljam" s tehniko in če mi čoln dobro drsi, na tekmi z lahkoto držim in tudi diktiram tempo." Nadaljevanje na 13. strani! "Program priprav je vsako leto precej podoben in je bil tudi letos podoben kot lani, morda je bil lani le malce bolj "navit" že od začetka, ker je bila pač olimpiada več kot mesec dni prej, kot so svetovna prvenstva. Veslati na jezeru pa se spomladi pač ne da začeti prej. Zato smo v enem Nadaljevanje z 12. strani! Morda spet v dvojcu? V enem od intervjujev je Luka Špik, ki je bil letos zadnje leto mladinec, celo omenil, da si zeli kdaj s teboj sesti v dvojec tudi na pomembnih članskih tekmah. Ti si pet sezon veslal z Denisom, sedaj si četrto leto v skifu, morda spet razmišljaš o dvojcu? "Odkar se je Spik vrnil s svetovnega mladinskega prvenstva, kjer je zmagal, sem velikokrat dobil to vprašanje. Vendar zaenkrat o tem ne razmišljam, to sezono prav gotovo ne. Sedaj so moje misli pač namenjene bližnjemu svetovnemu prvenstvu. Za bodoče pa je to najbrž ena od možnosti. Z Lukom sva namreč letos, skoraj brez treninga, v Piedde-lucu premagala lanska olimpijska prvaka Italijana .....res nama gre skupaj idealno. Imava zelo podobno tehniko, podoben način veslanja in lahko kadarkoli sedeva skupaj v čoln in tudi dobro tekmujeva.... vsake nasprotnike lahko pošteno "zmatra-va". Težko je o tem govoriti sedaj, če pa bo razlika med nama pomladi majhna, pa sem prepričan, da bomo začeli prakticirati tudi to in bova poskušala tako v skifu kot dvojcu. Gotovo pa bi veslanje v dvojcu za Luka pomenilo hitrejšo uveljavitev v članski konkurenci, saj imam jaz le veliko izkušenj, razlika med mladinci in člani pa je precejšnja." Vidva z Denisom pa sta pred leti vendarle dokazala, da najboljši mladinci lahko hitro postanejo dobri tudi v članski konkurenci. "Uveljavitev v skifu je gotovo precej težja kot v drugih čolnih, čeprav je bil tudi takrat, ko sva se z Denisom že v prvi sezoni "pretolkla" med člane, to kar mali čudež. Vendar midva sva drug drugemu dajala korajžo, doma, na Bledu, sva imala konkurenco v drugih čolnih in ni nama bilo tako težko. Če sedaj Luka primerjam z nama, je to sicer podobno, vendar je on sam... Ko sva bila midva v njegovem položaju, sva sicer včasih podvomila vase, vendar ko je eden "cagal", jc drugi "potegnil" in obratno. Drug drugega sva prepričevala, da bova zmogla in drug drugemu sva dajala korajžo." Ni vse le lesk kolajne Se spomniš vajine prve velike zmage'.' "Ze kot mlajša mladinca sva vozila "dubla" in naslednje leto, leta 1989, sva zmagala v dvojcu na mladinskem svetovnem prvenstvu. To je bil najim prvi res velik nastop in prvi velik uspeh. Do takrat smo precej "mešali" posadke v čolnih, takrat pa sva postala stalna posadka in res nama je šlo dobro. Konkurence sicer prej nisva poznala, saj je mladinskih regat res malo, na njih pa so navadno, še prej, prevladovali vzhodni Nemci, ki so bili nekakšno merilo, kako dober si. Tako sva računala, da imava možnost boja za kolajno, zlata pa je bila za vse veliko presenečenje. Posebno, ker sva imela slabo progo, bilo jc slabo vreme, pihal je veter,...." Z zmago na mladinskem svetov-nem prvenstvu se je zate začeTo obdobje osvajanja "zvenečih" naslovov, ki si mu letos julija dodal zadnjega, naslov zmagovalca sve^ titvnega pokala. Kaj so ti včasih pomenile zmage in kolajne in kako gledaš nanje sedaj, ko imaš tako rekoč popolno zbirko? "Če dobro premislim, kakšnega posebnega odnosa do tega nimam, teh rezultatov niti kaj posebno ne cenim..... Ob vsakem novem uspehu sicer rečem: "Dobro, fajn, saj sem zato delal!", kakšnega posebnega odnosa do tega pa nimam. Vendar mi drugi sedaj pravijo, da bom kasneje, ko bom prenehal s tekmovanji in bodo ostali pozabili na moje rezultate, jaz na vse skupaj gledal drugače in mi bodo pomenili vedno več. Zame je najbolj pomembno, da po vsaki tekmi vem, da sem dal "vse od sebe", da sem naredil največ, kar sem bil tisti trenutek sposoben. Če pa sedaj ocenjujem vrednost posameznih kolajn, pa bi lahko rekel, da mi je najljubša tista s svetovnega prvenstva v Tampereju, pa tista prva članska kolajna na Dunaju ter seveda tudi obe mladinski. Res imam tudi olimpijsko kolajno iz Barcelone, vendar pa jo malo manj cenim, saj mislim, da to le ni bilo to, česar sva bila takrat sposobna... mislim, da se pač nisem "spumpal" do konca in da bi takrat lahko naredila še več." Ti torej največ pomeni, ko veš, da si se potrudil, kot je bilo najbolje mogoče? "Ja, najbolj sem zadovoljen, ko v cilju vem, da sem peljal, kot sem bil največ sposoben. Tako sem lahko na koncu zadovoljen s tretjim mestom, lahko pa sem razočaran nad drugim." Črv, ki "nažira" Tekma se začne na startu. Kakšna je razlika, ko veš, da si se nanjo maksimalno pripravil, ali pa, ko veš, da ti je treninge preprečila bolezen, ko razmišljaš, kaj vse bi lahko storil, da bi bil tisti trenutek mirnejši? "To pa je tisti črv, ki te "nažira". Spomnim se leta 1993, ko sem imel pozimi salmonelo in sem treniral "na silo", poleg tega se je Denis prevrnil z biciklom ...Težave so bile že na začetku sezone, ko sva zamenjala poziciji v čolnu, pa nama je šlo spet dobro. Vendar pa sva se zavedala, da celo leto nisva delala, kot naj bi sicer in to se navadno pokaže v finalu na najpomembnejši dirki. Mislim, da sva zato oba s strahom pričakovala ta trenutek. Na svetovnem prvenstvu v Rudnicah sva sicer startala na zlato kolajno, vendar sva v odločilnem trenutku "pregorela" in sva s precej sreče ujela bronasto kolajno. " Imaš kdaj na tekmi tremo? "Pretiranih težav sicer nimam, priznam pa, da na tekmah imam nekaj treme. Vendar pa mislim, da je trema tudi dobra, saj ti da na startu dodatnih moči..... Seveda je trema odvisna od pomembnosti tekme, od tega, kako resno tekmo vzameš. Jaz na startu vsake tekme grem na zmago in če pridem na start z malo treme, takrat še bolj "zakopljem". Če se sedaj spomnim lanske olimpiade, sem šel na start finala celo preveč Iztok Čop se pripravlja, da bo konec septembra z ekshibicijsko regato na Ljubljanici proslavil letošnjo, že sedaj zelo uspešno sezono. "K nam v Slovenijo sem povabil vse konkurente, finaliste finala svetovnega pokala v Luzernu in zvečine so že obljubili, da pridejo. Rad bi jim razkazal Slovenijo, Gorenjsko, del srečanja pa bo tudi regata," o svoji zamisli pravi Iztok Čop. sproščen, brez treme, saj sem cilj kariere z naslovom svetovnega prvaka pač že dosegel.... Tako morda nisem štartal tako ostro, kot bi sicer, čeprav ne vem, če bi bila potem kolajna kaj bliže. " Najhuje je v telovadnici in v trgovinah Veliko sva govorila o tekmah, bolj malo pa o tem, kaj veslači počnete, ko ni sezone, ko je jezero na Bledu zamrznjeno? "Ko se nam sezona konča, imamo navadno jeseni kakšna dva, tri tedne počitka, nato pa se začnejo priprave na novo. Jaz skušam na treningih čimbolj "kombinirati". Malo je odvisno od vremena, saj če je lepo, jeseni še dolgo veslamo. Nato se začnejo priprave v telovadnici, uteži, precej "trpijo " ergometri, kolesa, pozimi tek na smučeh.....vsi skušamo početi čimveč različnih stvari, s katerimi pridobivamo kondicijo. Ker v telovadnici, na ergometru zdržati več mesecev kar ubija, to je nekaj najtežjega in takrat moraš biti res prepričan, kaj želiš. In ko je na ergometru najtežje, si predstavljam, kaj ta trenutek počno moji tekmeci....., da prav gotovo "gonijo" kot nori." Te pri treniranju kdo spodbuja, te kdo tolaži, ko imaš krizo? "V začetku je to že bilo pomembno, saj sem pri štirinajstih tako rekoč izgubil vso prejšnjo družbo. Vsak dan pač greš na trening, vse sobote in nedelje te ni doma. Ko sem prišel zvečer s treninga, so prijatelji že odšli z igrišča. Takrat je bilo najhuje in še kako je pomembno, da sem imel doma veliko podporo. Morda je to pomembno še potem, na začetku srednje šole, ko prideš domov sredi popoldneva in brez počitka spet greš na treninge.... Sedaj je pač vse postalo rutina, o tem ne razmišljam, to je kot služba. Vendar pa imam pri sebi razčiščeno, kaj želim in nihče pri tem ne vpliva name. Težko mi je le poleti, ko vsi gredo na dopust, ti pa nimaš niti enega prostega dneva...." Kaj pa počneš tiste ure, ko ne treniraš? "Ce sem pošten, najraje lenarim. V tem uživam, vendar pa ne uživam v posledicah, ko me navadno nato drugi dan boli hrbtenica. Seveda greva kam tudi s punco, s Petro. Vse drugo še gre nekako, le nakupi, hoja po trgovinah, to pa sovražim! Rad pa se peljem z avtom ali z motorjem, vendar pa je za to kar premalo časa." Kaj pa študij? "Po končani srednji lesarski šoli sem se vpisal na lesarsko fakulteto, vendar pa je bilo vse skupaj prenaporno, saj so tam pač tehnični predmeti, ko je treba biti prisoten in se ni moč vsega naučiti iz knjig. Prav tako je bilo veliko težav pri dogovarjanju s posameznimi profesorji in ugotovil sem, da pač ne bo šlo. Prepisal sem se na Fakulteto za šport in prvo leto precej pridno študiral, potem pa so se začele priprave na olimpijske igre, na svetovno prvenstvo in trenutno imam še precej obveznosti." Že kaj premišljuješ, kaj boffočel, ko boš pustil veslanje? "Ne vem, gotovo pa bo nekaj v zvezi s športom.... lahko, da bom športni pedagog, trener, morda bom imel športno trgovino. Na vsak način bo šport vedno ostal del mojega življenja." V.Stanovnik, foto: T.Dokl NAJST NAJST NAJST Kako ste zdaj, tik pred ... A bomo že omenjali? Zdaj je pač že zadnji čas, kajne. V ponedeljek se začenja. Spet šola. Verjetno ste z mislimi še vendo na počtitnicah. Saj je kar prav tako. Šolsko leto bo še dolgo. Živio! malo šolsko. Tam nekje na polovici med prostim časom in šolo je Jeans klub Petrič, pa astrolog Igor K. V studiu Feniks in in frizerskem salonu Meta pa so že čisto jesenski. Da ne bom preveč težila s septembrom so tu še vedno počitniške fotke, vaša Si kar predstavljam, da ste še polni vtisov zadnjih dveh mesecev, najljubša kozmetičarka Mojca Zaplotnikpa te dni še počiva in si nabira moči zagoreli, na novo zaljubljeni in polni energije. Upam, da vam vsega po napornem dopustu - v Studiu Majo boste že našli, skupaj ne bo prehitro spral jesenski dež. z nasveti pa se bo spet oglasila v prihodnji NAJST številki. NAJST strani sta tokrat pripravljeni takole pol na pol- malo počitniško, Pridno pišite! In tu je nekaj nasvetov, kako prebroditi krizo prvih mesecev v šolskih klopeh: * je že res, da so se tudi septembra najboljši filmi in nadaljevanke na televiziji začenjajo sredi noči, pa je vseeno pametno, če se v posteljo odpravite kakšno uro prej kot zadnje čase, da ne boste zjutraj v šoli čisto "koma" * Če človek misli na lepe stvari, se bolje počuti. Kot nalašč za so odmori med šolskimi urami. Počitniške fotke v torbo in emo na čvek s frendi! Če me slučajno bere kakšna čiteljica: med poukom jih lepo pospravite nazaj. Včasih pomaga, če si kupite zveze in svinčnike, ki so vam všeč na pogled. Tudi matematika je manj strašna, če računate v zvezek, ki ima na prvi strani sliko Brada Pitta. * Med vikendi se delajte, kot da so še vedno počtinice: izleti, kino, šport, čvek zvečer ob ... soku. Nedeljski večeri so pa ponavadi tako turobni, da pravzaprav ni kakšnega pametnega nasveta, kako bi jih človek naredil znosne. Žal se jih ne da ukiniti. Če ima kdo kakšno pametno idejo, naj nemudoma sporoči! * Naša kozmetičarka Mojca je zadnjič napisala nekaj nasvetov za to, da kar se le dolgo ohranite porjavelo kožo. Pomaga pri slabi volji zaradi dežja. * Ne meditirajte preveč o poletnih ljubeznih. Brezvezen nasvet, ampak če se boste čez dva meseca začeli učiti za kontrolko, ki jo pišete naslednje jutro, bo že malo pozno. Se splača začeti kakšen teden prej. * Ko smo ravno pri dežju: kadar zunaj lije in popoldan zares ni kaj pametnega početi, pomaga kakšna dobra knjiga... *...za bolj poskočne pa fitness ali kakšna druga telovadba. POČITNICE POTIČNICE Beri: počitniška nagradna igra... ... se podaljšuje za en mesec, ker ste, lenuhci, začeli pridno pošiljati svoje fotke šele prejšnji teden. Tina in Gor-azd sta bila že kar malo nejevoljna. No, zdaj smo ju potolažiti, čeprav je njun nasmeh še vedno malo kisel. Potrudite se, da ne bosta žalostno kot kakšna duhca hodila naokrog in se počutila pozabljena in zapostavljena! Za boljšo voljo tokrat fotka, ki jo je poslala Nina iz Smokuča. Srečnica je bila na počitnicah v Dubrovniku in menda tam prodajajo sladolede, ki so večji kot ljudje. Nina - nisi nam napisala, če si pospravila vsega ali samo eno kepo. Sporoči! K sreči ti, kot se vidi na fotki, ni treba skrbeti za linijo. Ostali, ki imamo težave s kilogrami in podobnim, si privoščimo kar navadne. ZVEZDICE OR SOMETHING... Do naslednjega Najst - najst /m OVEN A se hecaš? Da že komaj čakaš, da bo ponedeljek, da greš spet v šolo? Kje pa? Kolikor zvezde vedo povedati o tebi, ti sploh ni preveč do šole, pravzaprav komaj čakaš le zato, da spet vidiš svoje sošolce. Ugotovitev po prvem tednu pouka bo - isto kot lani. BIK Saj si hotel oziroma hotela iti na koncert The Kel!y Family, a kaj, ko ponavadi zadnji dan, vsaj kadar gre za tako velike koncerte, vstopnic že zdavnaj zmanjka. Z malo sreče pa si celo prevaral-a zvezde in na koncertu vseeno bil-a. DVOJČEK Hja, že prvi mesec šolskega leta bi potrebovali pravega dvojčka. In to takega, ki sto na uro obvlada matematiko, slovenščino, angleščino, da bi kdaj namesto vas horoskopskih dvojčkov pisal kontrolko. RAK Krožki so zelo pomembna stvar v vsaki šoli. Nekaj pač moraš početi zraven buljenja v une trapaste knjige. No saj ene so malo manj trapaste, tako na splošno pa... Rakom zvezde predlagajo naslednje: krožek gospodinjskih pomočnic, sekcija za zabijanje cvekov, ne bojo pa škodili tudi treningi podvodnega dihanja. Una Špelca ali kaj že je, se čez počitnice ne bo nič spremenila, kar pomeni, da je teren še vedno odprt. Prav tako bo Luka, saj je Luka ali ne, še vedno tisti stari Luka, tako kot vsi fantje, total nezainteresiran. DEVICA Vaš novi izgled bo potrdil tisto staro "jesen bo naša". Prvi teden bodo vsi zijali kot biki v nova vrata. In ker sploh ni fino biti vrata, se boste devičniki kaj hiro vrnili k staremu izgledu. TEHTNICA Če misliš, da se bo tudi letos dalo vse naloge narediti v šoli pred uro, se kar malo motiš. Letos so namreč politiki sprejeli nov zakon o prepovedi prepisovanja nalog. No, če že moreš, to seveda počni na šverc. ŠKORPIJON Ponavadi začneš v starem slogu, s prvimi tremi ocenami ne boš zbral oziroma zbrala niti za eno petico. Če pa slučajno prvo oceno dobiš petko, potem je to dober znak. Celo leto se ti bo sralo. STRELEC Ti bi že takoj po prvem tednu pouka kakšen piknik v naravi. No, če zvezde prav premislimo, bi bilo to kar dobro. Že prvi teden je namreč potrebno zbrati potencialne kandidate, od katerih boš plonkal. Punce pa tako ne plonkajo. KOZOROG Saj, po dveh dneh šole si boste kozorogi priskrbeli primerni koledarček, označen s počitnicami, škoda ker so novemberske počitnice šele novembra, ti bi kar takoj. Predlagaj septemberske. VODNAR Glede na to, da se lani tvoja taktika premagovanja ovir, kamor gre šteti nekatere tebi zelo odvratne predmete, ni preveč obnesla, rešil te je dober finiš, se pozanimaj pri Brigiti Bukovec. Sicer pa tudi ona na startu ponavadi zamuja. Ne bo sile, ne. RIBI Prisiljen boš iti na plesne vaje. Naj te ne skrbi, rojeni v znamenju ribic ste izvrstni plesalci, kar ženski del ribic vprašaj. Same svetovne prvakinje. Kakšne tudi v hoji po tujih prstih, a izjema ponavadi potrjuje pravilo. Zakaj bi imeli le nove zvezke, ne pa tudi nove frizure? /Ve presenetite sebe9 presenetite vse ostale! Kolikokrat ste pred novim šolskim letom razmišljali, da bi vse začeli čisto na novo.... nič več učenja tik pred kontrolko, nič več izmišljanja izgovorov zaradi pozabljene domače naloge, nič več zamujanja pouka.... Marsikaj se tudi letos gotovo ne bo spremenilo, lahko pa se izjemoma odločite za spremembo frizure.... in skušate ugotoviti, kakšna je povezava med lasmi in pametjo, oziroma če še vedno velja reklo, da dolgi lasje pomenijo krajšo pamet? Seveda, boste rekle, marsikdaj sem že pomislila na novo frizuro, na to, da končno odstrižem svoj "konjski rep". Toda ko sem po revijah ugotavljala, kaj bi mi pristojalo, sem obupala. Sedaj te težave ni več. V frizerskem salonu Meta v Podlubniku v Škofji Loki Meta ali Maja z video kamero "posnameta" vaš obraz, ga preneseta na računalnik, nato pa si iz kataloga izbirate frizure, barve, morda pramene... in ugotavljate, katera od pričesk vam najbolj pristoja. Morda vam ni nikoli prišlo na misel, da bi si omislile oranžno barvo, da ftitttili tihi Meta Ipavec Podlubnik 277, Škofja Loka Tel.: 064/622-321 nad tem, da vam nikakor nočejo zrasti. Meta in Maja vam lase tudi "zgostita" ali podaljšata, saj s bi prečko s sredine prestavile na desno stran glave, posebnim postopkom na konice vaših las pritrdita da bi z navijalkami iz "polizane" frizure naredile bujno grivo? Morda ste o tem premišljevale, pa vas je bilo strah "usodnega" odhoda v frizerski salon.... ali pa ste tam le dahnile, da si želite postriči konice. Vsi ti strahovi so zdaj pregnani. Ko si zamislite barvo in obliko frizure, lahko pred striženjem na fotografijah "preverite", ali vam res ustreza in nato rečete "da" ali "ne". Z izbiranjem frizure s pomočjo računalnika pa najnovejša dodatna ponudba salona Meta ni končana, saj lahko pridete na svoj račun tudi vsi tisti, ki ste dosedaj tarnali nad preredkimi lasmi ali naravne ali umetne lase. Tako lahko čez noč iz kratkolaske postanete tudi dolgolaske! Postopek računalniškega izbiranja frizure (s striženjem ali podaljševanjem las) vam omogoča, da vnaprej veste, kakšni boste ob odhodu iz frizerskega salona. To pa tudi pomeni, da ne morete biti razočarani, pa tudi (pretirano) presenečeni ne. Presenečeni pa so lahko vaši starši in sošolci, ki vas bodo čisto spremenjene zagotovo opazili! In če bo sprememba všeč tudi mami, teti, sosedi, ali prijateljem,... bodo tudi oni z več veselja pričakali jesen. lino dekle, tri pričeske. Katero bo izbrala? JEANS JESEN S ponedeljkom bo za deset mesecev spet konec poletja z najkrajšimi krilci, spranimi hlačami in razvlečenimi majicami Tukaj je nekaj predlogov jesenske mode. Jeans je še vedno zakon. Za v šolske klopi pa tudi za tistih nekaj uric prostega časa ob koncu tedna. Za začetek smo za vas pokukali v police Jeans Cluba Petrič. Njihova oblačila tako že vsi poznate, spomniti pa velja, da tudi jeseni nadaljujejo s spomladi začeto akcijo garancije na hlače - šest mesecev za vse morebitne napake na šivanju in materialu ter pet let za gumbe in zakovice. Njihova ponudba osmih modelov jeans hlač v kar desetih barvah, pa jopičev, pajacev, brezrokavnikov je dopolnjena s privlačno kolekcijo majic in pasov. Predvsem pa v Jeans Clubu Petrič še vedno trdijo, da so dražji od slabih in cenejši od pohlepnih - ne pozabite na to. z, Danes S4 ur ob ia3D Od 1.9. v novi preobleki Privoščite si spremembo, podarite si košček nove mladosti, obiščite STUDIO FENIKS V JESEN Z NOVO MLADOSTJO Feniks je mitološki ptič starih Egipčanov, simbol vstajenja; sam sebe je sežgal in nato pomlajen vzletel iz pepela. Poletje se ta čas že preveša v jesen, in prav ta čas je kot nalašč za to, da pred jesenskimi napori storite nekaj zase. Kje? V STUDIO FENIKS na Deteljici v Bistrici pri globinsko čiščenje telesa odpadnih produktov in odvečne tekočine in odpravljanje mišične utrujenosti. Uspešno jo uporabljajo še kot preventivo proti trombozi ter kot dodatno terapijo po poškodbah, zlomih in zvinih. Relaksacijsko masažna postelja Je odlična, ker sprosti telo in duha, odpravlja napetost in bolečine v mišicah, ter odpravlja telesno utrujenost, zmanjšuje bolečine v vratu, ramenih, kolkih in hrbtenici, utrjuje trbtenično mišičevje in izboljšuje prekrvitev. Relaksacijsko masažna postelja ima osem različnih programov za masiranje določenih problematičnih mest, izbrati pa je mogoče obliko enega ali več istočasno potujočih valov. Tržiču, seveda. In kaj vse vam je tam na voljo - klasična nega obraza, vratu in dekolteja, klasična ročna masaža celega telesa, depilacija z voskom in smolo, lifting, epilacija, relaksacijska in pomiritvena refleksna masaža stopal, obvezni solarij ter seveda različni kompleti za izgubo odvečne teže in prirave na delovno jesen - od biosame z aromatera-pijo, body wrapping programa do bioslima. In kaj vse vam še ponuja STUDIO FENIKS? Novost: ročna limfna drenaža, ki deluje na limfni sistem in mu pomaga pri prečiščevanju organizma in odpravljanju strupov iz telesa. Pospešuje regeneracijske procese v organizmu in varuje pred obolenjem. Uspešno pomaga pri problemu aken, celulita, zabuhlosti, podočnja-kov, zmanjšae odpronosti organizma, ponavljajočih se angin, pri glavobolih, kroničnih sinusitisih ter brazgotinah in opeklinah. Presoterapevtski program Z njim se boste znebili nadležnega celulita, ki vas posebej v teh toplih dneh, ko poletna oblačila več odkrijejo kot skrijejo, mnogokrat spravi v slabo voljo, ob tem pa so prednosti anticelulitne nege še odprava oteklin, ki nastanejo iz najrazličnejših vzorkov, boljša prekrvitev in preskrba tkiv s kisikom, Anticelulitna masaža tudi za odpravo najrazličnejših drugih težav. V kozmetično lepotilnem salunu se prepustite strokovnim rokam. sluznih dihalnih poti in sprostitev bronhijev, poznan je njen sproščujoč učinek na živce, duševno stanje, mišice in ožilje, prav tako pa je idealna za zdravljenje revmatskih in alergijskih bolezni. Poleg tega tudi uravnava krvni pritisk, stimulativno učinkuje na odvajnje vode, blagodejno pa vpliva tudi na srce in ožije: zaradi razširitve žoč se zmanjšuje pritisk, ki ga mora premagovati kri, s tem pa se zmanjša obremenitev srca. Tisoč razlogov, da obiščite kozmetično lepotilni salon STUDIO FENIKS na Deteljici v Bistrici pri Tržiču. Prav gotovo se boste razveselili tudi sporočila, da bodo v septembru pričeli z uporabo nove metode mikroabrazije kole, ki je še kako učinkovita pri odpravi brazgotin po aknah, starostnih in nosečnostnih peg, drobnih gibic, za peeling in še marsikaj drugega. Metoda je povsem neboleča in brez stranskih učinkov, Biosa vna in aromaterapija Pri aromaterapiji se v terapevtske namene uporablja eterična olja..To napravo pa že nekaj časa zelo so dišeče, lahko hlapne snovi, ki jih zspešno uporabljajo v zasebni ordi-pridobivajo iz različnih aromatič- naciji za plastično kirurgijo dr. Marnih rastlin. Prodirajo globoko v jana Fabjana. kožo in preko nje v krvni obtok, c , , . uporabljaj p, se za nego celega ^^Ou^ttofa telesa m tud. za nego nog. od S. do 13. Na pZsebno željo Turška Savna stranke pa se je moč za obisk Uživate v vročem preporodu telesa, dogovoriti tudi zunaj delovnega pa si ga doslej zaradi zdravstvenih časa. Za obisk se lahko naročite pomislekov niste mogli privoščiti? tudi po telefonu 064/53 - 643, v Turška savna je idealna za ljudi, ki STUDIU FENIKS pa vam bodo po vsakem desetem obisu salona en obisk podarili brezplačno. In še to: dijaki, in študentje imajo v no vpliva na koža, saj odlično obnavlja STUDIU FENIKS kar 10-odstotni celice in kožo vlaži. Prav tako je ob popust, omogočajo pa vam tudi pravilni uporabi odlična za prekrvitev plačUo s karticami Eurocard in Visa. imajo slabo srce ali težave z ožiljem. Temperatura v njej ne preseže 50 stopinj celzija. Turška savna blagodej- NAGRADNA KRIŽANKA PEKARSTVO OREHEK ima na svojem področju že sedemletno tradicijo. Štajerske recepture dajejo prav posebno prepoznavnost kruha in peciva z Orehka, po katerem radi sežejo ljudje z ljubljanskega, loškega in kranjskega konca. Najbolj vabljivo pa zadiši iz dnevne pekarne v Škofji Loki, Mestni trg 40, tel. 620-544, kjer vsak dan spečejo več kot dvajset različnih vrst kruha. Delovni čas: vsak dan od 6. do 19., sobota od 7. do 12. ure. PA DOBER TEK! Nagrade današnje križanke so: 1. nagrada: BON v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: BON v vrednosti 3.000 SIT 3. nagrada: BON v vrednosti 2.000 SIT Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 10. septembra 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. Obrt in podjetništvo na Gorenjskem Bo sejem tokrat predstavil pravo sliko V priprave na letošnji Obrtni sejem v Kranju so se tokrat vključile vse gorenjske območne obrtne' zbornice. Združenje podjetnikov Gorenjske je podobno pobudo želelo predstaviti že pred dvema letoma. Podpora tudi v območni zbornici Gorenjske. GORENJSKA 0» TORKA DO PETKA Kranj, 28. avgusta - Od 9. do ' 12. septembra bodo na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju tokrat v obeh razstavnih halah, in na zunanjem Prostoru med obema hala-Ua, kar trije sejmi. Speciali-zirani razstavi Slovenski proizvod - Slovenska kakovost SQ je prireditelj dodal nekako posodobljeni nekdanji sejem Topel in varen dom, zdaj pod imenom Stanovanje. Pridružil pa se jima bo tudi iz spomladanskega termina prestavljeni obrtniški sejem. Slednji je tokrat z ambicijami za kvalitetno predstavitev uspešnih gospodarskih rezultatov obrti in podjetništva tudi na Gorenjskem zastavljen kot izziv domačemu organiziranju, opozarjanju na leŽave in naloge države za °t>rt in podjetništvo pri tem ter z željo, da bi Gorenjska na ta način vzbudila zanimanje tudi v prostoru Julijcev in Karavank onkraj meja. Ideja 0 krožečem tovrstnem sejmu v koroški Avstriji, julijskem delu Italije in gorenjskem delu Slovenije ima resne sposobnosti? dnost pa je hkrati, da ima Gorenjska tudi sejemsko tradicijo in prostor, ki se je tudi ekonomsko potrdil. Sejem - predstavitev zagovornike na primer koroški gospodarski zbornici Avstrije. Gorenjska blagovna znamka . Predsednik Združenja podjetnikov Gorenjske Jože Hri- r je trdno prepričan, da Prerijska ima Še kako utemeljene razloge, da se na jejmu predstavi in hkrati ^oblikuje, potem utrjuje ter Potrjuje tudi gorenjska blagovna znamka. "To idejo je Združenje podjetnikov Gorenjske žele-'° uresničiti na promocijskem Sejmu za vso Slovenijo že Pred dvema letoma. Takrat hani to ni uspelo. Zato zdaj to 'dejo toliko bolj prav tako Podpiramo. Mi smo se v ^druženju že odločili, da sredstev za tovrstne promo Prepričevanja, da so sejmi prave oblike za predstavitev določene dejavnosti, panoge, novosti, da so pospeševalci prodaje in uveljavitve na trgu, so nepotrebna. Veliki sejmi dosledno potrjujejo to osnovno vlogo in tudi tradicijo. "Pri nas, kar zadeva obrt oziroma podjetništvo, to še daleč ni res. Nekdaj je Celjski obrtni sejem prevzel ogledalo stanja in zmogljivosti v obrti in podjetništvu v Sloveniji. To je bila pravzaprav z Go-renjsega sejma prenesena slika v Celje. Danes tudi celjski sejem ni več to, kar je bil takrat. Po drugi strani pa se soočamo v slovenskem prostoru z ugotovitvami: Vsaka občina in vsak župan svoj sejem. Nekakšna evforija sejemskih občinskih slavolokov Le obrt in podjetništvo Analiza ministrstva za ekonomske odnose in razvoj o gospodarskih gibanjih kate, da sta edina svetla točka pri doseganju pozitivnih rezultatov obrt in podjetništvo poleg storitev in turizma, kjer se Število zaposlenih povečuje. Takšna je tudi ocena zdruienja za podjetništvo Gorenjske, kjer je bilo lani 3320 zasebnih podjetij, v njih pa je bilo kar 18 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu nasploh. Ta podjetja so bistveno bolj udeležena pri dobičku kot pa pri izgubah. Predsednik združenja Tole Hribar zato poudarja, da sta obrt in podjetništvo panogi, v kateri se splača vlagati. Država pa za to največkrat nima pravega posluha. zbornice Kranj Marjan Ci-perle septembrski sejmi velika priložnost tudi za predstavitev obrti in podjetništva. V območni obrtni zbornici Radovljica ugotavljajo, da so njihove vsakoletne razstave med obrtniki na celotnem območju postale priljubljene, čeprav je res, da so spodbude (materialne) iz zbornice veliko večje, kot bodo tokrat na 21. gorenjskem obrtnem sej- Gorenjska predstavitev V začetku tedna so v gorenjskih območnih obrtnih zbornicah imeli že precej dokončno sliko prijavljenih obrtnikov oziroma dejavnosti na sejmu v Kranju. Iz območne obrtne zbornice Kranj so napovedali predstavitev lesno predelovalne dejavonsti (mizarji), tekstil, kovinsko in elektro dejavnost. Navezovala se bo precej na prvi sejem Stanovanje, ki bo tudi v hali A. Iz škofjeloške območne zbornice se bodo predstavili prav tako lesarji, računalnikarji, kovinarstvo in domača obrt. Radovljičani so napovedali dva zastopnika, Tržičani pa štiri s področja čevljarstva, domače umetne obrti, kovinarstvo. pobuda in spodbuda za naprej. K temu lahko veliko pripomorejo tudi nagrade, ki so letos opredeljene za udeležence na sejmu. Vendar pa bi veljalo za naprej v okviru tega sejma opredeliti nagrade za inovacije oziroma izdelke za gorenjske obrtnike in podjetnike nasploh." mu. Ob kranjski ugotovitvi, 0 „ , . .v.. da je težko dobiti izdelek, ki Spodbuda k razmišljanju ga boš po promociji lahko Tako prireditelj Gorenjski dobro tržil, je nastop lahko sejem kot območne obrtne dvorezen meč tudi ob more- zbornice, območna gospo-bitni uspešni promociji, darska zbornica Kranj in Stanje v obrti in podjetništvu Združenje podjetnikov Gorje namreč takšno, da veliko enjske so zato kljub zgolj 800 naročilo in proizvodnja lahko kvadratnimi metri rezervira- . - , z bolj malo zmagami odslika- MJe ne bomo drobili in bomo „ _„ . " P . v«.ft ... , . .. va na eni strani nedorečeno se namenili za predstavitev skupno predstavitev na sejmu v Kranju, ki se je potrdil, da je poznano sejemsko središče, kot na dlani. Na bližnjem sejmu, ki bo tokrat že 21. po pripeljeta obrtnika ali podjetnika celo v zelo težak položaj. Ni namreč zagotovila, da bo opravljen posel in izpolnjeno naročilo do roka, za katerega je recimo moral obrtnik ali podjetnik najeti kar precejšnje kredite, dobil potem tudi plačan. Država s svojimi instru- nega prostora tokrat na obrtnem sejmu odločeni, da spodbudijo razmišljanja in uresničevanje idej. Poudarek bo tudi prostorskemu opredeljevanju in v posameznih občinah. Obrtne in podjetniške cone so marsikje še vedno zgolj pri ugotovitvah, kako potrebne in dobrodošle bi bile. Povezovanje v sosedn- ji tem sejmu. Naš delež pri lej predstavitvi je prav tako ^■odstoten kot pri območnih °n«1nih zbornicah." Združenje tudi odločno Podpira zamisel, da bi ta in nejasno sliko obrti in podjetništva in državne (ne)moči in nerazumne ne-zavzetosti na drugi." Direktor sejma Franc Ekar tudi poudarja, da so letošnje ^ejem postal zbirališče pre- priprave bile naravnane na kotov. Ravnikov in zavzetih za predstavitev Gorenjske. Ven raz jazvoj malega gospodarstva. Predstavitev naj bo tam, kjer ustvarjanje. In Gorenjska k jj&a za to utemljene razloge. Podjetništvo je namreč z ^rtništvom tista panoga, v Trojan, da združuje v širšem *atero se splača vlagati. To delu kar 22 občin, potem je dar pa je že odziv zelo zgovoren, do kam seže Gorenjska. Če vemo, da so Gor-enjska tudi Kamnik, Domžale, da seže tja do menti za zdaj ni pripravljena vrsti, se bosta obrtništvo in rigorozno z ukrepi zagotoviti, jem, mednarodnem, prostoru podjetništvo Gorenjske pre- da se plačevanje po zapadlih pa je tema, ki bi jo veljalo rokih ne izplača. Takšen od- vsaj opredeliti v osnovnih nos zato v obrtništvu, ob tem vsebinskih okvirih in tudi ko tudi zbornice finančno ne dinamiko razsežnosti. Sejem morejo stanja predrugačiti, ima torej resen namen pre-spodbuja največkrat marsikje dstaviti in izpostaviti stanje in bolj životarjenje. položaj obrti in podjetništva, Jože Hribar, predsednik težave, slabosti... Kako bo Združenja podjetnikov Gorenjske, ki izpostavlja za naprej na področju obrti in podjetništva kvaliteto in za dstavila na 800 (osemsto!) kvadratnih metrih. Podatek, ki nenazadnje veliko pove in je hkrati še kako zgovoren gledan iz različnih zornih Promocija kot dvorezen meč V gorenjskih območnih obrtnih zbornicah so si enotni. Obrt in podjetništvo na Gorenjskem sta nedvomno prirediteljem to uspelo, po tem, ko zadnja leta zanj na Gorenjskem ni bilo prave odzivnosti, volje, pripravljenosti za nastopanje, pa velja Ukazuje tudi z ekonomskimi odgovor, kje je volja za pomemben del gospodarske ega gospodarstva. Podatki v lanskem letu. Pre- obrtniško in podjetniško moči in pravzaprav edina s pozitivni rezultati recimo na področju zaposlovanja. Vendar pa je razlogov za skupno promocijo očitno veliko premalo. V kranjski zbornici ugotavljajo, da obrtniki svojo predstavitev z izdelkom in idejo ne želijo obešati na veliki zvon. Če gre za enostaven ali pa zahteven izdelek, je nevarnost, da ga kdo posname in prevzame. Razen tega je na sejemskem področju tolikšen nered, da obrtniki in podjetniki pogosto ne vedo, katerega sejma bi se sploh udeležili, da ne bodo nazadnje zašli v težave. Zato nekateri še najraje pristajajo na domače, občinske, razstave in predstavitve. Takšne pa imajo na Gorenjskem na primer na Jesenicah, na Bledu in v Tržiču. Sicer pa predsednik območne obrtne Razgrnitev problemov in predldogi V sejemskih dneh bo več razprav in posvetovanj. Radovljiška in jeseniška območna zbornica bosta izpostavili Poklicno izobraževanje in uvajanje novosti na tem Področju, Slovensko kakovost in sistem kakovosti po ISO standardih v obrti in podjetništvu. Radovljičani bodo ^postavili tudi neučinkovitost, tudi občin, pri opredeljevanju prostora za razvoj obrti in podjetništva. Tržičani nameravajo prav tako skupaj z jeseniško zbornico izpostaviti Financiranje in spodbujanje malega gospodarstva, opozoriti na zaplete pri upravnih postopkih m predstaviti probleme za odpiranje obrtnih con in Zagotavljanje poslovnih prostorov. Kranj in Škofja Loka sta se odločila za pogovore z lupani o zagotavljanju pogojev (poslovni prostori, parkirna, lokacije) za razvoj obrti in podjetništva, ustanovitev Honmeijskega sklada za razvijanje kvalitete in zagotavljanje boljših finančnih pogojev za razvoj (občina, ministrstvo). Združenje podjetnikov Gorenjske bo organiziralo Posveta o Uvajanju sistema kakovosti po ISO 9000 v "»rt/o podjetja in Poklicno izobraževanje - novosti in dajanje dualnega sistema. poslovanje, se hkrati sprašuje, kaj misli država na narediti s vzeti nenazadnje tudi kot pospeševalnim centrom mal- odraz stanja v obrti in pod- gospodarstva. jetništvu in kot izhodišče za Gorenjska se je prijavila naprej. Cilj pa naj bi seveda na vse razpise, vendar nima- bil promocija za uspešnost, mo do zdaj še nobenih odgo- kvaliteto in poslovno učinko- vorov. Mislim, da je zato prav vitost, ne pa dvorezen meč, gorenjski sejem lahko velika katerega ostrina zagotavlja m omogoča le negotovo preži- Priznanja V okviru sejma bodo podelili tudi priznanja za poslovno uspešnost in finančni položaj gospodarske družbe, za uspešnost v izvozu oziroma sodelovanja s tujino, za inovacije, uporabo sodobne tehnologije, za uvajanje novih programov. V prihodnje pa naj ta in še druga merila ne bi veljala samo za udeležbo na Gorenjskem sejmu, predlaga Območna zbornica za Gorenjsko Gospodarske zbornice Slovenije. vetje in životarjenje A. Žalar AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, do so z gorenjskih cest odpeljali 18 vozil, in opravili 6 pomoči. GASILCI Ta teden je bil za Kranjske gasilce dokaj miren. Sprožil se je požarni alarm v Merkurju, v Stari pošti. Na Zasavski cesti 56 in v Stražišču, v Osnovni šoli Lucijana Seljaka, pa so zamrznili in nato zažgali sršenje gnezdo, ki je ogrožalo ljudi. Jeseniški gasilci so opravili tehnično intervencijo na Blejski Dobravi, kjer je prišlo do prebijanja cevi za plin. V skladišču Mazil pa se je sprožil lažni alarm. Le tega je sprožil steber, ki je padel na stikalo. Škofjeloški gasilci so opravili intervencijo Pod Plevno 23, kjer je zaradi električnega stika nastal požar v kurilnici. Zagorela je električna instalacija, iz cisterne je začelo odtekati olje. Požar so pogasili traški gasilci s pomočjo Škofjeloških. GORENJSKI NOVOROJENČKI Od torka do danes smo na Gorenjskem dobili 16 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 7 dečkov in 3 deklice. Obe mejni teži sta pripadali dečkom, najtežji je tehtal 4.150 gramov, najlažji pa 2.960 gramov. Na Jesenicah pa so se rodili 4 dečki in 2 deklici. Najtežja je bila deklica s 3.670 grami, najlažji pa deček z 2.370 grami. URGENCA V splošni bolnišnici Jesenice so na kirurgiji oskrbeli 174 pacientov, na internem oddelku so nudili pomoč 41 bolnikom, na pediatriji 15 malčkom in na gineko-loško-porodniškem oddelku pa so oskrbeli 10 pacientk. TURIZEM V Bohinju letuje 1345 gostov, od tega 969 tujih; na Šobcu je v kampu 443 gostov, od tega je kar 366 mozemcev. Jezero ima 20 stopinj. Na Bledu pa je trenutno vseh gostov 1782,1653 tujih. Temperatura vode je 23 stopinj in je primerna za kopanje. ATM KTRONIK d.o.o. 4260 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE J 5 teI./1ax:064/881*910, 881*484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA vj/IDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM R A D 1 O —Z Vami vsak dan od 05. do 09. POSl .OVNI VAL in od 15. do 21. ure < i /pohištvo, bela tehnika, \0rt0pedske vzmetnice TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek ELVO inženiring, d.o.o. Kolodvorska cesta 29, 4260 BLED TEL/FAX: 064/742-326 Potrebujemo več monterjev ogrevalnih naprav. Ustrezna izobrazba je zaželena, možna pa je tudi priučitev. Delo je terensko, v skupini, delovno razmerje bomo sklenili za določen ali nedoločen čas. Plačilo je stimulativno. Pisne prijave na razpis sprejemamo do zasedbe delovnih mest. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA letno gledališče, 29. avgusta 1997 ob 20.30 uri vstopnice po 1.000 SIT ...•<,. so v prodaji v trafikah na Trgu svobode in na Deteljici ter na Občini Tržič V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani kina Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, rakoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a):......................................................... Moj naslov:. Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_ trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM (M za najmanj eno leto Ime in priimek: Naslov;............ Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku In vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! Vroča letošnja jesen se že začenja Združena lista ne skače v prazen bazen Kakšna bo usoda interpelacije o delu vlade, ki jo je vložila Socialdemokratska stranka? Znanih pet kandidatov za predsednika države. TRžić'97 komedija Ljubljana, 28. avgusta - Prvi novinarski konferenci po parlamentarnih počitnicah sta sklicali Socialdemokratska stranka Slovenije in Združena lista socialnih demokratov. Poletje se počasi izteka in z dopusta sta se očitno že vrnili tudi dve opozicijski stranki: Socialdemokratska stranka Slovenije in Združena lista socialnih demokratov. Ti sta prvi po parlamentarnih počitnicah sklicali novinarski konferenci. Socialdemokrati so na tiskovni konferenci želeli komentirati odgovor vlade na interpelacijo, vendar pa - kot je dejal njen predsednik Janez Janša - do sklica konference odgovora v parlamentu niso mogli dobiti. Bil je kasneje sicer na voljo, vendar resnega komentarja v tako kratkem času stranka ni mogla pripraviti. V Socialdemokratski stranki so bili zatorej začudeni, da je vlada svoj daljši odgovor na interpelacijo o delu vlade, ki jo je vložila prav Socialdemokratska stranka, pošiljala naokoli: medijem, ne pa tudi poslancem, čeprav poslovnik določa, da mora predsednik državnega zbora takoj seznanit poslance z odgovorom vlade ali ministra na vloženo interpelacijo. Janez Janša je na tiskovni konferenci izrazil tudi začudenje nad mediji, ki so poročali, da je vlada interpelacijo o delu zavrnila. Seveda je bilo pričakovati, da je vlada ne bo sprejela, saj govori o njej, tudi pa ni v pristojnosti vlade, da tako interpelacijo sprejme ali pa jo zavrne, ampak je nanjo dolžna odgovoriti. Kaj pa bo z interpelacijo, pa je odvisno od razprave, ki bo po vloženi interpelaciji sledila. Le pobudniki se lahko odločijo za predlog sklepa ali pa za konstruktivno nezaupnico, seveda pa na koncu odloča o interpelaciji državni zbor. Socialdemokrati pričakujejo, da bo interpelacijo o delu Janez Janša vlade prišla čimprej na dnevni red državnega zbora ali najkasneje do 18. septembra, ko bo sklicana tudi izredna seja o priključitvi Slovenije k Nato. O vloženi interpelaciji je spregovorila tudi Združena lista socialnih demokratov. Njen predsednik Borut Pahor je dejal, da slabo pripravljena interpelacija le krepi slabo delo vlade. Združena lista ni podprla predloga interpelacije, ki so jo julija vložili socialdemokrati zato, ker pogrešajo predlog konkretnih Borut Pahor ukrepov. Dejali so, da Združena lista ne skače z glavo v prazen bazen... Zavrnili so tudi očitek, da Združena lista ni prava opozicija. To so jim očitali Socialdemokrati zato, ker kot opozicija niso podprli interpelacije o delu vlade. V Združeni listi menijo, da so taki očitki neutemeljeni in da Socialdemokratska stranka nima pravice o tem razsojati. Združena lista očita socialdemokratom tudi to, da se niso pridružili pobudi opozicije za spremembo zakona o dena- cionalizaciji. V Združeni listi menijo, da socialdemokrati želijo z interpelacijo vzbuditi promocijski občutek, saj ne navajajo alternativ. Združena lista pravi, da ne zaupa in ne podpira vlade, ki ni sposobna uveljaviti pravnega, še posebej finančnega reda v državi. Namesto tega se soočamo z razraščanjem klientelizma, ki ima za posledico erozijo poslovne morale, zakonitosti in delovanja ustanov demokracije. Tako združena lista ne bo glasovala za zamenjavo vlade, če pred tem ne bo zastavljena uspešnejša alternativna razvojna vizija in če alternativna koalicija ne bo dosegla večje politične enotnosti glede ključnih gospodarskih, socialnih in zunanjepolitičnih vprašanj' Čeprav ZLSD ne bo zaostrovala razmer v državi, se zaveda možnosti, da poslabšanje gospodarskega položaja in oslabi; tev socialne varnosti ljudi lahko povzroči predčasen pa' dec sedanje vlade in neizbežnost oblikovanja nove' Združena lista se na to pri' pravlja in že natančneje določa svoje programske predloge, k1 bi jih zahtevala morebitna koalicijska pogajanja. • D.S. Kandidati za novega predsednika države Na obeh tiskovnih konferencah, tako Socialdemokratske stranke kot Združene liste socialnih demokratov, so spregovorili tudi o kandidatu za jesenske volitve novega predsednika države. Predsedniške volitve morajo biti najkasneje do 7. decembra, razpisane pa novembra, saj je 7. december zadnji datum za drugi krog volitev. Do zdaj so kandidaturo poleg dosedanjega predsednika Milana Kučana napovedali že Adolf Štorman, predsednik Republikanske zveze Slovenije, Sašo Lap, predsednik Slovenske nacionalne desnice, Matjaž Ger-lanc, predsednik Nacional - socialne zveze in Josip Jesih, ki ga bo kandidirala Liga za Slovenijo. Nekaj časa pa so napovedovali, da bodo tudi stranke slovenske pomladi pre- dlagale svojega kandidata, vendar se zanj še niso dogovorili. Socialdemokrati so med drugim na tiskovni konferenci poudarili, da bi stranke slovenske pomladi predlagale skupnega kredibilnega kandidata, ki ne bi izhajal iz vodstev strank. Socialdemokrati se tudi bojijo, da ljudska stranka ne bo držala besede in bi kršila sporazum, saj socialdemokrati opazujejo ravnanje Slovenske ljudske stranke, ki podpira Milana Kučana. Če pa bodo kandidata našli, bodo njegovo ime objavili tik pred iztekom roka za oddajo kandidatur. V Združeni listi socialnih demokratov pa pričakujejo, da jih bo dosedanji predsednik države Milan Kučan prosil za podporo h kandidaturi. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE —^ ca je sporočila, da je njen^ predsedstvo razpravljalo 0 kandidaturi Saša Lapa z* predsednika države in pf1 tem sprejelo nekaj sklepov Slovenska nacionalna de*' niča meni, da je treba pre' kiniti z vladavino sedanjega predsednika, ki naj bi & odpovedal tretjemu manda tu. Zavzemajo se za skupne ga kandidata združen11 desnice, ki bi imel velik' možnosti, če bi ga podpri vse stranke. Sašo Lap m podporo za kandidaturo d^ bil po znanih pravilih ali ' podporo 3000 volivcev a'1 treh poslancev. Za volili kampanjo bo porabljeni^ približno 50 milijonov tola* jev, ki ga stranka pričakuje1* naslova tožbe, ki naj bi I dobilo od javnega zavodi nacionalne televizije. • D«| -J Mladi krščanski demokrati pri županih Ljubljana, 28. avgusta - Mladi krščanski demokrati nadaljujejo s trenutno največjim slovenskim projektom -prvim vseslovenskim mladinskim taborom, ki poteka pod naslovom Mladi smo upanje Slovenije. Udeleženci, ki po Sloveniji potujejo s posebnim avtobusom, so se Že sestali s tremi župani in predsedniki občinskih svetov. Najprej so se srečali z županom občine Naklo Ivanom Štularjem in se pogovarjali o delovanju občine, s poudarkom na življenju mladih in o problemih, ki pestijo mlade v Naklem. Tu namreč ni nobenega kluba ali društva, so pa mladi dejavni v raznih drugih društvih, predvsem gasilskih. Mladi krščanski demokrati so zato dali pobudo, naj v občini poskušajo ustanoviti mladinski klub. Župan jim je razkazal novo šolo, v kateri se bo šolalo 400 šoloobveznih otrok. Na pogovoru s predsednikoma občinskih svetov Bohinj Jožetom Cvetkom in Kranjske Gore Jožetom Zupančičem ob Bohinjskem jezeru sta bila predstavljena dva koncepta razvoja turizma po vaseh. Razveseljivo je, da v obeh občinah mladi delujejo v različnih turističnih društvih ter se v skladus tem odločajo tudi za poklice, ki na tem območju prevladujejo. Zupan občine Vodice Anton Kokalj pa je na srečanju predstavil razvoj občine ter življenje mladih v tem kraju. Povedal je, da v preteklosti za mladino ni bilo kaj prida poskrbljeno, zdaj pa so ta problem rešili, saj se mladina dejavno udejstvuje v mladinskem prosvetnem društvu. Zadnje srečanje je bilo v Škofji Loki, kjer so se o mladinski problematiki pogovarjali z Županom Igorjem Drakslerjem. Tu je bilo med drugim rečeno tudi to, da bi morala država nujno pripraviti koncept strategije mladinske politike in ga javno predstaviti. Za konec so Mladi krščanski demokrati v Škofji Loki pripravili koncert glasbene skupine Napoleon. • D.S. 50 milijonov za kampanjo Ljubljana, 28. avgusta -Slovenska nacionalna desni- )^®MJJ©M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politiku: neodvisni nestrai rankarski politično-informativni poitcdnik s poudarkom na dogajanjih na (iorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/iak / DireMf, Marko Valja vec ' Odgovorna urednica: Lcopolchna Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovfl'r] Manj.. V i ; ik ( veto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (iora/d Sinik / Priprava za lisk: Media Art, Krati)! Tisk: DELO - TČR.Tisk časopisov in revij, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno tr/enje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, teleta: 064/222-917 / Mali oglasi: telcW 064/223 444 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih m petkih. Naročnina: trimeOT obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DHM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v c< časopisa (mnenje RMl 23/27-92), C F, NA IZVODA: 180 Sil (10 I IRK /a prodajo na Hrvaškem) Črnivško smetišče (ponovno) buri duhove nekaterih Zapreti ali ne zapreti deponijo, to je sedaj vprašanje! Tokrat se na naše strani ponovno vrača deponija komunalnih odpadkov na Črnivcu. Komisija za njen nadzor, ki deluje v okviru tamkajšnje Krajevne skupnosti trdi, da hi morali prenehati z deponiranjem odpadkov, radovljiška komunala meni drugače. Črnivec, 28. avgusta - V tem tednu me je poklicala Komisija za nadzor smetišča na Črnivcu, ki jo je imenoval svet Krajevne skupnosti Brezje. Razlog za njihov klic je bil potek veljavnosti najemnih pogodb za zemljišča, s tem povezano pa tudi njihovo pričakovanje prenehanja odlaganja smeti na tem koncu in dokončanje začete sanacije. Opozorili so na nekaj pomanjkljivosti, ki naj bi jih delavci radovljiške komunale 'zagrešili' med izvajanjem sanacije. Kot pravijo, se ne strinjajo z načrtovano širitvijo odlagališča. Nadzor krajanov nad smetiščem Kot že rečeno, je Komisijo jja nadzor začasnega odlagališča odpadkov imenoval svet Krajevne skupnosti Brezje. Predseduje ji Andrej Arih, njena člana pa sta tudi Janez Murić in Albin Duh. Kot Pravi Andrej Arih komisija redno spremlja dogajanje in delo na smetišču, predvsem v Želji, da bi odlaganje potekalo fes kar najbolj skladno s Predvidenim sanacijskim programom. .Okrog odlagališča na Črnivcu pa se je očitno ponovno začelo precej zapletati. Kot so povedali člani komisije, so prvega julija že potekle najemne pogodbe z Ustniki zemljišč, do njihovega podaljšanja pa še ni prišlo. Radovljiško komunalno podjetje kljub temu še naprej odlaga odpadke, kljub temu da je po njihovem mnenju deponija že sprejela največjo niožno količino odpadkov. Komisija ugotavlja, da je tam nivo že dosegel najvišjo možno točko, zatorej bi Komunala morala začeti dokončno uresničevati sanacijski program del, točneje območje nasuti, zatraviti, v končni fazi pa naj bi tam rastel gozd. , Komisija prav tako ocenjuje, da se radovljiška komunala ne drži sanacijskega začrta, ki predvideva naklon orežine v razmerju enega metra višine na dveh dolžinskih metrih. Brezina je ponekod precej bolj strma, kar po njihovem mnenju predstavlja Precejšnjo nevarnost zdrsa. Kar nekaj pripomb so člani komisije namenili tudi zasu-vanju. To naj bi bilo na nekaterih mestih preplitko, operativna površina je po njihovem mnenju prevelika, delavci pa zato tega ne zasulo tako, kot bi morali. Prav tako menijo, da bi radovljiška Komunala že morala začeti z dokončanjem sanacije na de-'■h, kjer je odvoz zaključen. Nekaj sumov jim vzbujajo tudi odzračcvalni jaški, ki naj bi jih bilo, po njihovem Mnenju, premalo glede na v Projektu predvideno število, Prav tako pa naj bi bili preslabo grajeni, na nekater-'n pa naj bi manjkala tudi zaključna kapa. Škoda je precejšnja , Študija sanacije deponije, kot pravijo člani komisije, ^edvomno dokazuje, da ima deponija negativne in zdravju škodljive vplive na okolje. V deponijskih plinih je (poleg smradu) menda precejšnja količina ogljikovega monoksida ter žveplovodika. Med ostalimi ne ravno prijetnimi vplivi nikakor ne smemo pozabiti na smeti, ki se kopičijo na robu vasi ter glodalce, ki se v precejšnjih četicah sprehajajo po kraju. Posledica tega je, da ljudje večinoma spijo pri zaprtih oknih, kar pa poleti ni ravno prijetno. Člani komisije zahtevajo, da Komunala čimprej preneha dovažati smeti v Črnivec. Načrtovani širitvi deponije, zanjo so se na občini odločili, ker so lahko odkupili sosednje zemljišče, ostro nasprotujejo, kot dokaz za to pa so mi izročili protestno izjavo, na kateri je podpisanih 87 krajanov. Kot enega večjih argumentov za to navajajo občinski odlok, ki predpisuje, da mora biti deponija odpadkov od naselja oddaljena vsaj 500 metrov. Črnivška je od najbližje hiše v strnjenem naselju oddaljena le kakih 350 metrov, zaradi česar bi morali deponijo že pred časom zapreti. Sprejemljiva rešitev bi bila po njihovem mnenju le odvoz odpadkov drugam, v začetku junija so v našem časopisu zasledili pobudo Jeseničanov po skupnem izkoriščanju Male Mežakle. Nesmotrno je odpirati novo smetišče Seveda sem o celotni zadevi povprašal tudi 'nasprotno stran', točneje direktorico radovljiške Komunale Bernardo Podiipnik. Kot pravi, so pri njih vse potrebno za podaljšanje pogodb že pripravili, tako da krivde za nepo-daljšanje pogodb ne gre valiti nanje. Občina je bila z lastniki zemlje pripravljena skleniti pogodbe le za aktivno območje odlagališča, pogajanja pa še potekajo. Trditve, da je sedanje odlagališče že popolnoma zapolnjeno, po njenem mnenju ne držijo povsem. Ob discipli-niramen odlaganju odpadkov bi sedanja površina zadostovala za približno leto dni. V tem času bi odlagališče uspeli razširiti na sosednje zemljišče, ki so ga odkupili prav v ta namen. Omenjen prostor bi po ocenah zadostoval za vsaj pet let, takrat pa naj bi Na meji resničnosti... Kot sem zapisal, mi je ondan naš bralec Zima pripovedoval zgodbo, ki se je slišala skorajda neverjetna. Ob objavi sem obljubil, da bom zgodbo raziskal tudi z drugde strani, a mi zaradi zasedenosti tega še do danes ni uspelo storiti. Ampak, na mojo srečo so se oglasili krajani sami in napisali... ...da je na njegovem sadovnjaku moč videti ostanke na novo od sosedov postavljene ograje, ki jo je gospod Zima požagal. Da je v istem sadovnjaku moč videti samo stara, odslužena drevesa, na tleh ležijo veje in šopi kopriv. Da pravzaprav samo on ve, koliko mejnikov je izkopal iz zemlje in jih na novo 'pravično' postavil. Pravzaprav to vedo tudi njegovi mejaši, saj gospod Zima nikakor noče priznati izmer geometrov. Prilašča si tudi tuja imetja, travo kosi na tujem, drva podira v sosedovih gozdovih, menda pa je vozil gnojnico na njivo pod pokopališčem ravno takrat, koje bil tam pogreb, ali pa je pokojnik ležal v mrliški vežici. Veliko krajanov je po krivem obsodil in jih peljal na sodišče, z mnogimi naj bi tudi fizično obračunal. Kot sem napisal že v prvo - bilo je prečudno, da bi bilo res. Krajanom Dovjega naj povem, da sem prav zaradi suma v resničnost pripovedi gospoda Zime zgodbo nameraval razsvetliti tudi z druge strani. Za odgovor se vam zahvaljujem v upanju, da se čim preje srečamo. Za konec pa samo Še tole - reševanje krivic oziroma odločitev o tem, ali je bila krivica storjena ali ne oziroma komu je bila storjena je v pristojnosti sodišč in podobnih ustanov. Novinarji o tem niti ne želimo niti ne moremo presojati. Lahko zapišemo le zgodbo ene in druge strani, dokončno presojo v trditve ene in druge strani pa na osnovi argumentov vedno izreče sodišče. In verjetno ho prav zanimivo slišati razsodbo današnje obravnave, na kateri se na obtoženski klopi pojavlja gospod Zima. Pa o tem, kot rečeno, kdaj drugič! U.Š. predvidoma začel delovati Center za ravnanje z odpadki. Vendar nikakor ne na območju sedanje deponije odpadkov, saj ta lokacija za takšen center nikakor ni primerna. Zahteve, po odprtju novega odlagališča za krajši čas so po mnenju direktorice Po-dlipnikove neracionalne. Po njenem mnenju je za tako sorazmerno kratek čas nesmotrno odpirati novo deponijo, pač pa je zagotovo primernejša širitev obstoječega odlagališča s sprotno sana-cijo. S širitvijo se bo odlagališče le še bolj oddaljilo od samega naselja. Kar pa se tiče očitkov o nekorektni sanaciji odlagališča - ta še ni zaključena, zatorej je o njeni ustreznosti ali neustreznosti oziroma skladnosti s sanacijskimi načrti preuranjeno govoriti. Del, ki je že saniran, predpisom nedvomno zadošča. Škodljive vplive skušajo upravljala nadomestiti z rento in odškodninami, na Črnivcu 58 hiš prejema rento v višini 250 nemških mark, lastniki zemljišč prejemajo odškodnino. Komunala pa iz Črnivca odvaža smeti brezplačno, kraj pa je prav na račun smetišča dobil nekaj novih infrastrukturnih pridobitev, sem sodi denimo nov pločnik ob cesti Črnivec - Brezje. Odvoz smeti drugam po mnenju direktorice Podlipni-kove načeloma ni ovira, seveda če bodo kje pripravljeni sprejeti njihove odpadke, res pa je, da pri tem občani ne smejo pozabiti na znatno povišanje cen smetarine. Strah, da bo bodoči gorenjski Center za ravnanje z odpadki stal in deloval na Črnivcu, pa je brez prave osnove. Direktorica Podlipni-kova trdi, da mirne vesti zatrdi, da je načrtovana širitev deponije zgolj premostitvena rešitev do izgradnje Centra za ravnanje z odpadki , po začetku njegovega delovanja pa se bodo vrata črnivške deponije odpirala le toliko, kolikor bo to zahtevala njena sanacija. Direktorica pa je ob koncu pogovora dodala, da je nadzor odlagališča s strani krajanov dobrodošel, upoštevajo pa prav vse racionalne predloge, ki jih je moč dejansko uresničiti. U. Špeh ar V KS Vodovodni stolp nezadovoljni z odnosom Mestne občine Kranj Večletne načrte morajo vsako leto preložiti V KS Vodovodni stolp je najbolj kritična komunalna infrastruktura - Z občino niso v sporu, a denarja vseeno ni - Tudi letošnji načrt dela prestavljen na naslednje leto Kranj, 28. avgusta - Potem ko so glas vzdignili v krajevni skupnosti Primskovo, so začeli negodovati tudi v sosednji krajevni skupnosti Vodovodni stolp, kjer so razočarani, da se dela v njihovi skupnosti, za katera je bilo dogovorjena že pred leti, tudi letos niso premaknila z mrtve točke. Zato so na skupni sestanek povabili župana Vitomirja Grosa, da bi poskušali ugotoviti, kaj zavira izvedbo njihovega programa dela za leto 1997. Predsednik sveta KS vodovodni stolp Marko Tav-želj je dejal, da ga čudi taka ignoranca Mestne občine Kranj, saj z njo niso v nikakršnem sporu, ne z njihove ne z občinske strani. Dialog med njimi poteka povsem mirno, tako se je iztekel tudi skupni sestanek, a KS vseeno večinoma ostane praznih rok. Predsednik razume, da je premalo denarja in da ne morejo graditi vse povprek, vsaj dokumentacija pa bi se lahko uredila že sedaj. V KS Vodovodni stolp na prioritetno lestvico uvrščajo predvsem področje komunalne infrastrukture, ki je najbolj pereče. V prvi vrsti želijo rekonstruirati Begunjsko ulico, ki je bila predlagana že pred leti, leta 1994 pa je javno podjetje Komunala Kranj tudi izdelalo predračun za razširitev in preplastitev Begunjske ulice. Marca 1995 je bilo, pravijo v krajevni skupnosti, na sestanku pri županu tudi dogovorjeno, da se obnova ulice začne v letu 1995. Vendar delo se ni začelo tudi po nekajkratnih urgen-cah, zato so obnovo Begunjske ulice vključili v program dela za leto 1997, prijavili pa naj bi se na razpis za sredstva iz naslova Komisije za delovanje KS. Vendar jim je predsednik komisije Rok Žibert dejal, da jim iz tega naslova sredstva ne pripadajo. Na Begunjski ulici pa je ta čas ravno zaključena napeljava plinovoda, manjka le še preplastitev, čez štirinajst dni bodo začeli še z urejanjem vodovoda, ker pa so, kot kaže, dotrajani električni vodi, naj bi čez čas menjali tudi te. Begunjska ulica bo tako postala ena sama raz-kopanina, zato KS predlaga, da bi župan sklical skupni sestanek za vse izvajalce del, na katerem se bi dogovorili za usklajeno delo. S tem se je župan načeloma strinjal. V KS Vodovodni stolp želijo preplastiti tudi del ceste Kokrškega odreda (mimo vrstnih hiš do gostilne Viktor) s priključkom na Partizansko cesto, ki je močno pogreznjen. Dela se naj bi prav tako opravila že leta 1995. Župan Gros je odgovoril, da je projekt za to cesto že narejen, občina mora odkupiti le še del zemljišča. Sicer pa se je del cestišča pogreznilo po napeljavi vodovoda, zato mora cesto v prvotno stanje vzpostaviti izvajalec, pravi Gros. V času rekonstrukcije Kokrškega mostu se je zaradi obvoza po njej uničila tudi cesta Kokrškega odreda - Rupa, ki jo naj bi tudi preplastili in ob njej zgradili enostranski pločnik. Tu se je zapletlo z lastniki zemljišč -kmeti. Ti po županovih besedah pod nobenimi pogoji ne želijo odstopiti zemlje za pločnik. Po drugi strani pa je tajnica KS Tatjana Capuder dejala, da bi se s kmeti dalo zmeniti, vendar ti zahtevajo, da najprej vidijo projekt. Krajevna skupnost zato želi, da bi občina na skupni sestanek s kmeti poslala tudi projektanta, ki bi znal kmetom razložiti projektantske rešitve. Župan Gros je odvrnil, da dokler občina ne dobi geodetskih posnetkov in ugotovi lastništvo zemljišč, se ne bodo pogovarjali s kmeti. V skrajnem primeru pa na občini tudi premišljujejo, da bi namesto zgraditve pločnika asfaltirali kar bližnjo pešpot čez polje, ki je v občinski lasti. Poleg najhujših problemov bi v KS Vodovodni stolp radi pridobili tudi nove parkirne prostore; Gros je dejal, da je to možno narediti v enosmernih ulicah. Nujna je tudi sanacija mostu čez Rupovš-čico, kjer pa se tudi ne ve dobro, kako je z lastništvom. Kakorkoli že, na skupnem sestanku z županom G rosom so člani sveta KS Vodovodni stolp dosegli le, da se bosta postavili ulični svetilki ob OŠ Simon Jenko, da se bo poskušalo priskrbeti še nekaj dodatnih parkirnih prostorov, ostale načrte pa bodo, kot kaže, spet morali prestaviti vsaj za eno leto. S. Šubic Uspešno gostovanje prek luže Če se še spominjate, sem pred časom pisal o odhodu kranjske folklorne skupine Sava na festival v Brazilijo. Pred kratkim so se vrnili, tokrat pa smo nekaj prostora namenili njihovim vtisomSavčani so v začetku meseca odleteli v Brazilijo na mednarodni folklorni festival BRASIL FEST IN FOLK v mestu Fraia grande. Sredi tedna so se vrnili domov, veseli in zdravi. V Braziliji so predstavljali slovensko folklorno plesno bogastvo, nastopali so na vseh mogočih krajih, povsod pa so jih lepo sprejeli. Da brez gorenjske dobre volje tudi čez lužo ni šlo, se vidi tudi s spodnje uredne festivalske fotografije. Letošnji festival v Praiu Grandu je bil že deseti povrsti, sodi pa med najpomembnejše svetovne jolk festivale. U.Š. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa. V galeriji Pungert je na ogled razstava slik Braneta Juga. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja likovna dela Boleslav Čeru, član likovnega kluba Dolik. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Lončarstvo iz Šenjerneja. MOJSTRANA - V razstavnem prostoru Triglavske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XVIII. planinske slikarske kolonije Vrata '97. POKLJUKA - V učnem centru Slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja slike iz obdobja 1996 -97 Franc Vozel. V galeriji Vila Nana je na ogled razstava slik slovenske in hrvaške naive Konrada Peternelja-Slovenca, Jožeta Peternelja - Mausarja, Pavleta Sedeja, Andreja Praha, Josipa Generalica, Ivana Lackoviča -Croata, Martina Mehkeka in drugih. V Vili Prešeren razstavlja slikarka Irena Polanec. V hotelu Astoria je na ogled razstava fotografij Marka Masterla Opazovanja v svetu prosto živečih živali. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša oblikovalec Klemen Rodman razstavlja celostno grafično podobo Festivala Radovljica. Na ogled so tudi likovna dela nastala ob prejšnjih festivalih. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava skulptur kliparja Manolisa Thomakakisa. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja izdelke umetniškega kovanja Adam Kržišnik Razstava je podaljšana do 31. avgusta, odprta pa je vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 13. uro in od 15. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava ob 60-letnici Muzejskega društva Loka in zamore s krono, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava Brižinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in glavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljata linoreze Fotini Diamantidou in Jure Zadnikar. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja akvarele z naslovom Utrinki iz Egipta Edi Sever iz Škofje Loke, v galeriji Fara pa je na ogled 9. klubska razstava fotografij in diapozitivov foto kluba Anton Ažbe. SORICA - V Groharjevi hiši razstavljajo člani likovnega kluba Dolik, v ateljeju Urša pa Miro Kačar. SLOMŠEK V JAVORJAH Javorje, 29. avgusta - Zadnjo nedeljo v avgustu bo Tilen Skubic z recitalom Slomšek med nami gostoval v cerkvi svetega Tilna v Javorjah nad Škofjo Loko ob 8. in 10. uri. V recitalu bo avtor in izvajalec Tilen Skubic orisal življenjsko pot in delo velikega slovenskega narodnega buditelja in škofa Antona Martina Slomška, prepleteno z odlomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega opusa. Recital v Javorjah bo edini Skubicev tovrstni nastop na Gorenjskem, sicer pa je z njim to poletje prepotoval že dobršen del Slovenije, ter obiskal Slovence v Italiji, Avstriji ter Sarajevu. • M.A. Otroška folklorna skupina Bohinj gostovala na Taivvanu Ljudska univerza Radovljica Linhartov trg 1, tel.: 715-265 Želite svojo kreativnost izraziti na tečajih * slikanja na svilo in steklo * oblikovanja iz gline * osnove risanja * šivanja in krojenja ali pa se naučiti * voziti čoln * pomorske radiotelefonije * različnih oblik računalniškega usposabljanja * voditi knjigovodstvo v manjših podjetjih * angleščine, nemščine, španščine, italijanščine ali francoščine * obnoviti angleščino ali nemščino Pridružite se nam in nas pokličite a 715 265 POLKA IN VALČEK NA DRUGEM KONCU SVETA Bohinjska Bistrica, 29. avgusta - Triindvajset članov skoraj šestdesetčlanske Otroške folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice je v ponedeljek v domu Joža Ažmana predstavilo svoje julijsko gostovanje na daljnem Taivvanu. Polni vtisov so pripovedovali o prisrčnem sprejemu, navdušujočih nastopih ostalih plesnih skupin z vsega sveta in o lepi, drugačni pokrajini. "Saj smo vedeli, da bo po vsej verjetnosti lepo, toda takšnega sprejema in vzdušja, kot smo ga doživeli v tej daljni deželi, prav gotovo nismo pričakovali," je že takoj ob prihodu domov povedal mentor mladih plesalcev Viki Mencinger. Že samo sedeti na letalu je bil za večino od nas razburljiv dogodek, so predstavitev z diapozitivi začeli bohinjski plesalci. Potem so se prijetna doživetja - malce jih je motila le huda vročina, ki je Gorenjci, posebej če smo oblečeni v narodne noše, nekako nismo navajeni - kar vrstila. Od tradicionalno ljubeznivega vzhodnjaškega sprejema naprej, do odlično organiziranih številnih nastopov in sklepanja prijateljstev z mladimi z vsega sveta. Dva para plesalcev sta celo nastopila v eni od tamkajšnjih televizijskih oddaj v živo, in tudi na ta način predstavila Slovenijo na drugem koncu sveta. Tudi sicer Folklorna skupina Bohinj, razporejena v tri sekcije, veliko nastopa -po šolah, kulturnih in turističnih prireditvah, folklornih srečanjih tako v Bohinju kot po Sloveniji. Ob tem so že gostovali v Italiji, Švici. Nemčiji, Češki in na Madžarskem. Večina teh gostovanj je potekala v okviru Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije in mednarodne žirije so jih vedno odlično ocenjevale. Prav tako V Otroški folklorni skupini Bohinj sicer ta Čas pleše 57 otrok, ki so razporejeni v tri sekcije: Pastirčki, med katerimi so predšolski otroci ter prvo- in drugošolci, Srednja otroška skupina, kamor so vključeni otroci iz tretjih, četrtih in petih razredov, ter Starejša otroška skupina šestošolcev, sedmošolcev in osmošocev ter tistih, ki so že zaključili osnovno šolo, pa še niso za med odrasle. Mentor vseh skupin je Viki Mencinger, za noše pa skrbita Marija Robič in Majda Smukavec Gorenjski ples, pri katerem si fantje izmenjujejo klobuke, je pri nas dobro poznan. Mladi plesalci iz Bohinja so z njim seznanili tudi svoje nove kolege iz Ugande. Pravijo, da jim je šlo kar dobro od rok in kdo ve, morda bodo zanj navdušili tudi svoje prijatelje doma v Afriki. so si tudi pridobili možnost sodelovanja na Taivvanu, na festivalu plesa in iger, kjer so poleg Bohinjcev nastopali tudi mladi plesalci iz Izraela, Grčije, Italije, Filipinov, Rusije, Kanade, Ugande Mongolije, Turčije, Latvije, Madžarske in ZDA. S plesalci se je na Taivvan odpravilo kar nekaj spremljevalcev, poleg Vikija Mencingerja in šestih staršev sta z njimi odšla tudi harmonikarja Rafko Savli in Silvo Rezek. M. Ahačič, foto: Silvo Rezek Panoramski relief ne bo več dolgo v kleti Aljaževega hrama SPOMENIK IN RELIEF V SOZVOČJU S PROSTOROM Dovje, 29. avgusta - Usti, ki so si dan po odkritju panoramskega reliefa ob spomeniku Jakoba Aljaža na Dovjem želeli ogledati Triglavsko gorovje v bronu, so bili nemalo presenečeni, saj je Jakob Aljaž v soboto spet sameval. Bolj radovedni so povprašali v bližnjem Aljaževem hramu, kjer so lahko izvedeli, da panoramski relief v kleti čaka na odločitev o tem, kam ga postaviti. "V sredo se je prav zato, da se skupaj dogovorimo, kje natančno postaviti relief, sestal gradbeni odbor. Ker so bila mnenja o tem, katero mesto je najprimernejše, različna, smo se odločili, da je najbolje, da svoje pove stroka. Že v ponedeljek se bomo tako posvetovali z dvema arhitektoma, tako da ne bo očitkov, da je prevladal interes kakšnega posameznika," je povedal predsednik Turističnega društva Dovje Mojstrana France Voga. Zamisel o postavitvi reliefa se je porodila ob ideji, da bi ob spomeniku Jakobu Aljažu na Dovjem postavili še panoramsko tablo vrhov, na kateri bi si obiskovalci lahko ogledali, kam je zazrt Aljažev pogled. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je temu nasprotoval, saj takšna tabla prav gotovo ne bi bila v sozvočju s krajem in spomenikom, zato so se v občini Kranjska Gora odločili za bronasti panoramski relief, delo mojstra Kralja. "Žal se je zgodilo, da so nam stokilogramski relief v velikos- 18. SREČANJE F0T0AMATERJEV GORENJSKE Jesenice, 29. avgusta - Zveza kulturnih organizacij Gorenjske, območna zveza kulturnih organizacij Jesenice, Fotografsko društvo Jesenice in Foto klub Jesenice pripravljajo že 18. srečanje fotoamaterjev Gorenjske z razstavo črno bele in barvne fotografije ter diapozitivov. Tematika fotografij in diapozitivov je prosta - svobodna. Pravico udeležbe imajo člani organiziranih foto organizacij in posamezniki iz območij ZKO Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Vsak avtor sme predložiti štiri (4) črno bele ali barvne fotografije formata 30 x 40 cm, manjši formati 18 x 24 cm pa morajo biti na podlagi 30 x 40 cm. Fotografije ne smejo biti kasirane, opremljene pa morajo biti z naslednjimi podatki: ime in priimek avtorja, naslov, klub, v katerem deluje, fotografski naziv. Fotografije morajo biti oštevilčene, z navedbo naslova fotografije. Žirija ne bo upoštevala fotografij, ki so bile že razstavljene na prejšnjih razstavah ZKO Gorenjske. Za razstavo diapozitivov pa lahko vsak avtor predloži šest (6) barvnih diapozitivov, ki morajo biti nameščeni v steklene okvirčke in opremljeni z naslednjimi podatki: ime in priimek avtorja, naslov, klub, v katerem deluje, zaporedna številka dia, naslov dia - v levem spodnjem kotu mora dia imeti označbo za projekcijo, naprimer rdečo piko. Žirija ne ob upoštevala dia, ki so bili že predstavljeni na projekcijah ZKO Gorenjske. Fotografije in diapozitive je treba poslati na naslov: Območna zveza Kulturnih organizacij Jesenice, p p. 7, 4270 Jesenice najkasneje do 20. septembra letos. Tričlanska žirija bo dela izbirala 26. septembra in podelila tri nagrade in pet diplom za vsako kategorijo po pravilniku Foto zveze Slovenije. Otvoritev razstave s projekcijo dia bo 17. oktobra ob 18. uri v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah. ti 140 x 110 centimetrov pripeljali šele v petek, deset minut pred uradno otvoritvijo. Le začasno smo ga za čas slovesnosti postavili k Aljaževemu spomeniku in ga kmalu za tem shranili v Aljažev hram. Zelo pa se trudimo, da bi ga kar najhitreje za stalno postavili tja, kamor sodi, nekam v bližino Aljaža, a ne tako, da bi motil ogled in podobo spomenika z okolico," je Še povedal France Voga. Potem ko je Aljaževe dneve dvakrat organiziralo domače kulturno društvo in dvakrat planinsko društvo, je bilo tokrat že drugič zapored organizator Turistično društvo Dovje Mojstrana. "Z letošnjo prireditvijo smo zelo zadovoljni. Že pred petkom smo pripravili dve otvoritvi razstav, ljudje pa so bili najbolj navdušeni nad "kulturnim programom prvega dne prireditve, posebej ko sta povezovalca sredi vasi v prist-. nem dovškem narečju predstavila osebi iz Kunčičevih Triglavskih pripovedk. Sobota je bila v znamenju turističnih prireditev, nedeljski kulturni program pa si je prav tako ogledalo veliko ljudi. Tudi tokrat so se Aljaževi dnevi zaključili z mašo v Vratih. Ne nazadnje je bil Jakob Aljaž župnik in prav zato se dogovarjamo, da bi prihodnje leto organizacijo prireditve prevzel njegov tukajšnji naslednik, župnik Irance Urbanija, in tako osvetlil tudi to, pomembno stran Aljaževega življenja in dela," je še povedal France Voga. M.A. Krekov teden v Selcih SELCA NA ŠIROKO ODPIRAJO VRATA Selca - Po velikem uspehu, ki so ga člani Kulturnega društva dr Janez Evangelist Krek poželi z uprizoritvijo komedije Gospa ministrica, to jesen pripravljajo obsežnejši projekt, Krekov teden, ki bo v Selcih potekal med 12. in 21. septembrom. Letos namreč mineva osemdeset let od smrti njihovega rojaka dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je z ustanavljanjem hranilnic in zadrug prispeval ogromen delež h gospodarskemu razvoju vsega naroda in tudi same Selške doline. V začetku Krekovega tedna si bo tako v Selcih moč V prostorih kulturnega ogledati razstavo celotnega opusa Krekovih pesmi, na istem mestu pa bo 19. septembra organizirana okrogla miza s priznanimi slovenskimi zgodovinarji in teologi -dr. Janezom Juhantom, dr. Janezom Dolinarjem in prof. Milanom Zverom. Vrhunec tedna pa bo uprizoritev igre, spektaktla na prostem Turški križ. Krek je namreč omenjeno kmečko zgodovinsko ljudsko igro napisal nalašč za Selca in z njo dvignil v ljudeh narodno zavest. Govori namreč o tem, kako so Selčani ubranili svoje kraje pred Turki. Turška bitka s konji, stare ljudske pesmi, kostumi, arhitekturna prizorišča in še marsikaj drugega je, S čimer bodo v Selcih pričarali ljudsko vzdušje 15. stoletja. Gorje Včasih občina, zdaj krajevna skupnost Do leta 1953 so bile Gorje ena največjih občin, saj so segale do Hermanovega mostu na Jesenicah. Zdaj so največja krajevna skupnost v občini Bled. Krajevno skupnost Gorje, ki je največja v občini Bled, sestavljajo naselja: Zgornje in Spodnje Gorje, Podhom, Poljšica, Krnica, Mevkuz, Višelnica, Grabče, Spodnje Laze, Zgornje Laze, Perniki, Radovna. Stanko Lah, predsednik sveta KS Gorje Gorje, 29. avgusta - Z blizu 12 hektari površine, na kateri je dyanajst večjih naselij in skor-aj tri tisoč prebivalcev, so Gorje največja krajevna skupnost v občini Bled. Včasih, do leta 1953. so bile Gorje občina, ki so segale vse do Hermanovega mostu na Jesenicah. Današnja športna dvorana, če bi stala že takrat, bi bila v občini Gorje. Zadnje čase pa jih je tudi v krajevni skupnosti spet vse več, ki ocenjujejo, da bi bile Gorje povsem upravičeno spet samostojna občina. Prepričani so namreč, da bi lokalne oziroma komunalne probleme v samostojni občini hitreje in laže reševali. S cestami, kanalizacijo, javno razsvetljavo in nenazadnje tudi z oskrbo z vodo imamo kar precej težav, vendar jih kot krajevna skupnost sami ne zmoremo reševati," ugotavlja predsednik sveta KS Gorje Stanko Lah. "Da pa smo Med najstarejšimi tudi gasilci Dve društvi v KS Gorje Med najstarejšimi v krajevni skupnosti Gorje je Prostovoljno gasilsko društvo Gorje, ki je pred tremi leti praznovalo 100-letnico. Nekaj nad sto članov imajo v društvu in za posredovanje so sorazmerno dobro opremljeni. Zadnjikrat so morali gorjanski gasilci posredovati, ko je muzejski vlak zanetil travo ob progi. PGD Podhom. Skupaj so se predstavili tudi na nedavnem prikazu gašenja s staro gasilsko opremo na Bledu. Kar zadeva preventivo, še posebej skrbijo za izobraževanje in strokovno usposabljanje, tehnično pa imajo redne preglede aparatov in hidrantnega pomrežja ob mesecu požarne varnosti. Predsednik društva Gorje Ivan Ratek ugotavlja, da so s hidrantnim omrežjem in požarnimi bazeni na njihovem območju dobro pokriti. V sušnih obdobjih pa gor-janskih gasilci skrbijo tudi za oskrbo z vodo posameznih Sicer pa je ob PGD Gorje kmetij oziroma domačij, drugo gasilsko društvo v med drugim tudi v Radov-krajevni skupnosti Gorje ni. • A. Z. Športno društvo Gorje Delavni balinarji in odbojkarji V Športnem društvu Gorje so še posebej delavni balinarji in odbojkarji. Obe sekciji sta letos še posebej praznovali tudi po krajevnem prazniku. lialinarji so vse bolj uspešni z novimi garniturami krogel. Balinarska sekcija, ki deluje že tri leta, je po zaslugi podjetja Jeti Šport Bled, s.p., Marija Novak, Ljubljanska cesta 4 na Bledu dobila komplete novih krogel za tekmovanja. Prizadevni balinarji, ki so naredili balinišče na nekdanjem smetišču na Rečici, so bili sponzorskega darila in srečanja ob predaji (tudi z Gorenjskim glasom) še posebno veseli. Pred dnevi pa so povedali, da uspešno organizirajo različna tekmovanja in dosegajo lepe uspehe. Podobno delavni so tudi odbojkarji. Ob krajevnem prazniku letos so dobili novo igrišče na mivki. A.Ž. sposobni marsikaj narediti in dobro gospodariti, pa smo v preteklosti tudi večkrat dokazali. Imeli smo številne skupne akcije in tudi referendumi in samoprispevki v naši krajevni skupnosti niso bili redki. Ena takšnih zadnjih akcij je bila gradnja telefonije." Sicer pa so v Gorjah prepričani, da je ob domači in umetni obrti, razvijajočem se podjetništvu, živinoreji prav turizem ena glavnih razvojnih panog. "V vsakem zaselku že zdaj najdemo turistično sobo. Imamo trgovine, gostilne in bifeje, šolo, krajevni urad, pošto. Šola bo morala dobiti Še dva razreda za devetletno šolanje, prihodnje leto načrtujemo sprejem ureditvenega načrta Gorij, pripravljamo pa se tudi na gradijo nove pošte, banke, turistične pisarne in knjižnice." V zadnjih letih pa je v Gorjah z vsemi zaselki nastalo tudi kar nekaj obrtnih in podjetniških obratovalnic. • A. Ž. HITRO, VARNO, KVALITETNO 'it Kraigher Niko, Zasip, Sebenje 14, 4260 BLED, teL- 064/740138 Repe Jože, Grabče 21 4263, Zg. GORJE, teL 064/725 249 MONTAS Gorje d.o.o. Sp. Gorje 43 4247 Zg. Gorje JOŽE POGACAR direktor in vrat tel: 725-584, mob: 0609/625-603 AVTOBUSNI PREVOZI Janez AMBROZIC Zgornje Gorje 15, 4247 Zg. Gorje tel.: 064/725-427 SOBRLE PROIZVODNJA IN TRGOVINA POKLUKAR ANTON, s.p. * TRGOVINA - Zgornje Gorje 7a, tel. 725-425 - VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTIČKARSTVO PROIZVODNJA - Poljšica 45 b, tel. 725-225, fax: 725-777 - noži in vzmetni kraki za kmetijstvo - okovje - termična obdelava - servis za kardane - servis za vse vrste koles - pooblaščeni servis za Rog * NOVO - ZVONČARSTVO Montaža Ogrevalnih Naprav MONTER elektro regulacij Miran Jakopič s.p. Sp. Gorje 130, 4247 Zg. Gorje Tel.: 064/725-604 mobitel: 0609/649-298 Elektro inštalacije dobava montaža in servisiranje oljnih gorilnikov HBS3I33 TV ANTENSKI SISTEMI KOBLAR JANEZ s.p. Sp. Gorje 204 4247 Zg. Gorje tel., Fax: 061/725-654 mobitel: 041/675-154 MONTAŽE vidiiie vanje ieuvis video nadioh projektiranje 1vetovanje ELEKTROUVŠTALACIJE in PREVOZ OSEB S KOMBIJEM IVAN - JANEZ KRNICAH s.p. Spodnje Gorje 212 tel.: 064/725-376 GSM: 041/675-530 Godba Gorje Devetdeset uspešnih let Viri navajajo, da je gorjanska godba igrala že na slovesnosti pri otvoritvi železnice Ljubljana - Trbiž 14. decembra 1870. Torej so že takrat gorjanski fantje imeli pogum in možnost nastopiti pred javnostjo. "Glavna moč je bil takrat (po izročilu) Pečarjev Klemen s Poljšice, ki je igral na klarinet. Gregoričev Matevž je imel basflugelhorn, Zidankov Tomaž bombardon, Mačkov Andrej flugelhorn ali trobento, Trsnjakov Lojz pa trobento in citre." Leta 1907 so se fantje pridružili takrat že priljubljenemu gasilskemu društvu Gorje, navedena letnica pa je obvelja-Ia za ustanovno leto godbe Gorje. Letos so torej gorjanski godbeniki pod vodstvom Andvja Arnola konec junija proslavili 90-letnico. Sicer pa že vrsto let na Gorenjskem ni pomembnejše turistične, kulturne, športne prireditve, kjer ne bi nastopili tudi gorjanski godbeniki v narodnih nošah. Poznajo jih tudi onkraj meje in tudi v Evropi. Če pogledamo samo pregled pomembnejših igranj v zadnjem letu pred praznovanjem 90-letnice, potem so to evropske zimske športne igre na Bledu, maškarada v Festivalni dvorani, v Gozd Martuljku so obeležili spomin na prvi skok čez 100 metrov v Planici. Sodelovali so pri srečanju pihalnih orkestrov Gorenjske, na 30-letnici Alpskega kvinteta v Gorjah, ob Blejskem jezeru so snemali za Evrovizijo, v Gorjah so zabavali krajane na prireditvi skupaj z Gorenjskim glasom in gorjanskimi gasilci, v bohinjski Srednji vasi pa so igrali pod vaško lipo. Sicer pa so igrali še v Bohinju, v Begunjah, v Šentjerneju, pa v Vili Bled na poroki ameriškega ambasadorja. Na Brezjah so igrali pri odkritju spomenika papežu Janezu Pavlu, za konec leta pa so imeli doma v Gorjah svoj 68. letni nastop. Godba Gorje je tako vrhunska amaterska skupina, ki se že devetdeset let razdaja poslušalcem in bogati dogajanja na Gorenjskem in izven meja Slovenije. Kjerkoli se pojavijo, so ambasadorji Gorij, Gorenjske in Slovenije. • A. Ž. VSE SORTE II. ročk festival "Planica 97" Rockerji to soboto v Rateče Naslov je seveda skrajno zgovoren. Namreč. Jutri, v soboto, 30. avgusta, bo z začetkom ob 17. uri v Ratečah velika ročk fešta "II. ročk festival - Planica 97". Nastopile bodo skupine Apeiron, Lintvern, Hiša, Don Mentonv Band (Slovenija), pridružile pa se bodo tudi tri skupine iz Italije: Dettagli, Apollogia in Kontraste Organizator je ŠD Pla niča in Roman, samo utelešenje Godec Puba iz Rateč. Da pa bi bila prireditev popolna so na pomoč priskočili tudi sponzorji: Bencinski servis in Turistična agencija Julijana, Kranjska Gora, Občina Kranjska Gora, Komunalno podjetje, Kranjska Gora, KS Rateče, Pivovarna Union, Ljubljana, Kompas Holiday*s, Ljubljana, Tromeja, d.o.o., Rateče in Godec Pub, Rateče. Lanskoletna postava žirovsko-kranjske skupine Lintvern. Vse skupaj se bo dogajalo na igrišču Planica, vstop bo seveda prost, brez vas pa ne bo šlo. Je tako? Je. • I.K. Še teden do Kraljice Kranj - Kraljico Slovenije bomo tudi letos prvi spoznali na Gorenjskem, saj bo tokratna prireditev oziroma izbor v športni dvorani na Zlatem polju v Kranju. Za laskavi naslov in prestižno lento Kraljice Slovenije se bo pomerilo 12 finalistk. Deset lepotic je že znanih, zadnji dve pa bosta izbrani na zadnjih dveh predtekmovanjih, danes na Ptuju in jutri v soboto v Kranjskem Trezorju. O tem, ali se bo dvema Gorenjkama, ki sta že v finalu, Veri Kaurin in Petri Kraus, obe sta iz Kranja, pridružila še katera iz naših krajev, bomo seveda poročali. Navzoči pa bomo tudi na finalni prireditvi, kjer bodo nastopili Čuki, Helena Blagne, Pop Design, Marta Zore, Napoleon in zvezda večera Bajaga. Če še nimate vstopnice, v predprodaji jih dobite tudi v Glasovi oglasni službi. • I.K. Naj živi vesela družba Trio Rudija Tominca Andrej nad Škofjo Loko, 28. avgusta - Ansambel, ki je tudi že potrdil, da bo v nedeljo, 14. septembra, nastopil na prireditvi Naj živi vesela družba pri Ivanu Ruparju na Andreju nad Škofjo Loko, je tudi trio Rudija Tominca s pevko. Člani ansambla so iz okolice Škofje Loke in Poljanske doline, skupaj pa so dve leti. Igrajo narodno-zabavno in zabavno glasbo. Harmonikar je Rudi Tominc, baskitaro igra Jure Pustovrh, kitaro Simon Jamnik, pevka pa je Metka Tominc. Poleg Gorenjskega glasa so pokrovitelji prireditve Mesarija Štajnbirt Škofja Loka, Kmetijska trgovina Cegnar Virmaše, Orodjarstvo Bergant Sv. Barbara, Starman, d.o.o., Godešič in Radio Sora. • A. Ž. Kellvi v Ljubljani Paddy, Angelo in ostali Kellvi za vedno in za vse Na stadionu za Bežigradom se je v sredo zgodil največji koncert doslej na slovenskih tleh' Povprečna starost obiskovalcev nič kaj koncertna Prijazna kačica Lucy za Kellyje Dan pred koncertom sem srečal Darjo in Joni, dve štirinajstletnici iz Kranja, ki sta sami sešili sedem metrov dolgo kačico, tako čisto prijazno kačico s tremi glavami, veliko za vse Kellvje, in dve mali, ena za Angela, druga za Paddyja. Eno leto sta jo počasi šivali skupaj in Želeli sta jo izročiti svojim najljubšim glasbenikom Kelly Family. Kdo bi vedel, ali jima je uspelo? Upam le, da sta uživali, kot ostalih 20.000 najstnikov. Ena tretjina nas je bilo tudi "tastarih ", kajne. Le komu bi jo izročile. Kellyji na odru, fotograf Primož Štirn v publiki. Ljubljana - To, kar so v sredo na stadionu za Bežigradom doživljali slovenski najstniki, pri nas ni doživljala še nobena generacija doslej. Kar povprašajte se, drage bralke in bralci čez trideset, če se vam je zgodilo, da ste v cvetu mladosti imeli priložnost v živo videti, poslušati in doživeti svoje glasbene idole. Podatek o 30.000 obiskovalcih je dovolj zgovoren. Gneča je bila nepopisna, predvsem v prvih vrstah. Zato je prenekatera najstnica, nevajena tovrstnih glasbenih stampedov, potrebovala zdravniško pomoč. Izguba zraka, tudi kakšen udarec in odgrnina se je našla... Stadion je dve uri, kolikor je trajal koncert, živel za deveterico na odru, težko pa bi rekli, da je ves čas trajal tudi obraten tok. Angelo, deček milozvočnega glasu je začel mutirati, zato so del njegovih pevskih vlog prevzeli njegovi bratje in sestre, Paddy je seveda triumfiral v vseh pogledih pod odrom, pravzaprav po celem stadionu pa se je ihtelo, cvililo... itd. Populacija, ki ji je bil koncert namenjen, se pač ne bo pritoževala nad tehničnimi pomanjkljivostmi (pogrešanemu velikemu ekranu), zvokom... i" prav je tako. Plošča je plošča, koncert j$ koncert, evforija je evforija.Č I.K. Strmina praznuje Leto je naokoli in skupina Strmina spet praznuje. Tako kot lani, je tudi letos ob obletnici ustanovitve Fan cluba nastopila vrsta ansamblov in solistov. Njihovi prijatelji, glasbeniki, se radi pridružijo zabavi in se tudi s svojim programom predstavijo številnim obiskovalcem njihovega Fan cluba. Poleg skupine "Strmina" so nastopili še: Monroe, Fantje s pod kovčka, Zaliv, Duo Čast la vie. Prisluhimo tišini, pa tudi Gvvolešnku Brane ni manjkal, saj vsi radi prisluhnemo njegovemu poljanskemu bluesu na orglicah. Člani zasedbe "Strmina" že pripravljajo teren za snemanje svojega novega video - spota. drugače pa pridno igrajo in se zabavajo na poletnih prireditvah, veselicah, plesih itd. Za vse, ki bi jim radi pisali, ali se včlanili v njihov Fan club, pa še naslov: Fan club Strmina, Pizzeria Fortuna, Hotovlja 38 a, 4223 Poljane. Riko s piloti v Californio Razlaga gornjega naslova pa bi bila takale: na lanskerfl| prvencu skupine Riko & Piloti, cd plošči Rokdrom, so preigravali ročk klasike, bodisi v originalih bodisi v prevodu. Izstopajoča je vsekakor skladba Moja Generaci' ja, priredba Who-jevske My Generation, pri kateri so i Piloti sodelovali tudi glasbeniki mlade ročk generacija Klemen Tičar (Leteči potepuhi), Igor Potočnik (California) in Grega iz benda Big Foot Mama. Prav te dni pa se v glaV jeseniškega rockerja Rika Merzela podijo nove zamisli Glasbeno sodelovanje iz zgoraj omenjenega projekta I Igorjem Potočnikom se je razširilo za Še enega fanta I kranjske Californie, basista Francija Logarja. Trio 1 trenutno precej aktiven, kar se nastopanja tiče, saj s4 pojavljajo po celi Sloveniji, preigravajo, v unplugged verzij seveda, pa stare ročk klasike. Druženje Pilotov in Californie, Riko Merzel (kitar* glas), Marko Bertoncelj (bobni), Davor Kastelec (klavir ture) - vsi Piloti in Igor Potočnik (solo kitara) ter Franiro dokapitalizatorja, prve-aprila letos pa so objavili ufli razpis. Nanj se je javil en uj partner in po nekajmesečen pogajanjih je konec julija Prišlo do podpisa pogodbe o ^kapitalizaciji. 55-odstotni Solastnik podjetja jc tako post ■ H dolgoletni poslovni partner -Inozemsko podjetje Atotech, P je za svoj delež odštel 337 ^'•ijona tolarjev, smo izvedeli a agenciji za privatizacijo. V Kemični tovarni Podnart izjav o strateški povezavi z Nizozemci ne dajejo. bili proizvodnjo, kar je edina možnost, da se bodo postavili ob bok ostalim evropskim proizvajalcem. V Kemični tovarni Podnart novejši program pa so ekološke kemikalije. Večino izdelkov izvozijo - izvoz predstavlja 60 odstotkov celotne prodaje, največ na trge nek- Ali za Plamen res ni druge rešitve kot stečaj? Direktor Plamena bo upravi Slovenskih železarn predlagal stečaj podjetja - Prodaja Nemcem? Kropa, 28. avgusta - "Podjetje Plamen Kropa je v teh dneh prišlo do najbolj kritičnega obdobja v svoji 102-letni zgodovini. Zaradi finančnih težav in pomanjkanja zalog materiala se proizvodnja ustavlja, v septembru pa je predvidena popolna zaustavitev." To so med drugim zapisali delavci Plamena v pismu, ki so ga naslovili na ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonjo, glavnega direktorja Slovenskih železarn Igorja Umeka ter podpredsednika vlade Marjana Podobnika. Odgovora še niso prejeli. Kot nam je povedala Valerija Rampre iz sindikata SKEI v podjetju, so prav vsi zaposleni že prejeli odločbe o čakanju na delo; s ponedeljkom naj bi tako vsi ostali doma, v odločbah pa piše, naj bi čakanje trajalo kar do 17. februarja prihodnje leto. Denarja za nakup repromateriala namreč ni, tako da naročil, ki jih imajo sicer dovolj, ne bodo uspeli izgotoviti. Prav tako še vedno niso prejeli plač za julij (dobili naj bi jih 5. ali šele 12. septembra), niti prvega obroka regresa. V Plamenu so prepričani, da še vedno znajo izdelovati zahtevni vijačni program in da se podjetje lahko reši. Menijo pa, da so bile v preteklih dveh letih narejene velike napake v strategiji, kar v največji meri pripisujejo direktorju Marjanu Korinsku, ki ga je na to mesto postavil koncem. Delavci so prepričani, da direktor ne zmore uspešno voditi Plamena ter Tovila hkrati, ker je selitev Tovila v Kropo dokončno odpadla, pa naj ne bi imel več interesa za reševanje Plamena. Tako so v zadnjih desetih mesecih ves čas zapravili za številne možnosti preselitve Tovila, namesto da bi se usmerili v širitev proizvodnje in tekoče poslovanje. Plamen je v prvem polletju letos pridelal 135 milijonov tolarjev izgube, od tega 66 milijonov iz tekočega poslovanja. Lanska izguba znaša 610 milijonov tolarjev. Direktor Korinšek naj bi predsedniku sindikata ter sveta delavcev dejal, da bo upravi Slovenskih železarn predlagal stečaj Plamena, ker ne vidi drugih možnosti. To nam je potrdil tudi direktor Korinšek. Kot je dejal, je Plamen v katastrofalnem položaju, zato bo verjetno res predlagal stečaj kot obliko pritiska, da se bodo zadeve premaknile. "Nato pa naj se lastnik, to je država, odloči, kaj bo storil," je dejal. Kot meni, obstajajo realne rešitve za Plamen, sicer ne dobre, ampak "dokaj elegantne". Za nakup dela Plamena (za vijačni program) se namreč zanima nemški kupec, ki je pripravljen ponuditi dva milijona nemških mark, kot meni direktor Korinšek, pa bi morda lahko iztržili vsaj pol milijona mark več. "V vsakem primeru pa Plamen ne bo bo več tak, kot je bil. Obdržali bi lahko največ 80 delovnih mest, več pa zelo težko. Toda bistveno je, da zadržimo vsaj del trga," je povedal Korinšek ter dejal, da bi v tem primeru lahko posebej prodali ostale stavbe (skladišče, menzo, servisne delavnice), z iztržkom pa bi poplačali upnike in delavce. Dodal je še, da so ga zbodli očitki delavcev, da nima več interesa za podjetje. Zatrdil je, da je kljub drugačnim očitkom vendarle čustveno vezan na Plamen. Kot je še povedal, se je minister Dragonja na pismo delavcev takoj odzval in da odgovorni že iščejo rešitve. • U. P. Avstrijske megaelektrarne Tudi turistična znamenitost Kranj, 28. avgusta - Preteklo soboto so se lastniki malih hidroelektrarn iz Slovenije udeležili strokovne ekskurzije v Avstrijo, na kateri so si ogledali Turske elektrarne v okolici Kapruna. Ekskurzijo je pripravil Center za tehnični razvoj, izobraževanje in organizacijo Cetera iz Ljubljane. Na njej so si udeleženci ogledali kaprunsko hidroelektrarno, ki ima moč 220 megavatov, letno pa proizvede 486 gigavatnih ur energije, ter hidroelektrarno Kaprun - Limberg z močjo 112 megavatov in proizvodnjo 152 gigavatnih ur energije. Udeležencem ekskurzije so predstavili tudi delovanje avstrijskega elektrogospodarstva, cenovna razmerja v primerjavi z ostalimi vrstami elektrarn, seznanili pa so jih tudi s prihodnjim razvojem elektroenergetike v Avstriji. Zanimiv je tudi podatek, da so podjetni Avstrijci v lanskem letu s turističnimi ogledi teh tehničnih znamenitosti in okolice, ki je zaradi težkih vremenskih pogojev dostopna samo pet mesecev na leto, iztržili dodatnih šest milijonov nemških mark dohodka. sicer izdelujejo sredstva za danje Jugoslavije, v Nemčijo, galvanotehniko in fosfatir- Italijo, na Češko in v Avstrijo, anje, soli za termično obdela- Že leta 1994 so prejeli tudi vo kovin ter industrijska čistila certifikat ISO 9001. • U. za visokotlačno čiščenje. Naj- Peternel SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 59 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 064-634-488 fax: 064-631-567 Srednja lesarska šola Škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1997/98 naslednja izobraževanja za odrasle: 1. LESARSKI TEHNIK Kandidati morajo imeti končano poklicno šolo lesarske smeri, šolanje traja dve leti. 2. MIZAR Pogoj za vpis je končana osnovna oziroma dveletna poklicna šola. Šolanje traja tri oziroma dve leti. 3. OBDELOVALEC LESA Pogoj za vpis je končana osnovnošolska obveznost. Šolanje traja dve leti. Za vse poklice bo začetek šolanja sredi septembra 1997. Šola izvaja tudi razna krajša izobraževanja: - žagarstvo, sušenje lesa, upravljanje žag, ostrenje orodij in rezil, površinska obdelava lesa, krojenje lesa itd. Kandidate vabimo, da se oglasijo v šoli osebno ali po tel. (064) 634-488, fax: (064) 631-567 do 5. 9. 1997. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Adriaticova ponudba nezgodnih zavarovanj za mladino Brez dnevne odškodnine Nudijo jo le za čas, ko otrok leži v bolnišnici - Krijejo tudi stroške bivanja staršev ob bolnem otroku Ljubljana, 28. avgusta - Vsako leto pred začetkom šolskega leta večina naših zavarovalnic predstavi svojo ponudbo zavarovanj za otroke in šolarje. Med prvimi je to storila koprska zavarovalnica Adriatic, ki je na novinarski konferenci v Ljubljani predstavila novosti v ponudbi nezgodnih zavarovanj za predšolske otroke, šolarje in dijake. Kot so poudarili predstavniki Adria-tica, gre za najpopolnejšo ponudbo tovrstnih zavarovanj pri nas. Adriatic je že pred leti opustil dnevno odškodnino, saj menijo, da ni smotrna, še manj pa vzgojna, saj nekateri otroci jemljejo odškodnino kot "nagrado" za nezgodo, menijo v Adriaticu. Zato koprska zavarovalnica nudi dnevno odškodnino le za tiste dni, ko otrok leži v bolnišnici zaradi zdravljenja nezgode ali opazovanja. Tedaj namreč nastanejo določeni stroški, saj otrok rabi obiske staršev in posebno skrb in nego. Obenem Adriatic nudi tudi dodatno možnost, da lahko eden od staršev ali skrbnik spremlja svojega otroka zaradi nezgode v bolnišnico (gre za tako imenovano hospitalizacijo spremljevalca), kar je posebej primerno za mlajše otroke, ki v bolezni potrebujejo bližino staršev. V letošnjem letu pa so v Adriaticu pripravili tudi novost - nadomestilo stroškov zaradi nezgode. Kot so poudarili, tovrstnega kritja ostale zavarovalnice ne poznajo, gre pa za to, da zavarovalnica povrne stroške, ki jih imajo starši zaradi zdravljenja otroka, denimo operacije, imobilizacije z mavcem, prebijanjem ran, fizioterapijo, obiskom specialista izven kraja bivanja in podobno. Za povrnitev teh stroškov zadošča že napotnica oziroma zdravniško poročilo. Adriatic je v lanskem letu j I število zavarovanj povečal \ kar za 70 odstotkov. Kljub temu pa ima ta koprska j zavarovalnica na področju zavarovanj za mladino še vedno manj kot desetodstot-ni trini delež. Kot so poudarili predstavniki Adriatica, celtono odškodnino izplačajo tudi zavarovancem, ki so registrirani športniki in se poškodujejo pri športu (večina ostalih zavarovalnic pogojuje, da otrok ni športnik). Pri Adriaticu je otroka oziroma šolarja mogoče zavarovati za letno premijo 1.000, 2.000, 3.000 ali 3.500 tolarjev, zavarovalne vsote za primer smrti se gibljejo od 500.000 do 1,750.000 tolarjev, za primer invalidnosti zaradi nezgode pa od 2 do 7 milijonov tolarjev. Adriatic pa izplača odškodnino tudi v primeru smrti zaradi bolezni; odškodnine se gibljejo med 250.000 in 875.000 tolarjev. Letošnja novost pa je tudi Adriaticov brezplačni modri telefon na številki 080 11 10, na katerem nudijo pojasnila o nezgodnih šolskih zavarovanjih, nasvete in pomoč. • U. P. PEUGEOT AVTON13A KAVGI« UGODNO: P 106 od 1380.000,00 SIT NOVO: P 306 BREAK IN PARTNER NA ZALOGI: P 406 BREAK IN TOVORNA VOZllA B0XER NUDIMO KOMPLETNO SERVISIRANJE MILJE 45 PRI KRANJU, tel.,fax: 064/431-142 AVTO KADIVEC, Šenčur 064/411-573 @>HYUnDni V SEPTEMBRU JESENSKI POPUSTI ZA VOZILA HVUNDAI HYUNDAI-ev KREDIT T * 5 % STARO ZA NOVO RABLJENA VOZILA Tel.: 064/411-860 non-stop 1. HYACCENT2.5GS 1.96 16.900 2. HY LANTRA GLS I. 92 12.900 3. FORD ESC0RT 1.3 1.88 6.900 4. FORD FIESTA 1.3 I. 93 10.900 5. CITROEN AX I. 6. CITROEN AX 7. R-9 GTL 8. R-19 TS 9. SUBARU JUSTY 10. SUBARU JUSTY 11. LA0ANIVA 12. VW GOLF JGLDS 13. VW GOLF 14 SUBARU LEGACY LIM. I. 92 I. 89 I. 89 I. 86 I. 88 I. 92 I. 84 I. 89 1.93 15. SUBARU LEGACY KAR. 1.93 4.100 7.900 5.300 7.800 3.400 5.300 b 600 3.700 7.900 14.600 12.900 HITRE SERVISNE, KLEPARSKE IN LIĆARSKE STORITVE VOZNIKI POZOR! Počasi se bliža zima, zato priporočamo PR0TIK0R0ZIJSK0 ZAŠČITO vozil s kanadskim oljem KR0VVN, ki ga ne prepovedujejo proizvajalci vozil, saj ne poškoduje originalnih zaščit, obenem pa ohranja vozila varna. Zaščito opravimo v dobri uri. Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 53, Šk. Loka, tel.: 064/631-497, Jakšič center, Ljubljana 061/274-475, AS Srebotnik, Šentjanž pri Dravogradu 0602/85-355. V septembru s prinesenim oglasom priznamo 10 % POPUSTA. Tudi LB Banka Domžale v bančni skupini NLB S tem je postala peta članica bančne skupine naše največje banke Domžale, 28. avgusta - Svet Banke Slovenije je na torkovi seji dal soglasje k vključitvi LB Banke Domžale v bančno skupino Nove Ljubljanske banke (NLB). NLB bo svoj 40-odstotni lastniški delež, ki ga ima v domžalski banki in je bil doslej v prednostnih delnicah brez glasovalne pravice, spremenila v redne delnice s pravico upravljanja. S-tem bo NLB postala največji delničar v domžalski banki, katere delničarji so sklep o tem sprejeli že na skupščini konec junija letos. LB Banka Domžale se s tem vključuje v bančno skupino NLB, v kateri so že LB Koroška banka iz Slovenj Gradca, LB Pomurska banka iz Murske Sobote, LB Splošna banka Velenje ter LB Banka Zasavje iz Trbovelj. Članice skupine so z NLB povezane kapitalsko in pogodbeno; enotno bodo delovale pri uravnavanju likvidnosti, obvladovanju poslovnih tveganj, razvoju novih finančnih produktov, informacijske tehnologije in infrastrukture, skupaj pa bodo nastopale tako na domačem kot na tujem trgu. Tudi bančna skupina Banke Koper Svet Banke Slovenije pa je prižgal zeleno luč tudi Banki Koper k prevzemu 51 odstotkov rednih delnic v M banki iz Ljubljane, kar kaže, da svojo bančno skupino oblikuje tudi ta četrta največja banka v državi. SKB banka ob polletju poldrugo milijardo dobička Kranj, 28. avgusta - Tudi po prvem polletju letos SKB banka ostaja druga največja banka v državi in ohranja 11,5-odstotni tržni delež na slovenskem bančnem trgu. Tudi v prvih šestih mesecih letih je banka uspešno poslovala, saj je ustvarila za poldrugo milijardo tolarjev dobička. Bilančna vsota se je povečala z 208,3 milijarde na 225,7 milijarde tolarjev, kar pomeni 9-odstotno rast (lani v celem letu 17 odstotkov), so sporočili iz SKB banke. SKB banka je povečala svoj tržni delež na področju posojil (na dobrih 16 odstotkov), depozitov (na 11,4 odstotke), povečala pa je tudi kapital in rezerve. Zanimivi so tudi podatki o rasti dobička v preteklih letih. Leta 1993 je SKB banka ustvarila 1,2 milijarde tolarjev čistega dobička, leta 1994 763 milijonov, leta 1995 713 milijonov, lani pa že skoraj 1,8 milijarde tolarjev (po obdavčitvi). Stavka tekstilcev in usnjarjev? Čedalje ostrejša tuja konkurenca v trgovini 1 Tretji Intersparov center Center se razprostira na 14 tisoč kvadratnih metrih površin na Viču Ljubljana, 28. avgusta - Na Viču v Ljubljani je multinacionalka Interspar sredi tedna odprla novo veliko prodajno središče. To je že drugi Intersparov hipermarket v Ljubljani in tretji v Sloveniji. Center se razprostira na štirinajst tisoč kvadratnih metrih površin med Jamovo in Tbilisijsko ulico, poleg Intersparove blagovnice z mešanim blagom pa bo v njem še 22 drugih trgovin in gostinskih lokalov. Ponudba novega centra bo dokaj podobna ponudbi Interspara na Šmartinski, saj imajo iste dobavitelje, denimo Droger-iemarkt, Kodak, Turboschuh in druge. V blagovnici Interspar bo zaposlenih dvesto ljudi, ponudba blaga pa bo enaka kot v vseh ostalih Intersparovih blagovnicah. Se razširjena pa bo ponudba sadja in zelenjave ter igrač, nekoliko manjši pa bo športni oddelek. Prvič pri nas je v centru odprta tudi športna trgovina Hervis. Edini problem novoodprtega centra ostaja prometna ureditev v njegovi okolici, saj okoliški stanovalci ne dovolijo izgradnje krožnega križišča, ki bi rešil prometne zagate. Nakupovalno središče na Viču je zgradilo Gradbeno podjetje Grosuplje (center je zrasel v petnajstih mesecih), naložba pa je vredna 2,5 milijarde tolarjev. V vodstvu Interspara si prizadevajo, da njihovi prodajni centri ne bi bili samo nakupovalna, temveč tudi družabna središča. Uspeh, ki ga je ta največja veriga trgovin z živili na drobno v svetu dosegla v Sloveniji, je dokaz pravilnosti Sparove usmeritve pri iskanju svojega položaja na trgu, je ob odprtju centra dejal direktor družbe Spar International Gordon Campbell. Na naš trg je Interspar prišel leta 1991, v navezi z Mercatorjem pa je odprl šest Spar-Mercatorjevih super-marketov. Načrtujejo še širitev celjskega Interspara, leta 1999 pa naj bi odprli največji Intersparov center v Mariboru. Sicer ima Spar International v lasti skoraj dvajset tisoč trgovin v 27 državah, okrog dvesto tisoč zaposlenih pa je lani ustvarilo za 47 milijard nemških mark celotnega prometa. • U. P. Kranj, 28. avgusta - Konec avgusta poteče veljavnost kolektivne pogodbe za tekstilno idustrijo ter kolektivne pogodbe za usnjarsko predelovalno industrijo. GZS in Združenje delodajalcev pa sta že konec julija sporočita, da zaradi slabih ekonomskih pogojev novih kolektivnih pogodb dejavnosti ne bodo sklepali. Kot so nam je sporočil Anton Rozman, predsed nik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije, kljub zahtevi sindikata, da delodajalci odstopijo od omenjenga sklepa, konkretnih odgovorov doslej še niso prejeli. V sindikatu, ki predstavlja 40 tisoč zaposlenih v obeh dejavnostih, tako še naprej zahtevajo sklenitev novih pogodb, zato bodo prihodnji teden začeli z akcijo zbiranja podpisov za začetek pogajanj za sklenitev panožnih VEDEŽEVANJE 090 44 69 * PRI7SAM Vf IH>IVAIKI TANIA IN MARICA astrologijo, vedeževanje RIPO d.o.o. SONCf 117srr2l?45 22 kolektivnih pogodb, v primeru neuspešnih pogajanj pa bodo v oktobru pripravili stavko celotne dejavnosti. Posvet o standardih ISO 9000 Kranj, 28. avgusta - Združenje podjetnikov Gorenjske v okviru Gorenjskega obrtnega sejma, ki bo potekal med 9. H 12. septembrom v Kranju, pripravlja posvet na temo Uvajanja sistema kakovosti po ISO 9000 standardih v podjetja, s poudarkom na mala podjetja. Glavni namen posveta je seznaniti podjetja s sistemom kakovosti po mednarodnih] standardih, s posvetom pa naj bi spodbudili večje vključi" vanje v projekt Uvajanje sistema kakovosti v mala podjetja; Posvet je brezplačen, prijavnice pa zbirajo na ObmoČfl' zbornici za Gorenjsko. ODZIVNIK l'ž^.09075 05 j Mo;nos/osebnega obiska! JM190/41-29 fa^tti!r!|090/42-38 V7 trgovina na drobno, d.d., Ijubljana n Emona Merkur, d.d., Ljubljana, Šmartinska 130 po sklepu Upravnega odbora družbe objavljamo ODPRODAJO OPREME - osnovnih sredstev in drobnega inventarja prodajne enote EMONA MERKUR, MODA - BLED 1. konfekcijska stojala 2. lesene police 3. leseni prodajni pulti 4. omare 5. mize in ostala oprema ter drobni inventar Cene bodo vidno označene na posameznih predmetih. Oprema se bo prodajala zaradi popolne adaptacije objekta v prostorih trgovine EMONA MERKUR, MODA BLED, Ljubljanska 8, BLED. Prodaja bo v prostorih trgovine EMONA MERKUR, MODA BLED, Ljubljanska 8, Bled, v ponedeljek, 1. 9., in sredo, 3. 9., dopoldne od 9. do 12. ure in v torek, 2. 9., popoldne od 15. do 17. ure. Kupec mora kupnino plačati takoj in poskrbeti za odvoz opreme. Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 061/442-679. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Voičjak Po prenočitvah v prvem polletju vodi Portorož Kranjska Gora prehiteva Bled Kranjska Gora je po številu prenočitev na tretjem, Bled pa na petem mestu v državi Kranj, 28. avgusta ■ V prvem letošnjem polletju je po prenočitvah na prvem mestu Portorož, kjer so ustvarili 332.830 nočitev, kar je skoraj 13 odstotkov vseh nočitev v tem obdobju pri nas. Na drugem mestu je Čatež ob Savi (184.728 nočitev oziroma 7 odstotkov), na tretjem pa Kranjska Gora s 168.090 prenočitvami, kar je 6,5 odstotka vseh. Na četrtem mestu po ustvarjenih prenočitvah je Ljubljana (143.124), na petem pa Bled s 138.244 prenočitvami, kar pomeni 5,3 odstotka vseh. Sledi Rogaška Slatina (111.616 prenočitev), Moravske Toplice (108.187 prenočitev), Podčetrtek (104.391) ter kola (101.763 prenočitev). In kje so v prvem polletju Najraje letovali domači gostje? Najraje so se odločali za obisk zdraviliških ter gorskih krajev, fo ustvarjenem domačem tur-lstičnem prometu so na prvem toestu Cateške Toplice z več kot sto tisoč prenočitvami, Julija za 16 odstotkov več tujih gostov Znani pa so le tudi podatki o turističnem prometu v Sloveniji v juliju. Skupaj je našo državo obiskalo 227.236 gostov, kar je za tri odstotke več kot julija lani. Domačih gostov je bilo 107.775, kar je za osem odstotkov manj kot v istem mesecu lani. Sezono pa rešujejo tuji gostje, ki jih je julija k nam prišlo 119.461 oziroma 16 odstotkov več kot julija lani, kažejo zadnji podatki državnega statističnega urada. Gorenjska na drugem mestu po turističnem prometu Po ustvarjenem turističnem prometu v prvem polletju letos sta najmočnejši regiji obalna s skoraj 25 odstotki vseh nočitev i« gorenjska z 20 odstotki prometa. Gorenjsko je v prvih šestih mesecih letos obiskalo 156.730 turistov, kar je za devet odstotkov Več kot v enakem obdob-iu lani. sledi Podčetrtek, Portorož, Kranjska Gora in Izola. Tuji gostje pa so se najraje odločali za dopustovanje v Portorožu (238.776 tujih nočitev), Ljubljani in na Bledu (114.381 tujih prenočitev). Sledijo Kranjska Gora, Rogaška Slatina, Moravske Toplice, na sedmem mestu pa je Bohinj s 50.245 tujimi prenočitvami. V večini gorenjskih turističnih krajev so prevladovali tuji gostje; več tujih kot domačih gostov je bilo na Bledu (83 odstotkov tujih in 17 odstotkov domačih), v Bohinju (61 tujih in 39 odstotkov domačih), v Kranjski Gori (51 tujih in 49 odstotkov domačih gostov). Število tujih prenočitev se je v primerjavi z enakim obdobjem lani močno povečalo; v Bohinju za 50 odstotkov, v Kranjski Gori za 28, na Bledu pa za 17 odstotkov. • U. P. S ponedeljkom dražja cestnina Mimo Torovega za 150 tolarjev Vsi vozniki, ki pobegnejo brez plačila cestnine, bodo morali plačati najmanj 15 tisočakov kazni Kranj, 28. avgusta - Od ponedeljka, prvega septembra, od šeste ure zjutraj naprej bo za vožnjo mimo cestninske postaje Torovo treba odšteti 150 tolarjev (doslej 130). Podražile so se tudi cestnine za vožnjo po vseh ostalih avtocestah v državi. Vlada je pred kratkim izdala uredbo o cestnini za uporabo določenih cest, ki prinaša številne spremembe pri načinu plačevanja cestnine, nam je povedal Pedja Ašanin Gole, svetovalec za odnose z javnostmi v Družbi za državne ceste. Višina cestnine se po novem določa glede na povprečne letne stroške ceste, razdaljo prevoza ter vrsto vozila, ki se pelje po njej. Višina cestnine se tako določa v znesku za kilometer prevozne razdalje. Osnovni znesek je izračunan za prvi razred vozil, to je osebne avtomobile ter motorna kolesa, za vozila drugih razredov pa se ta znesek pomnoži s faktorji. Tudi pri uporabi elektronske tablice ABC bo prišlo do sprememb. Nakup dobroimetja bo še naprej poljuben, vendar bodo imetniki, ki bodo vplačali za več kot osem tisoč tolarjev dobroimetja, imeli deset odstotkov popusta. Tako bodo namesto 8.000 tolarjev plačali le 7.200 tolarjev. Po novem bodo vsi tisti, ki želijo elektronsko tablico, le-to morali kupiti (doslej so jo vzeli v "najem", za kar so plačali dva tisočaka kavcije). Zanjo bo treba odšteti 4.000 tolarjev (prava vrednost je sicer še enkrat višja), imetnik pa jo lahko v sedmih letih po nakupu vrne, kupnino pa dobi vrnjeno (zmanjšano za stroške amortizacije). Elektronske tablice je po novem mogoče kupiti na AMZS po vsej državi, v upravnih stavbah cestninskih postaj ter na sedežu podjetja za vzdrževanje avtocest. Vsi dosedanji imetniki ABC tablice, ki so zanjo plačali dva tisoč tolarjev kavcije, tablico lahko normalno uporabljajo naprej. Tudi imetiki abonentskih bonov bodo deležni desetodstot-nega popusta pri nakupu bonov v vrednosti nad osem tisočakov za fizične osebe oziroma 80 tisoč za pravne osebe. Uredba določa tudi pogoje oprostitve plačila cestnine; cestnine ne plačujejo vozila prve pomoči in gasilci, vozila cestnovzdrževalne službe, vozila Rdečega križa, prevozniki humanitarne pomoči, vozila s spremstvom, notranjega ministrstva, ministrstva za obrambo in pravosodja. Uredba pa vsebuje tudi kazenske določbe; družbi za avtoceste je tako zagrožena kazen najmanj 300 tisoč tolarjev, če krši določbe uredbe. Kazen najmanj 15 tisočakov pa lahko doleti tudi voznike, ki bodo pobegnili mimo cestninske postaje brez plačila cestnine. Enako bodo kaznovani vozniki, ki bodo uporabljali elektronsko tablico v nasprotju z navodili za njeno uporabo. Najmanj 15 tisoč tolarjev kazni bodo morali plačati tudi vozniki (denimo tovornjakov), ki bodo svoja vozila ustavljali na hitri stezi in s tem ovirali promet uporabnikov hitre steze. • U. Peternel rKOIIKO JE VREDEN TOLAR n K RAN), 28. 8.1997 NAKUM/RODAN iNAKUWimODAJNI|NAKUff.OTODAINI MENJALNICA 1 DEM I 1 ATS 100ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) AVAL Bled 92,55 93ČS 12,89 13,30 741-220 9,30 9,80 AVAL Kranjska gora 881-03» BANKA CREDITANSTALT d.d. g 93,20 93,80 13,13 13,50 9,20 9,80 EROS(Stafi Mayr), Kranj 93,30 93,50 13,20 13,30 9,40 9,55 GORENJSKA BANKA (vse enote) 92,55 93,80 13,89 13,33 9,09 9,98 HRANILNICA ION, d.d.Krani 93,20 93,60 13,20 13,30 9,50 9,60 HKS vlgred Medvode 92,70 93,70 13,00 13,30 9,40 9,70 HIDA-tržnica Ljubljana 93,45 93,65 13,24 13,29 9,54 9f9 HRAM ROŽICE Mengeš 93,30 93,65 13,22 13,32 9,50 9,62 IURIKA Jesenice 93,10 93,60 13,18 13,29 9,40 9,60 INVEST Skorja Loka 93,35 93,68 13,25 13,30 9,47 9,68 LEMA Kranj 93,40 93M 13,22 13,30 9,50 9,70 LJUDSKA BANKA d.d., Lj 93,05 93,55 13,16 13,36 9,41 9,62 MIKELStražišče 93,20 93,70 13Ć1 13,30 9,45 9,59 NEPOS (Sk. Loka, Trata) 93,40 93,60 13J4 13,29 9,53 9,59 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk Loka 93,51 94,00 13J9 13,49 9,57 9,86 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,45 93,55 11,40 13,26 8,45 9,60 PRIMUS Medvode 93,30 9350 13,20 13,30 9,40 9,55 ROBSON Mengeš 93,20 93,65 13,22 13,32 9,52 9,65 SHP-Stov. hran. m pos. Kranj 93,30 93,65 13,20 13,30 9,50 9,60 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,10 93,60 13,04 13,30 9,33 9,57 SLOVENIJATUR1ST Boh. Bistrica 92,55 12,89 9,09 SLOVENIJATURIST Jesenice 93,10 93,60 13,18 13,29 9,32 9,55 SZKB Blag. mesto Žri 92,80 93,75 13,06 13,30 9,30 9,99 ŠUM Kranj 211 339 TALONŽBipKt^Jaia.ŠkU^Zj.BMe 93,40 93,79 13J2 9,50 9,65 TENTOURS Domžale 92,80 93,70 13,10 13,31 9,35 9,70 TRC)rmKanr*-Bakovnik 93,52 93,69 13Ć5 13,25 9,53 9,59 UBKŠkLoka 93,00 93,75 13,20 13,30 9,40 9,65 VVILFAN JESENICE supmartet UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica. Grajski dvor VVILFAN Tržič 360-260 7144)13 53-816 povrnem Mas 92,99 sw 13,08 9,37 9,67 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga j£o?4 3,00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije 0 menjalniških tečajih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 PE. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 PE. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.:064/714-013 PE. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 4x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veitrstr. 70 Steing. 209 3x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr. 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahmngsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. ATS Jabolčni sok Goldland, tetrapak, 11..................................6,90 Jabolčni nektar Grafentaler Apfelnektar, tetrapak, 1,51... 9,90 Višnjev sok Goldland, tetrapak, 11.....................................5,90 Multivitaminski sok Goldland, tetrapak, 11......................9,90 Pomarančni sok Goldland, tetrapak, 11.............................7,90 Pomarančni nektar Goldland, tetrapak, 1.51......................9,90 Ledeni čaj Goldland, limonin ali breskov, tetrapak, 1,51.... 8,90 Pomarančni, češnjev ali jabolčni sok Goal, 0,21.............2,50 Limonada Goldana, pomaranča, limona ali zelišča, 1,51... 7,90 Kola Goldana, 1,51.............................................................7,90 Sodavica, 1.51.....................................................................4,90 Pomarančni sirup Spitz, za mešanje z vodo v razmerju 1:7,1,51............................27,90 Malinov ali ribezov sirup Spitz, za mešanje z vodo v razmerju 1:7,11.................................27,90 Slani krompirček Gusti, 195 g...........................................6,90 Gusti - Snips, z lešniki, 100 g.............................................6,90 Slaniki Gusti, 300 g.............................................................7,90 Slane preste, 250 g.............................................................7,90 Ameriški lešniki Pittjes, v pločevinki, 500 g......................29,90 čokoladno pecivo Bella, 500 g.......................................14,90 Rezine Bella - Mignon, 400 g..........................................21,90 Pecivo Bella, z lešnikovim nadevom, 400 g......................19,90 Piškoti Monarc, s kakavnim nadevom, 500 g...................11,90 Mehko pecivo Griesson, s pomarančnim ali malinovim nadevom, 300 g.................17,90 UPOŠTEVAJTE, DA SO NAVEDENI IZDELKI V ZALOGI LE NEKAJ ČASA (do prodaje). CENE SO V BRUTO In VKLJUČUJEJO VSE DAVKE • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, ' tudi delnic skladov Gorenjska borzno posredniška družba «P»vljanje s finančnim premoženjem Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija • izjemna priložnost za nakup delnic serije B Tel: +386 064 361-300, 361-301 nanmer crvnvnmmcr nnvnamer* Fax- +386 064 211-889 VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (23. del) KAKŠNE SO ODKUPNE CENE DELNIC, KI NE KOTIRAJO NA BORZI? V zadnjem času lahko opazimo velike razlike v odkupnih cenah za posamezne delnice, ki ne kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Odkupna cena delnic Krka serije B je tako 14.700,00 (kakršno ponudbo smo te dni dobili v poštnih nabiralnikih) do 18.000,00 sit. Ime podjetja/razred delnice cena delnice Aerodrom Ljubljana G 1.500,00 SIT Aerodrom Ljubljana, serija B 1.000,00 SIT Color B 2.000,00 SIT Color G 3.000,00 SIT Emona obala B 1.700,00 SIT Gorenjski sejem 750,00 SIT Etol Celje B 9.000,00 SIT FructalB 1.000,00 SIT FructalG 1.650,00 SIT Gorenje G 1.000,00 SIT Grand hotel Union B 1.000,00 SIT Grand hotel Union G 1.500,00 SIT Hoteli Palače G 1.000,00 SIT Kompas hoteli Kranjska Gora B 1.200,00 SIT Intertrade ITS G 650,00 SIT KolinskaC 1.400,00 SIT KrkaB 18.000,00 SIT Luka Koper B 1.550,00 SIT Špecerija Bled G 1.550,00 SIT M banka N 10.500,00 SIT Petrol B 17.500,00 SIT Pivovarna Laško B 3.100,00 SIT Ime podjetja/razred delnice cena delnice Pivovarna Laško G Pivovarna Union B Pivovarna Union G Sava B Sava G Helios serija B Istrabenz B Termo Škofja Loka B Loka B 3.350,00 SIT 18.000,00 SIT 28.000,00 SIT 5.000,00 SIT 6.400,00 SIT 20.000,00 SIT 2.350,00 SIT 800,00 SIT 600,00 SIT Odkupne cene za delnice pooblaščenih investicijskih družb (PID) t. j. skladov so od 60,00 sit do 200,00 sit za posamezno delnico. Odvisno od ponudbe in povpraševanja.Za nekatere manjše sklade lahko iztržite tudi do 250,00 sit. Odkupne cene so dnevno spreminjajo in zato se, preden se odločite za prodajo, dobro pozanimajte za pogoje (stroške, rok nakazila kupnine, odkupno ceno) prodaje. Vabimo vas, da nam sporočite vaša vprašanja na naslovno temo po pošti na naslov Gorenjskega glasa, s pripisom za rubriko CERTIFIKATI, DELNICE,., ali po telefonu 064/360-600 vsak torek in petek od 14.00 do 14.30 ure. Ani Klemeničič, borzna posrednica Hofer ZA VSE, KI RADI POCENI KUPUJEJO KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik SEJEMSKE NOVICE * Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni je eden od osrednjih dogodkov v državi. Vsak dan si ga namreč ogleda v povprečju 20.000 obiskovalcev, tako da organizatorji letos pričakujejo, da bo skupna številka presegla 200.000, s tem pa bodo na najlepši način potrdili sejemsko tradicijo in obeležili letošnji jubilej. * Organizatorji so tako kot vsako leto zgledno poskrbeli za prometno signalizaijo in zadostno število parkirišč. Žal pa so prometno zmedo naredili cestarji, ki ravno v tem času urejajo cestne odseke pri Mariboru in v Lenartu in tako pripomorejo k prometnim zastojem in slabi volji obiskovalcev. * Ogledalo sejemskega dogajanja je tudi izredno dobro organizirano tiskovno središče. Prizadevni organizatorji Pomurskega sejma so za več kot 100 domačih in tujih novinarjev pripravili ustrezne delovne prostore, vsak sejemski dan pa skrbijo tudi za celovite informacije o sejmu in spremljajočih dogodkih. * Sejemsko tradicijo predstavlja tudi starinski traktor znamke Ross iz leta 1939 (na sliki), ki je razstavljen tik ob glavnem vhodu. Za jubilejni sejem ga je posodil Feliks Rajh iz Cerkvenjaka, stroj pa menda, vsaj sodeč po videzu, še vedno deluje. * Gostinci so za sejem poleg ustaljene ponudbe, ki jo bolj ali manj srečujemo na podobnih prireditvah, pripravili tudi nekaj pokrajinskih dobrot, med katere sodi tudi radgonska klobasa. Obiskovalci se niso branili tudi dobre kapljice, ki jo v Radgonsko-kapelskih goricah seveda ne manjka. Država pomaga kmetom Subvencije za pašnike Zgornja Radovna, 28. avgusta - Na srečanju agrarnih skupnosti blejske in radovljiške občine, ki je bilo ob koncu minulega tedna v Krmi v Zgornji Radovni, je spregovoril tudi strokovni vodja govedorejskega društva za občine Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice in Kranjska Gora inž. agr. Emil Peternel. Med drugim je poudaril, da je pravica do gozdne paše s stališča Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vračljiva in se zahteva nazaj enako kot pašnik. Vendar pa je to treba dokumentirati, pri čemer minister obljublja pomoč svetovalne službe. Z vidika reje živali pa je kakovost paše v gozdu slabša in naj bi bila le izhod v sili. Planinska paša se subvencionira tako kot lani, ta kar je namenjeno 80 milijonov tolarjev. Novost so subvencije za nove pašnike ali celovito obnovo deset in več let starih pašnikov, kar lahko uveljavlja posamezna kmetija: za pašnike na gorsko višinskem in kraškem območju ter na območju strmih kmetij znaša podpora 75 tisoč tolarjev za hektar urejenega pašnika, za hribovita območja 60 tisoč in za nižinska in ravninska 45 tisoč tolarjev. Podpora za pašnike na kmetijah je enkratna na 10 let in je letos za vse to namenjeno 46 milijonov tolarjev. Tako je vsa paša v Sloveniji subvencionirana s 126 milijoni tolarjev. Razpis za pašnike bo objavljen, zahteve bo treba oddati do 30. septembra letos in priložiti načrt svetovalne službe, mapno kopijo, zemljiškoknjižni izpisek ali najemno pogodbo nad 10 let ter izjavo, s katero je pašnik vrnjen in da se na njem pase. • D.S. 5. Mihaelov sejem v Mengšu Poroka Irene in Roka Mengeš, 29. avgusta - Še slab mesec in v Mengšu bo letos že petič zapored velika, priljubljena in hkrati zdaj že zagotovo tudi tradicionalna prireditev Mihaelov sejem. Organizira ga Društvo Mihaelov sejem s turističnimi delavci in gasilci. Med pokrovitelji pa je poleg občine Mengeš tudi letos Gorenjski glas. Da bo ob letošnjem jubilejnem petem sejmu osrednji dogodek kmečka ohcet s šrango, poroko in ohcetjo, s prevozom bale in drugimi dogajanji, ki so nekdaj sodila v kmečko ohcet po mengeško pred sedemdesetimi leti, so se prireditelji odločili že spomladi. Uspelo jim je dobiti tudi domači par -ženina in nevesto iz občine Mengeš, ki se bosta takrat tudi resnično poročila. Nevesta je Irena Šimenc, zaposlena v tovarni Trak v Mengšu, ženin pa Rok Klopčič, ki dela v ministrstvu za promet in zveze. Irena, ki je tekstilni tehnik, pravi, da jo zanimajo šport, kolesarjenje, planinarjenje, rada pa tudi šiva in veze. Ženin Rok Klopčič ima prav tako rad šport in še posebej kolesarjenje ter plavanje. Obema pa je želja in cilj družina in dokončanje hiše. Ohcet in semenj pa bodo letos popestrili tudi harmonikarji, ki se bodo predstavili na harmonikah mengeških izdelovalcev. Zanimivo predstavitev napovedujejo na sejmu v soboto, 27. septembra, skupine, ki bodo prišle iz občine Moravče. Za najmlajše pa bo v soboto popoldne na prireditvenem prostoru pred banko živ žav. V nedeljo pa bo poleg blagoslovitve miniaturnih zvonov in pritrkavanja z njimi srečanje županov in koncert godb iz Mengša in Avstrije. Po nedeljskem sprevodu bale in zabavi s plesom pa bodo zvečer podelili tudi priznanja najbolj izvirni in najlepši stojnici ter vsem tistim stojničarjem, ki bodo letos že petič sodelovali na Mihaelovem sejmu. Stojnice pa bodo ocenjevali tudi bralci Gorenjskega glasa. • A. Žalar Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni letos slavi 35-letni jubilej Osrednji dogodek v državi Kmetijstvo v znamenju pridruževanja Evropi - Dober obisk in pester program Gornja Radgona, 27. avgusta - Gornja Radgona je v teh dneh ponovno v središču pozornosti vseh, ki so na tak ali drugačen način povezani s kmetijstvom in se vsako leto srečujejo na kmetijsko živilskem sejmu. Ta dobro utečena in v vsakem pogledu profesionalna sejemske prireditev poteka že 35. leto zapored, na njej pa so med razstavljala prisotni vsi, ki kaj pomenijo v kmetijstvu, prehrambeni industriji in v dobršnem delu tudi v gospodarstvu. Letos se sejma v Gornji Radgoni udeležuje več kot 1.550 razstavljalcev iz več kot 25 držav, medtem ko organizatorji pričakujejo, da se bo sejma udeležilo več kot 200.000 ljudi. Organizator Pomurski sejem je zaradi velikega zanimanja letos postavil dodatnih 10.000 kvadratnih metrov dodatnih montažnih dvoran in tokrat bo zaprtih površin prvič več kot odprtih. Nekateri razstavljala sicer menijo, da bi se sejem moral širiti predvsem na odprte razstavne površine, vendar pa je po drugi strani del sejma namenjen tudi izdelkom široke potrošnje, nekateri med njimi pa so bolj primerni za razstavljanje na pokritih površinah. Sejem je letos razdeljen na štiri programske celote. Osnovni razstavni program mehanizacije, delovnih sredstev in opreme za kmetijstvo dopolnjujejo strokovni program s predavanji, posveti in okroglimi mizami, in strokovna ocenjevanja živine, prehrambenih izdelkov in vin. Sejemsko dogajanje zaokrožujejo še spremljajoče prireditve in zabavni večeri s parado pihalnih orkestrov, mažoretk, bobnarskih skupin in konjskimi dirkami. Med razstavnimi eksponati so letos vse svetovno znane znamke traktorjev, najsodobnejša kmetijska mehanizacija, oprema za hleve ter vinogradništvo in vinarstvo. Kar nekaj uveljavljenih slovenskih podjetij s področja živilstva in predelovalne industrije letos slavi pomembne polstoletne jubileje, osrednje dogodke ob jubilejih pa so preselila prav v Gornjo Radgono. Radgonski sejem se hkrati uvršča med sejemske prireditve z največ strokovnimi posveti, predavanji in okroglimi mizami, med njimi je bila letos posebna pozornost namenjena predstavitvi študije Slovensko kmetijstvo in Evropska unija ter posvetom o uvajanju blagovnih znamk za živila, o varstvu pri delu v kmetijstvu in gozdovih in ekološkem kmetovanju. Tudi gorenjski razsta vijaki Med razstavljala na kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je tudi nekaj gorenjskih podjetij, pretežno s področja kmetijstva, nekaj pa jih razstavlja in prodaja blago široke potrošnje. Sejrna se udeležujejo zaradi tradicije in razširitve poslovanja kot tudi zaradi poglabljanj poslovnih stikov. Podjetje Agromehanika iz Kranja je bilo celo med pobudniki in ustanovitelji sejma, običajno razstavljajo celotni proizvodni in prodajni program. "Vsako leto predstavimo tudi nekaj novosti, sejem pa je za nas tudi priložnost za utrjevanje in poglabljanje poslovnih stikov," pravi Franc Selak. Podjetje Van Den je v Gornjo Radgono že sedmo leto zapored pripeljalo program radiatorjev, ki sicer ne sodijo med kmetijsko opremo, vendar je radgonski sejem dobra pri- ložnost za razširitev ponudbe tudi v ostale predele Slovenije. "Na sejmu smo zabeležili dober obisk, za naše radiatorje je veliko zanimanja, zadovoljni smo tudi z organizacijo sejma, "pravi Tomaž Zupane. Med pomembnejšimi razstavljala je tudi podjetje Gorenje Trgovina, ki je znano predvsem kot zastopniki čeških traktorjev Zetor in kmetijsko mehanizacije Claas. "Na sejmu nastopamo peto leto, tretjič pa samostojno. Ta sejem je zagotovo najbolje obiskan v prostoru med Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo, interes obiskovalcev za naše programe je zelo velik, je povedal vodja področja za kmetijsko mehanizacijo Roman Melanšek. Podobno razmmišlja tudi predsednik uprave podjetja UTS Slovenija Milan Roška-rič. Podjetje je nastalo kot koperacijski partner ro-muske tovarne traktorjev UTB. "Že v kratkem bo v Slovenija stekla proizvodnja traktorja Štajerc, ki je skupnv projekt romunske tovarne in slovenske industrije, vanj bo vgrajeno več kot 60 odstotkov slovenskih delov, predviden je tudi za prodajo na ostale trge," je napovedal Roškarič. Skratka kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni tudi letos v vseh pogledih potrjuje sejemsko tradicijo in hkrati obvezuje organizatorje, da bodo tudi v letih, ko se bo naše kmetijstvo bližalo Evropski skupnosti, poskrbeli za tako pester sejemski program. • M. Gregorič Predstavitev študije Slovensko kmetijstvo in Evropska unija Slabosti in pozitivne spremembe Dohodkovni položaj kmetijstva se bo poslabšal vsaj za četrtino - Pozitivne spremembe nfl sistemskem področju - Zadnji čas za spremembe v kmetijski politiki četrtino ali celo več, vendar po posamez- bo prilagajanje Evropski skupnosti težje, nih pridelkih različno, veliko pa je kot so bile spremembe ob naši osamos-odvisno, kako se bo uspela prilagoditi Gornja Radgona, 28. avgusta - V okviru 35. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni je bil eden od osrednjih dogodkov predstavitev študije Slovensko kmetijstvo in Evropska unija, s katero je skupina raziskovalcev želela osvetliti spremembe, predvsem pa dohodkovne spremembe slovenskega kmetijstva ob vstopu naše države v Evropsko skupnost. Predstavitve seje udeležilo več kot 200 ljudi, med njimi tudi kmetijski minister Ciril Smrkoij, minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinčck, predstavnica delegacije Evropske skupnosti Solin Collantes, italijanski veleposlanik Massimo Spinneti ter več poslancev in javnih delavcev. Avtorji študije, raziskovalci z Biotehniške fakultete, Kmetijskega inštituta in Inštituta za za ekonomska raziskovanja, v gradivu, ki ima kar 438 strani, 97 preglednic in 99 grafikonov, predvsem opozarjajo, da kmetijstvo ob vključevanju v Evropsko skupnost ni samo slovenski, temveč problem vseh držav. Cenovne razlike in različna stopnja podpore kmetijstvu v posameznih državah, namreč lahko bistveno spremenijo dohodkovni položaj kmetovalcev v pridruženih državah, zato se moramo na te spremembe sistematično pripraviti tudi v Sloveniji. Glede na to, da bodo pogajanja o vstopu v Evropsko unijo trajala nekaj let, se utegne medtem sedanja evropska kmetijska politika do našega polnopiav nega članstva že precej spremeniti, tako da naj bi se po ocenah dohodkovni položaj našega kmetijstva poslabšal za živilska industrija. Vendar pridruževanja ne kaže obravnavati samo črnogledo, kajti članstvo v Evropski skupnosti bi po ocenah avtorjev študije, sprožilo tudi pozitivne spremembe, predvsem na sistemskem področju, kar bi kmetijstvu prineslo večjo stabilnost, seveda pa bo potrebno pripraviti politiko za kasnejši prevzem skupne evropske kmetijske politike. Eden od nosilcev študije, ki jo je v knjižni obliki izdalo Časopisno založniško podjetje Kmečki glas, dr. Emil Erjavec je ob predstavitvi opozoril, da vojitvi, saj naj bi Evropska skupnost med petimi najbolj primernimi kandidatkami' resno računala le na tri nove članice Hkrati je izrazil bojazen, da bo študija Slovensko kmetijstvo in Evropska unija pokrivala slabo vest za še ne opravljen^ priprave na področju sprememb zakO' nodaje in institucij ter pri utrjevanj11 evropske ideje. Ob tem vendarle ostaja upanje, da bo študija prispevala » hitrejšemu prilagajanju Slovenije evrops; kim merilom in da bomo v naši držav1 tudi na simbolnem področju premagal' zadržke, ki jih še imamo do članstva v Evropski skupnosti. • M.G. Prehodni pokal ponovno Kmetiji Prinčič Kozana v Goriških Brdih, 28. avgusta - V vasi Kozana v Goriških Brdih z vsakoletnim praznovanjem svetega Roka ohranjajo spomin na Čase, ko so se nekdaj sredi avgusta Brike vračale z nekaj mesečne sezonske prodaje briškega sadja po Italiji, Avstriji in Sloveniji. V sklopu praznovanja poteka tudi ocenjevanje kozanskih vin za prehodni pokal sv. Roka in letos je izmed 40 vzorcev že drugič zapored prejel prehodni pokal in naziv šampion sauvignon letnik 1995, ki so ga pridelali na Kmetiji Prinčič. Kmetija Prinčič, Kozana 11, s svojimi vrhunskimi vini oskrbuje tudi najboljše gorenjske hotele, restavracije in gostilne, poleg tega pa smo vina s Kmetije Prinčič predstavili na dveh Glasovih prejah. Lani novembra smo v Kozano, k Prinčiče-vim, organizirali tudi Glasov Martinov izlet za bralke in bralce Gorenjskega glasa. Praznovanje Svetega Roka v Ko-zani so letos popestrile tudi vaške gospodinje s pokušino domaČih briških dobrot, predstavili so se kozanski pritrkovalci, seveda pa je potekala tudi degustacija vin. 4* VREME Danes ob oblačno, dež bo postopoma ponehal Jutri pa bo precej jasno z jutranjo meglo po kotlinah. LUNINE V torek bo ob 1.52 nastopil mlaj. Po Herschlovem vremenskem ključu se nam obeta lepo vreme. ODLGAT Irska dežela "jutujev" Za v Guinnesovo knjigo rekordov Madonna Do sedaj si je Madonna prislužila že mnogo milijonov dolarjev. Njen največji uspeh je bil, ko so prodali skoraj 11 milijonov velikih ploč z naslovom True Blue. Kar v 28 državah širom sveta je bil to hit številka ena. Pravzaprav pa je bilo leto 1986 daleč najbolj uspešno leto za Madonno, kajti v tem letu je Madonna prodala največ svojih malih in velikih plošč. Zaradi tega se je uveljavila kot najbolj uspešna pop pevka. Uspešnica Dokaza ni nobenega, toda znana pesem, ki jo običajno pojemo ob rojstnih dnevih (Happy Birthday To You), velja za najbolj peto pesem na svetu. Pojejo jo celo v državah, kjer angleščina ni uradni jezik. Zlata jama Oba znana pevca prihajata iz sveta pop glasbe: Michael jackson W Paul McCartnet/. Michael Jackson je namreč v letih 1986 in 1987 zaslužil kar 180 milijonov mark. V ta znesek je treba všteti tudi 21 milijonov mark za samo štiri nastope pred televizijskimi kamerami. Njegov kolega in bivši član skupine Beatles, Paul McCartney, pa tudi ne živi slabo. Na leto zasluži kar 60 milijonov mark in jih je do sedaj zaslužil že milijardo. Rokerski dedki Za najstarejšo rokcnroll skupino na svetu še vedno veljajo Rolling Stonesi. Že več kot 30 let skupina, predvsem pa pevec Mick fagger, ponujajo poslušalcem najrazličnejšo glasbo. Njihova prva uspešnica z naslovom Come on, je prišla med ljubitelje njihove glasbe že leta 1963. Irci seveda prihajajo z Irske, od kod pa drugod. In ker so "jutuji" Irci. tudi oni prihajajo z Irske, kajne. Ravno te dni sem bil skrbno poučen o Dublinu, glavnem mestu Irske. Tam imajo kot turistično zanimivost tudi tako imenovano "Ročk Trail", pot ki sledi ulice, še bolje kafiće, pube, dvoranice... kjer so se tako ali drugače potikali znani irski glasbeniki. Tokrat omenjeni "jutuji" so napri-mer precej popivali v Tem-ple baru, obstaja kafič, v katerem je Shinead O' Con-nor v slabih cajtih pomivala posodo, pa tam, kjer so odtise pustili The Dubli-ners, pa Van Morrison. Kot sem slišal blazno fajn zadeva. Tina je ob pravilnem odgovoru napisala tudi, da je Irska nedvomno ena od najatraktivnejših evropskih držav in aktivnih članic EU. To prvo seveda da, to drugo bržkone tudi da, samo da Irci v glavnem še nastopajo v stilu "daj pare". Ostala Evropa baje že precej jamra, ćeš da ves evropski denar pokurijo prav Irci. Ampak, da ne boste mislili, Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Poti v planine si ne predstavljamo brez vode Edine. Edo Puc, Štore da imam kaj proti. Nasprotno, še podpiram jih. Saj bomo mi tudi kurili, če slučajno kdaj uletimo v tisti magični EU. No, pa še žreb: Bolka Polona, Pre-doslje 22, Kranj bo dobila dopis, prišla do Aligatorja in si izbrala, no nekaj že. TOP 3 la. Almost heaven - KF lb. Over The Hump - KF lc. When The bovs Come... single - KF ld. Na, na, na - single - KF 2. Dee Jay Time -Powermix 6 3. Nova od Oasis NOVOSTI Joe Cocker - Across From Midnight, Paradise Lost -One Second, Pantera - Offi-cial Live: 101 proof, Blues Traveler - Straight on till Morning, štanca pa to -Brookhm bounce - Begin-ning, Red 5 - Forces, Mer-edith Brooks - Blurring The Edges, Naimee Cloeman -Silver Wrists + Dee Jay Time Powermix 6. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT 272: A veste kaj, saj s Kellvi je bil prava norija in nor koncert, ampak Faraoni so v Izoli pred kakim tednom naredili pravo fešto. Praznovali so rojstni dan. Kratko vprašanje - Kateri? To vem, da svoj, ampak mene zanima cifra. Rešitve čakam do srede, 3. septembra, seveda na Gorenjski glas, pripis Jodlgator. Ker se mi mudi, drugim pa zato, ker mene čakajo, da bom spesnil, še bolj, se kar pobiram. Čav. DAN JC ZflPOLNJCN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI LESTVICA RADIA KRANJ z Lattello ureja: IGOR ŠTEFANČIČ, PETEK, 29. 8. 1997, ob 18.30 Domača: 1. VILI RESNIK: KO VRBE JOKAJO 2. GIMME 5: TI 3. AVIA BAND: KO BI JI MISLI BRAL 4. FARAONI: KAR JE RES, JE RES 5. MARTA ZORE: LE S TEBOJ 6. KINGSTON: MENE LUNA NOSI 7. TURBO: SILENT SCREAM 8. RITEM PLANET: MOJA JE SEXY Tuja: 1 2 3 4 5 6 KELLY FAMILLY: WHEN THE BOYS COME. TIC TAC TOE: MR. VVICHTIG COOLIO: C U WHEN U GET THERE ALEXIA: UH LA LA LA BACKSTREET BOYS: EVERYBODY MICHAEL JACKSON: HIStorv 7. MARIAH CAREY: HONEY 8. GARCIA: BAMBOLEO LatteUa 97.3 Ffl KUPON ŠTEVILKA 42 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec * Tržaška 148 • tel..061/741 632 • fax:061/741 612 REŠITVE KRIŽANKE V sredo je naša stalna komisija izmed zajetnega kupa dopisnic z rešenim geslom nagradne križanke, katere pravilno geslo se je glasilo: ČE HOČEŠ VIDETI, MORAŠ GLEDATI S SRCEM; izžrebala naslednje reševalce: L nagrada: POLLETNA NAROČNINA NA UGANKARSKI ADUT Rudi BENEDIK, Žirovnica 109, 4274 Žirovnica 2. nagrada: POLLETNA NAROČNINA NA UGANKARSKI ADUT Janez SUŠNIK, Sp. Bela 8, 4205 Preddvor 3. nagrada: POLLETNA NAROČNINA NA UGANKARSKI ADUT Matej OMAN, Planina 64, 4000 Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Mato LEON-TIČ, Purgarieva ul. 1,4290 Tržič. Boris LESKOVEC, Moste 27/b, 4274 Žirovnica; Katja VIŠNAR, Jermanka 21, 4260 Bled. Nagrajencem iskreno čestitamo! 2* UR 008M GLM8EM od 1. 9. 1997 do 6. 9. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. BACKSTREET BOYS - EVERYBODY (BACKSTREET'S BACK) 2. MEREDITH BROOKS - BITCH 3. NEVVAVILL SMITH - MAN IN BLACK 4. KINGSTON - MENE LUNA NOSI 5. CHILLI - TIC TIC TAC 6. RICKY MARTIN - MARIA 7. C.I.T.A. - BABE 8. NEW/BOYZONE - PICTURE OF YOU 9. GIMME 5 - TI 10. NEW/R. KELLY - GOTHAM CITY 11. NEW/ROSANA - EL TALISMAN 12. SHOLA AMA - Y0U MIGHT NEED SOMEBODY 13. NEVV/LUCIJA Ž. - LE KDO ODGOVORE POZNA 14. PETER ANDRE - ALL ABOUT US 15. NEVV/BLOCK - SUMMERTIME LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. 2 COLORS - LA NOCHE 2. RAMIREZ - CHUPA CHUPA 3. DJ ANDY - BASE 4. KLUBBHEADS - DISCO SHOPPING 5. PARADISIO - BAILAUDO 6. U.S.U.R.A. - OPEN YOUR MIND '97 7. DJ DADO - COMING BACK 8. BROOKLYN BOONCE - TAKE A RIDE 9. SHARADA HOUSE GANG - GIPSY BOY 10. STRIKING MAN - DA LOVER YOU GO 11. OBJECT ONE - TYPEWRITTER 12. SOUD ATTACK - LE TEBE ŠE HOČEM 13. PORN KINGS - AMOUR 14. TOSS AND TURN - FLEXXIBLE 15. NEVVAVHIGFIELD - BABY BOY 16. 2 ELVISSA - OH LA LA LA 17. SASH feat. RODRIGEZ - ECUADOR 18. NEVV/J. GRACE -1 WILL CHANGE ALL MY LIFE 19. NEVV/MZ HEKTOR - YUHICA (remix) 20. NEVV/PLANET HOUSE - PLASTiC DREAMS '97 21. POVVER DANCERS - VZEL SI Ml VSE (remix) 22. JAM AND DEEP - THE NO. 1 JAM 23. CORONA - THE POVVER OF LOVE 24. LAGUNA - DO IT EASY 25. LUNA - ESCUCHA A TU CORAZON 26. HARDER - SEX AGAIN 27. DA HOOL - MEET ME AT THE LOVE PARADE 28. FULL INTENTION - SHAKE YOU DOWN 29. SOUND LOVERS - ANOTHER DAY 30. VERTIGO - MAGIC EYES TRZISKI HIT LESTVICA POPULARNE GLASBE RADIA TRŽIČ vsak drugi ponedeljek ob 17.35 na 88,9 in 95,0 Mhz 1. Te amo-GINA G. (3) 2. La noche - 2 COLOURS (1) 3. Bamboleo - GARCIA (15) 4. Dve sonci - AVIA BAND (14) 5. Poletje ljubezni - AVTOMOBILI (2) 6. Everybody - BACKSTREET BOYS (12) 7. Sonce je zašlo - POP DESIGN (7) 8. Babe - CAUGHT IN THE ACT (4) 9. Sol na ustnicah - BONTON (predlog) 10. Cry on - 112 (predlog) 11. S ribama je najbolje - DAVOR RADOLFI (predlog) 12. Mr. VVichtig - TIC TAC TOE (predlog) 13. Let it go - JOHN SCATMAN (predlog) 14. Ples na-na-na - PRIMAVERA (predlog) 15. When the boys come into town - KELLY FAMILY (predlog) Lep pozdrav. Iz lestvice zimzelenih melodij, ki se je odvrtela v ponedeljek, se vračamo nazaj v bolj vroče vode in to z lestvico popularne glasbe. Poslušali jo boste lahko v ponedeljek, 1. septembra, prav na prvi šolski dan in obenem glasovali za svoje naj melodije. Glasovati pa je možno tudi danes in to preko spodnjega kupona, ki ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Torje, slišimo se čez tri dni, do takrat pa le maksimalno uživajte. Vesna & Dušan Pokrovitelj oddaje: AVTO LESCE Nagrajenec oddaje: Jernej Dragan, Tržič KUPON TRŽIŠKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO LBSTTICA 3 + S 1. del: 1. Čuki - Poletna 2. Vili Resnik - Ko vrbe jokajo 3. Faraoni - Kar je res, je res 4. Power dancers - Bomba 5. 4 fun - Hay ti 2. del: 1. Avtomobili - Poletje ljubezni 2. Botri - Ob tebi se mi zrola 3. Damjana Golavšek - Krog 4. Alenka Godec - Čas zaceli rane 5. 24 you - Nisi sam V sredo, 20. avgusta, smo izžrebali dve naši poslušalki: Majo Pogačar, Tenetiše 5, Golnik in Uršo Eržen, Bukovica 4, Selca. KUPON Glasujem za: Moj naslov: GLASBENIKI MESECA Glasbenik meseca je Gianni Rijavec Razpet med glasbo in televizijo Giannija Rijavca srečujemo v najrazličnejših vlogah. Najprej se je na zabavnoglasbeni sceni pojavil z legendarnim Big Benom. Pred nekaj leti ga je zamikala televizija, ampak glasba vseskozi ostaja njegova velika ljubezen. V njegovi družini se prepletata dva talenta - slikarstvo in seveda glasba« Kar nekaj rodov nazaj se je zapisalo glasbi, nekaj članov rodbine uspešno vihti čopiče. Gianni Rijavec je očitno pobral muzikalične gene. Mama ga je vpisala v glasbeno pripravljalnico ob vstopu v osnovno šolo, kasneje je osvojil igranje klavirja in kitare, njegova velika glasbena ljubezen pa je postalo in ostalo vokalno petje. Prva strast je glasba Gianni se je z glasbo srečal v zelo rosnih letih. Pri vstopu v glasbeno pripravljalnico še ni znal pisati, zato so mu zapiske sprva delali sošolci. Kasneje je osvajal skrivnosti klavirja in kitare, vseskozi pa je rad prepeval v pevskih zborih. Vokalno petje je močno vplivalo tudi na njegovo šolanje, saj se je na ljubljanski pedagoški fakulteti odločil za glasbeno smer zborovodja. Znanje in izkušnje so mu dopuščale, da je v pevskem zboru, v katerem je prepeval, na zborovods-kem mestu kar nekajkrat zamenjal svojo teto. Ampak Gianni je moral oditi v vojsko, ko je srečno prerastel vojaško suknjo, se je po vrnitvi domov odločil, da skupaj Vladimirjem Čadežem ustanovita ansambel. Tako je nastal Big ben, pop skupina, ki je kar nekaj časa osvajal srca slovenskih poslušalcev. Njihova prva skladba je bila Hči našega ravnatelja, s katero so sodelovali na festivalu Prvi glas Goriške in tam to tudi postali. Pesem, ki govori o težavah, ki jih je povzročila ravnateljeva hčerka kitaristu, se je kar nekaj časa gibala na slovenskih zabavnoglas-benih lestvicah, sledil pa je nastop na legendarni Pop delavnici s pesmijo Lep pozdrav čao Mateja. V letu gospodovem 1985 so izdali prvo ploščo pod istim naslovom. Od takrat naprej je luč sveta vsako leto zagledal nov album, skupno pa Big benova diskoteka obsega dvanajst albumov, različnih kompilacij pa zaradi številnosti nismo prišteli zraven. Ampak, je že tako, da je vsake lepe stvari enkrat konec. Big ben je pred približno dvema letoma prenehal delovati. Razlog za to - kronično pomanjkanje časa. Zgodilo se je nekega večera na nacionalni televiziji, da je tonski mojster ob nastopu Big Bena pri snemanju oddaje v živo ponevedoma spustil napačen Playback... Druga velika strast je televizija Pred nekako tremi leti je direktor TV Primorke Anton Vencelj Giannija vprašal, ali bi pri njih vodil oddajo. Gianni jc ponudbo sprejel, rodila se je zabavnoglasbena oddaja Gianni za vas. Televizija ga je takoj prevzela, televizijske obveznosti pa so mu v vsakdanjem urniku zasedale vse več časa. Big ben, ki je takrat še deloval, je zaradi pomanjkanja časa počasi in prijateljsko razpadel. Giannija je na Primorki videl Stane Grah s takratne M MTV in TELE 59 in ga povabil k sodelovanju.Rezultata se verjetno še spominjate - zabavnoglasbena oddaja Živa scena, ki je na programu MM IV-ja vztrajala vse do začetka oddajanja 'nove' televizije POP TV Kot pravi Gianni, so se dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, vendar pa se kaj več od tega žal ni zgodilo. Gianni je še naprej vztrajal na TV Primorki, oddaja Gianni za vas ima dober odziv, v njej pa svoj prostor poleg dobre muzike vedno najdejo zanimivi gostje. Ampak Gianni trenutno kuje novo televizijsko oddajo. Z eno od televizijskih postaj, ki s svojim televizijskim signalom pokriva območje večjega dela države, se dogovarja za začetek produkcije nove zabavnoglasbene od- ben, danes pa od ustanovnih članov v njem vztraja le še Gianni. Enaka zasedba je omogočala, da so se Big benovci predstavljali z dvojnim programom. Prepotovali so skorajda ves svet, nastopali so v Avstraliji, Kanadi, Ameriki, po celi Evropi in celo Libiji. Med njihovimi poslušalci najdemo celo papeža Janeza Pavla II. 12. oktobra se s kvartetom odpravljajo na novo ameriško turnejo, peli bodo v New Yorku, Big ben kvartet so Gianni Rijavec, Radovan Kokošar, Vladimir Čadež in Matej Voje. daje. Oddaja bo, ko bo zaživela, na našem televizijskem trgu popolna novost, njene vzornice pa so italijanske zabavnoglasbene oddaje. Gianni, kot Primorec, redno spremlja italijanske televizijske trende, obljublja, da ga bomo v tej oddaji srečevali v precej različnih vlogah. Vlogo voditelja bo povezal z vlogo glasbenika, klasično mesto voditelja bo povezal z igranjem klavirja, kitare in nenazadnje petjem, glede na obljube in načrte pa njen zagon verjetno že vsi nestrpno čakamo. Kot pravi sam, se je v vlogi televizijskega voditelja dobro znašel. Med mnogimi televizijskimi intervjuji in nastopi si je še v časih Big bena Gianni znal dokaj natančno predstavljati to vlogo. Prvi poskusi so občutek potrdili, seveda pa obenem poudarja, da je odločilna vaja, premagovanje treme. Najvažnejše pa, da pred kamerami, ki v živo prenašajo dogajanje v studiu, ostaneš naraven, vsakdanji. Če se sname mali mikrofon in pade na tla, ga pač pobereš, se ne zmedeš ter odreagiraš tako, kot če bi ne stal pred kamero. Poskusi 'profesionalnega ignoriranja stvari'se, kot pravi, največkrat vse prej kot profesionalno končajo. Nazaj k glasbi... Pravzaprav bi ob izidu albuma Najlepše balade to težko rekli. Album je izšel letos, na njem pa je zbral nekaj najlepših balad še iz časov Big bena ter dodal ščepec nove glasbe, o pesmi Soča smo že pisali. Gianni jc kljub televi-zijstvu še naprej ostajal glasbenik. Ne smemo pozabiti na Big ben quartet, ki za razliko od 'prvega' Big bena prepeva črnske duhovne pesmi, slovenske narodne ter tuje umetne pesmi. Prvotna zasedba kvarteta je bila sestavljena iz istih članov, kot zabavnoglasbeni Big Gianni je "partizansko14 ime -Giannija se verjetno spominjate kot Janeza Rijavca, sedanje ime pa se ga je prijelo v šoli. Ker ga od znancev nihče ni klical drugače kot Gianni, je to ime pač prevzel... Clevelandu in Chicagu - vseh večjih postajah ameriškega slovenstva. Na vseh svojih nastopih skušajo kar najbolje predstaviti slovensko pesem, slovensko deželo in jih zato mirne vesti lahko prištevamo med slovenske kulturne ambasadorje. Med ločevanjem Big bena in Big ben kvarteta je bilo pri nas v začetku nemalo težav. Tudi sicer, pravi Gianni, je precej lažje nastopati pred tujo publiko, ki te ne pozna, saj takoj začne sprejemati tisto, zaradi česar so prišli, domače občinstvo pa je vedeno obremenjeno z minulim delom, izgledom in nenazadnje tudi pravo domaču 'foušijo'. Pa še se ponovno vrnemo k Gianni-jevem zabavnoglasbenem ustvarjanju -v celoti je pripravil material za nov album, prihodnji mesec načrtuje odhod v studio, kjer bo z večino starega' Big bena posnel svojo drugo solistično ploščo. Gianni obljublja nekoliko bolj trd zvok, kot smo ga bili vajeni v preteklosti, obeta se nam dober pop-rock, močno pa bo pazil na izvedbo. Te bodo kar najbolj žive, veliko bo akustike, sintetičnih zvokov pa se bo skušal kar najbolj ogibali. Nova muzika bo zvenela živo, zatorej boste na živih nastopih slišali skorajda točno tisto, kar bo na nosilcih zvoka. Vse najboljše! Sicer pa, verjemite ali ne Gianni je ta teden, točnje v sredo praznoval svoj rojstni dan, za kar mu iskreno čestitamo. Med njegove velike strasti so se zapisali hitri športni avtomobili, poleg nekoliko bolj umirjenega roverja v najdemo v njegovi garaži tudi Porsche-ja 911 Carrera, o hitrostnih rekordih pa tokrat ne bomo zapisali ničesar. Saj res, če vas o Gianniju zanima še kaj drugega, seveda lahko pišete na njegov Fan klub, ki domuje na TV Primorka, p.p. 17, 5290 Šempeter pri Gorici. Ko se z njim srečamo na Gorenjskem, bomo o njem napisali še kakšno vestičko, z današnjim dnem pa se Gianni Rijavec poslavlja. V torek vas bo na naših straneh presenetila nova glasbena skupina, katera, pa naj ostane skrivnost. • U. Špehar Planinsko seno za zimsko krmljenje divjadi Senene kope so bile včasih okras planin Pri čiščenju zaraslih planin se skorajda še ni nič premaknilo. Lovci Lovske družine Jezersko so eni redkih, ki na tem področju delajo sistematično, lahko marsikdaj pokažejo in imajo zato za zimsko krmljenje tudi planinsko seno. Jezersko, 28. avgusta - Senene kope so bile včasih okras planin. Lastniki, živinorejci so redno kosili, lovci pa so na ta način skrbeli za zimsko krmljenje, da divjad ni prihajala v dolino in delala škodo na poljih in v sadovnjakih. Danes je senena kopa v planini že prava redkost in izjema. Nekdaj je dopolnjevala in potrjevala planinsko lepoto. Marsikje so planine zaraščene. Redki so, ki se lotevajo čiščenja. Če pa so tu in tam Uspeli obdržati sredi gozda jase in pašnike v planinah, ostaja bogata paša oziroma planinska travna mešanica z rožami oziroma planinskim cvetjem nepokošena. "Polna usta imamo, ko gre za politično nabiranje točk o planinah, čiščenju, ohranjanju narave, gozdovih, divjadi, lovcih, dobrem gospodarjenju, kaj vse ni, kaj vse je, kaj vse smo izgubili, zanemarili. Vendar dlje od (političnih) besed in tovrstnega plehkega besedičenja pa tudi zdaj ne pridemo." Starešina lovske družine Jezersko Franc Ekar postane nejevoljen, ko sliši, kaj vse ni, pa bi moralo biti, pa se potem samo izkaže, da je šlo spet le za govoričenje in nabiranje točk v prazen nič. "Manj govorjenja in delo. To je edino opravičilo za to, kar ni prav in kar je treba popraviti. In to lovci v Lovski družini Jezersko tudi počnemo." Pohvalijo se lahko, da so očistili kar nekaj zaraščenih delov v planinah in pokosili so planinsko travo ter se oskrbeli s hranljivim planinskim senom za zimsko krmljenje divjadi. Kakšnih pet ton sena so pripravili to poletje za zimo. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, koliko družin in zavodov, ki gospodarijo z divjadjo, je letos pripravilo za zimsko krmljenje toliko sena (5 ton), kot so ga lovci v Lovski družini Jezersko, ki so hkrati še očistili nekdanje pašne površine, ki so se zarasle v gozd. • A. Žalar Eno najvišjih lovskih zavetišč Lovske družine Jezersko je bilo po letu 1960 zgrajeno na Vodinah. Avgusta so opravili geodetsko izmero bivaka s funkcionalnim zemljiščem. Gre za postopek in urejevanje društvene lastnine ter za stvari, ki so last članov in nikogar drugega. Nekateri bi tudi zato radi postali člani tega ali onega društva, da bi na ta način postali lastniki nekdaj zgrajenih domov, objektov, naprav. Spravilo planinskega sena za zimsko krmljenje divjadi. Člani lovske družine Jezersko od leve proti desni: Janez Močnik, Lovro Zupan in Marjan Tepina. Lov na gamsa, jelena Grda, umazana, politično pritlehna dvoličnost se je začela kazati, ko se je 1. avgusta začel lov na gamsa, jelena. Nenadoma so se med velikimi nasprotniki lova znašli tisti, ki so si še nedavno tega nabrali dragocene trofeje, morda celo marsikdaj kdo kakšno precej vprašljivo. Ne bi bilo napak, č. v teh pogovorih in izjavah čustvene laičnosti slišati tudi stroko. Gospodarjenje lovskih družin strokovno gledano pomeni tudi ohranjanje te ali one vrste divjadi. Prepuščanje gamsov samim sebi oziroma naravni selekciji bi to vrsto divjadi zdesetkalo zaradi bolezni... Tako stroka odgovarja tistim, ki so včeraj enako strokovno delali, danes pa temu nasprotujejo in kričijo; morda zato, ker so sami uplenili največ divjadi... Najbrž je res težko, da bi strokovnjaki in "lovski pravičniki" ter njim podobni "kričači" sedli za skupno mizo. Morda pa bi slednji vendarle priznali, da so lovci v preteklosti potrdili, da znajo gospodariti, saj bi danes sicer imeli gamse, jelene samo na slikah v učbenikih. Na Viru pri Domžalah Lovska in ribiška trgovina Sredi julija je Sašo Novak odprl specializirano trgovino Novak za lov in ribolov. Ob njej je tudi delavnica za graviranje in rezbarjenje puškinih kopit. Vir pri Domžalah, 28. avgusta • Izredno lepo opremljen, urejen in založen lokal je v pritličju Poslovno stanovanjskega objekta na Šaranovičevi 25 A ob cesti Ljubljana -Celje. Sredi julija je namreč Sašo Novak, doma iz Trboj, odprl specializirano trgovino za lov in riblov. Ob trgovini je tudi delavnica za puškarsko graviranje in rezbarjenje puškinih kopit. To je tudi prva in edina tovrstna graverska in rezbarska delavnica v Sloveniji. Za takšno prijetno dopolnitev specializirane ponudbe pa ima seveda zasluge predvsem Sašo, ki je bil znan in priznan graver v kranjski Puškami vse do njene ukinitve. Zdaj s svojim znanjem bogati ponudbo kot mlad podjetnik in lastnik trgovine. Ze ob odprtju trgovine so lovci in ribiči lahko ugotovili, da gre za specializirano in zares dobro založeno trgovino. Sašo tudi sicer zagotavlja, da bodo v trgovini ustregli vsaki želji ali naročilu. Če česa morda ne bodo imeli, bodo nabavili v najkrajšem času. Tako ribičem in lovcem za števile izdelke in opremo ni več treba v Ljubljano ali še kam dlje. V trgovini pa je tudi prostorček za domače živali - pse in mačke. Dobiti je moč kar precej stvari, kar sodi v tovrstno opremo. Tudi za del ponudbe Sašo zagotavlja, da se bodo trudili, da bi ustregli željam lastnikov psov in drugih domačih ljubljencev. A.Z. Na Viru pri Domžalah je od sredine julija lepo urejena in dobro založena specializirana trgovina Novak za lovce in ribiče. Klub ljubiteljev nemških ovčarjev v Škofji Loki Ni dovolj le izšolati psa, vzgojiti je potrebno tudi lastnika Štiri leta uspešnega delovanja Ko kosmatinec uboga VSak ukaz Razlogi, da so pred štirimi leti v Škofji Loki ustanovili Klub ljubiteljev nemških ovčarjev so bili predvsem želja po boljših rezultatih na področju vzreje in vzgoje ter šolanja nemških ovčarjev in tudi drugih pasem, izobraževanje in šolanje kadrov, priprava psov za razstave, ureditev igrišča in brunarice, organizacija 4. državne razstave, popularizacija pasme in še nekateri manj pomembni. Danes ugotavljajo, da po štirih letih uspehov ni malo, največ pa so naredili na področju šolanja in pri organizaciji tečajev. Letos so spomladi šolali 24 psov z vodniki. Izpite je opravilo 14 tečajnikov. Jeseni pa bodo nadaljevali. Začetni tečaji bodo septembra v stari kasarni v Škofji Loki, drugi (višje stopnje) pa bodo na igrišču, ki so ga pridobili od slovenske vojske v Crngrobu, kjer nameravajo postaviti tudi brunarico. V klubu so še posebej delavni tudi vzreditelji. Na sorazmerno majhnem prostoru, ki ga s člani pokriva klub, deluje kar deset psarn. Vse si prizadevajo pri vzreji najboljšega nemškega ovčarja. To jim tudi v dobršni meri uspeva, kar se potem odraža in potrjuje tudi na razstavah Z županom občine Škofja Loka bo klub organiziral akcijo razdeljevanja vrečk za pobiranje pasjih iztrebkov. Na ta način želijo razbremeniti okolje in vzgojno vplivati na lastnike psov. doma in v tujini. Dobili so že vrsto priznanj in pokalov za prva mesta. Sicer pa klub tudi sam vsako leto organizira razstavo nemških ovčarjev. Letos se je je udeležilo 96 psov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške in Nemčije. Pa tudi člani kluba so se udeleževali razstav in srečanj v Lescah, Idriji, bili pa so tudi na svetovni razstavi nemških ovčarjev v Nemčiji. Naslov kluba je KLNO Škofja Loka, Puštal 18, telefon: 620-140 in 632-306. Klub vabi na šolanje v septembru. Informacije pa interesenti dobijo vsak ponedeljek v bivši kasarni v Škofji Loki. Vsem, ki so klubu pomagali pri delu in razvoju, se iskreno zahvaljujejo. A. Z. Kinološko društvo Bled - Lesce je letos praznovalo tridesetletnico. - Društvo za vse ljubitelje psov. - Vzreja mora biti načrtna. Lesce, 29. avgusta - Psa si vsak izbere po svojem okusu. Nekateri potrebujejo čuvaja, drugi spremljevalca, tretji sobnega prijatelja. Pes povzema človekove navade, neizmerno mu je hvaležen, pri kupljiv in vdan. Ima rad hrano, urejeno bivališče, z gospodarjem hodi na sprehode in na lov, to pa za življenje psa v urbanem okolju še ni dovolj. "V današnjem času smo začeli pse bolj načrtno vzrejati. Kinološke organizacije ne omogočajo samo strokovnega šolanja, začeli smo jih tudi sistematično proučevati. V ta namen se je pri nas izšolalo precejšnje število kadrov. Tako smo dobili usposobljene vodje tečajev, markerje, vodnike, tekmovalce in vodnike reševalce," so povedali leski kinologi. Kinološka društva so v Slovenije dobro organizirana. Od začetnih dvajset jih je v zadnjih nekaj desetletjih nastalo več kot sto, med katere sodi tudi Kinološko društvo Bled - Lesce. Od ustanovitve naprej, zlasti od leta 1972 dalje, v društvu zelo dobro poteka organizacija različnih tečajev. "Izšolali smo veliko psov in izobrazili njihove lastnike. V prid temu govorijo številni nastopi, tekmovanja, udeležbe na razstavah, šolanje za humanitarne namene in še bi lahko naštevali. Seveda pa je bila po ustanovitvi društva prva skrb popis vzreditel-jev in pasem. Na začetku so Vaje poslušnosti so temelj vsakega nadaljnjega šolanja. Na tečajih za šolanje psov, ki jih organizira društvo, jih učijo poslušnosti, sledenja in obrambe. Vse manj je službenih pasem, povečalo pa se je število športnih, pastirskih in sobnih pasmah. prevladovali nemški ovčarji. Povprečno število legel je vsako leto zelo nihalo. V začetku jih je bilo 25 z več kot sto maldiči, zaradi različnih vzrokov pa je vzreja v kasnejšem obdobju zelo upadla. Predvsem vzreja službenih pasem in še zlasti nemških ovčarjev." Poleg vzreje in vzgoje psov se društvo ukvarja tudi z organizacijo raznih predavanj in posvetov -nova brunarica, ki so jo člani društva zgradili in slovesno odprli ob praznovanju trideset letnice, bo prav gotovo s pridom služila temu namenu • M.A., foto: Tina Doki SOBOTA, 30. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.00 Vremenska panorama 7.40 Včeraj, danes, jutri 7.45 Otroški program 7.45 Radovedni Taček: Pika 8.00 Taborniki in skavti, 32. oddaja 8.15 Zgodbe iz školjke 8.45 Tržaški oktet: Pa se sliš... 9.20 Tedenski izbor 9.20 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 10.10 Hugo, TV igrica 10.40 Drobtinica III., danski film 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja, ponovitev 14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka 14.55 Videostrani 16.50 EP Videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Jezero flamingov, nemška poljudnoznanstvena oddaja 18.05 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.10 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 19.15 Risanka 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Utrip 20.05 EPP 20.10 Očka mami, ameriški film 21.40 Povej naprej 22.10 EPP 22.15 Poročila, vreme 22.25 Šport 22.40 EPP 22.45 Poletna noč 22.45 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 23.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka 23.55 Kiss of death, ameriški fiim čb 1.30 Videostrani TVS 2 8.00Euronews 13.45 Tedenski izbor 13.45 Dečki iz Brazilije, ameriški film 15.45 Poletna noč, Pacific drive, avstralska nadaljevanka 16.10 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.55 Velenje: DP v nogometu, Rudar - MB Teatanic, prenos 18.50 Portret športnika 19.30 Dnevnik, vreme 19.45Šport 19.50 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 20.00 Glasba treh dežel 21.40 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.30 V vrtincu 23.00 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Navihančki, risana serija 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.50 Najstniki proti vesoljcem, nanizanka 12.15 Sobotna matineja: Buster, ponovitev filma 13.50 Vitez za volanom, nanizanka 14.40 Daktari, nanizanka 15.35 Charles je glavni, ponovitev 16.00 Alf 16.30 Mupet show: Marty Feldman, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Aladin, risana seri|a; Račje zgodbe 17.50 Miza za pet, ameriška nadaljevanka 18.40 Atlantis, glasbena oddaja 19.25 Dva neumna psa, risana serija 20.00 Sobotni večerni film: Zmotno pričevanje 21.40 Roka pravice, nanizanka 22.30 Prvaki, film 0.25 Ulica ljubezni, erotična nanizanka 0.55 Intimnosti z neznancem, erotični film 2.25Videostrani POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Mrčeski, risana serija 8.30 Kužek Monti, risana serija 9.00 Munkci, risana serija 9.30 Mož pajek, risana seiija 10.00 Peter Pan risana serija 10.30 Morska deklica mladinska serija 11.00 Proti vetru nemška nadaljevanka 12.00 Grand pnx magazin 12.30 Ubijalka vampirjev, amer iški film 14.00 Beverly Hills 90210 ponovitev 15.00 Melrose Place, ponovi tev 16.00 Highlander, ameriška nanizan ka 17.00 Robocop, 10. del ameriške akcijske nanizanke 17.45 Herkul, 20 del ameriške nanizanke 18.30 Xena, 20 del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Batman ameriški film 22.15 Odpadnik, 25. del ameriške akcijske nanizanke 23.00 Bat man, ameriški film 1.00 Playboy: Pozno ponoči, 10. del erotične serije 1.30 Playboy special 2.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 8.30 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.30 Video kolaž 14.45 TV prodaja 15.00 TV razglednica 16.00 Utrinek 16.30 Tečaj francoščine, ponovitev 11. dela 17.00 Videoboom 40, glasbena oddaja 18.00 Tropska vročica, ponovitev 19.00 Utrinek 19.30 Burleska 20.00 Gimnazija v Alpah, mladinska nadaljevanka 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Izginili brez sledu, film 23.00 TV prodaja 23.20 IV SHOP HTV 1 ».25 IV koledar 8.35 Poročila 9.40 Otroški program 11.30 Afrika, dokumentarna ser-i|a12 00 Dnevnik 12.25 Skrita kamera, ponovitev 12.45 To trapasto življenje, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.35 Mladi prestopniki, ameriški film 15.10 Gospod Fdmund. ponovitev 18.00 Risanka 18.10 Tjrbo Limach show 16.40 To je Amerika, dokumentarna serija 17.10 Z jadri okoli sveta, ponovitev potopisne seriie 17.40 Poročila 17.45 Cista resnica, ponovitev 18.20 Masada. ponovitev angleške nadaljevanke 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 HrvaŠka spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Robocop, ameriški film 22.05 Opazovalnica 22.25 Svet zabave 23.55 Polnočna premiera: Dalziet in Pas-coe, angleška minisenja HTV 2 11.40 TV koledar 12.50 Obalna straža, ponovitev 14.45 Acapulco s telesom in dušo, ponovitev 16.35 Stik, ponovitev 17.05 Dnevi piva 17.35 Madson, angleška nanizanka 18.20 Divje nebo, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Skrivnostni Rab, poljudnoznanstveni film 20.55 Izbor kraljice lepote, prenos iz Dubravnika 22.35 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 0.20 Vidikon AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 12.10 Harry in Hendeerrsoonovi 12.30 Vse je OK, Corky 13.20 Življenje in jaz, Ubogi očetje 13.45 Čudovita leta 14.10 Princ z Bel - Aira 14.35 Kirk 14.55 Lois in Clark: Nove supermanove dogodivščine: Svet je majhen! 15.40 Beverly Hills, 90210 16.30 Melrose place 17.15 Savannah 18.00 Šport: Nogomet 19.00 Danes zvečer: Mozart 19.25 Money Maker 19.30 čarobna pilščal, opera 22.45 Šport 0.00 Femme Fatale, ameriški triler 1.30 Vrtiljak popevk, ponovitev 3.15 Vse je O.K., Čorky, ponovitev 4.00 Melrose Place, ponovitev 4.45 Savannah, ponovitev 5.30 Čudovita leta, ponovitev AVSTRIJA 2 6.15Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Popolnoma vsakdanja pošast: Domača muha, dokumentarni film 9.50 Anastazija, ameriški film 11.30 Žrelo 3, ponovitev ameriške grozljivke 13.00 Čas v sliki 13.10 Slovo od oblakov, nemška kriminalka 14.45 Vrtiljak popevk, avstralski film 16.10 Ilustrirana knijiga Avstrije 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Velika nagrada narodnozabavne glasbe 22.00 Čas v sliki 22.05 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.30 Vse je komedija 23.40 Čas v sliki 23.45 Izdana ljubezen 1.15 Mednarodna video nagrada 1.50 Pogledi od strani 1.50 Modern times 2.20 Nogomet 3.20 Split Second, ponovitev ameriškega filma 4.45 Slovo od oblakov, ponovitev nemške kriminalke TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok 1 19.10 Mini pet, otroška glasbena lestvica 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na vidostraneh 20.02 EPP blok 2 20.10 Poročila Gorenjske 555 20.25 EPPblok - 3 20.30 Izbor iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije 21.10 Poročila Gorenjske 555 21.25 EPP blok - 3 21.30 Počitniški utrip 97 22.45 Stoletnica pobratenj: Srečanje v La Ciotatu 22.25 Glasbeni spot 22.30 Števerjan, 1. del 23.30 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) 0.30 Odpovedni spot programa Gorenjske televizije TELE-TV 00.31 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani LOKATV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. url 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Aljaževi dnevi 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.42 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Zajček Jaka 18.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje - v živo 21.30 Video boom 40 22.30Film 24.00 Top spot 00.05 Nočne videostrani KINO RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.00 Gost v studiu - Cerkljanski župan Franc Čebulj 10.50 EPP 11.00 Napovednik 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Napovednik 17.20 Verska oddaja - Srečanje mladih v Parizu 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95.0 Mhz. Program iz studia bo stekel ob 13:30. Takoj na začetku programa bomo svetovali, kaj lahko storite tudi sami za svoje zdravje. Ob 14:30 se bo začela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič, uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, prenos oddaje Deutsche VVelle poroča pa bo na sporedu ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, oddajo je omogočila Stanovanjska zadruga Kranj. Sobotni program bomo končali s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. Tudi horoskopa, ki ga pripravljajo v studiu Zelda 8, nismo pozabili. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro s Stanko Razinger 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) - zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 9.15 Triatlon jeklenih v Bohinju - javljanje 10.30 Novice 11.15 Duhovni razgledi 11.45 Občina Bohinj praznuje 12.00 BBC - novice, vreme, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje (Simona Vodopivec) 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 Območna obrtna zbornica Radovljica v Ribnem - javljanje 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Pogled v jutrišnji dan 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC - novice 12.20 Kupim, prodam šolske potrebščine 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 do 8.00 Jutranji servisni progam 6.40 Prevoznost cest 7.00 Da današnji dan 7.35 Vreme 7.45 Vic dneva 7.55 Danes v dnevniku 8.00 - 11.00 Dobro jutro Slovenija 11.00 - 12.00 Dober tek, Slovenija 12.00 - 13.30 Na slovenskih vinskih cesah 14.05 Pasji radio 14.50 Notranjsko kraški mozaik 15.30 Dogodki in odmevi RaS 16.20 Spoznajmo so 17.00 Vic dneva 17.15 Novice 18.25 Glasbene želje 19.00 Rick Dees 22.00 Nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Božje poti na Slovenskem oz. Jaz pa pojdem 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica - otroška oddaja 11.10 Za življenje, za danes in jutri: 1. sobota BESEDE MIČEJO, ZGLEDI VLEČEJO, 2. sobota ODDAJA ZA ZAROČENCE IN ZAKONCE, 3. sobota ODDAJA O ZASVOJENOSTI, 4. sobota DRUŽINSKI CENTER BETANIJ 12.00 Zvonjenje 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Popol danska informativna oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Slovenci po svetu in aomovini 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in duhovni nagovor pred nedeljo 21.15 Glas miru oz Naši svetniški kandidati 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer pust. spekt IZGUBLJENI SVET ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. psih. thnll. SEDEM ob 16.30 in 21. uri, glasb, drama GEORGIA ob 18.45 uri ŽELEZAR amer. kom. PRIJATELJICI ob 18.30 uri, amer. kom MODER V OBRAZ ob 20 30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij, film BATMAN IN ROBIN ob 18 30 in 20 uri BLED erot trill. TRK ob 18.30 m 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer thnll. POPOLNA OBLAST ob 20.30 uri DOVJE ljub. drama ANGLEŠKI PACIEN1 ob 18. uri ŽIRI amer. akc. kom. PLAČANEC ob 20.30 uri NEDELJA, 31. AVGUSTA 1997 TVS 1 7.00 Vremenska panorama 9.20 Včeraj, danes, jutri 9.25 Ozare, ponovitev 9.30 Otroški program 9.30 Čebelica Maja, risana nanizanka 7/24 9.55 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka 3/8 10.10 4x4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 10.35 L. Bernstein: Koncerti za mlade, ponovitev 11.30 Bilo je nekoč v Avstraliji, avstralska poljudnoznanstvena oddaja 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Igre brez meja - Majšperk, ponovitev 14.35 Videostrani 15.15 Can you feel me dancing, ameriški film 16.50 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 19.00 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje lota 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.05 EPP 20.10 Kamra 21.10 EPP 21.15 Večerni gost 22.00 EPP, Včeraj, danes, jutri 22.05 Poročila, vreme 22.15 Poletna noč 22.15 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 22.40 Stranski učinki, kanadska nanizanka 23.30 Videostrani TVS 2 8.00 Euronews 13.35 Stana Bergoč: Korak čez, tv drama 14.30 Tedenski izbor 14.30 Povej naprej 15.00 V vrtincu 15.30Poletna noč, Pacific drive, avstralska nadaljevanka 15.55 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.40 Gala koncert mladinskega orkestra evropske zveze 17.50 Plesni turnir Urška open, posnetek iz Ljubljane 18.00 Teniški magazin 18.25 Sport od A do Ž: tenis 19.30 Dnevnik, Vreme 19.45 Šport 19.50 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 20.00 Belladonna, evropski ženski magazin 20.30 Jakovo otroštvo, angleška nadaljevanka 21.20 EPP 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, ameriška dokumentarna serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Dva baleta Ulyssesa Dova 23.25 Belladonna, ponovitev evropskega ženskega magazina TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 10.00 Kaličopko, otroška oddaja 11.00 Navihančki, risana serija 11.25 Kapitan Planet, risana serija 11.50 Super Samuraj, nanizanka 12.15 Nedeljska matineja: Dekle po imenu Tamico, film 14.10 Atlantis, ponovitev 15.30 Miza za pet, ponovitev 16.00 Alf, nanizanka 16.30 Muppet show: Chris Langham, lutkovna serija 17.00 Disney predstavlja: Rock'n'roll mama, 2-del mladinskega filma 17.50 Dva neumna psa, ponovitev 18.10 Adidas streetball, reportaža finalnega tekmovanja 18.40 Kung fu, nanizanka 19.30 Sam svoj mojster, nanizanka 20.00 Nedeljski večerni film: Callie in sin 22.25 Odklop, ponovitev 0.50 Videostrani POPTV 8.00 Kje je Wally, risana serija 8.30 Zvezne steze, risana serija 9.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Levvis, mladinska serija 11.00 Twix mix koncert z Davidom Bovviem, East 17, Backstreet Bovs.. 12.00 Xena, ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Live at Lorely, koncert Kelly Family 14.00 Knjiga ljubezni, ameriška drama 15.30 Samski stan,ponovitev ameriške humor istične nanizanke 16.00 Otroški zdravnik, 3.del nemške nanizanke 17.00 Ljubezen v Italiji, ameriška komedija 19.20 Vreme 19.30 24 UR 20.00 Beverly Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 22.00 Športna scena 23.00 Kazen na gori Eiger, ameriški film 1.00 24 UR, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 TV prodaja 10.15 TvV shop 12.10 Video kolaž 13.00 Utrinek 13.30 Avantura Toma Sojerja, risani film 14.00 TV prodaja 14.30 Tropsku vročica, ponovitev 15.30 Sport Mednarodni športni dogodki 16.00 Polet v pekel, nadaljevanka 17.00 Lepote Evrope, 3 del serije 18.00 Živali 18, ponovitev 18.30 Zabavna glasba z velikim orkestrom 19.20 Utrinek 19.45 Risanke 20.00 Tropsku vročica, nadaljevanka 21.00TV razglednica, ponovitev 22.00 Nik lovec, 4. del nadaljevanke 23.00 TV prodaja 23.30 TV shop HTV 1 8.40 TV koledar 8.50 Poročila 8.55 Otročki program 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaia 13.15 Folklorna oddaja 13.45 Mir in dobrota 14.16 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Med nami 15.25 Oprah sh?w 16.10 Pot \. Avonleo 17.00 Risanka 17.20 Poročila 17.30 Film po romanih Danielle Steel: Popolni neznanec. ameriški film 18.06 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 18.30 Dnevnik 20.15 Na zdravje!, amerISka humoristična nanizanka 21.05 Klient. ameriški film 22.45 Opazovalnica 23.05 Dobti, zle in lepe 23.55 FVočUa HTV 2 14.20 TV koledar 14.30 Dosjeji X, ponovitev 15.15 Turistični magazin 16.00 Daizie! in Pascoe, ponovitev angleške nanizanke 17.30 Grožnjan '97, glasbeno dokumentarna oddaja 18.15 National geographic 19.05 Po-paj 19.30 Dnevnik 20.15 Arenafest '97, posnetek 22.20 Družina za umret 22.50 Ista kri, kanadski film AVSTRIJA 1 6.00 Parker Levvis, ameriška mladinska serija 6.25 Otroški program 8.40 Lili in Levji zob 8.50 Vroča sled, ponovitev 9.15 Con-fetti Club 9.25 Kje se skriva Carmen Sandiego? 9.45 Confetti 9.55 Tiny Toon 10.20 Ena, dva ali tri, uganke 10.45 Woody VVoodpecker 10.55 Confetti 11.00 Pustolovščina življenja 11.05 Športni program 12.30 pustolovščine Huckleberrvja Finna, ameriški film 14.10 Šport 14.14 Mali dinozaver - Skrivnosti izgubljene legende, ameriški film 15.40 Winnetou in Old Shatter-hand v dolini mrtvih, nemški pustolovski film 17.05 Kdo je gospod Fižolček? 18.00 Srček 18.30 Šport v nedeljo 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Šport 20.15 Policijska akademija 5, ameriška komedija 21.40 Šport v nedeljo AVSTRIJA 2 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Slehernik, avstralski film 10.35 Teden kulture 11.00 Mornarja na planini, nemški iflm 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.25 VVildlife: Smaragdna reka: Soča, dokumentarna serija 14.55 Policijska inšpekcija 1, humoristična serija 15.25Romanca v Benotkah, avstralski film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje -Poletna oddaja 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.48 Money Maker 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Mehika, nemški film 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari - Posebna oddaja 23.10 Grozljiva srečanja pete vrste, dokumentarni film 0.00 Vizije 0.05 Enostavno klasično: Achim Freyer-slike avtoportret 1.05 Mednarodna video nagrada '97 1.30 Teden kulture, ponovitev 1.55 Hello Austria, Hello Vienna. magazin 2.25 Pogledi od strani, ponovitev 2.35 Dober dan, Koroška 2.15 Dober dan Hrvati 3.35 Domovina, tuja domovina, ponovitev 4.05 Policijska inšpekcija, ponovitev 4.30 Šport v nedeljo, ponovitev 5.25 Klub za seniorje - poletna oddaja, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.02 EPP blok - 1 9.10 Moj prvi šolski dan: Osnovna šola France Prešeren Kranj 10.15 Lajnar Kranjski na festivalu v Provansi 10.40 Dopustniški utrinki morje 97 11.00 EPP blok 2 11.05 Poročila Gorenjske 555 11.20 Godba Gorje na Gorenjskem sejmu 11.35 Jerovšek Computers tudi na Gorenjskem 11.50 Glasbeni spoti 12.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) 13.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Varna pot v šolo 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.50 EPP blok 20.55 Nedeljski film: Smrtonosni ninja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlrl. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 In 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Aljaževi dnevi, ponovitev 20.25 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic KINO ,19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Potovanja 21.00 Videoboom 40 22.00 Top spot 22.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.50 EPP 9.00 Državno prvenstov v gorskem kolesarjenju - Jošt '97 9.50 EPP 10.00 Prelepa Gorenjska - Radovljica 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program -Glasba po izboru Marjana Koželja 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sledilo Nedeljsko dopoldne. V tem času bomo v pogovoru s predstavnikom Integrala Tržič spregovorili o voznih redih avtobusov v času šolskega leta. Ob 12:00 se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledali vse pomembnejše dogodke, ki so se v naši okolici zgodili v preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni misli. Sledil bo pogovor z direktorjem Stanovanjske zadruge Kranj, nekaj misli ob novem šolskem letu pa bo nanizal v nadalejvnaju še tržiški župan, pavel. Rupar. Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 12:5Q 13:10 je čas za Osmrtnice in zahvale Sledile bodo glasbene čestitke. Za prijeten zaključek programa bomo ob 14:30 poskrbeli tako, da bomo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 6.30 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 Kronika OKC Kranj 8.0° Mirin vrtiljak 9.30 Dober dan (Suzana Adžič) 9.35 Ceste 11.00 Mali ogla* 12.00 BBC, voščila 14.00 Voščila 14.45 Nekje je moj dom: Joža čop z Brodajf Bohinju 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Zaključek programa R SORA 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema - varna pot v šolo 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 14.00 Nedeljsko popoldne 15.30 RA Slovenija 16.00 Glasbena zmešnjava 16.30 Horizont - Jože Brus in Bojana Pivk 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Nočm glasbeni program F^A Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHZ' LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro 6.45 Poročila lC AMZS 7.15 Novice 7.35 Vreme 7.55 Vic cneva 8.00 Izbranka tedna 8.30 Nedeljski čvek 9.00 Ljubljana to dopoldne 9.15 Novice 10.05 Duhovni misel 10.15 Novice 11.00 Nedeljski gost RGL-a 13.00 Kuharske šal« 13.15 Novice 14.00 Dvoglavi levji caf kviz 15.00 Popoldanski program 15.30 Dogodki in odmevi RaS 16.30 Nedeljs. ka reportaža 17.00 Nedeljski trač 17.1» Novice 17.30 Kako ste preživeli nedelj" - kontaktna oddaja 18.00 DJ Tim* 19.00 Obvozi, preovznost cest 19.3* Vreme v živo s MHZ 20.00 Večeri" nočni program RGLA-a do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 DuhovhjJ misel, svetnik dneva 7.30 Poročila 8.00 Kmetijska oddaja 8.30 Dop. inf. oddaj' 9.00 Prenos svete maše 10.00 Nedelj*' ka reportaža 11.00 Poročila 12.00 Zvonjenje 12.15 Naši poslušalci česti' tajo in pozdravljajo 15.00 Dopoldansk' informativna oddaja 15.30 Naši poslU' šalci čestitajo in pozdravljajo - nadalje' vanje 18.30 Večerna informativnj oddaja 20.15 Radio Vatikan 20.3* Sakralna glasba 21.35 Radijski romal1 22.00 Ponovitev verske oddaje lokalnih radijskih postaj 22.30 Nočni glasbef program CENTER amer. pust. spekt. IZGUBLJENI SVET ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ glasb drama GEORGIA ob 17. in 21.15 uri, amer. psih. thril. SEDEM ob 19. uri ŽELEZAR amer. kom. PRIJATELJICI ob 18 30 in 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA erot thrill. TRK ob 18 30 in 20.30 uri BLED akcij, film BATMAN IN ROBIN ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film POPOLNA OBLAST ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI arner. črna kom. OKUS PO MINNESOTI ob 20. url DOVJE ljub drama ANGLEŠKI PACIENT ob 20. uriŽIRI amer. akc. kom. PLAČANEC ob 18. uri, amer. erot. thrill. TRK ob 20.30 uri Odprte strani- J Kaj nam bo prinesla mati sreča? Loto - celo znanost delajo iz tega V rimski boginji Fortuni in dečku Fortunatu so igre na srečo pravzaprav dobile svoj izvor. Daje sreča slepa, pa nam potrjuje tudi pravilo, saj nikoli ne izbira, naj bo bogat ali reven, debel ali suh, le srečko je potrebno kupiti. STRAN 32 "Število ljudi, ki prihajajo k nam, je od tedna do tedna različno, gneča je ponavadi takrat, ko je pri lotu dobiček večji, 30,40 ali 50 milijonov tolarjev. Takrat se pred okencem zvrstijo od sedem do sedemdesetletnika. Takrat igra... vse živo." STRAN 33 LM 1 POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Tokrat naj bi bila beseda o igrah na srečo, loteriji, hazardu in podobnih rečeh. Katere ffi ta/o se z njimi poigrava in kako, preberete m naslednjih dveh straneh. Mi pa poglejmo, Če ima vsa stvar, ki je na prvi pogled čista igra naključij, tudi kakšno "globljo", filozofsko rozsežnost. Že to, da je vso zadevo mogoče Zapopasti s pojmom naključje, ki je eminentno modroslovna kategorija, pritrjuje naši Začetni domnevi. Kdor se udeležuje loterije (igre z oštevilčenimi srečkami, ki se najprej prodajajo in nato Žrebajo), sicer ne tvega veliko (zgubi lahko le toliko, kolikor je vložil), končno odločitev o svoji "investiciji" vseeno prepušča naključju. Kdor hazardira, tvega veliko več, saj stavi vse Ha eno kocko; zgubi lahko veliko več, kot je vložil. Hazard je tvegana, samo od naključja odvisna igra. Tako slovar. Sam ga nisem kkusil, kaj bi o tem porekli poznavalci, ne vem. A bilo bi gotovo nadvse zanimivo. Kakor bi bilo zanimivo spoznati, koliko smo k poigravanju s "srečo" nagnjeni Gorenjci. Dejstvo, da imamo dve ali tri igralnice, še niČ ne pove, saj vanje zahajajo predvsem tujci. Upam si domnevati, da Sfno Gorenjci veliki "ziheraši". Vzgajali so nas povečini v duhu, ki navaja k delu in zaslužku od njega. Za tega pa je dobro znano Predvsem to, da je od njega mogoče kolikor toliko spodobno živeti, nikakor pa ne obogateti. Kaj naj tedaj stori nekdo, ki bi na vsak način Želel prav to: obogateti? "Vedeti moramo, da je lastninjenje in vlaganje v podjetja intimna odločitev vsakega posameznika. Prepričevanje nekoga, naj vlaga, naj bo lnvestitor, je neumestno, saj so vlaganja povezana s tveganjem. Če v Človeku ni tega nagnjenja, je vse zastonj, zato je bilo tudi v našem primeru tQko. Ljudi nismo prepričevali in jim obljubljali ničesar. Tveganja in °dgovornosti so ogromna in lahko se ti zgodi, da čez noč vse izgubiš. Ob ^stninjenju smo ljudem jasno povedali, da menimo, da je nakup deležev Pameten, da so kreditni pogoji, ki jih nudi banka, ugodni - odločitev pa *nora sprejeti vsak sam ... Rad bi še enkrat poudaril, da so te odločitve res 'ntimne, saj nekateri rajši kupujejo avtomobile, drugi potujejo, spet tretji zlagajo v hiše, četrti pa v take naložbe, pri katerih so velika tveganja in se Praviloma obrestujejo šele na daljši rok." Tako gospodarstvenik Edvard Svetlik, sosed z gorenjskega juga, nekdaj direktor podjetja, ki je bilo tozd Iskre iz Železnikov v Spodnji [driji, pozneje pa je svojo "mater" preraslo, se osamosvojilo in se tazvilo v svetovljanski Holding Hidria, ki vedno znova preseneča s Kdor riskira, profitira svojimi ambicioznimi načrti in dejanji. Tako kot imenovani, ki je njegov predsednik. Kot smo brali v Delu (18. avgusta), je bila njegova "intimna odločitev" v tem, da je pridobil posojilo v višini 1,25 milijona mark in z njim kupil še enkrat tolikšni, poltretji milijon vredni delež v holdingu. (Petdesetodstotni popust si je najbrž odobril sam.) Kaj je zanj zastavil (koliko je tvegal), ne vem, gotovo pa je, da kdo drug, ki ne bi imel tolikšnega poslovega slovesa, takega kredita ne bi dobil. Svetlikov "recept" je potemtakem za "navadne" smrtnike neuporaben. Slej ko prej večini ne preostane drugega kakor "navadno " delo, brez poslovnega tveganja. Za boljši občutek in pogrevanje iluzij pa je zmeraj pri roki Loterija Slovenija in njen "3 x 3". Sicer pa je tudi vprašanje, koliko je v poslovnem tveganju še naključja. "Nič se ne Zgodi po naključju, ampak vse iz enega počela in po nujnosti." Tako je zatrdil že sloviti Demokritos, rojen okoli leta 470 pred Kristusom. Njegov modernejši kolega, ameriški mislec Ralph Waldo Emerson (1803-82), pa je zapisal, da imajo vsi uspešni ljudje eno skupno potezo: verjamejo v sosledje vzrokov in posledic. Po njihovem se nič ne zgodi po naključju, temveč po neki zakonitosti; po njihovem ni v verigi vzrokov in posledic, od pravzroka do končnega smotra, nobenega šibkega člena. Prav ti najdejavnejši posamezniki brezpogojno prisegajo na vsemogočnost naravnih zakonov (Essays on representative men, 1849). Preden sklenemo, poglejmo še v Katekizem katoliške Cerkve. (Saj bo ta, se zdi, v Republiki Sloveniji kmalu višja instanca, kot je njena ustava.) Tam je v poglavju, ki obravnava sedmo božjo zapoved (Ne kradi!) tudi paragraf o hazardu (2413). Glasi se: "Hazardne igre (kvartanje itd.) ali stave same po sebi ne nasprotujejo pravičnosti. Nravno nesprejemljive postanejo, kadar človeku odvzamejo to, kar mu je potrebno za kritje lastnih potreb ali potreb drugih. Strast do igranja je v nevarnosti, da postane huda zasužnjenost. Krivično staviti ali pri igri goljufati je materija za velik greh, razen če je storjena škoda tako majhna, da je tisti, ki jo trpi, po pameti ne more imeti za pomembno." Živimo tedaj "po pameti". Delajmo in kupujmo "3 x 3". Kdor dela, malo tvega in ne profitira. Hazard pa ni za vsakega. • Miha Naglic GORENJSKI GLAS / !»tran 31 / Kranj, 19. avgusta 1W 5,12, 30, 33, 34, 35, 38 in dodatna 1 Kar preverite, če bi ob tako izžrebanih številkah igre Loto, zadeli kakšen dobitek Ne bi? Da so čudne številke? Mogoče res, a so vsekakor mogoče, saj je pri Lotu, pri katerem ugibamo sedem plus od devetintridesetih številk plus tista dodatna na koncu, možnih več kot 15 milijonov kombinacij. Prav zato želijo računalniški mojstri na podlagi različnih izračunov, v največji meri pogostnosti izžrebanja posameznih številk, na vse načine pogruntati program, ki bi znal povedati, v nedeljo bodo pa izžrebane številke: naprimer tiste zgoraj. Na tokratnih Odprtih straneh sem prav zato en malo pokukal v svet iger na srečo, še posebej na loteriji. Na začetku sem v kratkem skoku v zgodovino izvora pojma "igra na srečo", pobrskal za informacijami, ki jih je mogoče dobiti na Loteriji Slovenije, ki dandanes prireja največ iger, v katerih poskušamo ujeti srečo z glavnim dobitkom. V nekaj zanimivih številkah sem v grobem podal tudi način, po katerem deluje Loterija Slovenije. Tokratne Odprte strani pa sem začinil z dvema zanimivima pogovoroma. V Lescah sem našel družino, ki je pred tremi leti v garažo zapeljala enega izmed glavnih dobitkov pomladanskega 3x3, marsikaj zanimivega pa nam je povedala tudi Petra Vodnik, znani obraz iz poslovalnice Loterije Slovenije ob Kokrškem mostu v Kranju. In če vam sugeriram zaključek, ki bi ga lahko potegnili ob branju tokratnih Odprtih strani. Slovenci se radi udeležujemo iger na srečo, vendar o tem neradi govorimo drugim (glej rezultate ankete). Vprašanje pa je, ali se zavedamo, da sreča zares ne izbira in da ne velja vedno pravilo: enkrat eden drugič drugi, tretji pa nikoli. Najbolje bo kar poskusiti, pa ne s klobukom in pajčevino kot Jenkov Jeprški učitelj, kar tako mimogrede. Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik o LOTERIJI Igre na srečo - zabava, posel, tisto tretje Kaj nam bo prinesla mati sreča: V rimski boginji Fortuni in dečku Fortunatu so igre na srečo pravzaprav dobile svoj izvor. Da je sreča slepa, pa nam potrjuje tudi pravilo, saj nikoli ne izbira, naj bo bogat ali reven, debel ali suh, le srečko je potrebno kupiti. Se je začelo s Podarim dobim, je vsa družina ponorela, se še danes kar razjezim, saj smo zapravljali kot strela. Smo bili sigurni, nagrada bo, jih tolk je, da vsaj nekaj vsi dobijo, pa čist nikol, nikol čist* nič ni blo .... in tako naprej, prepeva priljubljeni kantav-tor Adi Smolar o maniji igranja na srečo, ki ljudi žene, da nekateri vsak teden, drugi manj pogosto, del svojega mesečnega proračuna pustijo za to ali ono loterijo, tombolo, stavo... Vsak upa, da bo ravno on dobil prvi dobitek Saj, zakaj pa ga ne bi. V Sloveniji smo v preteklosti doživeli kar nekaj takih in drugačnih loterij, ta trenutek pa imata koncesijo, podeljuje jo država, dve organizaciji, ki se ukvarjata z igrami na srečo, Loterija Slovenije in Športna loterija. Fortuna slepa sreča Nastanka loterij pravzaprav ni mogoče postaviti v neko določeno obdobje, vlada pa prepričanje, da je k razvoju loterije izdatno pomagal lik Fortune in dečka Fortunata. Fortuno, rimsko boginjo sreče, poznamo kot lepo žensko z zavezanimi očmi, od tu tudi tisto o slepi sreči, slepem naključju... Fortuno upodabljajo z rogom obilja, krmilom in kolesom oziroma kroglo. Pri tem Fortunino krmilo pomeni usmerjevalko usode, kolo pa velja za simbol njene muhavosti. Otrok sreče je ljubljenec Fortune in se imenuje Fortuna-tus. Kot pravi legenda, si je Fortunatus smel O tem, od kod pravzaprav izvira beseda loto obstaja kup teorij, v veljavi pa so nekako tri: Po eni naj bi bila podlaga za to besedo nemška beseda leut, ki pomeni fižol, v davnih časih naj bi prepire zaradi zemlje namreč reševali s fižolom. Angleška teorija temelji na besedi lot, kar naj bi pomenih parcelo, delež, tudi usodo, iz podobnega pomena pa izhajajo tudi Francozi Dergi in Roza za jesenski 3X3 od Fortune nekaj zaželeti, pa si je zaželel neizčrpno bogastvo in možnost hitrega premikanja. Fortuna mu je podelila mošnjiček, ki naj bi bil brez dna in klobuk, s katerim bi lahko potoval, kadarkoli bi se z njim pokril in to hitreje kot kdorkoli na svetu. Neke vrste zastavne loterije so poznali že stari Rimljani. Vendar je tu še težko govoriti o pravi loteriji, saj je prava loterija Sele tista, pri kateri je treba udeležbo pri igri kupiti. Loto v današnjem pomenu besede pa naj bi se začel v Genovi v 16. stoletju in se najprej širil po državicah, ki so se stoletja pozneje združile v današnjo Italijo. V Benetke je loto prišel leta 1750, po letu 1866 pa so v združeni Italiji že imeli osem mest tako imenovane ruote (kolesa sreče), v katerih so žrebali številke. Sprva so bile loterije zasebne, zaradi goljufij in ker ni bilo nobenega nadzora nad temi igrami, je na sceno stopila država. Ko so tudi na oblasti odkrili, da je loterija lahko dober in predvsem stalen vir prihodkov za državno blagajno, so začele nastajati tudi državne loterije, za katere srečke so prodajali državni uradniki. Sprva blagovna loterija se je počasi spreminjala v denarno loterijo. Če se država ni hotela neposredno ukvarjati s prirejanjem loterije, je pač podelila koncesijo in od tega "odračunala" pavšalni davek. Tako je še danes. V Evropi naj bi najbolj zasvojeni z loterijo, merjeno v razmerju letna vplačila/število prebivalcev bili Nemci, potem Finci. Belgijci, Švicarji... tu nekje pa sta tudi južnoev-ropski državi Italija in Španija. V nekdanji Jugoslaviji, kjer je bilo zaljubljencev v loterijo precej manj, kot v zgoraj omenjenih državah, je bil delež lota od vseh iger na srečo, ki so jih organizirali v Skupnosti loterij Jugoslavije, kar 75 odstotkov, 10 odstotkov je prispevala športna napoved, ostalo pa srečke, tombole in druge igre na srečo. Baje se je v bivši državi vsak teden pred okenci zbralo kar 2,5 milijona ljudi. Največji dobitek v zadnjih letih 60 milijonov Največ iger na srečo v Sloveniji prirejajo v Loteriji Slovenije: redne igre, ki jih Loterija Slovenije prireja skozi celo leto, so tako Loto, Športna napoved, Ekspresna loterija, 3x3, izredni pa sta Hip in pa pomladanski, jesenski in novoletni 3x3. Na Loteriji Slovenije smo izvedeli, da je Eodobno kot povsod po svetu, kjer prirejajo lasične igre na srečo, najbolj popularna igra prav Loto. Temu primerna pa je tudi udeležba in obseg vplačil za igro Loto, saj je tedensko vplačanih od 70 milijonov tolarjev naprej, višina vplačil pa je seveda odvisna od prenosa sklada za sedmico v naslednji krog. V skladu z Zakonom o igrah na srečo (UL RS 27/95) mora fond za dobitke znašati najmanj 40 odstotkov od sprejetih vplačil oziroma srečk ali kartic, ki so bile dane v emisijo. Za igre Loto, Športna napoved ter Izredni 3x3 znaša ta fond 50 odstotkov, za redni 3x3, Ekspres ter Hip loterijo pa 55 odstotkov vplačil oziroma vrednosti emisije. Največja doslej izplačana dobitka sta bila v letu 1996, kjer je fond za glavni dobitek v igri novoletni 3x3, bil je en sam in je znašal 60 milijonov tolarjev, ter fond za sedmico v zadnjem krogu igre Loto, v letu 1995, ko je bil le ta "težak" 59 milijonov tolarjev, dobitka pa sta bila takrat dva. Zakaj tako velik fond pri Lotu? Vedno kadar v tekočem kolu ni sedmice oziroma 6 + 1, se fonda namenjena za to preneseta v naslednji krog iste igre. S povečevanjem fonda ob omenjenih prenosih se tudi privlačnost igre povečuje, s tem pa je tudi vsota vseh vplačil višja. Skladno z Zakonom o igrah na srečo se seveda delijo tudi prihodki Loterije. Kot Že zapisano, gre nekaj več kot polovica vplačil v sklad za dobitke, drugi del pa se deli na del za invalidske, humanitarne in športne organizacije, del pa seveda ostane Loteriji Slovenije za stroške poslovanja. Slednjo delitev določa loterijski svet, ki ga imenuje Državni zbor. GOHENJSKI GLAS ( 32« mm f Krai\j> 29, avgusta 1.997 Sreča ne izbira Tudi trinajst je lahko srečna številka "Pa ravno ti, ki imaš vsega dovolj." Jaz pa sem odgovorila: "Oba sva imela enake možnosti, samo, da sem jaz kupila kartico, tipa ne. "Je pač tako, če kartice ne kupiš, tudi zadeti ne moreš. Takrat je bila očitno sreča namenjena k nam," je povedala Marija Ažman, kije pred tremi leti kupila kartico pomladanskega 3x3 s pravo številko. Nekaj let bo že tega, odkar ste tudi na vaše dvorišče zapeljali mercedesa, enega od glavnih dobitkov igre 3x3. "Bilo je pred tremi leti, konec maja, koje bilo zaključno žrebanje pomladanskega 3x3. Največji dobitki so bili mercedesi in prav tistega, ki so ga izžrebali zadnjega, trinajstega po vrsti, smo dobili mi. Kljub temu da za to številko velja, da je nesrečna, se je pri nas izkazalo drugače. Midva z možem sva bila takrat v gledališču na Jesenicah, takrat sedemnajstletna hči je bila sama doma in si je zapisovala izžrebane številke. Ko je bilo ob izžrebanih številkah rečeno, da gre trinajsti mercedes v Lesce, je šla takoj pogledat dva kompleta srečk, ki so bile spravljene v predalu. Seveda je sledila evrorija in kot nama je kasneje povedala, da je po celi hiši kričala od veselja, ona pa sama doma." Čigava je bila pravzaprav kartica, kije imela prave Številke na pravem mestu? "Kartica je bila moja, kupila pa sem jo še isti dan, ko mi je poštar po 15 letih življenjskega zavarovanja prinesel tisto, kar je po inflaciji še ostalo. Mislim, da sem še petsto tolarjev doplačala in kupila dva kompleta po deset kartic. Kar bo, pa bo, sem si rekla..." In kdaj ste vi zvedeli, da je dobitek ~W)- -—-—-1-■- vas: "Ko sva Šla z možem iz gledališča proti domu, sva na pol poti srečala hčer, ki je že poiskala brata in sta naju z avtom vesela in vzhičena šla iskat. Presenečenju ni bilo ne konca ne kraja, dobitku primerno pa smo vse skupaj potem tudi primerno proslavili. Je pa res, da je to nekaj edinstvenega in je težko opisati z besedami." Po Lescah se je najbrž hitro izvedelo, da ste prav vi zadeli mercedesa? Kakšne. t pi so bife reakcije ljudi? Doma imate namreč družinsko podjetje. ~~ "Moram reči, da sem bila že prvi dan kar nekoliko presenečena. Že takoj je šel glas po Lescah, to je manjši kraj, poznamo se med seboj... Pa mi nekdo reče v lekarni: "Pa ravno ti, ki imaš vsega dovolj." Jaz pa sem odgovorila: "Oba sva imela enake možnosti, samo, da sem jaz kupila kartico, ti pa ne." Je pač tako, če kartice ne kupiš, tudi zadeti ne moreš. Takrat je bila očitno sreča namenjena k nam." Je avto še pri hiši? "Avto je še doma, takrat smo starejšega prodali in tega obdržali. Voziva ga oba z možem." Ali tudi sicer kupujete srečke, igrate pri drugih igrah na srečo...? "Že nekaj časa kupujemo srečke in podobne stvari, vendar občasno, ne redno vsak teden. Ponavadi je to 3x3 ali pa športni krog. Kar se tiče drugih nagradnih iger..." Mislim tudi nagradna vprašanja, križanke? "Tudi križanke rešujemo, vendar pri tem doslej še nismo imeli sreče. Tudi Glasovo križanko včasih pošljemo, če je le čas za reševanje. Sem pa že dolgo tega kupovala srečke jugoslovanske loterije in enkrat zadela eno malenkost, da sem si zanjo kupila eno jopico in pulover." I N T E R V J U Petra Vodnik Petra Vodnik iz poslovalnice Loterije Slovenije v Kranju Loto - celo znanost delajo iz tega "Število ljudi, ki prihajajo k nam, je od tedna do tedna različno, gneča je ponavadi takrat, ko je pri lotu dobiček večji, 30, 40 ali 50 milijonov tolarjev. Takrat se pred okencem zvrstijo od sedem do sedemdesetletnika. Takrat igra... vse živo." Že trinajsto leto teče, odkar je Petra Vodnik iz Kranja zaposlena pri Loteriji Slovenije. Bila je v poslovalnicah v Ljubljani, na Bledu, v Tržiču, danes pa "vstopnice za srečo" prodaja v Kranju. Vstopnice ja, kajti brez teh, bodisi izpolnjenega listka za loto bodisi kartice za 3x3, take ali drugačne srečke..., tovrstna sreča zagotovo ne bo potrkala na vaša vrata. Končala je gimnazijo, študirala ob delu, a ostala tam, kjer je najraje, med ljudmi, tistimi, ki se vsak teden pri njej oglasijo zato, da bi poskusili... Kdo ve, mogoče bo dobitek prav njihov. "Rada delam z ljudmi in prav ljudje so me v teh 12 letih ogromno naučili." Kdo so pravzaprav tisti ljudje, ki poskušajo srečo v kateri od iger na srečo, kijih prireja Loterija Slovenije. Pred leti je med Slovenci veljalo, da se s tem ukvarjajo predvsem oni iz drugih republik bivše Jugoslavije kar bi danes težko rekli? "V vsem tem času se je precej spremenilo. Pred dvanajstimi leti, ko sem začela, je bila struktura igralcev drugačna, kot je danes. Po osamosvojitveni vojni, ko je bil odliv oficirjev in ljudi iz drugih republik bivše Jugoslavije, iz Slovenije velik, se je v Loteriji Slovenije pojavila določena kriza. Promet je močno padel, dobitki so bili manjši in potrebno se je bilo spomniti novih pristopov, novih iger, novega načina predstavljanja ljudem. Prav v propagandnem smislu je lik Roze in Dergija naredil zelo veliko. Dandanes v našo poslovalnico veliko prihajajo upokojenci, veliko več kot nekoč je tudi Žensk, ki jih včasih igre na srečo niso zanimale. Dopoldan prihajajo upokojenke in starejše ženske, ki kupujejo zlasti 3x3. Za športno napoved se moraš namreč že malo spoznati na nogomet. Število ljudi, ki prihajajo k nam, pa je različno, gneča je ponavadi takrat, ko je pri lotu glavni dobitek večji, 30, 40 ali 50 milijonov tolarjev. Takrat se pred okencem zvrstijo od sedem do sedemdesetletnika. Takrat igra..." Tako rekoč vse živo. "Skorajda tako. Spomnim se pred dvema letoma, ko je bila sedmica pri lotu "težka" 60 milijonov. To evforijo moraš doživeti, težko jo je opisati z besedami. In nasprotno, ko je sklad za sedmico nižji, je obiska v poslovalnici manj. Prav stalne stranke so tiste, ki pridejo vedno, vsak teden, nekateri tudi po večkrat." Pa prav k vam, ne glede na to, da so v Kranju tri poslovalnice Loterije Slovenije? "Mislim, da se ljudje navadijo na eno poslovalnico, na enega prodajalca, pomembna pa je tudi dobra lokacija... Zjutraj, ko ni takega navala, s strankami včasih malo poklepetam, rečem še kakšno zraven. Tudi zato ljudje radi pridejo. Že na vratih vidiš, ko pride po dve kartici za 3x3, dober dan gospa, kako ste... Prijazna sem do ljudi in oni do mene. Če sem včasih zjutraj slučajno slabe volje in me kdo vpraša, zakaj se tako kislo držim, gre v trgovino k sosedu po čokolado mi jo da in pravi, da se boš bolj sladko držala. Tudi to so stvari, ki ti polepšajo dan, zaradi katerih greš v službo bolj z veseljem." Najbolj popularna igra na srečo je bržkone 3 x3, ali ne? "Mislim, da bi na prvo mesto lahko postavila kar loto. Tega največ igra srednja populacija od 20 do 50 let, večinoma so to moški, medtem ko je 3x3 bolj v domeni žensk, ker je bolj enostavna igra. Le kupiš kartico in v ponedeljek gledaš žrebanje." Nič ni treba misliti? Kot, da je pri lotu treba, saj tudi pri lotu ne pomaga noben sistem, če jih je od sedmih oziroma osmih izžrebanih številk pet preko 30, kaj imaš tu za misliti? "Tričetrt ljudi, ki pišejo loto, pri postavljanju številk ne razmišlja dosti, imaš pa četrtino ljudi, ki se v zadevo blazno poglobijo. Izdelane imajo razne sisteme, računalniške programe... celo znanost delajo iz tega. Mnogim je to neke vrste hobi." Kako je torej s sistemi, delati po njih ali ne?- - "Rekla bi, če ti je namenjeno, boš zadel, sicer pa ne. Lahko imaš še večji sistem, še boljšo kombinacijo, če ti ni usojeno, ne bo nič. Sama sem enkrat zadela šestico. Sicer redno igram." Za koliko? "Za 300 tolarjev na teden, dva loto listka, pa enkrat 3x3. Velikokrat kdo pride v poslovalnico in pravi, saj tako ali tako ne bom zadel nič. Pa mu rečem, gospod brez kartice res ne morete zadeti. Vsaj eno kartico moraš imeti, da si v igri, saj ni treba, da veliko igraš. Takih je veliko. Pride enkrat, nima pojma, pa zadene. Ljudem gre recimo zelo v nos tudi to, da ima nekdo doma tri avtomobile, pa bo zadel še četrtega. Ampak to je sreča, za katero imaš možnost le, če kupiš kartico, srečko, vplačaš stavni listek..." Imate tudi vi kakšen sistem ali pa prekrižate, kakor pač pade...? "Jaz sistema nimam. Meni se vedno mudi, in ponavadi kar prekrižam... Če mi je namenjeno, bom zadela, če mi ni, pač ne bom." Jaz pa že štiri leta križkam po nekih blaznih sistemih, pa nič? "Saj pravim, vsak ima svoj način. Kdo v tem vidi tudi nekaj zabave. Jaz se v to ne poglabljam, igram kar tako, potem pa, če dobim, dobim, če ne, pa ne." Tudi vaši družini se je v tem smislu že nasmehnila sreča? "Ja, kaki dve leti nazaj, na novoletnem 3x3 je mama zadela malo večji dobitek, avtomobil. V naši družini smo vsi igralci. Kljub temu da sem zaposlena na Loteriji Slovenije, se ravno tako štejem za igralca loterije. In moram reči, da sem bila ravno tako presenečena, šokirana, vesela, štirinajst dni ponoči nismo spali. Za našo družino recimo, ker smo nekako srednji sloj, je avto pomenil ogromno denarja..." Ga še imate? "Ne. Avto smo takoj prodali in denar vložili v renovacijo hiše." So bili kakšni očitki, češ ni čudno, da zadene, če dela na loteriji? "Aha. Recimo, saj se ve, kako je, ti si pri koritu, pa lahko zadeneš. Še danes po tolikem času kdo pride v poslovalnico in pravi, daj mi eno jesensko 3x3, ampak tako, kot si jo prinesla svoji mami." Ali so tisti od vaših strank, ki so zadeli večji dobitek, to tudi povedali, vas počastim--- "Odvisno, kakor kdaj. Eni povedo, prinesejo kavo, čokoladne bombone, drugi spet ne. Spomnim se, bilo je ravno takrat, ko ie bilo na lotu 50 oziroma 60 milijonov. Stranka stoji v vrsti in pravi, če bom pa jaz zadel, vas bom peljal na večerjo. A res? Lahko izbiram, kam? Lahko. No, potem bi šla pa v New York. Prav, samo vozovnico boste pa morali sami kupiti, ha, ha..." Dobitki so zdaj precej manjši, kot v času jugoslovanske loterije. "Že res, da so bili včasih dobitki večji, a se je bolj poredko zgodilo, da je bila sedmica v Sloveniji." Saj, Slovenci nismo nikoli veljali za narod hazarderjev. Bolj velja tisto, kar z delom zaslužiš, tisto imaš. Ampak danes to vse manj velja, mar ne? "Zgledi vlečejo. Iger je veliko in ko zadene ta znanec, pa oni znanec, sosed, potem ljudje začnejo razmišljati, zakaj ne bi šel še jaz kupit srečke. V naši vasi ni nobeden igral, ko pa je zadela moja mama, je pol vasi prišlo na loterijo." Imate občutek, da ljudje, ki prihajajo k vam na loterijo, sodelujejo tudi v drugih igrah na srečo, nagradnih igrah, da hodijo v igralnice...? Ali so to ljudje, ki zares potrebujejo denar, pa zadnje tolarje vložijo, če bo slučajno sreča mila... "Ljudje sicer igrajo, ampak ne več toliko, kot včasih. Pravzaprav je več ljudi, ki igrajo, le manj vplačajo, le po listek, dva, po večini tja do deset... Pozna se, da je mnogim ljudem standard padel." Je pri lotu že kdaj kdo vplačal največje vplačilo, sedemnajst številk na sistemu? "V vseh letih, odkar delam na loteriji, se mi je to zgodilo trikrat, štirikrat. To danes stane približno 300.000 tolarjev. Ponavadi skupaj zbere družba nekaj ljudi. Sama sem si mislila, a je sploh smiselno toliko vplačati, ampak "kdor rizkira profitira". Je pač njegova volja, njegov denar in njegov riziko. Je pa res, kot povsod v življenju, malo je potrebno tvegati, da dobiš." Se je zgodilo, da se je kdo oglasil s sedmico, ki ni bila sedmica, s ponarejenim listkom torej? "Lahko bi temu tako rekla. Enkrat je nekdo prišel v ponedeljek in rekel, da ima na listku sedmico. Pogledam. Ja, gospod, res jo imate. V sredo boste pogledali v naš časopis in boste potem na blagaini na sedežu Loterije Slovenije dvignili dobitek. Ko pa so prišli uradni rezultati, v tistem krogu lota sedmice sploh ni bilo. Ko sem gospoda naslednji teden vprašala, kaj je zdaj z njegovo sedmico, je pa rekel, da se je samo malo pohecal. Ampak to niso heci, precej neprijetno je, če strankam razlagaš, da sedmica je, potem pa... Ali pa, ko je prišla neka ženska in je rekla, da ima mož sedmico, ampak, da je v bolnišnici. Nemogoče, če pa sedmica ni bila objavljena. Ona pa je vztrajala. Napisali smo reklamacijo, jo poslali v Ljubljano, nakar je prišla gospa povedat, da so njenega moža v službi sodelavci nahecali, in so mu ne vem na kakšen način izpolnili listek, da je ta možakar res mislil, da ima sedmico. Enostavno so ga vrgli na fin to." V naši anketi je razvidno, da ljudje neradi govorijo o igrah na srečo in o tem ali sodelujejo ali ne. Kot da gre za podobno zasebnost, kot pri večini zadev, kjer je zraven denar: "Včasih je bilo ljudem zelo nerodno stopiti v lokal in kupiti srečko, vplačati loto..., bognedaj, da jih nekdo vidi. Ponavadi so dajali listek sosedu, da je on za njih vplačal. No, mislim, da se tudi ta miselnost spreminja. Loterija si je v zadnjih letih pridobila nek imidž, ime m ne velja več tisto, da je to za nižje sloje, za revnejše, za ta južne, kot si dejal. Če primerjam današnje stranke s tistimi izpred desetih let, ugotavljam, da se je struktura ljudi, ki prihajajo v lokal, precej spremenila. GORENJSKA GLASOVA RAZISKAVA Glasova gorenjska raziskava 29. avgust 997 Malce za razvedrilo, a tudi zaradi nagrad V torek in predvčerajšnjim, v sredo dopoldan, smo za popestritev tokratnih Odprtih strani Gorenjskega glasa z dvema anketnima vprašanjema opravili kratko Glasovo gorenjsko raziskavo. Poklicali smo 325 naključnih telefonskih naročnikov v različnih naseljih širše gorenjske regije, tri Četrtine na območju omrelne skupine 064 in eno četrtino z gorenjskega območja v omreini skupini 061. V anketi je sodelovalo 217 Gorenjk in Gorenjcev. Kar 108 telefonskih klicev ie ostalo brez odziva - očiten vpliv res lepega, nadpovprečno toplega vremena v sredini tega tedna! Oa sodelujočih v anketi je bilo 16,3 odstotka mlajših od 20 let, slaba tretjina (30,5 odstotka) v starosti med 20 in 29 leti, skoraj četrtina (23,3 odstotka) pa v starostni skupini od 40 do 49 let. Kot so odgovorili sodelujoči v anketi, ima več kot polovica zaključeno poklicno ali srednješolsko izobrazbo ter četrtina višješolsko izobrazbo... Tokrat smo spraševali o odnosu Gorenjk in Gorenjcev do iger na srečo. Le četrtina (25,8 odstotka) anketiranih pravi, da se nikoli ne odloči za igre na srečo - vendar pa tretjina (33,2 odstotka) trdi, da se zanje odloča zelo poredko, kar skupaj pomeni krepko polovico Gorenjk in Gorenjcev, ki se, vsaj takšni so rezultati ankete, skoraj nikoli /ali pa sploh nikoli/ ne odloča za sodelovanje v igrah na srečo. Razlogi za nakup srečk so tudi razvidni iz rezultatov naše raziskave -privlačne nagrade so enako močan magnet "srečelovcem" kot to, da je vsaka igra na srečo tudi razvedrilo. Vprašanji in variantni odgovori, ki smo jih zastavljali v anketi, so razvidni iz preglednice, V njej so številke In odstotki, ki odslikavajo gorenjsko javno mnenje - predlagamo vam, da tudi vaše stališče primerjate z rezultati naše Glasove raziskave in seveda ob tem ne pozabite: nagradni sklad za naslednji krog Slovenskega lota se povečuje ... *AU se odločate za sodelovanje v igrah na srečo (loto, 3x3, razne loterije, nagradne igre, srečelovi, ipd.) ? *Zakaj se odločate za sodelovanje v igrah na srečo? &,2% da, zelo redno kupujem razne srečke 9 20,7% le občasno na loto, na 3x3 in Športnem krogu 45 3,2% rja, a praviloma zgolj v akciji Podarim dobim 7 33,2% skoraj nikoli se ne odločam za igre na srečo 72 25,8% ne, nikoli ne kupim nobene srečke 56 12,9% ne želim odgovoriti 28 17,0% izključno zaradi razvedrila 37 18,0% predvsem zaradi možnosti nagrad 39 2€>,3% prjb. enako zaradi možnosti nagrad in zaradi razvedrila 57 25,8% igre na srečo me ne zanimajo 56 12,9% ne želim odgovoriti 28 EJGA Avgusta izbiramo GORENJKO/GORENJCA MESECA JULIJA 1997 Damjan Sofronievski - Softy ima že 739 glasov! Prejšnji petek so se zaključili "Pasji dnevi", kot vroče poletne dni od 22. julija do 22. avgusta označuje Slovenska pratika. O tem, da so pasji dnevi za štirinožce naporna reč, dokazuje FotoEJGA: svojega štirinožnega najboljšega prijatelja je njegov lastnik na tekmovanju ob 30-letnici Kinološkega društva Bled moral peljati kar s samokolnico. ARTIKEL DOBAVITELJ POREKLO UVOZNIK ŠOLSKA TORBA V ponedel- HAMMAN-HONG KONG^^J KITAJSKA SILVERTRADE D.O.O. KOLODVORSKA 3 KRANJ TEL: 064/222-033 osnovnih in srednjih šolah za-č e n j a novo šolsko leto. LETOUVC - - Tegadejst- v ,,,, >v va so zeio ■■■■■i " ' i veseli zlas- llllll ' II ti na Ki- tajskem, kajti pred začetkom šole so slovenskim trgovinam dobaviti na tisoče šolskih torb, peresnic, copat in drugih rekvizitov, brez katerih v brezplačni šoli ne gre. Če so na proizvodni deklaraciji napisali kar brez šumnika "ŠOLSKA TORBA", pridnim KitajČkom ne gre zameriti, saj je za uvoz kitajske ŠOLSKE TORBE poskrbelo kranjsko podjetje z izvirnim gorenjskim imenom SILVERTRADE. KRALJICA SLOVENIJE ZA KRALJICO SVETA '97 Gosde večera: Bajaga, Čuki, Helena Blagne, Pep Design, Marta Zere in Napeleen sobota 6. september ob 20 uri, v novi športni dvorani na Zlatem polju v Kranju Zagotovile si sedež v predprodaji v recepciji hotela Grelna Kranj* v turistični agenciji Odisej Kranj • Kompas Kranj • Kompas Škofja Loka • Aligator Muslc Shop Kranj • na Gorenjskem glasu (oddelek man oglasi) Danny, Kanal A in TOMMMGLAS Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedensko: vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedeževanju, potekata v livo, zato lahko pokličete po telefonu in Dannv bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna žrebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popoldan: vklopi ti Televizijo Kanal A in pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v iivo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Dannv na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON AVGUST 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Moj predlog:____ Ime, priimek, naslov:___ EVAZAJC SOBOČAN Že četrto leto na Gorenjskem poteka NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA ". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci gorenjske televizije TELE-TV Kranj ter kabelske televizije ATM Kranjska Gora. In le še danes in jutri, 30. avgusta, predzadnji dan v tem mesecu, traja izbor GORENJKE/ DAMJAN SOFRONIEVSKI GORENJCA za mesec JULIJ 1991» Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderatorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. j 2399, 1001 Ljubljana Iz avgustovskih nagradnih iger, v katerih smo na priložnostnih fotografijah z gorenjskih prireditev obkrožili po enega udeleženca, objavljamo tokrat troje rezultatov. Na siiki s proslave ob deseti obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Podnart smo - namesto častnih gostov na odru in ob mikrofonu - obkrožili dežurnega gasilca, ki je po službeni dolžnosti proslavo spremljal s strehe. Na fotografiji se je spoznat Podnartčan SLAVKO RESMAN, član PGD Podnart Že od ustanovitve, oče enajstletnega nadebudneža, po poklicu gradbeni tehnik, zaposlen kot ključavničar vzdrževalec v podjetju Unique. O tem, da je Stavko Resman znan v naj-najširši okolici Podnarta, dokazuje pravcata množica prijateljev, znancev in sosedov, ki so ga spoznali na sliki in pravočasno poklicali v uredništvo Gorenjskega glasa: Ljubica Erman, Anita Frelih in Francka Bevanda z Ovslš (z "Voš") ; Marija FaganeL Aten Faganel, Gregor Vidic, Tadej Vidic, Stane Vidic, Žiga Vidic, Nežka Felicijan, Nejc Resman, Stane Miklavčič - vsi so iz Podnarta; Vida Golba z Jeseniq Rezka in Darko Stroj s Poljšice (s "PoŠice") pri Podnartu; Franc Klemenčlč, Marko in Jože Bešter iz Rovt pri Podnartu; Mojca Lušina in Jure Šolar iz Dražgoš; Joži Hrovat z Raven pri Tržiču; Veronika Kelih Iz Begunj; Slave Resman iz Kranja; Cvetka Goričan iz Radovljice ter Ivanka Eržen iz Kamne Gorice. Vemo, da so vsi klicali zaradi prostovoljnega gasilca Slavka Resmana in ne zaradi lepe nagrade - reklamne majice Gorenjskega glasa s poletno karikaturo avtorja Iztoka Sitarja (tistega Iztoka, ki riše karikature z Jakom Pokoro). * Prav tako živahno in nepretrgoma je zvonil telefon v uredništvu Gorenjskega glasa zaradi obkroženega udeleženca nočne zabave na letošnji Kranjski noči. Simona je obkrožila UROŠA NAGLICA iz Prebačevega, ki se je spoznal na sliki - in še veliko drugih je, ki so s slike v Gorenjskem glasu ugotovili, kje je bil Uroš prvi avgustovski vikend ponoči: Aljoša Rajterič, Janko Stare, Alenka Roblek , Ciril Saiovic in Dominik Bohinec - vsi iz Trboj; Branko Gubane, A lena Sever, Katarina Grubar, Marjeta Gale, Irena Torkar, Majda Naglic iz Kranja; Ani Zupan iz Žerjavke; Petra Naglic, Lojze Pavič, Primož TiČar, Gregor Resnik iz Prebačevega; Jožica Grivec iz Radovljice ter Milka Knavs z Jesenic Nevoščljiva bodo seveda prešteli, da Uroša pozna predvsem zelo veliko deklet • ampak " ...kdor ga zna žurat'..." na Kranjski noči, ta ima "frende" povsod po Gorenjskem / Uroš Naglic pa Še izlet v Gardaland za povrh, ostali sodelujoči pa reklamne majice Gorenjskega glasa. * Odziv na objavljeno nagradno fotografijo z zaključka prve letošnje planinske čistilne akcije "Za Slovenijo, mojo čisto deželo" na Planini pod Golico je bil rahlo slabši, saj smo obkrožili žejnega udeleženca, ki je EKO ŽUR - nastop Boutlque Moped Showu, Simone Vodopivec in Toneta Fornezzija spremljal sede na blatniku buggyja z murskoso-boško registracijo in steklenico piva Union v roki. Le Milena z Britofa pri Kranju je poklicala v uredništvo in menila, da je bil obkrožen Rafko Bešič, vodja studijske tehnike Tele TV Kranj. Pa ni bil, kajti Rafo ima v studiu Tele TV (in na terenu) dela Čez glavo, zato žal nima časa niti za Eko iur s Simono in Tofom, kaj šele za hladno pivo. Nič hudega - akcije v okviru pobude "Za Slovenijo, mojo čisto deželo" s podjetjem Porsche Slovenija se nadaljujejo, zaključek bo prihodnjo nedeljo, 7. septembra, v Planici, tam ho bržčas tudi Rafko Bešič s kamero Tele TV in morda bomo kakšno sliko s tega EKO ŽURA + žrebanja za osebni avto VW Polo uporabili v nagradnih igrah Gorenjskega glasa. Pojutrišnjem, v nedeljo, bo smelarska akcija na Smarjetni Gori. Pojutrišnjem, v nedeljo, 31. avgusta, zadnji dan v tem mesecu, bo PRVI SPOZNAVNI PIKNIK za vse, ki sodelujete v akcijah GORENJKA/GORENJEC MESECA. Piknik se bo pojutrišnjem, 31. avgusta začel ob 13. uri pri Gostilni SRNJAK na GALERSAH nad Kranjsko Goro. Za odlično vzdušje bo poskrbel Ansambel VITA, predstavili se bosta Alenka & Monika, ki nastopata kot GORENJSKI DUET, prireditev bo vodil MARSEL GOMBOC. Za obiskovalce vseh starosti bomo pripravili družabne igre, šaljiva tekmovanja in gorenjska presenečenja - za odlično postrežbo na osebje Gostilne SRNJAK, Galerše nad Kranjsko Goro. Vstopnine seveda ne bo, priporočljiva je dobra volja - VABLJENI POJUTRIŠNJEM, V NEDELJO 31. AVGUSTA, NA GALERŠE NAD KRANJSKO GORO V GOSTILNI SRNJAK! Bojana PIVK ali Jože BRUS. Televizijski glasovanji: vsak petek v tem mesecu, zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; na kranjsko-gorsko-jeseniški televiziji ATM Kranjska Gora, ki jo lahko spremljate na "Gorenjskem kablu", lahko glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, vodi jo Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, za julij samo še danes +jutri, 30. avgusta (poštni žig.'), pa je z dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstra-na, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Me-ridian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo: vse Vaše glasove, ki jih boste oddali pri njih vsak teden do vključno srede, bomo seveda pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Za GORliNJKO/GORENJCA meseca JULIJA 1997 sta predlagana: 1/ EVA ZAJC SOBOČAN, učenka Osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj 2/ DAMJAN SOFRONIEVSKI, dijak iz Škofje Loke in dvakratni mladinski svetovni prvak v balinanju Po četrtem krogu avgustovskega glasovanja za GORENJKO/GORENJCA MESECA JULIJA ste EVI ZAJC SOBOČAN dali že 298 glasov; DAMJANU SOFRO-NIEVSKEMU pa kar 739 glasov . Štetje glasov smo opravili včeraj, v veliki škatli je zdaj že 1037 glasov iz štirih avgustovskih glasovalnih krogov, zadnji krog pa traja še danes v radijskih glasovanjih ter na Tele TV Kranj, danes in jutri z dopisnicami in v torek na ATM Kranjska Gora. Po četrtem avgustovskem glasovalnem krogu smo z žrebom spet razdelili deset nagrad. Vrednostne bone po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Milena Simončič, Hraše 17, Smlednik; 2. Darko Zubak, Frankovo nas. 71, Škofja Loka; 3. Damjan Dolinar, Podgora 4, Gorenja vas; 4. Kari Smodila, Reševa 3, Kranj in 5. Simon Jakopin, Podbreg 2, Kranjska Gora. Glasove reklamne majice po pošti pošiljamo naslednji peterici srečnih: 1. Bojan Vlašič, Frankovo nas. 67, Škofja Loka; 2. Blaž Frkovič, Brdnikova 27a, Ljubljana; 3. Cilka Rozman, Hribarjeva 3, Cerklje; 4. Drago Goričanec, Frankovo nas. 68, Škofja Loka in Melita Mrak, Rateče 53, Rateče Planica. Čestitamo! Nagradna igra z gorenjsko fotografijo Koga je tokrat obkrožila Simona Eno od naših priložnostnih fotografij z ene od gorenjskih poletnih prireditev tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila enega udeleženca prireditve. Če nas tisti, ki je na fotografiji OBKROŽEN, sam pokliče v uredništvo, ga čaka super nagrada: izlet v Gardaland, zabaviščni park ob Gardskem jezeru v Italiji. Za vse, ki boste ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, pa so pripravljene tolažilne nagrade: poletne reklamne majice Gorenjskega glasa z ekskluzivno poletno karikaturo Iztoka Sitarja.' Za sodelovanje v nagradni igri obstaja omejitev: čas za Vaš telefonski klic je le do prihodnjega petka, 5. septembra 1997, do 13.30 ure Naša telefonska številka za Vaš klic: 064/ 223 - lil. PONEDELJEK, 1. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 11.30 Včeraj, danes, jutri 11.35 Videoring 12.05 Tedenski izbor 12.05 Otroški svet, ameriška nanizanka 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, TV igrica, ponovitev 13.35 videostrani 13.40 Tedenski izbor 13.40 Kamra 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Večerni gost 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 16.55 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Zavesa 17.25 Pouka je konec, nizozemska nadaljevanka 17.40 Mejniki, nemška dokumentarna serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Ekologija 18.35 EPP 18.40 Lingo, TV igrica 19.05 EPP, Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Pro et contra 20.55 EPP 21.00 Homo turisticus, oddaja o turizmu21.15 EPP 21.20 Osmi dan 21.55 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 22.00 Odmevi, vreme 22.35 Šport 22.40 EPP 22.45 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 23.05 Ženska v zlatih hlačkah, španski film 0.45 Osmi dan, ponovitev 1.15 Videoring 1.45 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 13.10 Na potep po spominu, oddaja iz arhiva otroškega in mladinskega programa 14.15 Tedenski izbor, Šport v nedeljo 15.00 Tržaški oktet: Pa se sliš... 15.35 Prikrita zgodba o Karnaku, angleška dokumentarna oddaja 16.25 Dva baleta Ulyssesa Dova 17.15 Jakovo otroštvo, angleška nadaljevanka 18.05 EPP 18.10 Jaka in debeluh, ameriška nanizanka 19.00 Izobraževalna oddaja 19.30 Simpsonovi, ameriška nanizanka 19.55 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 20.00 Oliverjeva popotovanja, angleška nadaljevanka 20.50 Bratovščina Sinjega galeba, mladinska nadaljevanka 21.20 Kri na snegu - Vojna v Rusiji, ameriška dokumentarna serija 22.10 Pomp 23.10 Brane Rončel izza odra 0.40 Izobraževalna oddaja, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost, nanizanka 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah show, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Alf, ponovitev 13.50 Kung fu, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Prijateljice 17.50 Drzni in lepi, nanizanka 18.15 Rajska obala, ponovitev 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ponedeljkova filmska uspešnica: Zdravnik 22.35 Osumljeni, nanizanka 23.25 Alo, alo, nanizanka 0.00 Vražja novinarja, nanizanka 0.50 Klic dolžnosti, nanizanka 1.40 Dannvjeve zvezde, ponovitev 2.40 TV prodaja 3.00 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59 in TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop, televizijska prodaja 11.00 Zaliv ljubezni, ameriška nanadaljevanka, ponovitev 12.00 Otroški zdravnik, ponovitev nemške nanizanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Morska deklica, ponovitev avstralske mladinske serije 14.00 športna scena, ponovitev 15.00 Beli očnjak, 6.del kanadske nanizanke 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16,30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža, 2. del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Poslastica tedna: Rocky, ameriški film 22.00 Dinastija Monroe, 8. del ameriške nadaljevanke 23.00 Nedotakljivi, 12 del ameriške nadaljevanke 0.00 Teksaški mož Postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 IV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Vidoo kola; 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.30 Utrinek 1600 TV prodaja 16.15 Video kolaž 16.45 Tečaj francoščine, pono vite,/11 dela 17.15 TV prodaja 17.30 Luka • Ponovitev 6 dela risane serije 18.00 Sirene, Ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 Luka • 7.del nsane serije 20.30 Sirene - 2b del nadaljevanke 21.30 Maščevanje z mečem - film 23.00 Utrinek 23.25 TV prodaja 23.45TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 1200 Dnevnik 12.30 Krivda, nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera, ponovitev 14.40 Otroški program 15.50 Vrhunski posnetki, ponovitev 16.40 Mladostniške izpovedi 17.10 Reporterjevi spomini, ponovitev 17.40 Poročila 17.50 Obalna straža 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 19.15 Džuka Begovič, drama 21.10 V iskanju izgubljenega časa, dokumentarna oddaja 22.00 Opazovalnica 22.25 Filmska noč s Sheiiockom Holme-som: Znak četverice, britanski film 0.00 Poročila HTV 2 14.15 TV koledar 14.25 Resnični divji zahod, ponovitev 15.15 Mestece Peyton, ameriška nadaljevanka 16.05 Svobodni Francoz, ponovitev francoske nadaljevanke 17.30 Acapulco - S telesom in dušo, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Besede, besede, besede19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Ameriški predsedniki, dokumentarna serija 21.20 Skupaj na sledi, angleška nanizanka 22.10 Avtomobilske nesreče II, dokumentarna oddaja 22.55 Anti drugs party, 2.del AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.50 Alf, ponovitev 9.15 Galifornia High School 9.40A-Team, ponovitev 10.25 VVinnetou in Sharterhand v deželi mrtvih, ponovitev nemškega pustolovskega filma 11.40 Vreme 11.55 Otroški program 14.50 Hišica v Preriji 15.40 A -Team 16.25 Obalna straža, ameriška pustolovska serija 17.15 Duet v troje, nemška zabavna serija 18.05 Alf 18.30 Družina za umret 19.00 Caroline v velemestu 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Šport 20.15 Greedy, ameriška komedija 22.00 Teleclubbing 22.15 Govori se nemško, nemška komedija 23.35 Čas v sliki "23.40 Cincinnati Kid, ameriška kriminalka 1.20 Izdana ljubezen, ponovitev ameriško-italijanske drame 2.45 Govori se nemško, ponovitev 4.20 Nenavadna so pota ljubezni, ameriška komedija AVSTRIJA 2 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor je napisala, Posedovanje bremeni 9.50 Drzni in lepi, ponovitev 11.30 Salve smeha 11.35 Čas v sliki, ponovitev 11.40 K stvari - Posebna oddaja, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ljudje iz st. Benedikta 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Peter in Paul, humoristična serija 21.05 Tema, tedenski magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.00 Mednarodna video nagrada '97 1.30 Pogledi od stranil .35 čas v sliki 2.05 Schieejok, ponovitev 3.05 Dobrodošla, Avstrija 4.50 Umor je napisala, ponovitev 5.30 čas kulture- TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 556. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostra-neh 20.02 EPP blok - 2 20.10 Prvi šolski dan 20.30 Boksarski spektake! - Novak : Guil-lerme (ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 556 21.25 EPP blok - 3 21.30 Vroča kolesa (oddaja o avtomobilizmu) 22.00 Števerjan, 2. del 23.00 Poročila Gorenjske 556 23.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.42 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Varna pot v šolo 20.20 Spot tedna 20.25 EPP blok 20.30 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.00 EPP blok 21.05 Škofja Loka skozi čas 21.13 Miha Jazbinšek in njegove legende, koncert TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videoka-seti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Glasbene slike -glasbena prireditev v Sorici ATM TV KR. GORA 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Srečanje upokojencev Gorenjske 18.45 Mini pet 19.05 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA KINO ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 19.30 Potovanja, ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Glasbeni mix 22.10 Top spot 2215 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radip Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7,50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Salon zdravja Mogy - kiropraktik svetuje in odgovarja na vprašanja 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za preddvorskega župana 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki ifl odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.00 Gost šenčurski župan Franc Kern 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program z Robertom Bauma-nom 19.50 EPP 20.00 Napovednik programa 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo, posvečeno zanimivostim iz fonoteke. Tudi spremljali in komentirali bomo, in sicer ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche Welle poroča ob 16:30. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, tokrat zopet z lestvico stare glasbe, pokrovitelj pa bo poskrbel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika (OKC Kranj) 8.30 telegraf 10.00 Aktualno: Varnost ob začetku šolsekga leta 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, obvestila, osmrtnice 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjskih cestah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 18.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 VOA 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 1220 Kupim, prodam šolske potrebščine 12.30 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 III polčas 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.45 Govori se... 11.30 Kovinotehnma nagradna igra 12.00 BBC novice v slovenščini 12.30 Ponedeljkov šport 12.45 Dnevnikov odmev 13.30 Novinarjev gost 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira, informativna oddaja 15.30 Pol ure zimzelenih melodij 16.00 - 17.00 DJ Dekky 17.00 Spoznajmo se 17.30 Oddaja o avto-moto športu 18.30 Črna kronika 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročila ICAMZS 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške mmutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema -možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam' .. (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,..) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem -glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otroška pesem tedna m Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, čiane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program CENTER amer pust spekt. IZGUBLJENI SVET ob 16 ,18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. druž. kom 101 DALMATINEC ob 17. uri, glasb, drama GEORGIA ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. PRIJATELJICI ob 18.30, amer. kom MODER V OBRAZ ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. avant IZGUBLJENI SVET ob 20. uri TOREK, 2. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.50 Včeraj, Danes, Jutri 9.55 Videoring 10.25 Tedenski izbor 10.25 Jake in debeluh, ameriška nanizanka 11.15 Zapeljevanje Joeja Tvnana, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, TV igrica, ponovitev 13.30 Po domače 14.50 Pro et contra 15.40 Mostovi 16.10 Homo turisticus, ponovitev oddaje o turizmu 16.25 Tv prodaja 16.55 EP videostrani 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Med vetrom in vodo, nizozemska nadaljevanka 17.40 Zlati prah: Šest služabnikov 18.00 Po Slovenji 18.30 Prodaja 18.35 EPP 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.10 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 19.15 Risanka 19.25 EPP 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.00 EPP 20.05 Bog obvaruj Indijo, dokumentarna oddaja 21.05 EPP 21.10 Studio city 21.55 EPP, Včeraj, Danes, Jutri 22.00 Odmevi, Vreme 22.35 Šport 22.40 EPP 22.45 Kir Royal, nemška nanizanka 23.45 Svet poroča 0.15 Studio city, ponovitev 1.00 Videoring 1.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 12.40 Tedenski izbor 12.40 Sobotna noč 14.05 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 14.35 Izobraževalna oddaja 15.05 Osmi dan 15.35 Kri na snegu - Vojna v Rusiji, ameriška dokumentarna serija 16.25 Bella Donna, evropski ženski magazin 16.55 Oliverjeva popotovanja, angleška nadaljevanka 17.45 Simpsonovi, ameriška nanizanka 18.05 EPP 18.10 Havajski detektiv, ameriška nanizanka 19.00 Volja najde pot 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 19.55 EPP, Včeraj, danes, jutri 20.00 Svatba, tajvansko-ameriški film 21.45 EPP, Včeraj, danes, jutri 21.50 Obiski 22.20 Harold Uoyd classic comedies: Končno na varnem, ameriški film (čb) 23.35 Obisk, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Video strani 10.00 TV prodaja 10.20 Navihančki, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost, nanizanka 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show, ponovitev 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo, ponovitev 13.50 Osumljeni, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Atlantis, ponovitev 16.10 Rajska obala 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Diane Sawyer 17.50 Drzni in lepi, nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 16.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Družinske zadeve, nanizanka 20.30 Strašilo in gospa King, nanizanka 21.20 Odklop: hoja po žerjavici, dokumentarna serija 22.00 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.50 Alo, alo, nanizanka 23.20 Vročica noči, nanizanka 0.15 Bergerac, nanizanka 1.10 Rdeče morje, dokumentarna oddaja 1.40 TV prodaja 2.00 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev 46. dela ameriške nanizanke 12.00 Nedotakljivi, ponovitev 12. dela ameriške nadaljevanke 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Munkci, risana serija 14.00 Družinsko leto, ameriška nadaljevanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Ljubezen za katedrom, ameriška drama 21.45 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 Nedotakljivi, ameriška nadaljevanka 0.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.30 Utrinek 16.00 TV prodaja 16.15 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 17.15 TV prodaja 17.30 Luka, ponovitev nsane serije 18.00 Sirene, ponovitev 18.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Videospoti 20.00 Luka, risana serija 20.30 To trapasto življenje, ponovitev 21.30 Vera in čas 2230 Šport -Mednarodni športni dogodki 23.00 Utrinek 23.30 TV prodaja 23.50 TV shop jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, ameriško mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamer?., ponovitev 14.40 Otroški program 15.50 Vrhunski posnetki, ponovitev 16.40 Mladostniške izpovedi, mladinska nadaljevanka 17.10 Pozor steklo!, ponovitev 17.40 Poročila 17.50 Obalna straža, nanizanka 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Zambija - dežela in ljudje, dokumentarna oddaja 20.50 TV parlament 2220 Opazovalnica 23.10 Filmska nož s Sher-lockom Holmesom: Baskerviiski pes, britanski film 0.50 Poročila HTV 2 15.55 TV koledar 15.15 Djuka Begovič, ponovitev drame 16.05 Svobodni Francozi, ponovitev 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Portreti, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 21.20Črno-belo v barvah: Mož iz San Fernanda, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.55 Caiirornia High School 9.20 Obalna straža, ponovitev 10.10 Pustolovščine Huckiebbervja Finna, ponovitev ameriškega pustolovskega film 11.40 Vreme 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v Preriji 15.40 A - Team 16.25 Obalna straža 17.15 Duet v troje 18.05 Alf 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.25 Money Maker 19.30 Čas v siiki/kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Šport 20.15 danielle Steel:'Palomino, ameriški film 21.45 Walker, teksaški mejaš, ameriška akcijska serija 2245 Lovec na jeiene, ameriški film 1.40 Cincinnati Kid, ponovitev ameriške kriminalke 3.30 Posel s strahom, ameriški politični triler AVSTRIJA 2 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vrtiljak popevk, avstrijski film 10.35 Drzni in lepi 11.10 Živali našega sveta, dokumentarni film 11.35 Zvezna družina danes, ponovitev 11.45Vreme 1200 Čas v sliki 1205 Šiling 12.35 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ljudje iz st. Benedikta 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 S Schiejokom vsak dan, talk show 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Gorile - nežni velikani, dokumentarni film 21.10 Poročilo, magazin 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Čas v sliki 23.05 Primer za dva, nemška krim. serija 0.05 O uporabnosti stvari, dokumentarec 0.10 Signerjev kovček, češki film 1.30 Mednarodna video nagrada 200 Pogledi od strani, ponovitev 2.05 Čas v sliki 2.35 Scchiejok, ponovitev 3.35 Dobrodošla, Avstrija 5.25 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.02 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 557. 19.25 Iz izbora: Otroški program 19.59 Danes na videostraneh 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Osnovna šola Naklo zgrajena 21.10 Poročila Gorenjske 557 21.25 EPP blok - 3 21.30 Srednjeveška Škofja Loka 21.50 Jožko Čuk o gospodarskih gibanjih 22.00 Slapovi v Križah 2225 Glasbeni spot 22.30 Karaoke županov v Cerkljah (ponovitev) 23.05 Poročila Gorenjske 557 23.20 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Varna pot v šolo 20.20 Spot tedna 20.25 EPP blok 20.30 Iz produkcije RTV Zasavje 21.00 EPP blok 21.05 Videoboom 40, glasbena lestvica videospotov 22.00 Nedeljski film: Smrtonosni ninja, ponovitev... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videoka-seti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Danes Miha svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Srečanje upokojencev Gorenjske, ponovitev 20.21 Mini 5, ponovitev 20.45 Satelitski program Deutsche WeHe 22.00 Videostrani _ TV ŠIŠKA ,. Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 KINO Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program, Mini 5 19.30 Ponovitve 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Zdravniški nasveti - ponovitev 2230 Top spot 22.35 Nočne video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7,50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.20 Tema: Šolski zvonec bo spet zazvonil, II. del 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 1250 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Anketa med šojarji in dijaki: Prehrana v šoli 14.50 EPP 15.00 Odprt telefon. Tema Rdeča nit: Šolski zvonec bo zazvonil 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.15 Zdravstvena oddaja 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.20 Tema; Psiholog svetuje 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Komentar dneva 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju dobrih nasvetov. Takoj na začetku bomo skušali povedati kaj uporabnega in zanimivega. Pregled dogajanj iz Tržiča in Gorenjske bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz Radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivim pogovorom s starimi Tržičani v oddaji S'm Tržičan. In redna torkova oddaja Športni obzornik se bo spet pojavila na valovih Radia Tržič. Z novim šolskim letom prihaja na Radio Tržič nova serija lekcij nemškega jezika. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkat 6.00 Razmere na cestah 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Kino Radovljica 10.30 Novice 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 13.00 Poslovna angleščina 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Brezplačni sejem rabljenih učbenikov 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldan z Bracom Korenom 18.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 JUtri na Radiu Triglav 19.00 VOA 19.15 Voščila, Braco Koren 21.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.30 Pogled v zvezde 12.00 BBC novice 1230 Glasbena zmešnjava 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Nočni glasbeni program R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA- 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.45 Govori se... 11.15 Novice 11.30 Kovinotehna 1200 BBC 12.30 Športne zanimivosti 1245 Dnevnikov odmev 13.00 Ljerka in mediji 13.30 Ljerkin gost 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča, komentira 15.30 Pol ure za evergreene 16.00 - 17.00 DJ Dekky 17.15 Novice 17.25 Črna kronika 18.35 Skriti mikrofon 18.40 Današnji komentar 19.00 Radijski dnevnik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Zaprta vrata 21.00 Večerno nočni program RGL-a do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.TD Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - namenjena kultun 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,,.. 11.10 Glasb ured. predstavlja.,. - predstavitev novih projektov glasbenikov 1200 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena študentom 22.30 Nočni glasbeni program HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro CENTER amer. psut. spekt. IZGUBLJENI SVET ob 16., 18 30 in 21. uri STORŽIČ amer. akcii thrill SANJSKO MOŠTVO ob 17. in 19. uri, giasb. drama GEORGIA ob 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. avant IZGUBLJENI SVET ob 18.30 in 20 45 uri Turistično društvo Tržič, Radio Tržič in Gorenjski glas Tržičanka in Tržičan leta 1997 Danes, zadnji avgustovski petek, se izteka glasovanje v akciji "TRŽIČANKA in TRŽIČAN LETA". Kot enoletno obdobje se upošteva dvanajst mesecev od prejšnje, 29., do letošnje, 30. Šuštarske nedelje, ki bo v Tržiču konec prihodnjega tedna, na Angelsko nedeljo 7. septembra. Natanko ta dan bo Turistično društvo Tržič, kot organizator Šuštarske nedelje in kot pokrovitelj izbora "Tržičanka in Tržičan leta", obema izbranima z največ glasovi, podelilo imenitni nagradi. In nagradilo izžrebane glasovalce! O vseh podrobnostih akcije pa spet - ampak zadnjič! • danes, zadnji avgustovski petek točno ob 16.15 uri na Radiu Tržič z Andrejo Meglic. Pravila: izbor je potekal s kuponi iz Gorenjskega glasa + z glasovanjem na Radiu Tržič vse avgustovske petke od 16.15 do 16.29 ure, zadnji glasovalni dan je danes, 29. avgusta. V izbor so uvrščene osebe, rojene v Tržiču (pa ni nujno, da zdaj še živijo v Tržiču!), in drugi Tržičani oz. Tržičanke, ki izpolnjujejo pogoj, da na območju občine Tržič živijo že vsaj 7 let. Glasujte s kuponom iz Gorenjskega glasa, danes je objavljen zadnjič, vsak glasovalec lahko pošlje neomejeno količino ORIGINALNIH kuponov iz Gorenjskega glasa. Fotokopiranih kuponov se ne upošteva. V Tržiču Je tudi danes v Trgovini Meta in v trgovini Višnja, na poštah Tržič, Bistnca ter Križe, pa tudi v pisarni Turističnega društva, naprodaj dovolj Gorenjskega glasa - kajti postati Tržičanka ali Tržičan leta (in to prav na jubilejni 30. Suštarski nedelji) vsekakor ni kar tako. Za vse, ki ste že oz. boste do zaključno prihodnjega petka glasovali, so pripravljene lepe nagrade, ki jih prispevajo Turistično društvo Tržič, Gorenjski glas in Radio Tržič. KUPON Glasujem za "Tržičanko leta '97"_ '97"_ Moji podatki:_ in "Tržičana leta _(vpisati je treba imeni in priimka) Kupon pošljite na dopisnici Radio Tržič, Balos 4,4 290 Tržič; en /ž5j!n\ glasovalni krog traja od petka do petka, zadnji glasovalni krog se zaključi 5. septembra. f{/\[}lO TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ TOURIST OFFICE Do pojutrišnjem na krvavcu in v Preddvoru Jadralni padalci v finalu SP Že od torka je na Gorenjskem nebu posebej pisano, saj od 26. avgusta poteka FINALE SVETOVNEGA POKALA V JADRALNEM PADALSTVU (paraglidingu). Finale se zaključi pojutrišnjem, v nedeljo, 31. avgusta. V finalu lahko, skladno s pravili svetovnega pokala, sodeluje le 150 tekmovalcev pilotov - v svetovni seriji sedmih tedenskih tekmovanj je letos sodelovalo več kot 350 pilotov jadralnih padal iz 28 držav! Tekme so bile v Braziliji, Venezueli, Italiji, Španiji in na Kitajskem - finale pa poteka v Sloveniji, natančneje: na Gorenjskem. Piloti vzletajo s Krvavca vsak dan ob 12. uri, pristanki so po 16. uri v Preddvoru - tekmovalci morajo preleteti cilj, ki je določen na razdaljah med 70 in 100 km. Zato je že od torka vsak dan gorenjsko nebo od Krvavca do Kriške gore zares pisano zaradi množice jadralnih padal, ki jih lahko občudujete še jutri in pojutrišnjem. Sponzorji prireditve so: LJUBLJANSKA BANKA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO ŠPICA International RADIO KLUB Ljubljana ŽIVILA Kranj AIR SYSTEMS HOTEL BOR Preddvor, telefon 064/451-080 ("competition office") JIM BEAM MOBITEL ŠUPO Kamnik; FUN FLY Ljubljana BETA, d.o.o., grafika design marketing OMICRON, d.o.o. PANNA Birooprema RTC KRVAVEC, d.d. M ^ THERMIK, d.o.o. Pi- GORENJSKI GLAS *Wl|Ilf OBČINA BLED V___y OBČINA PREDDVOR ČUTI, Bled - 064 741 080 Center za promocijo turizma Slovenije, 061 18 91 840 Turistična zveza Slovenije v okviru projekta "1988 -Leto športa", 061 312 087 GAP Active, d.o.o. - organizacija prireditev, Domžale - 061 716 195 Radio Triglav, Jesenice - 064 861 012 Hamex, d.o.o., pirotehnika, ognjemeti, Ljubljana - 061 15 95 103 Kmečki turizem Mulej, Selo pri Bledu - 064 78 617 Ozvočenje Nejc Pretnar, Bled Nagrade za zmagovalce svetovnega pokala so prispevali: Planinska koča MERJASEC, Vogel - 064 721 134 DIREKCIJA ZA TURIZEM BLED - 064 748 0130 ALPKOMERC, Bovec - 065 86 101 ALPINUM, hotel Zlatorog, Bohinj - 064 723 441 Turistično društvo Kranjska Gora, 064 881 768 Zavod za promocijo in razvoj turizma občine Kranjska Gora (v ustanavljanju) - 064 881 846 PREDDVOR **W*W*Sr JK 99 Titova 4a, JESENICE, ZA GORENJSKO BANKO Tel.: 83-760 Delovni čas: ponedeljek 15-19 torek 8 - 12, 15 - 19 sreda 14 - 22 četrtek 8 - 12, 15 -,19 petek 8 - 12, 15 - 19 sobota 8-12 Današnjo križanko razpisujeta vedeževalka Lea v sodelovanju s frizerskim salonom Ina na Jesenicah. Vedeževalka Lea vam nudi: Asrologijo po Nostradamusu (vaš temperament, dedovanja in cilji ter možnosti v življenju), numerologijo (po rojstnih podatkih, srečnih številkah, ter času) in vedeževanje iz kart (ciganske in francoske karte, ter slike in številke). V frizerskem salonu pa vam s prijaznim osebjem in ugodnim delovnim časom ugo- ★ * NUMER0L0GIJA ASTROLOGIJA rTFI VEDEŽEVANJE IZ KART, HOROSKOP dijo vsem vašim željam. Za reševalce razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: bon za vedeževalske storitve v vrednosti 5.000 sit 2. nagrada: modna pričeska z vsemi storitvami 3. nagrada: praktično darilo in tri tolažilne nagrade Gorenjskega glasa Ker vas čakajo lepe nagrade, se le potrudite rešiti križanko in nam kupon z geslom, nalepljen na dopisnico, pošljite najkasneje VAŠA ULA do srede, 10. septembra, ko bomo ob 8. uri izžrebali srečne reševalce. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnican na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. 1 2 3 1 5 6 7 8 ') 10 11 18~ 16 17 18 19 20 2V 22" 23 24 25 2r, Pred "pravimi" tekmami so na Jesenicah odslovili Špergerja in Brabca NISTA ZNALA POLNITI GOLOV V ekipi Acroni Jesenice so že na uvodu v novo sezono ugotovili, da nova tujca nista za njihovo moštvo - Danes in v nedeljo tekmi z Beljakom, v torek začetek karavanškega pokala Jesenice, 29. avgusta - Kot strela z jasnega je pred torkovo prijateljsko tekmo med Acroni Jesenicami in Bledom iz tabora železarjev prišla vest, da iz ekipe "odslavljajo" letošnji okrepitvi, Čeha Zdenka Špergerja in Jaroslava Brabca. V moštvu zaenkrat ostaja bivši Triglavan Mihael Konečnv. "Našo ekipo smo v letošnji sezoni želeli okrepiti predvsem z dobrimi strelci, po uvodnih tekmah pa smo ugotovili, da tako Šperger kot Brabac ne izpolnjujeta naših pričakovanj in da nista igralca, ki bi polnila mreže nasprotnikom. Igralcev takšne kvalitete, kot sta onadva, imamo na Jesenicah dovolj," je povedal tehnični vodja ekipe Acroni Jesenice Branko Jeršin. Pri jeseniškem moštvu so se letos za zamenjavo odloČili prej kot lani, saj tujcev še niso registrirali: "Skupaj z njima smo sklenili, da ekipo zapustita 1. septembra, do takrat pa si bosta skušala najti nov klub. Morda ga bosta iskala kar pri nas, najverjetneje v Mariboru. Mi pa bomo čimprej poskušali najti nadomestna moža, ki bosta ustrezala našim potrebam," pravi Branko Jeršin. Ni sicer še znano, kakšne narodnosti bosta nova ali bodo novi tujci v jeseniški ekipi, najbrž pa bo vsaj kdo spet iz Češke, saj je te dni domov odpotoval tudi trener Zdenko VABILA, PRIREDITVE Triatlon jeklenih v Bohinju - Jutri, z začetkom ob 9.30, uri, se bo pri mostu Sv. Janeza na Bohinjskem jezeru začel letošnji triatlon jeklenih. Po 8 kilometrih veslanja bo sledilo 30 kilometrov kolesarjenja do Rudnega polja na Pokljuki, zadnja disciplina pa ^o 10-kilometrski tek do Vodnikove koče na Velem polju. Organizatorji, Triatlon klub Bohinj, prijave sprejemajo še jutri do 8.30 ure na startu. Tečaj za nogometne sodnike - Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske bo organiziralo tečaj za nove nogometne sodnike. Kandidati naj se prijavijo na naslov DSNG Kranj, p.p. 173 do 15. septembra. Mladi skakalci v Adergasu - Športno društvo Adergas in Smučarski klub Triglav prirejata meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na prenovljeni plastični skakalnici z metalno smučino. Tekmovanje bo za dečke do 13 let, začelo pa se bo to Nedeljo, 31. avgusta, ob 15. uri. Veterani in ženske bodo tekmovali v smučarskih skokih -Ska kalna sekcija pri smučarskem klubu Trifix bo pod pokroviteljstvom Turističnega društva Tržič pripravila III. tekmovanje v smučarskih skokih za veterane in ženske. Tekmovanje, ki sodi v °kvir prireditev ob letošnji šuštarski nedelji, bo potekalo v skakalnem centru v Sebenjah, začelo pa se bo jutri, v soboto, ob 16. uri. Prijaviti se je moč na dan tekmovanja ob 15. uri, trening pa bo danes popoldne in jutri dopoldne. Dodatne informacije dobite Po telefonu 57-472. SK Triglav pa na Gorenje Savi organizira ^kmovanje veteranov že danes ob 19. uri. "Praznični kegljaški turnir na Jesenicah - Ob 40-letnici kluba za kegljanje na asfaltu bo jutri, 30. septembra, na kegljišču Podmežakla turnir, na katerem bodo nastopile ekipe Noric speed, Log Steinel, Litija in domače moštvo EP Commerce. furnir se bo začel ob 10. uri. MTB kolesarji na Hotavljah - Športno društvo Marmor Hotavlje bo to nedeljo, 31. avgusta, organizator 4. gorskega kolesarjenja MTB Marmor Hotavlje. Start in cilj bosta pred Zadružnim domom na Hotavljah, razpisane pa so kategorije dečkov, deklic, mladincev, rekreativcev, veteranov in enotna kategorija žensk. Prijaviti se je moč na dan tekmovanja do 9.40 urc. Tekmovanje bo Štelo tudi za občinsko MTB prvenstvo občine Gorenja vas - Poljane. Dodatne informacije dobite po telefonu 681- 414 (Lojze Oblak) in 681-316 (Tone Mravlja). Dan košarke Nike summer hoops - Nike v Sloveniji je °rganizator prireditve pod naslovom "Dan košarke", ki bo jutri J'es dan potekala na ploščadi Maximarketa v Ljubljani. Prireditev bo ob 9. uri zjutraj slovesno odprl ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, poseben gost pa bo ob 16.30 uri prvi slovenski košarkar v NBA Kranjčan Marko Milic. Odprto teniško prvenstvo NES - Jutri, z začetkom ob 9. uri, bo na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru potekal III. letošnji turnir v seriji rekreativnih turnirjev za odprto teniško prvenstvo NES 1997. Pravico nastopa imajo samo igralci nad 35 let. Prijave *e danes do 18. ure sprejemajo po telefonu 451-080. Teniški turnir Prošport - Mico openl997 - Na igriščih Teniškega kluba Tržič v Križah bo jutri in v nedeljo z začetkom ob 8.30 uri, potekal teniški turnir za posameznike in dvojice. Tekmujejo lahko le nekategorizirani igralci in igralke. Prijavite se lahko še danes do 19. Ure po telefonu 58-255 ali 57-606. Za pare se bo moč prijaviti tudi še JUtri do 15. ure. Informacije no telefonu 58-255. Odprto prvenstvo Kranjske Gore v tenisu - Pri hotelu Lek bodo °d danes do nedelje potekali članski teniški dvoboji za odprto Prvenstvo Kranjske Gore in Tedijev memorial. Najbolj zanimivo bo v nedeljo, ko bo ob 10. uri finale Žensk, ob 12. uri pa finale koških. Prireditelji so člani Teniškega kluba Mojstrana. . Dnevi odprtih vrat v fitness studiu "Potverfit" - Fitness studio 'z Prebačevega ta ponedeljek, 1. septembra, začenja novo sezono. vse ljubitelje filnessa vabi na dneve odprtih vrat 8. in 9. Septembra od 16. do 23. ure, ljubitelje aerobike pa od 20. do 22. Wt. Dodatne informacije po telefonu 320-062. Nogometni spored - V 3. krogu 2. slovenske nogometne lige ckipa Triglav Tele TV jutri gostuje pri ekipi Goriške opekarne, gtipa BS Tehnika iz Domžal pa v nedeljo pri Jadran Sepiču v Ko/ini. V 1. slovenski mladinski in kadetski ligi ekipi Triglav Megamilka jutri gostujeta pri Muri. V 3. slovenski nogometni ligi £kipa Naklo Triglav jutri ob 17.30 gosti ekipo Kolpe, Komeda ''.imgor v nedeljo gostuje pri Tabor Sežani, Casino Bled pa pri "irski Bistrici. Ta konec tedna bodo z drugim krogom nadaljevali Prvenstvo tudi v gorenjskih nogometnih ligah. Kadeti igrajo jutri °b 10. uri, dečki pa ob 15.30 uri (razen tekme Naklo - Ločan, ki bo °b 10. uri). Članske tekme bodo jutri ob 17.30 uri. Pari pa so: Polet ' Lesce, Zarica - Britof, Železniki - Ločan, Sava - Bohinj, ^odbrcz.jc - Kondor, Jesenice - Visoko, Velesovo -Bitnje, 'Vddvor - Šenčur, Trboje - Podgorje in Hrastje - Alpina. Starejši deČki in mladinci bodo igrali v nedeljo ob 10. uri. , Balinarski spored - Balinarji v super ligi bodo jutri odigrali XI. gOg Ekipa Trate bo doma ob 16. uri gostila moštvo Soviča. V I. ''.Ki pa bo na sporedu XIII. krog. Ekipa Virtusa bo jutri ob 10. uri v gamniku gostila Huje, leseničani pa gostujejo v Novi Gorici. V II. 1'Ri -vzhod pa so pari XIII. kroga: Tržič - Fužine, PrimsiCOVO -gčnter, Radovljica Alpetour- Zarja, Plešivica - Bistra. Vse tekme v začnejo jutri ob 10. uri. • V.S. Češka hokejista Brabac in Šperger bosta skušala "službo" najti drugje. Foto: T. Doki Uher, ki že išče primernejše može za prvo jeseniško moštvo. Da pred novo sezono v jeseniškem moštvu peterke še niso uigrane, so ponovno dokazali na torkovi tekmi, ko so po slabi igri izgubili proti ekipi Bleda. Blejci so namreč zmagali 1:3 (0:2, 1:1,0:0). Seveda pa se sezona šele začenja. Moštvo Acroni Jesenic danes ob 19.30 uri v domači dvorani čaka prijateljska tekma z ekipo VSV Vilach iz Beljaka, na povratno tekmo v Beljak pa bodo nato potovali v nedeljo. Že v torek pa se začenjajo tekme karavanškega pokala. Jeseničani bodo doma gostili ekipo Gradca. • V. Stanovnik LOKOSTRELSTVO MEDVED SPET MED NAJBOLJŠIMI Ljubljana, 28. avgusta - V začetku tega tedna so se s svetovnega prvenstva v lokostrelstvu v Victorii v Kanadi blizu Vancouvra vrnili slovenski lokostrelci. Samo Medved, ki je bil pred SP v Kanadi uvrščen na 19. mesto najboljših lokostrelcev na svetu, je dosegel svojo doslej najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih, namreč 16. mesto. Po kvalifikacijah se je edini od naših lokostrelcev v olimpijskem slogu uvrstil med 64 tekmovalcev, Peter Koprivnikar je bil 71., Mitja Burja 72. in Črt Dornik 81. Medved je nato premagal v naslednjih krogih Angleža Shalesa (161 : 160) in Italijana Casaveccia (156 : 150), v dvoboju za uvrstitev med osem najboljših pa ga je v zadnji puščici premagal Belgijec, kasnejši nosilec srebrne kolajne, Peignois (156:158). Slovenska ekipa pa je dosegla 18. mesto med 22 ekipami in ni ponovila odličnega 5. mesta s SP v Indoneziji. Med ženskami v slogu compound je naša predstavnica Bernarda Zemljak dosegla tudi izvrstno uvrstitev na 13. mesto. Potem ko je v kvalifikacijah, kjer je vodil, dobro kazalo tudi Dejanu Sitarju v slogu compound, je že v drugem krogu v tekmi na izpadanje izgubil proti Francozu Douisu. Tudi tu je odločala o rezultatu ena sama puščica. • M. Vozlič SMUČARSKI SKOKI HARADA ZE ZMAGOVALEC Kranj, 28. avgusta - V sredo ie bila v Preddazu v Italiji četrta tekma poletne 4. turneje FIS Grand Prix. Na njej je ponovno, že tretjič, zmagal Japonec Masahiko Harada, ki je tako že postal končni zmagovalec letošnjega poletnega svetovnega pokala. Naš najboljši je bil Primož Peterka, ki je osvojil 19. mesto. Zadnja tekma, finale, bo v nedeljo v Stamsu. • V.S. VATERPOLO OBRAČUN MED GORENJCI IN PRIMORCI Kranj, 27. avgusta - Kopališče Žusterna v Kopru bo v soboto, 30. avgusta, prizorišče finalnega turnirja druge lige v vaterpolu. Na finalnem turnirju bodo nastopile štiri ekipe, ki so se tja uvrstile s predtekmovanja. Polfinalna para sta tako Koper mladi : Mogota Ljubljana in Žusterna : Kranj '90. Zmagovalca se bosta nato ob 19. uri pomerila za prvo mesto med drugoligaši. Izrazitega favorita za končno zmago ni, po napovedih pa naj bi se za vrh enakovredno potegovali Koprčani, Kranjčani in vaterpolisti Žusterne. Ljubljančani možnosti za uspeh nimajo in bodo verjetno končali na zadnjem mestu. • G. K. MINI VATERPOLO IN ODBOJKA Kranj, 27. avgusta - Prihajajoči konec tedna bo kranjski letni bazen prizorišče dveh zanimivih tekmovanj. V nedeljo, 31. avgusta, se bodo vaterpolisti pomerili za prvi naslov državnih prvakov v mini vaterpolu. Organizatorji pričakujejo, da se bodo v Kranju zbrali vsi najboljši slovenski vaterpolisti, svojo udeležbo pa so že potrdili Triglavani, Mariborčani, Ljubljančani, Kamničani, Goričani in vaterpolisti Kranja '90. Mini vaterpolo se igra na manjšem igrišču, z manj igralci in manjšimi goli, favoriti pa so vaterpolisti kranjskega Triglava. Tudi 1.000 nemških mark visok nagradni sklad je zagotovilo za zanimive tekme v bazenu. Člani zmagovalne ekipe si bodo razdelili 500 "orlov", seveda v tolarski protivrednosti. Finale prvega državnega prvenstva v mini vaterpolu bo predvidoma ob 18. uri. Na bazenu pa bo živahno že jutri, v soboto, 30. avgusta, ko se bodo na 1. odprtem prvenstvu mesta Kranj pomerile ekipe v odbojki na mivki. V moški in ženski konkurenci se bodo prijavljene ekipe potegovale za enak nagrandi sklad kot v nedeljo vaterpolisti. Finalni obračuni bodo tudi v soboto ob 18. uri, oba dneva pa se tekmovanja začnejo ob 10. uri. Posebej živahno bo po končanem tekmovanju v odbojki, saj bo na kranjskem bazenu zmagovalcem, pa tudi ostalim, zapel in zaigral ansambel Nava. Pokrovitelji obeh turnirjev so Mestna občina Kranj ter podjetji Mager in Orli. • G. Košir JADRALNO PADALSTVO PADALCI ZE NAD PREDDVOROM Preddvor, 29. avgusta - Že v ponedeljek so se v Preddvoru zbrali najboljši jadralni padalci, ki so v torek začeli s finalnim tekmovanjem letošnjega svetovnega pokala. Prvi dan je s starta na Krvavcu poletelo 117 tekmovalcev, med njimi tudi naši: Andrej Erznožmk, Aleš Šušter, Jurij Vidic, Stane Rus, Matej Jocif, Marko Novak, Aleš Novak. Roman Lotrič, Damjan Čretnik, Miha Repovž, Marjan Grah, Marjan Cigoj in Rok Preložnik. V začetku se je najbolje odrezal Italijan Jimmv Pacher, med našimi pa je bil najboljši Marko Novak na 44. mestu. Jadralni padalci bodo tekmovali še danes in jutri, razglasitev rezultatov pa bo v nedeljo. • V.S. KOLESARSTVO SAVCANI NASTOPILI NA TREH DIRKAH Kranj, 29. avgusta - 23. avgusta je del ekipe Save nastopil na kriteriju v Sevnici, ki je štel za Kriterij slovenskih mest. Ker je bil to zadnji kriterij v tej sezoni, si je Rajko Petek s 4. mestom zagotovil skupno zmago v Kriteriju slovenskih mest v kategoriji elite in mladi Matej Stare s 7. mestom skupno zmago v kategoriji pod 23 let. Rezultati: 1. Uroš Murn - KK Krka Telekom Novo Mesto, 2. Milan Eržen - KK Krka Telekom Novo mesto, 3. Igor Kranjc - KD Radenska Rog Ljubljana, 4. Rajko Petek - KK Sava Kranj, 7. Matej Stare -KK Sava Kranj. V nedeljo, 24. avgusta, so člani nastopili na 140 km dolgi progi v Ivanič Gradu blizu Zagreba. Zmago je slavil Rajko Petek (KK Sava Kranj) pred Markom Balohom (KK Savapro-jekt Krško) in klubskim tovarišem Urošem Gnezdo. Nastopilo je 55 kolesarjev iz hrvaških in slovenskih klubov. V nedeljo, 24. avgusta, so v Montopponeju blizu Ancone v Italiji nastopili Valjavec, Križnar, Šilar in Tušek na tradicionalni dirki TROFEO MORENI dolgi 144 km rezervirani za tekmovalca do 23 let. Na izredno zahtevni progi je štartalo 117 tekmovalcev iz petih držav Italije, Avstralije, Ukrajine, Anglije in Slovenije. Rezultati: 1. Evans Cadel, Avstralija 3 h 42 min 00 sek, 2. Sintoni Alberto, Italija + 23 sek, 3. Glomscr Geril, Trevigiani Italija + 29 sek, 13. Valjavec Tadej - KK Sava Kranj + 52 sek, 19. Križnar Tadej - KK Sava Kranj + 1 min 08 sek, 29. Šilar Uroš - KK Sava Kranj + 5 min 12 sek, 37. Tušek Klemen -KK Sava Kranj + 9 min 37 sek. NAJBOLJŠI NA MARATONU 200 KM ALPSKIH CEST Kranj, 28. avgusta - Okoli 400 kolesarjev iz vse Slovenije se je minulo soboto udeležilo tekmovalnega dela kolesarskega maratona 200 kilometrov Alpske ceste. Direktor maratona Lojze Dežman pa je sporočil rezultate tekmovanja gorskega vzpona na Črnivec za pokal Karavank. Najboljši trije.po posameznih kategorijah (prejeli so tudi pokale): - A moški -1. Milan Hribar (LEK), 2. Igor Kvas (Dob), 3. Jožko Pernuš (Naklo); -B moški - 1. Maks Pogačar (Breznica), 2. Janez Borec (LEK), 3. Lojze Oblak (Gorenja vas); - C moški -1. Peter Pajk (Strahinj), 2. Lado Škufca (Poljče), 3. Janez Zakrajšek (Škofja Loka); -D moški - 1. Niko Urankar (Klub Mengeš), 2. Vinko Šink (Kranj), 3. Slavko Črnjac (Ljubljana); ženske A -1. Irena Strajnar (Medvode), 2. Jana Jelenkovič (Škofja Loka) - ženske B - 1. Anka Lampič (Valburga), 2. Jelka Rakuš (Bled), 3. Nataša Hudobivnik (Hotemaže); -ženske C - 1. Cilka Marenče (Vodice), 2. Mojca Kališnik (Radomlje). Ekipno je zmagal LEK pred Klubom Mengeš, Vidmom Krško, KE 1611 in A banko Ljubljana. • V.S. DRŽAVNO PRVENSTVO V SPUSTU Kranj, 29. avgusta - V soboto, 30. avgusta, in v nedeljo, 31. avgusta, je na Joštu pri Kranju državno prvenstvo v spustu (dovvnhill) z gorskimi kolesi. Na tradicionalni progi za spust bo v soboto uradni trening, ki se bo začel ob 14. uri. V nedeljo na uradnem tekmovanju se prva vožnja začne ob 10. uri, drugi spust pa se bo začel ob 13. uri. Že danes, v petek, 29. avgusta, ob 20. uri pa bo na Joštu tudi Bike party, na katerem bodo nastopili Riko in Piloti. Državno prvenstvo organizira MTB klub Kranj. • S. S. TRIATLON V SEVNICI NAJBOLJŠI HOČEVAR Kranj, 29. avgusta - V soboto je bila v Sevnici druga tekma v triatlonu za Slovenski pokal. Bila je tako imenovanih olimpijskih dolžin, kar pomeni 1500 m plavanja 44 kilometrov kolesarjenja in 10 kilometrov teka. Start tekme je bil relativno zgodaj (ob 9. uri) tako, da tekmovalcev vročina še ni preveč motila. Tekma se je odločila, tako kot tudi na mnogih triatlonih dosedaj na teku. Zmagovalec prve pokalne tekme vželeznikih Grega Hočevarje tudi v Sevnci ponovil prvo mesto. Drugi je bil Erik Pečnik in tretji Domen Denša, Kranjčan Klemen Zevnik je zasedel peto mesto. Tretja in hkrati zadnja tekma za Slovenski pokal bo 13. septembra v Polju na Hrvaškem. A. S. HITROSTNO ROLANJE GROS DVAKRAT MED DESET V madžarski prestolnici, Budimpešti, je od 23. do 24. avgusta potekalo mednarodno tekmovanje za Mediteranski pokal v hitrostnem rolanju. Reprezentanca Slovenije, ki so jo sestavljali tri članice in trije člani, je v skupnem točkovanju zasedla zelo dobro 5. mesto od 11 reprezentanc. Najuspešnejša je bila reprezentanca Italije. Od posameznikov je najboljši rezultat dosegel Aleksander Gros iz Kranja, ki se je dvakrat uvrstil med deset najboljših. Na 500 m je zasedel' odlično 8. mesto, na 1500 m pa 10. mesto. Omeniti je potrebno tudi dober nastop Mihe Rehbergerja, ki se je na 1500 m uvrstil na 12. mesto. Od deklet je najboljšo uvrstitev dosegla Tjaša Oblak iz Kranja, ki v disciplini 500 m osvojila 10. mesto. • A. G. Neskončni poskusi sprave IS/lcirko Jenšterle, Ztinanji sdelavec Trenutki našega vsakdana Zamolčani prazniki JPeter Čolnar, zunanji sodelavec PREJEU SMO V Ljubljani so se na ustanovnem zboru zbrali člani Združenja svobodnih partizanov, njihov glavni cilj pa naj bi bilo širjenje resnice o narodnoosvobodilnem boju in poravnava krivic, ki so nastale med drugo svetovno vojno in po njej. Udeleženci tega srečanja so bili večinoma starejši od 70 let, značilno pa je, da so si za zastavo izbrali slovensko trobojnico brez državnega grba in brez rdeče zvezde. V tej "malenkosti" je mogoče prepoznati nekatere temelje združenja, ki naj bi Slovencem končno prineslo tako opevano in tolikokrat zlorabljeno spravo. Takšno zastavo je namreč vsa leta kot slovensko državno zastavo priznavala naša politična emigracija, ki pa je seveda na našo polpreteklo zgodovino ves čas gledala iz svojega zornega kota. Dokler so bili ti pogledi prepovedani za Slovence živeče v domovini, je bilo seveda poznavanje tovrstne zgodovine nuja za kolikor toliko objektivno sliko o naši preteklosti, predvsem pa za korigiranje tiste Zgodovine, o katerih so učili v naših šolah. Ko pa je enkrat padel zid med Slovenci v domovini in emigraciji, smo imeli vsi skupaj dovolj možnosti, da sami pri sebi ugotovimo, kaj se je v preteklosti z nami res dogajalo, na tej osnovi pa so se Slovenci kot posamezniki lahko odloČili tudi ali so se pripravljeni spraviti s stoječimi na nasprotnem bregu. Vsak poskus kolektivne in organizirane sprave se je namreč na žalost sprevrgel v nove politične obračune. Spomnimo se recimo žalostne usode Svetovnega slovenskega kongresa, ki smo ga organizirali po vzoru židovskega, pri tem pa pozabili na temeljno razliko med nami in Židi. Medtem ko si Židje po vsem svetu ob vsakem trenut- ku pomagajo med seobj in zaradi tega tvorijo enega najmočnejših svetovnih lobijev, je s Slovenci ravno nasprotno. Tako doma, kot v svetu se že pri dveh državljanih v hipu pojavita zavist in nevoščlji-vost, iz česar nato izhaja onemogočanje posameznikov pri njihovih idejah ali projektih, namesto da bi ljudje s svojimi idejami in znanjem priskočili na pomoč, pač v tem smislu, da je na svetu za vse skupaj dovolj možnosti za uveljavitev, manjka pa izvirnih idej. Med udeleženci ustanovnega zbora je Viktor Blažič v svojem referatu izpostavil dve ključni točki novejše zgodovine, na kateri bi morali popustiti obe sprti strani. Domobranci bi se morali ločiti od prisege, ki so jo dali na rojstni dan Adolfa Hitlerja, partizani pa ograditi od boljševistične revolucije in njenih povojnih pobojev. Stvari na videz torej zgle-dajo precej enostavno in verjetno se bo med člani našlo precej tistih, ki bodo to tudi storili, vendar ob tem obstaja še velika prepreka, ki se kaže v organizacijah na eni in drugi strani. Težko je verjeti, da bi se v Času, ko si politične stranke kujejo kapital ravno na osnovi medvojne in povojne zgodovine, lahko osrednje borčevske organizacije ogradile od omenjenih dejanj. Toliko bolj, ker ni šlo za neke nepremišljene akcije, ampak za dogodke, ki imajo zelo globoke vzroke v tedanji svetovni delitvi na ekstremno levico in ekstremno desnico. V takšni polarizaciji na žalost velikokrat ni prostora za zdravo pamet in tako je bilo tudi v času druge svetovne vojne, ko se je na naših tleh usoda sveta pokazala v najbolj kruti obliki. Travme, ki jih je povzročil tisti čas, žal ni mogoče opraviti čez noč. Z njimi se lahko spopadejo šele generacije, ki osebno niso bile vpletene v tedanje dogodke. Zagotavljam vam, da sem eden od občudovalcev pesnika Prešerna. To pravim zato, da si ne bo kdo misli, da imam karkoli proti enemu največjih Slovencev, ker menim, da si Kranj z datumom njegovega rojstva ni izbral ravno edini možni najboljši datum za svoj praznik. Podobno kot Prešerna cenim tudi naš narodnoosvobodilni boj - seveda brez revolucije, vendar tudi spopad partizanov pod Storži-četn ni najboljši datum za mestno praznovanje. Prešeren je pač Prešeren! Preveč slovenski, da bi si ga lahko lastilo eno samo mesto še posebej potem, ko že država praznuje ob njem svoj kulturni praznik. Na drugi strani ima Kranj tudi kar precej drugih možnosti, ki se ponujajo iz njegove preteklosti. Pred časom sem že pisal, da bi morali praznovati rojstvo dr. Janeza Bleineisa, Kranjčana, ki je brez dvoma dosegel največ (če si že dovolimo uporabljati večno vprašljive presežnike) v svojem Življenju. "Oče slovenskega naroda", kot so ga uradno imenovali, ki je dosegel tudi naziv "vitez Trsteniški", je bil zdravnik, začetnik veterinarstva in časnikarstva, narodni preporoditelj in dolga leta vodilni slovenski politik. Med drugim tudi velik občudovalec Prešerna. Nič ni pomagalo. V času črno-belo poslikave življenja je povsem po krivici služil kot antipod Prešernu in bil zato skoraj zamolčan. V torek je bila obletnica rojstva še enega moža, ki je s svojim delom ponudil Kranju priložnost za (mestni) praznik. Na ta dan se je leta 1914 namreč rodil izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar. Kranj ga najverjetneje doslej ni postavljal v prvi plan svojega ponosa iz preprostega in primitivnega razloga: bil je duhovnik. Kasneje, po oblikovanju samostojen Slovenije, pa (kaj naj si drugega mislimo?) zaradi nerazgledanos-ti tistih, ki so o tem odločali. Prav je, da se ob takšnem zamolčanem prazniku, kot je rojstni dan, spomnimo moža, ki je s svojim umom vplival na svetovno znanost. Duhovnik, ki je služboval v Leskovcu pri Krškem, Metliki, Ljubnem, na Bledu in v Cerkljah, nikakor ni bil stereotip nebogljenosti in majhnosti, ki nam jo poskušajo vcepiti nekateri. Tudi pokvarjenosti (oglejte si zadnji uvodnik v Sobotni prilogi Dela!). Janez Puhar je bil pokončen mož, ki je znal tudi zahtevati, kar mu je šlo. O zamisli fotografije na steklo in o prvih rezultatih je javnost obvestil leta 1841, sam izum pa se mu je prvič posrečil malo kasneje v Ljubnem. Ker je bil sin majhnega naroda, je sprva zasenčil njegov izum enak dosežek Francoza de Saint-Victorja, ki je objavil svoj postopek fotografije na steklo sedem let pozneje. Puhar je protestiral in dosegel da so mu priznali prioriteto. Leta 1852 mu je Akademija v Parizu dodelila diplomo z nazivom "izumitelj fotografije na steklo". Vrnimo se k vsiljevanju miselnosti o slovenski majhnosti in nepomembnosti. O Janezu Puhar ju sem napisal več, ker je eden izmed dokazov, da se nam ni treba prav nič sramovati preteklosti in tudi ne >nož, ki so se s svojim umom skozi zgodovino proslavljali v širokem svetu. Prav je, da se nanje spomnimo tudi ob poskusih razvrednotenja, kot se je naprimer zgodilo tudi zadnjo soboto v uvodniku Sobotne priloge Dela. Ob trditvi, da smo Slovenci najmanj priljubljen narod v Evropi, je prav, da dodamo kaj tudi k svoji samozavesti na osnovi dejstev, pa čeprav gre v Delu najverjetneje za poskus materialne osebne afirmacije (v zaključku uvodnika enega od vodilnih ljudi slovenskega oglaševanja, se nakaže potreba po nujni koncentraciji promocijskih sredstev - ugibamo lahko, pod katerim vodstvom?). Slovenska preteklost kaže nasprotno. Imamo neverjetno veliko število prednikov, ki so skozi Zgodovino teli občudovanje in priznanja po svetu. Baraga, Puch, Vega, Plemelj, Valvasor... Morda o njih kaj več drugič. Slovenci moramo biti ponosni na svojo preteklost! Cel niz dogodkov iz kronike časa nas v to prepričuje. Priložnosti za praznovanj imamo na pretek. Nič čudnega! Smo narod, ki je o obstal ob nemških, italijanskih in južnoslovanskih pritiskih. V Zgodovini so se naši predniki spoprijemali z mogočnimi Lan-gobardi. O Langobardih danes slišimo v muzejih, Slovenci pa še vedno živimo na svoji zemlji. Usode (o Mileni Miklavčič) Že leta berem v vašem časopisu rubriko "Usode". Vsaka posebej je zanimiva le nekomu, boleča le za nekoga, vsi ostali članek le preberemo, se morda za hip zamislimo in nanj pozabimo. Ker pa poznam avtorico teh člankov, me je nekaj v meni opomnilo, naj tudi sama napišem - opišem neko usodo, pa čeprav moje pero ni tako vešče takega dela. Želim opisati usodo o njej -Mileni, ki nam je tolikokrat znala zadrgniti grlo, ko smo brali njene zgodbe. Znala nas je pootročiti, ko nam je brala o svojih Zakajčkih, prepričala nas je o resnosti njenega dela, ko je izdala knjigo, skratka z njo, z Mileno Žirovci živimo že dokaj let, vsi jo poznamo, vsi občudujemo, pa čeprav smo le njeni znanci. Bilo je letos spomladi, ko se je zima poslavljala in je v deželo prihajala pomlad. Najprej potiho, potem vedno glasneje se je govorilo. "Tomaž, Tomaž je menda bolan. Kateri Tomaž?! Ja tisti visoki črni fant," so šušljale najstnice. "Tisti fant z najlepšim, najširšim, naj p rija znejšim nasmehom," smo modrovali starejši. Kateri Tomaž? "Ja, Milenin sin," smo govorili vsi, ki smo poznali Mileno in njeno družino. Pomlad se je razcvetela, pa ne tudi za Mileno in njenega Tomaža. V njenih očeh smo namesto običajne hudomušnosti in smeha zaznali skrb in bolečino. Vsi smo jo pogrešali, ko je ni bilo več na njenem delovnem mestu. Mislim, da je še z zadnjimi napori naredila nekaj sobotnih oddaj na Radiu "Sora". Vsi, ki smo jo poznali, smo vedeli, da je njena živahnost na radiu le plod nadčloveškega truda, da bi njen glas ne zaznal brid-kobe, ki se je nabirala v njej. Tudi sobotna jutra so ostala brez nje. Mi pa smo jo še srečevali na cesti, v trgovini, vsak dan bolj shujšano, bolj bledo. Besede so bile odveč, vse je pisalo na njenem obrazu. S Tomažem je hudo, je šel ljudski glas. Ko nje - Milene nismo več srečevali, smo vedeli, da je res tako. Nekega jutra je zapel zvon svojo žalostno pesem, takrat pa smo vedeli, da je njen Tomaž dotrpel. Veliko nas je bilo, ki smo ji Želeli stati ob strani, pa nam to ni bilo mogoče, vendar smo jokalli in sočustvovali z njo in njenimi. Tudi ko smo Tomaža pospremili na njegovo zadnjo pot, nas je bilo mnogo prijateljev, znancev, sošolcev, sodelavcev, pa tudi takih, kot sem jaz, ki smo želeli biti ob njej na njen najtežji dan. Zato Milena naj končam z besedami, ki sem jih slišala na Radiu "Sora" ob tvoji zahvali. "Ko ne moreš storiti nič več, jokaj." Tudi ti joči, Milena, v mislih pa imej, da ne jočeš sama, ampak s tabo jočemo mnogi. N.N. Ab' lahko še nekaj rekel o (čez) KS Primskovo Ker je kranjski župan g. Vitomir Gros v svojem nastopu na Radiu Kranj 20. 8. natrosil ogromno neresnic in laži, sem dolžan nekatere stvari odločno zavrniti in pojasniti. Prva neresnica in laž je, da bo Tone Zupan zadnji prodal tistih nekaj metrov zemlje za Jezersko cesto. To nisem nikoli in nikomur dejal. Že vseskozi se vsi zavzemamo, da bi do ceste čimprej prišlo. Župan naj iz svojega predala vzame dopis, ki sem mu ga priporočeno poslal 16. maja letos na predlog projektanta g-Logarja, ko mi ob izročitvi kupne pogodbe ni znal in smel odgovoriti na nekatera tehnična vprašanja. Mojih osem kvadratnih metrov je namreč z vsemi soglasji zgrajeno parkirišče z ležečim' robniki in urejenim odvodnjavanjem. Ker v pogodbi ni nobene garancije, da tako tudi po odkupu Ustane, so mi iz Mestne občine na ta dopis pred podpisom pogodbe dolžni odgovoriti, do danes mi Še niso. Torej ni res, da ne prodam in tudi ni res, da so me o čemerkoli obvestili-Smešno je, sicer pa s posebnimi nameni, da župan z osmimi metri zemljišča dela tak cirkus, za odkupe na pol podrtih hiš ob cesti in solate sredi pločnika, pa je gluh in slep. Nadaljevanje na 39. strani mmmmmmmmsmmm Ali brez motorja res ne moreš biti pravi fant?! (Letos spomladi se je Lamovčev Boris hudo ponesrečil z motorjem, toda kljub prvim pesimističnim diagnozam, se je njegovo zdravje dobro popravilo. Danes, ob pomoči terapevtk v Soči, že lahko naredi nekaj korakov in starši imajo veliko upanja, da je potrebno le še malo, pa bo spet vse v redu Kljub temu da sta si Zinka in Metod že malo oddahnila, pa bi želela posvariti tiste starše, ki ne posvečajo dovolj pozornosti svojim "motoriziranim" otrokom.) Ko sem se pogovarjala z Borisom, mi je ves navdušen in sijoč razlagal, kakšen užitek je to, ko sedeš na motor, poženeš in potem je mimogrede ves svet tvoj, "Vi, odrasli, ki mislite, da je vsaka prekoračitev dovoljene hitrosti hud prekršek, ne boste nikoli razumeli občutkov, ki jih prinese hitrost. I\i misliš, da gre prepočasi, dodaš še malo in še malo... Tvegaš pač. Najraje sem se vozil naokoli ponoči. Takrat vidiš luči in brez problemov sem "sekal" ovinke. Nagneš se in včasih se ti zdi, da te bo "zložilo", tako te nagne..." Kaj pa dekleta, te niso prav nič zanimala? Bil je malce v zadregi. Lušten fant, ostrižen na balin, toda po pripovedovanju staršev, je imel lepe, črne skodrane lase. "Eh, te babe! Samo na motor so silile! Potem so vreščale in tulile, katera se je bolj USODE Piše: Milena Miklavčič "mega" in ful dober počutila. Ali pa so me gledale kot boga! Vse je bilo seveda v kombinaciji z motorjem. Tiste, ki so mi bile všeč po značaju, pa motorjev niti od daleč ne bi povohale. Pustiva to, vprašaj me raje kaj drugega!" Kje se je zgodila nesreča? "Pot v tisti hrib nad našo hišo so letos končno asfaltirali in s fanti smo se domenili, da jo gremo preizkusiti. Zelo pomembno se nam je zdelo, da ugotovimo, kje cesta "visi" in kje bomo morali biti bolj pazljivi. Zbralo se nas je pet, vsa klapa, kot ponavadi. Dan je bil lep in sončen, čeprav me je na motorju še zmeraj malo zeblo. Prvi kilometer sem prevozil brez težav. Bilo je super, saj sem nekajkrat prej preizkusil cesto, ko je bila Še makadamska, in sem vedel, kako je bila zoprna. Dodal sem plin, do koma, kot ponavadi, da je bolj šlo In potem sem se znašel v tistem usodnem ovinku, zaneslo me je na rob, ki še zdaleč ni bil obdelan, v hlode, ki so bili tam zloženi, in potem me je, skupaj z motorjem, vrglo v zrak... pognalo me je, kot bi me ustrelil s topotu. Tega se še spominjam, potem pa me je zagrnila tema. Prijatelji so mi kasneje povedali, da sem z glavo treščil v tiste hlode, motor pa se mi je zvrnil na noge, ki so se mi prav tako zagozdile med njimi. Mislili so, da ji že pO meni, ker sem bil bel kot kreda. Ležal sem nepremično m iz rane na glavi mi je tekla kri Na srečo je nas sosed šofer rešilca in takrat, ko so odhiteli na pomoč, se je ravno za nekaj trenutkov, oglasil doma. Pol ure po nesreči sem bil že v bolnišnici." Sedaj, ko kaže, da bo vse v redu, mama Zinka ni preveč tarnala o neskončnih minutah na tistem hodniku, spodaj na urgenci, ko se ji je zdelo, da se vsi tako zelo počasi premikajo in da je vse popolnoma drugače, kot je imela kdaj pa kdaj priložnost videti v kakšni ameriški nadaljevanki. Ko so končno zdravniki prevzeli njenega Borisa, je bila že na koncu z močmi in potem je njen mož moral poklicati še nekoga, da ji je dal pomirjevalo, ko jo je enostavno "zmanjkalo" zaradi vsega, kar je doživela. "Minute in ure, ko sva z možem čakala, kaj nama bodo povedali, so bile tako strašne, da jih ne privoščim nikomur. Bo ali ne bo ostal Živ, sem se spraševala. Kaj bo z njim? Molila sem kot še nikoli, kajti zdelo se mi je, da ga edinole čudež lahko še reši. Mož se je jokal, nikoli prej ga še nisem videla, tako mu je bilo htulo! Ja: sem kriv, nihče drug, se je obtoževal in me prosil odpuščanja. Priznam, da sem ga v mislih tudi sama obtoževala m zato mu nisem mogla izreči niti besede tolažbe. Končno pride k nama zdravnik, ki ga je operiral. Po več kot petih urah! Imel je srečo, je nama rekel, z glavo je vse v redu, le kosti v nogi so se zdrobile, da bo nekaj časa trajalo, preden se bo fant spet lahko postavil na noge Potem je odšel." Metod m Zinka sta ostala \ 1»'I/usnici še toliko časa, da sta lahko videla svojega fanta. Ležal je nepremično, bled, skorajda prosojen. Številne cevke in najrazličnejši aparati so učinkovali Še bolj zastrašujoče. "Nikoli več ne boš sedel na motor! Sem se zaklel, ko sem stal pred njim in ga gledal vsega nebogljenega, pa vendar živega." Metod je skrčil pest in ob spominu na tiste trenutke udaril po mizi. "Na srečo je bil najin Boris močan in žilav fant, tako da je dokaj hitro okreval po nesreči. Moram reči, da so bile sestre zelo prijazne, prav tako njegov zdravnik. Z možem sva ga obiskovala vsak dan. Sem in tja so se tam prikazali tudi njegovi prijatelji, vendar se je videlo, da so še zmerom pod vtisom Borisove nesreče. Niso in niso se mogli sprostiti in poklepetati tako kot včasih Ko bi jih vsaj spametovalo - vse skupaj, sem si govorila, ko sem jih opazovala..." In kaj mi jc na koncu za popotnico, povedal še Boris? "Moj ali mi zatrjuje, da na motor ne bom smel nikoli več sesti, toda jaz mislim, da bo to bolj težko. Preveč jih imam rad. Res pa je, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Prvii sem nekaj mesecev starejši, drugič pa... brazgotine na nogi me bodo do konca življenja spominjale na objestnost in domišljavost V bolnišnici je ležal poleg mene en možakar iz Rakeka. Ob slovesu mi je rekel: zapomni st Boris, samo toliko je treba, da seda/le si, če: sekundo te pa ni več. In je tlesknil v prstoma Bilo me je kar malo gro:a in :
  • - rt*' OKI IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in nemščino. ©311-353 19195 INSTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO za SŠ. Pridem tudi na dom. ©624-380 19967 Prodam UČBENIKE za 8. razred OŠ. Mlinar, Moste 66, Žirovnica 19976 8.razred Slovensko berilo, Org. kemija uč., fizika uč., bioiogija uč., likovno izražanje, zgodovina. ©403- 288 19982 6 razred Touchstone 2, 7 razred Gospodinjstvo uč., Slov. jezik, Kemija uč., Matematika uč., Svet glasbe, Tehnika in Delo, po 500 SIT za knjigo. ©4 03-288 19983 Prodam KNJIGE za 1. letnik Ekonomske šole Kranj, program Upravni tehnik. ©51-137 20019 POZOR! Zelo, zelo ugodno prodam učbenike: mat., slo., ang., bio., kem., nego žene (od 1. -4. letnika SŠ). ©876-144 od 19. -20. ure 20027 Prodam KNJIGE za 5. razred OŠ in knjige za 3. in 4. letnik Srednje lesne šole. ©681-125 20028 Prodam UČBENIKE za 1., 2., 3., 4., letnik gimnazije. ©730-246 20030 Prodam UČBENIKA Project 1 in 2 za Oš. Bertoncelj, 66-753 20033 Prodam UČBENIKE za 8. razred OŠ, cena 10.000 SIT (vsi učbeniki + nekaj dodatnih). ©802-750 20034 Angleščina, nemščina - priprava na maturo (osnovni, višji nivo) instrukcije in tečaji za vse stopnje. Individualno in skupinsko delo. Priložnost za dobre in malo manj dobre! KOZMOPOLIT Radovljica, ©712-069 20059 Prodam nekaj knjig za 7. in 8. razred OŠ in za 1. letnik Srednje ekonomske Sole, kupim pa knjige za 2. letnik Ekonomski tehnik. ©325-398, popoldan 20073 Matematiko., ang., kemijo za OŠ in SŠ uspešno instruiram. Pridem na dom. ©326-199 20136 Poceni prodam nekaj učbenikov za 2., 4., 5., 6., 7. in 8. razred OŠ. ©311-642 20162 Kupim knjige za Srednjo ekonomsko Solo, smer ekonomski tehnik. ©681-040_ 20192 Prodam KNJIGE za 4.,5.,6.,7., in KUPIM knjigo za Gospodarsko poslovanje za 1. letnik Ekonomski tehnik. ©431-514 20223 Ugodno prodam šolske učbenike za 7. in 4. razred OŠ. ©326-619 20309 KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj ©211-248 ah 471-534 18050 Odkupujemo hlodovino smreke in bora. ©64-412 19562 KUPIM BIKCA simentalca do 10 dni starega in smrekove plohe 3 m3. ©422-610 20043 Kupim 100 I kotel komplet za kuhanje žganja, v dobrem stanju. ©324-508 20100 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjati Kum Ajdovščina ItH.f 91.2 10f,9 91.2 Oddamo v Kramu na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 in 26 m2 v 1. nadstr., Cerklje oddamo 47 m2 poslovnega prostora (trgovina, servis, agencije...), opreme ni, tel. in CK; KRANJ oddamo 40 m2 v 1. nads. , dva prostora, cena 14 DEM/m2. K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 19724 V Tržiču prodamo nov POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT 650 m2 površine, velikost parcele 1300 m2, lokacija objekta je od cesti. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785_19727 Na Jezerskem prodamo večji GOSTINSKI OBJEKT, parcela 3900 m2, na Jesenicah MEŠČANSKO HIŠO, parcela 5100 m2, v okolici Kranja turistično gostinski objekt, dokumenti v fazi pridobivanja, parcela 1 ha. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 _ 19728 ODDAMO v bližini Kranja - živilsko trgovino z bistrojem z odkupom inventarja; gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Škofje Loke; pizzerija z odkupom inventarja v bližini Škofje Loke. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19889 V TRŽIČU PRODAMO NOV LOKAL ZA STORITVENO ALI TRGOVINSKO DEJAVNOST (NEŽIVILA) ZA 105.000 DEM IN ODDAMO V NAJEM VEČ POSLOVNIH PROSTOROV ZA TRGOVINSKO IN STORITVENO DEJAVNOST. AGENCIJA PRIMO, Partizanska ul. 6 Tržič, 50-502, 0609/646- 902_20114 Manjši lokal cca 10 m2, v Kranju Planina II ali III, kupimo. LOCI ing. 225-116 20227 LOKAL poslovni prostor 15 m2, v starem delu Kranja, prodamo. LOCI ing. 225-116 20230 Takoj kupimo tri lokale v Kranju 20-40 m2. LOCI ing. 225-116 20231 V centru Kranja takoj kupimo prostor 10-20 m2, lahko potreben popolne obnovitve. LOCI ing. 225-116 20234 TV-VIDEO-AUDIO-HI-Fi ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ to piombeh 0Sterwrjod C$4030 ZVOČNIKI 2x 120W osm emcssoN SS.900 $ri) QO 119 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ SPOSOJA SONV VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Na HUJAH oddamo poslovne prostore za storitveno dejavnost, 3x60 m2, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V starem delu Kranja, ob Pungertu, PRODAMO 137 m2 v pritličju več-stanovanjske hiše, dobra lokacija, primerna za trgovsko ali storitveno dejavnost. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V centru Kranja PRODAMO poslovno stanovanjsko, gostinsko hišo, 400 m2, cena 1,3 mil DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Klanec pri Komendi, ODDAMO delavnico, v zaključni gradbeni fazi 140 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 KRANJ-PRIMSKOVO oddamo lepe trgovsko-poslovne prostore- salon 110 m2 s CK in lastnim parkiriščem. STANING 242-754 20268 ODDAMO KRANJ za trgovino ali servis 20 m2 v pritličju in 18 m2 v mansardi. K 3 KERN, ©221-353, 222-566, fax 221-785_20303 Prodamo KRANJ starejši gostinski objekt z veliko konferenčno dvorano in pisarno. K 3 KERN, 221-353, 222- 566, 20304 KOLESA Prodam MOPED APN 4-5 brzin. ©621-316 20026 Ugodno prodam dobro ohranjeno MOTORNO KOLO KAVVASAKI KR 1 s, I. 89. ©862-874 in 85-255 zvečer 80, za 20165 Prodam MOPED APN 4, 29000 SIT. ©681-086 Prodam MOTOR YAMAHA TZR 125 kot nov, cena 3000 DEM. ©330-313 NEPREMIČNINE REAL ESTATF. Ugodno prodam SADIKE LAGUS-TRA žive meje. ©311 -474 20035 Prodam VLOŽENE KUMARICE, mešano solato,rdečo peso ter SADIKE mesečnih jagod. ©806-362 20037 SILAŽNO KORUZO 0,3 ha prodam v račun vzamem bikca simentalca do 10 dni starega. ©422-610 20042 Prodam SOLATO po zelo ugodni ceni. ©422-618 20099 Prodam HLEVSKI GNOJ. ©460-226, Povije 20120 Prodam JEDILNI KROMPIR. ©471- 872 20129 Prodam rdečo PESO domači MED ter sadike celoletnih vrtnih jagod. ©451-487 20132 Prodam VINO cviček, žganje ter ličkalnik za koruzo. ©068/42-818 20137 Prodam drobni krmilni KROMPIR. ©310-268, Žabnica 57 20180 SVET R.E. d.o.o. Enota Kranj Huje 33 4000 Kranj 064/330-112 jT KABELSKA TV MJ^[y^ KAMNIK - DOMŽALE T c#T~y Maistrova 16/ Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! TRŽIČ prodamo stanovanjsko hišo, urejeno, dobro vzdrževano, CK na olje, tel., velik vrt, vseljivost in cena po dogovoru. Mike & Comp., 226- 503 19666 Kranj okoiica prodamo novejšo hišo z gospodarskim poslopjem, na večji parceli, možen je nakup samo hiše in dela parcele. Mike & Comp. 226-503 19668 Prodamo VRBNJE pri Radovljici dvojček na parceli 397 m2, cena 273.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19714 Bitnje prodamo zazidljivo parcelo, 655 m2. Mike & comp. 226-50319669 KRANJ prodamo zgornjo etažo hiše, s pripadajočim vrtom 300 m2 in garažo, za samo 85000 DEM. Mike & Comp, 226-503 19670 Prodamo Kranj v bližini mesta staro kmečko hišo za 90.000 DEM, Kranj nadstopno hišo do 3. gr. faze, parcela 2500 m2, cena 300.000 DEM, Kranj v mestnem jedru starejšo hišo za 150.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19710 VABIMO K SODELOVANJU: KOMERCIALISTA ZA POSREDOVANJE NEPREMIČNIN s tovrstnimi izkušnjami, za delo na Enoti Kranj. SUET NEPREMIČNIN JE PRI NAS UREJEN NAJDENO POSESTI NA MLADINSKI 1 v Kranju je najedeno ŽENSKO KOLO Scott. Informacije ©211-737 20205 VEDEŽEVANJE 090-43-47 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARSKO vsak teden. ©491- 442 18569 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. ©491-442 18571 CELODNEVNI IZLET Z BARKO OB SLOVENSKI OBALI IN KOPANJE. ©491-44 2 18572 Blizu Cerklej prodamo samostojno, lepo urejeno hišo, novejšo, na parceli 600 m2. Mike & comp, 226-50319667 Prodamo Dvorje pri Cerkljah hišo z bistrojem, cena 420.000 DEM, Dvorje pri Cerkljah enonadstropno hišo, lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290.000 DEM, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19715 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE - posebna ponudba v mesecu avgustu in septembru KUPON za brezplačno objavo prodaje oz. nakupa učbenikov. BESEDILO OGLASA: Izpoljeni kupon pošljite ali pa prinesite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, p.p. 124. OBLAČILA Najcenejša izposoja POROČNIH OBLEK ter ostalih dodatkov. Del. čas 16-19. ure, ©472-737 20020 OTR. OPREMA Prodam rabljeno belo otroško POSTELJICO z dvižno lojtrico. ©451-503 20018 Otroško posteljo Ikea, zgoraj pograd, spodaj omara in miza, prodam. ©0609/649-755 20039 Prodam otroško SOBO. Cena po dogovoru. ©323-807 20064 Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. ©422-557 20084 Prodam OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK Peg Perrego. ©471-489 20122 Prodam NAHRBTNIK za nošenje otroka, samostojen stolček za hranjenje in otr. sedež za kolo (montaža na prtljažnik). ©324-967 20222 Prodam dve otroški POSTEJICI (do pet let) z vzmetnicami. ©326-820 OSTALO Prodam stojalo na kolesih za 200 I sod. ©422-507 19989 Prodam VALJAR 50 kg primeren za balinišče. ©422-507 19990 Prodam strojene lisičje in kunje kože. ©67-159 20204 Prodam "čajne" kmečke košarice, lestve vseh mer. ©460-036 20215 PRIDELKI Prodam večjo količino RDEČE PESE. Žabnica 1 19957 Vsak dan SVEŽE JAGODE! ©411 026_ 19975 OVES prodam. ©422-635 19991 Prodam PŠENICO in PROSO za kokošjo krmo. ©451-457 19997 SLIVE za ozimnico in vlaganje ter DOMAČE ČEŠNJEVO ŽGANJE -VSE ZELO KVALITETNO, prodam. Cene 80 SIT/kg oz. 1000 SIT/I. ©82-770, Tomšičeva 98 g, Jesenice Dijciki' Predstavljamo vam našo letošnjo ponudbo: Vrste vozovnic: Mesečna vozovnica, s komercialnim popustom in dodatnim 10% popustom v mesecu decembru in februarju ter v juniju z 20% popustom oz. 40% popustom, za tiste, ki boste vozovnico kupili desetkrat. LETNA in POLLETNA vozovnica po zajamčeni ceni s komercialnim popustom in dodatnim popustom, odvisnim od načina plačila: L plačilo ob nakupu - 10 % popust 2. plačilo v dveh obrokih a. polovico ob nakupu, polovico v prihodnjem mesecu - 7 % popust b. odlog plačila obrokov za en mesec - 5 % popust Plačilo odlogov je možno s čeki občanov ali z odstopno izjavo staršev oz. skrbnikov. 3. plačilo v petih enakih obrokih s čeki občanov (ne velja za polletno vozovnico) Ugodnosti: Vozovnica velja v obdobju in na relaciji, za katero je izdana, vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, za več prevozov dnevno Darilni bon avto šole v vrednosti 8.000,00 SIT Dostop do Interneta pod ugodnimi pogoji Kupcemjetnih in polletnih vozovnic ter kupcem petih mesečnih vozovnic nudimo še dodatni ugodnosti: 1. možnost nakupa mesečne vozovnice tudi v juliju in avgustu po enakih pogojih kot v času pouka, 2. 50 % popust na sezonskih linijah do Portoroža, Poreča, Vršiča, Bovca. Prodajna mesta: Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu na avtobusni postaji v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Ljubljani, Kamniku in na Bledu, v naši turistični poslovalnici v Tržiču, pri Kompas Pegazu na Jesenicah in v trafiki Cekin v Bohinjski Bistrici. Pričakujemo Vas na zgoraj navedenih prodajnih mestih. S seboj prinesite originalno potrdilo v vpisu za šolsko leto 1997/98. Uspešno šolsko leto, prijetno in varno vožnjo z našimi avtobusi Vam želi prevoznik z najpogostejšimi avtobusnimi povezavami na Gorenjskem - ALPETOUR siV*i mak. potovalna agencija *rMPj/f/Wm ..... w-..>;-m :-:-»x->k-:o:.: 572605 MALI OGLASI mm mmmm^mm NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, sta ti ko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN - ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA S 623-117,622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3. Prodamo Laniše nad Sovodnjem parcelo s starejšo hišo 4. Prodamo Podvrh lep vikend 5. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 6. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7. Kupimo Groharjevo naselje 1 s. s. za gotovino 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Kupimo na relaciji Zminec - Gor. vas zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 12. Prodamo več 1 SS v Frankovem naselju 13. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 14. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 15. Kupimo - Partizanska c, Groh. nas., Podlubnik 3 ss do 4. nadstropja 16. Prodamo Mestni trg šk. Loka 2 ss mansardno 17. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 18. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 19. Prodamo Frankovo naselje -1 s. s., 38 m2, preurejeno 20. Kupimo Podlubnik -1 ss in 2,5 ss 21. Prodamo - Virmaše -večjo stanovanjsko hišo 22. Prodamo - Dražgoše -polovico hiše z drvarnico in garažo PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 1 ss (42m2), Zlato Polje, prenovljeno; cena: 77.000 DEM. 2. Prodamo 1 ss (59 m2), predelano v 2 ss, Planina; cena: 95.000 DEM. 3. Prodamo 1 ss s kabinetom (44 m2), Planina, cena 72.000 DEM. 4. Prodamo 2 ss s kabinetom (60 m2), Šk. Loka. 5. Prodamo 2 ss (62 m2), Tržič; cena: 81.000 DEM. 6. Prodamo 2 ss (58 m2), Planina; 95.000 DEM. 7. Prodamo 2 ss (41.30 m2), Kranj, 65.000 DEM. 8. Prodamo 2 ss (55 m2), galerijsko, 85.000 DEM. 9. Prodamo 3 ss (62.5 m2), Zlato Polje, 105.000 DEM. 10. Prodamo 3 ss (69 m2), Zlato Polje, 107.000 DEM. 11. Prodamo 3 ss (70 m.2), Šorlijevo naselje, 125.000 DEM. 12. Prodamo 3 ss (85 m2), Radovljica, 160.000 (dva obroka). 13. Prodamo 4 ss (92 m2), Planina, 145.000 DEM (dva obroka). 14. Prodamo hišo v Dvorjah, parcela 600 m2, cena 275.000 DEM. 15. Prodamo hišo v Hotemažah, parcela 1600 m2, 330.000 DEM. 16. Kupimo enodružinsko stanovanjsko hišo v Stražišču. 17. Kupimo več stanovanjskih hiš, potrebnih adaptacije. 18. Prodamo zazidljivo parcelo, Lancovo, (3260 m2), 80 DEM/m2. 19. Najamemo 1 ss v Kranju, nujno. 20. Oddamo več različnih poslovnih prostorov v okolici Kranja. 21. Najamemo hišo v Kranju ali okolici. 22. Prodamo hišo in vikend na Štajerskem, v okolici Ruja, cena ugodna. PIA JESENICE a 863-145 1. Moste - Žirovnica - opremljena dvostanovanjska hiša, parcela 1.200 m2, cena: 390.000 DEM. 2. Jesenice - 3. s. st., 69 m2, tel, 60.000 DEM 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. V Bohinju prodamo 4 ha parcele s hišo, primerna za kmečki turizem, 145.000 DEM. 6. Kr. Gora - garsonjera, 30 m2, cena: 88.000 DEM 7. Jesenice - stanovanjsko hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom 8. Gozd Martuljek - stanovanjska hiša - 250 m2, cena: 250.000 DEM. 9. Pokljuka - kupimo vikend. 10. Jesenice - Radovljica takoj najamemo 1 s. st. - 2 s. st. za znane kupce. 11. PODKOREN - prodamo domačijo ŠERC - priznan opremljen gostinski lokal, 351 m2 koristne površine, terasa - 60 sedežev + vrt. 12. KROPA - prodamo gostinski lokal - kovaški hram, 134 m2 uporabne površine, v pritličju. Cena: 115.000 DEM. 13. VRBA - prodamo 1800 m2 parcele, lepa, primerno za vzrejo konj. 14. Jesenice - 2 stanov, hiša, 103 m2 st. površine, 340 m2 parcele. 15. Bled - okolica - 2. stanov, hiša, 2000 m2 parcele, cena: 390.000 DEM. 16. PODKOREN - prodamo 2/3 hiše. 17. Bled - Ribno stanov, hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM. PRODAMO STRAHINJ novejšo visokopritlično hišo, lahko je tudi dvostanovanjska, cena 350.000 DEM, Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2; v Predosljah hišo 12 x 10 m v gradnji, parcela 2900 m2, primerno za delavnico, cena po dogovoru. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19711 Prodamo v bližinik Kamnika staro kmečko hišo na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19712 Prodamo NAKLO hišo z delavnico, parcel a700 m2, na Podbrezjah hišo dvojček 8x9,5 m, parcela 386 m2, cena 80.000 DEM, v Bitnjah na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj za stanovanje, Zalog pri Cerkljah, montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19713 KERN d.o.o. NEPREMIČNINE tel.: 221 -353 Maistrov trg 12 fax:222?-758656 4000 Kranj NAJEM: oddamo polovico HIŠE v Bitnjah ali Britofu, 1 ss na Planini z vso opremo, 400 DEM/mes, predplačilo. K3 KERN d.o.o. «221-353, 222-566 in fax 221-785_luno Prodamo STRAŠIČE nadstropno podkleteno hišo s prizidkom garaže, parcela 599 m2, cena 198 OOO DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19888 STRUŽEVO - starejšo hišo z velikim vrtom prodam. 0061/1321-103 dop, 064/245-208 popoldan 19972 VIKEND pri Vrsarju oddam za 2000 SIT na dan. »471-431 ali 066/526- 358 20036 Prodam HIŠO z bazenom in vinogradom v Tolstem vrhu. Cena po dogovoru 0068/42-774 20080 Na Podljubelju prodamo 700 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE in 4000 m2 GOZDA, cena 25 OOO DEM, v ŽIROVNICI ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2, na sončni pregledni legi. cena 60 OOO DEM. K 3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 In fax 221-785 19729 Prodamo stanovanjske HIŠE: v mednem starejša hiša na parceli 294 m2 za 70.000 DEM, v PRISTAVI vrstna hiša (3 ss stanovanje z garažo) za 105.000 DEM: dvostanovanjska vrstna hiša v PRISTAVI za 250.000 DEM; v KRIŽAH dvostanovanjska vrstna hiša za 350.000 DEM; v BRITOFU pri Kranju 1/2 hiše brez zemlje ZA 115.000 DEM; V DOLINI PRI TRŽIČU starejša stanovanjska hiša za 70.000 DEM; V TRŽIČU mesto poslovnostanovanjska hiša za 130.000 DEM; VRHOVSKA VAS PRI BREŽICAH starejša stanovanjska hiša na parceli 5567 m2 za 70.000 DEM in VINOGRA 1800 m2 z zidanico za 28000 DEM, tudi menjava za stanovanje (Tržič, Kranj). PRIMO, Partizanska ul. 6. Tržič, »50-502, 0609/646-902 20107 V BASKI GRAPI RUT NAD TOLMINOM STANOVANJSKA HIŠA, CK, LAHKO ZA VIKEND PRODAMO ALI MENJAMO ZA STANOVANJE (TRŽIČ) CENA 75000 DEM. V PRISTAVI PRI TRŽIČU (NA KRANJSKI CESTI) PRODAMO GARAŽO ZA 7000 DEM. AGENCIJA PRIMO, Partizanska ul. 6, Tržič, 50-502, 0609/ 646-902 Mina Staning 064 242 754 Kranj Prodalamo In kupujemo ra vas stanovanja hlfic parcele vikende poslovne prostore Parcelo za vikend, Gorenjska, kupimo. LOCI ing. 225-116 20228 STAREJŠO HIŠO, do 30 let, površine cca 100 m2, s parcelo cca 400 m2 v Škofji Loki ali bližnji okolici, kupimo. LOCI inq. 225 116 20229 V TRŽIČU OKOLICA ZAZIDLJIVA PARCELA PRIMERNA ZA VIKEND 610 M2 ZA 20.000 DEM IN PARCELA 210 M2 ZA 10.000 DEM; ČESN-JICA PRI KROPI PARCEL 701 M2 ZAS 30.000 DEM. V KRIŽAH OKOLICA BO NAPRODAJ NEKAJ ZAZIDLJIVIH PARCEL, ZBIRAMO INTERESENTE ZA NAKUP. AGENCIJA PRIMO, Partizabnska ul. 6 Tržič, 50-502,0609/646-902 20113 BIVALNI VIKEND na Jelovici, opremljen, elektrika, voda, parcela 400 m2, ugodno prodamo ali menjamo za enosobno stanovanje v Radovljici. »861-979, do 11. ure 20149 Stanovanjsko hišo - novejšo ali v zaključni gradbeni fazi kupimo. LOCI ing. 225-116 20225 POČITNIŠKI APARTMA v Stinici pri Jablancu, velikosti 54 m2, prodamo. LOCI ing. 225-116 20226 NEPREMIČNINE posing 1 POSLOVNI w INŽENIRING d.o.o. Kranjl\3žtna3,tel.:224 210 Strejšo enodružinsko hišo z manjšo parcelo na relaciji Kranj - škofja Loka, kupimo. LOČI ing. 225-116 20232 PARCELO za vikend 700 - 900 m2, nad Trstenikom prodamo. LOCI Ing. 225-116 20233 Oddam polovico hiše. »241-198 20235 ŽIRI OKOLICA prodamo počitniško hišo, 120 m2, dve etaži, parcela 1400 m2 vsa oprema, kopalnica, CK, tel, oprema, garaža, terasa, 150.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267 53 5 20244 CERKLJE prodamo novo samostoj no hišo, izredno prostorna, 200 m2 bivalnih površin, ravna parcela, ves komfort, cena po dogovoru oz. ugodno. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 20245 BAŠELJ prodamo novo nedokončano visoko pritlično hišo 200 m2 stan. površine na parceli 700 m2 za 120.000 DEM. STANING, 242-754 20261 STRUŽEVO prodamo starejšo visoko pritlično hišo 120 m2 stan. površine na parceli 800 m2. STANING, 242-75 4 20263 V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO MANJŠO HIŠO DO 150.000 DEM. STANING, 242-7 5 4 20264 DRULOVKA prodamo zazidljivo parcelo 1000 M2. STANING, 242-754 20265 PODKOREN prodamo zazidljivo parcelo 2000 m2 z vsemi dovoljenji po 50 DEM/m2 200 m od smučišč. STANING 242-754 20266 RADOVLJICA ZGOŠA prodamo zazidljivo parcelo 626 m2 z lokacijsko dokumentacijo po 57 DEM/m2. STANING, 242-754 20267 GRADBENO PARCELO od 800-1000 m2 na območju Kokrice, Britofa ali Šenčurja kupim. »411-737 20270 MAKUER BLED d.o.o. *PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 Bled, Ljubljaaska cesla 3, tel.:064/742-3'5^, 742-334, KRANJ VOKLO prodmao samostojno starejšo hišo 111 m2 stan. površine, 570 m2 parcele. Cena 105.000 DEM. POSING, 224-210 20289 POLJANSKA DOLINA HOTAVLJE prodmao manjšo brunarico 18 m2 stan. površine, 960 m2 parcele za 15000 DEM. POSING, 224-210 20290 ZA. ZNANE KUPCE Z GOTOVINO IŠČEMO NA GORENJSKEM VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL DO 1000 m2 ali STAREJŠO HIŠO POTREBNO ADAPTACIJE. POSING, 222-076 20299 V OKOLICI ŠKOFJE LOKE ALI KRANJA TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM. POSING, 222-076 20301 V Zgornjih Bitnjah PRODAMO 35 let staro hišo s CK in telefonom, parcelo 647 m2, vsoljivo. Cena 165.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob glavni cesti, cena 360.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Orehku pri Kranju prodamo starejšo pritlično hišo, 75 m2, parcela 554 m2, cena 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 V bližini Preddvora PRODAMO novejšo visokopritlično hišo, 140 m2, parcela 1600 m2, za 350.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Loki pri Tržiču PRODAMO novejšo pritlično stanovanjsko hišo, tloris 115 m2, parcela 3500 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Brodu v Bohinju ODDAMO V DOLGOROČNI NAJEM nedograjene apartmaje ali sobe, 160 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Breznici nad Žirmi PRODAMO zazidljivo parcelo, 1.675 m2, lahko v dveh delih, cena 35 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. NEPREMIČNINE tel./fax: 331-292, 331-366 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO Bonsav. »421-498 1739; GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO »451-292 19779 DUO KARINA igra na porokah, zabavah, plesih. »225-724 20025 DUO TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in drugih prireditvah. »431-49 7 20052 gostilna LAKNER na Kokrici Vos vabi v petek, 29. 8. od 19. vrt dedje na prijeten večer pod kostanji ob živi glasbi. Rezervacije po tel.: 245-550 Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT CERKLJE - POD JENKOVO LIPO v petek koncert PETER LOVŠIN, v sobot igra skupina GAMSI! Vabljeni! 20057 DUO KARINA glasba za ohceti, zabave v lokalih. »225-724 20313 POSLOVNI STIKI DELNICE SAVE, PETROLA, PIVOVARNE UNION in LAŠKO ter ostale - odkupimo za gotovino. »041/669- 221 18403 Odkupujemo delnice SAVE, Petrola, Krke in ostalih podjetij. »310-537 18471 Delnice: Sava, Color, Petrol, Krka, Union, Mercator - odkupimo za gotovino. »3 1 2-385 19782 aram Nudimo vse vrste posojil najusodnejše obresti. Tel.:064/211-847 Če ste zaposleni ali upokojenec in potrebujete kredit, imate pa še starega pokličite na 064/77-726 19992 Ugoden odkup delnic Sava, Color, Gorenje, Petrol, Aerodrom skladi-Gotovina takoj. »0609/651-646 20105 Največ nudimo za delnice: Colorja, Save. Aerodroma, Petrola, Krke. obeh pivovarn, Luke Koper. Pokličite in se prepričajte! Gorenjska borzno posredniška družba »361- 300 20115 POZNANSTVA Vdova stara 62 let - želi spoznati vdovca starega do 65 let, mirnega značaja, vernega, nealkoholika za skupno življenje. Zaželjeno da ima hišo in vrt na Bledu. Šifra: LEPA POŠTENOST 20179 RAZNO PRODAM Prodam SUHA BUKOVA in HRAS TOVA DRVA. Gorice 11, Golnik 19882 Ugodno prodam suhe JAVORJEVE PLOHE in OGLJE. «688-001 19010 Prodam PISARNIŠKI STOL poceni in AKVARIJ 80 I. »325-340 19993 Prodam suha BUKOVA in mešana DRVA ter suh, rezan les. »64-323 1999« Prodam KOMBINIRANO PREGRADNO STENO (les - steklo). »221-097 20006 Prodam suhe BUTARE po 100 SIT, aparat za kavo In elek. NOŽ. Vso novo po zelo ugodni ceni, »460-055 20085__ Prodam PŠENICO I" rabljeno cementno strešno OPEKO. »422-109 Joža Zupan, Praprotna polica 7, Cerklje _20006 Prodam BUKOVA, hrastova in mešana suha DRVA, »621-662200B7 V Kranju (Begunjska ul. 6) prodam 2 ss stanovanje s kabinetom in GOLFA, letnik 80 »223-423 20121 Prodam dva kosa NOTRANJIH VRAf s podboji, Jelovica, hrast, z odprtino za steklo, šir. 85/D. »57-799 20125 Kupim strešno opeko špičak in prodam KOMBAJN za izkop krom-pirja. »401-532_ 20134 Prodam trame, motor 1.1 KW, sode 60 I, nove, opaž, kolo, šivalni stroj, omare. »714-361 mhj Suha bukova drva prodam po želji razžagam in dostavim. »64-454 20144 Prodam cepljena, suhe DRVA. »471-317 20239 Prodam bukova DRVA »620-565 20272 STAN. OPREMA Prodam JEDILNICO za 6 oseb hrast natur, nerabljeno. »311-872 19878 Prodam KUHINJO. »324-678, popoldan 20016 ZIMNICE - mandrace iz prave žime, nove, prodam, »741-710 20041 Ugodno prodam KAVČ ležišče in televizor barvni ekran 37. »228-229 20044 Prodam SPALNICO in ZAMRZOVAL-NO SKRINJO 210 I. »471-872 2012a JOGI (190x90 cm) in glasbeni stolp, prodam. »326-869 20306 SPORT Prodam rabljeno in novo konjsko SEDLO. »260-266 do 13. ure Mig GLISER 3,80 m Šentjur s prikolico in cerado brez motorja. Cen? 1600 DEM. »451-260, 451-721 20251 FITNESS • SOLARIJ SAVNA • AEROBIKA PREBACEVO - KRANJ. 1*1: 064/ 320 062 Vabimo Vas na obisk v Fitness studio POVVER FIT Prebačevo, Kranj, vsak dan, razen nedelje, med 16.00 in 23.00 uro. Nudimo Vam: - strokovno vodeno aH individualno fitness vadbo - ure aerobike (step, kalestenika, za starejše) • finsko savno - sončenje v najsodobnejšem solariju Ergoline - masažo - klubski bife Vse informacije po tel. 064 320 062 ali 064 326 346. STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 7° prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! »061/813-553 3^ TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. »738 333 ali 0609/628-616 A/EDEZEVANJE $090 44 09 POMLADNI VE11R 090 43 Ol POC/OVORI-STIKI POKLIČI KAI TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2. Kranj (kino Center). »222 004 BOJ LE RJE, CISTERNE - iz nerjaveče pločevine, garancija 5 I6'' IZDELAMO po meri ali na vašem domu. »806-069, 0609/635-262 IZPEIAVA STROJNIH TLAKOV in STROJNIH OMETOV Z&0 cJ.0.0., Titova 1, .lesonit« ^S()2-215,8()3-330, 0()()!)/H:M-775 _ STROJNO IZDELOVANJE estvlhov Klemene tel.471-813 0609/632-047 (tah EstrihJ smani FJimmi tel.: 064/330 148 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 7463 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, PARKIRIŠČ, DOVOZNIH POTI - ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S BOR d.o.o. »061/813-870 in GSM 041/ 667-076 17122 OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN v KNAUF sistem, MONTAŽA Armstrong spuščenih stropov. »491-425 ali 224-373 17996 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ z izolacijo in polaganje LAMI-NATOV. » 422-193 18170 PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA, po ugodni ceni. Naročila na » 736-327 od 19. do 22. ure 20088 MIZARSKE STORITVE po naročilu, dograjevanje, obnovitev, servisiranje! Mizarstvo jenko & partner.d.o.o., »422-724, zvečer 20094 Čiščenje, itisona, tapisona, vinas ploščic, toplega poda, sedežnih garnitur. »211-338 200&8 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE tudi na domu. »331- 199 20131 KOMBI (zaprtega tipa)- prevozi, selitve do 1500 kg po vsej Sloveniji. »714-998 20147 TEKSTE vseh vrst, seminarske, diplomske itd. računalniška obdelava AOP Miklošič, Frankovo 171, Šk. Loka 20161 SLIKOPLESKARSTVO, BELJENJE jupol, apno fasade. Pleskanje oken, vrat, napuščev. »327-382 20255 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, izkopi, nasipi dvorišč, cestišč in parkirnih prostorov. ZIDARSKA DELA komplet objektov ali adaptacije. S-Bor, d.o.o., tel.: 061/813-870, GSM 041/667-076. M & CO TRŽIČ, PREDILNIŠKA 16 xsuhomontažna prenova oken in vrat x izdelava mansard x spuščeni stropovi x zidne in stropne obloge x predelne stene teL/fax:064/54-151 SLIKOPLESKARSTVO Cesta talcev 14, 4000 Kranj, tel.:064 325 973 Dušan Ferlan s.p. SLIKOPLESKARSTVO • PLESKANJE NAPUŠČEV, FASAD IN ŽLEBOV • MOŽNA IZPOSOJA z,a lep izgled vaših prostorov Hitro, kvalitetno in po coni t katero boste zadovoljni VI in mi INF: Tel.:061/811-579 * Mob.:0609/619-615 DIMNIKI INOX - saniramo z vstavit-viio nerjavečih cevi. Dimniki primerni ?a vse vrste kurjav (z projektom in Kračunom). » 0609/643-925 isiaa ELEKTROINSTALACIJE VRHOVNIK varn nudijo izdelavo vseh vrst elek-froinstalacij v dogovorojenih rokih in Po konkurenčnih cenah. »064/245-379 ali 0609/641-662 18201 SONČNE BOJLERJE - AVTOMATIKO, oljne qorilnike - SERVISIRAMO, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO z gar-fncijo, umerimo. BETA - S d.o.o., Q/ fax 8 74-059 18261 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! p°pravila pralnih, pomivalnih strojev, Sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. ®242-03 7 18725 Obrezovanje in oblikovanje ŽIVE MEJE, razna vrtnarska dela! »714-282_»8162 Rolete, žaluzije, lamelne zavese in harmonika vrata izdelujemo, montirao ter popravljamo. »211-418 ali '14 519 19328 Tovorne prikolice za osebni avto in Prevoz živine, čolnov Izdelujemo po yaši želji. »061/641-289 1946? VODOVODNE NAPELJAVE - ADAP [ACIJE IN NOVOGRADNJE - TER MANJŠA POPRAVILA - NUDIMO KOMPLETNE ADAPTACIJE KOPALEC S POLAGANJEM PLOŠČIC IN OSTALO. DELAMO KVALITETNO IN fA ZMERNO CENO. »51-469 NON STOP 19786 ROLETARSTVO NOGRAŠEK NUDI POLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE. »621-443, zvečer i98io STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah J^m nudimo medicinski solarlj, strokovno pedikuro, nego obraza za *felo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA »328-169 19B73 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO ^ONy - uporaba je enostavna, poseki pa odlični. »222-055 19874 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, Parkirišč in dovoznih poti. »0609/ b28-140 19962 SERVIS IN POPRAVILO pralnih krojev, vseh tipov, tudi starejših. ^332-350,325-917 19977 Načrtovanje in zasaditve vrtov, 9robov in ostalih zelenih površin, potovanje. »310-744 20003 OPOZORILO' TOMIČ Anrl montaža 'er popravilo centralne kurjave in y°dovodov, Dražgoška 6, 4000 !;PANJ Ima odločbo za priglasitev ^l. NIMA PA OBRTNEGA DOVOL-^ENja!_20022 SERVISIRANJE ročnega elok. orod-!?• orlg. rez. deli. Kodrič, Zg. Besnica ^403-153_ 20029 .Delam vsa slikopleskarska dela, °arvanje oken, vrat, beljenje stano-P^hj, po konkurenčnih cenah. »57- 20054 Komplet zidarska del in tlakovanje ^vPriič, opravljamo hitro m kvalitetno Materialom ah brez. »061/817-727 PVC OKNA Zamenjava starih oken in novogradnje MBA, s.p. tel.: (064) 861-062 fax: (064) 861-054 mobitel: 0609 643-293 čiščenje novogradenj, stanovanj, talnih oblog, sedežnih garnitur ter pleskarske storitve nudi Hribar - blesk, d.o.o., tel.: 064/225-205 http://www.hribar-blesk.3i E-mail: hribar.blesk@siol. net SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 SAMO EN KLIC REŠI VSE VAŠE PROBLEME! EKPLEO, d o. o. Zaključna dela v gradbeništvu - centralna ogrevanja - adaptacije kopalnic - elektro inštalacije -keramičarstvo - pečarstvo - zidarstvo - pleskarstvo Teh 041/674-418 non stop 24 ur. Hitra in kvalitetna izvedba, garancija 2 leti! TLAKOVANJE In ASFALTIRANJE, PREVOZI, IZKOPI in DRUGA GRADBENA DELA. GARANCIJA ZA KVALITETO. KONRAD Kranj, tel. 242-356 ali 0609/626-834 RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 STANOVANJA KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, PARCELE. DOM NEPREMIČNINE »22-33-00 in 0609/ 650-123 17198 Oddam opremljene sobe s kuhinjo in sanitarijami dijakom in študentom. »2 1 2-471 18983 V Ribnem pri Bledu prodamo takoj vseljivo komfortno 2.5 ss stanovanje, 71.22 m2, s posebnim vhodom. ALPDOM d.d. »715 662 19484 PIA nepremičnine, podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel;0G4f$ž$"117, 064/622-318 V Ribnem pri Bledu prodamo takoj vseljivo komfortno 2.5 ss stanovanje z galerijo 80.38 m2. ALPDOM d.d. »715-662 19485 V Šorlijevem naselju ugodno prodam 3 ss stanovanje, cena ugodna! »226-797 19491 PRODAJA IN NAKUP nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. MIKE & Ćomp. 226-503 19648 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6.4290 TRŽIČ ttlJfax: 50-502. mobitel: 06091646-902 Prodamo v KRANJU 3 ss 82,5 m? v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta, v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nads, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19706 Prodamo v Radovljici 1 ss 37 m2 v I. nad., cena 65000 DEM, v Tržiču 2 ss 62 rn2 v 3. nads. , 1 ss 42 m2, v Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici, v Škofji Loki 2 ss 61 m2 v Podlubniku, cena 95000 DEM, v Radovljici 2 ss 58 m2 / zasedeno), cena 76000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19708 Prodamo v Radovljici 2,5 ss 54,50 m2 v pritličju bloka, z garažnim nadstreškom, cena 90.000 DEM, v Zgoši pri Begunjah 2 ss 60 m2 v pritličju hiše, cena 55000 DEM, Radovljica Gradnikova 2 ss 60,60 m2, 2. nadst. cena 97000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19709 V Ljubnem obbam v najem enosob-no STANOVANJE z lastnim vhodom. »327-067 20023 Blizu Kranja oddam samski osebi, opremljeno stanovanje velikosti 46 m2. Šifra; 150 DEM 20040 V Kranju najamem opremljeno GARSONJERO po možnosti s telefonom, cena do 350 DEM. »063/ 882 043, v petek od 19. ure dalje 20096 4 članska družina išče v najem večje stanovnaje s centralno na Planini, ali Sorlijevo nas.nudimo enoletno predplačilo. »225-744 20097 Prodamo KRANJ v mestnem jedru 2 ss 65,40 m2 in 3 ss 77,60 m2, cena m2 = 1570 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19699 Prodamo Kranj 1 ss 52 m2 v pritličju, cena 90.000 DEM, cena 50.000 DEM, 1 ss 44 m2 Planina 1, cena 76000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nads. na Planini 2, cena 135.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19700 Prodamo KRANJ več atrijskih stanovanj na Planini, atrijsko stanovanje 2 ss + 2 K menjamo za 2 ss na Planini. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19701 Prodamo ŠKOFJA LOKA 2 ss 45 m2 v 1. nads., Frankovo nas. cena po dogovoru, 2,5 ss 68 m2 v pritličju, Frankovo nas., cena 1700 DEM/m 2, Jesenice 2 ss 55 m2 v 2. nads., cena 55000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566, fax 221-785 19702 Prodamo Kranj 1 ss 34 m2 v 2. nad., na Kebetovi, cena 65000 DEM, 2 ss 64 m2 v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2, 3 ss 66 m2 na Zlatem poiju v visokem pritličju, cena 81000 DEM, na Zlatem polju 2 ss 48 m2 v pritličju, cena 79000 DEM, 2,5 ss 82 m2 v 3. nads., na Planini 2, cena 135.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 785 19703 Prodamo v nads. cena 1 na Planini 1 99200 DEM; Planini cena m2 v I. nads. 69000 DEM 222-566, fax Kranju 3 ss 83 m2 v 11. 26.000 DEM,2ss 67 m2 v 2. nadstropju, cena 3 ss 85 m2 v 5. nads. na 125.000 DEM, 2 ss 49 na Valjavčevi ulici, cena . K 3 KERN, 221-353, 221-78 5 19704 Prodamo KRANJ 4 ss 92 m2 v I. nads., cena 150.000 DEM, 3 ss 79 m2 na Planini v 6. nads., 2,5 ss 68 m2 na Planini, 3 ss na Planini mansardno 77 m2 po 1300 DEM/ m2, 2,5 ss 68,30 m2 v 4. nads., cena 110.000 DEM; plačilo po obrokih do konca leta, K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 19705 PRODAMO STANOVANJA V TRŽI-ČU-MESTO 3 SS 55 M2, CK, BALK-ON ZA 63000 DEM; V STANOVANJSKEM BLOKU 1SS 44 M2 ZA 60.000 DEM; V PODLJUBEL-JU V HIŠI 1 SS 41 M2 ZA 30.000 DEM; NA RAVNAH PRI TRŽIČU - V NOVJEŠEM STANOVANJSKEM BLOKU 3 SS 79 M2, CK, UGODNI PLAČILNI POGOJI ZA 98.000 DEM, IN 2 SS 55 M2, CK, BALKON ZA 69000 DEM; NA DETELJICI 3 SS, CK 9. NADSTR., 79 M2 ZA 97000 DEM IN ENAKO V 1. NADSTR. ZA 97000 DEM; V 4. NADSTR. 76 M2, CK ZA 95000 DEM, UGODNI PLAČILNI POGOJI, VSELITEV JULIJ 1998, V 4. NAD., 76 M2, CK ZA 95000 DEM; TAKOJ VSELJIVO 1 SS V. NADS. 39 M2 ZA 57000 DEM IN NA VALJAVČEVI 2 SS 58 M2 ZA 95000 DEM. AGENCIJA PRIMO, Partizanska ul. 6, Tržič, 50-502, 0609/646-902 20109 NA PLANINI III 3 SS 75 M2 ZA 135.000 DEM IN 3 SS 84 M2 ZA 136.000 DEM; V KRANJU NEBOTIČNIK 8. NADST. 4 SS 87 M2 ZA 129.000 DEM; V TRŽIČU VEČ OBNOVLJENIH STANOVANJ V STANOVANJSKIH HIŠAH PO UGODNIH CENAH. AGENCIJA PRIMO, Partizanska ul. 6 Tržič, 50-502, 0609/646-902 20110 V TRŽIČU IN OKOLICI TAKOJ NAJAMEMO VEČ RAZLIČNIH STANOVANJ, PREDPLAČILO ZAGOTOVLJENO, STROŠKE NOSIJO NAJEMNIKI. AGENCIJA PRIMO, Partizanska ul. 6 Tržič, 50-502, 0609/646-902 20111 NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI; PRODAJA, NAKUP, ODDAJA V NAJEM; SODNE CENITVE; VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO; PRIDOBITEV GRADBENE DOKUMENTACIJE ZA NOVOGRADNJE; POSREDOVANJE KOMPLETNIH GRADBENIH IN INSTALACIJSKIH NAČRTOV; AGENCIJA PRIMO, Partizanska ul. 6 Tržič, 50-502, 0609/ 646-902 20112 V Škofji Loki najamem garsonjero ali manjše stanovanje. »621-330 20135 Jesenice - Tomšičeva, prodamo 3 ss, 82 m2, centralno ogrevanje, SAT TV, telefon, parking, vrt, mirna lokacija. »861-979 do 11. ure 20151 Prodam enosobno STANOVANJE 40 m2 v Šorlijevem naselju. »22-84-22 ali 22-24-48_20153 V Kranju prodam takoj vseljivo in opremljeno 4 sobno STANOVANJE s kietjo in vrtom v izmeri 80 m2. »242-492 20188 B.A.V d.o.o. %. fc? \< (^S**^ tel.fax:064 52 233 w. Koroška cesta 5 flPI 4290 Tržič u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vpisuje v naslednje programe za pridobitev izobrazbe: VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT VISOKA UPRAVNA ŠOLA KOMERCIALIST POSLOVNI SEKRETAR RAČUNOVODJA Prekvalifikacija iz PRODAJALCA v EKONOMSKO KOMERCIALNEGA TEHNIKA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Prekvalifikacija v PRODAJALCA - 8 mesecev PRODAJALEC OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 5., 6., 7. in 8. razred Prijave in informacije - telefon: 656-135,656-138 www.lu-skofjaloka.si izberite svojo pot do znanja Takoj oddam STANOVANJE v privatni hiši. »241-686. Orehovlje 14 20196 Prodam ali oddam 1 ss 46 m2 v Posavcu pri Radovljici. »061/823-603, samo sobota 18. ure 20206 V Kranju kupim za gotovino 3 sobno stanovanje. »324-691 20220 Iščem stanovanje v okolici Bleda, Radovljice, 3 članska družina, do 500 DEM. »861-675 20237 4flfln» Agent' Kranj *NM* Gkivni trg 16, Kranj tel.:Q64/223-4S5; 0609/643-493 NEPREMIČNINE AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredoi>anja Oddamo GAROSNJERO za 300 DEM, enoletno predplačilo, 2 ss za 500 DEM, 9 mesečno predplačilo. NEPREMIČNINE Oziris, 267-535 20242_ KRANJ-ZLATO POLJE prodamo ohranjeno 3 ss, komfortno, CK, tel, oprema, balkon, 105.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 20243 ZLATO POLJE prodamo garsonjero 22 m2 za 45000 DEM. STANING, 242-754_20256 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo 2 ss 61 m2 s CK in tel., STANING 242-754_ 20257 KRANJ prodamo 2 ss 55 m2 v obnovljenem bloku, CK in tel. STANING, »242-754 20258 NEPREMIČNINE tT76-076, HI.KI) PKKSKKNOVA 50 PLANINA II prodamo večje 2 ss 68 m2 s KC in tel., v 2. nad. za 105.000 DEM. STANING, 242-754 20259 KRANJ-PLANINA ODDAMO V NAJEM OPREMLJENO GARSONJERO S CK in TEL. ZA 400 DEM/MES. STANING, 242-754_ 20260 TRŽIČ prodamo pol dvojčka lepo urejenega 112 m2 stan. površine s CK in TEL in parcelo 800 m2 za 165.000 DEM ali zamenjamo za manjše stanovanje. STANING, 242- 75 4 20262 PRODAMO ZIATO POLJE 1 ss, 40 m2 s CK, 2 ss 61,50 m2 in 3 ss 70 m2. Mike & comp, 26-503 20273 PRODAMO Planina pritlično atrijsko 2,5 ss, 85 m2, 3 ss 79 m2, VI. nad., 2 ss 63 m2, V. nad. Mike & comp, 226- 50 3 20274 Prodamo v Kranju 2 ss, 55 m2, pritlično, 2 ss mansardno, 72 m2, s 40 m2 podstrehe, Vodovodni stolp mansatdno 73 m2 brez CK, 2 ss 56 m2. Mike & comp, 226-503 20275 Na BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo ENOSOBNO stanovanje, 41 M2, za 57.000 DEM in trisobno stanovanje, 77 M2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 37 M2, za 62.000 DEM in 40 M2, za 75.000 DEM; dvosobno stanovanje, 53 M2, za 90.000 DEM in trisobno stanovanje, 77 M2 za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODAMO stanovanje v 2.nadstropju, 120 m2, CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju prodamo GARSONJERO, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1,5 sobno stanovanje, 47 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO trisobno stanovanje s CK, 65 m2, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Levstikovi ulici in na Gosposvets-ki cesti v Kranju imamo naprodaj več trisobnih stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini PRODAMO garsonjero, 33 m2, za 65.000 DEM, več enosob-nih stanovanj, za 72.000 do 80.000 DEM, več dvosobnih stanovanj v cenovnem razredu od 95.000 do 120. 000 DEM in več tri in štirisobnih stanovanj, od 136.000 do 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. ODDAM 30 m2 garsonjero na Planini 2, v nizkem in mirnem bloku, komplet opremljena, tel., CK za 3 mesečno predplačilo, brez posrednika. »242- 282_ 20283 Kranj Planina II prodamo garsonjero 33 m2, komfortna, VII. nad. za 65000 DEM. POSING 222-076_20264 KRANJ BLIŽINA CENTRA prodamo atraktivno dvosobno stanovanje 55 m2 + 20 m2 galerije, komfortno. Vredno ogleda. Cena 90.000 DEM. POSING, 224-210 20285 | NEPREMIČNINSKO! POSLOVANJE V Ribnem pri Bledu prodamo takoj vseljivo KOMFORTNO 2 1/2 sobno stanovanje 71.22 m2 s posebnim vhodom Vt 715-662 V Ribnem pri Bledu prodamo takoj vseljivo KOMFORTNO 2 1/2 sobno stanovanje z galerijo 80.38 m2 ta 715-662 ^93999106621 MALI OGLASI LESCE 1,5 sobno 37 m2, prodamo in 3 ss 80 m2. Mike & comp, 226-503 20276 ŠORLIJEVA prodamo 3 ss 72 m2, 2 ss 54 m2 in 1 ss 41 m2. Mike & comp. 226-503 20277 ŽELEZNIKI več različno velikih stanovanj prodamo (eno, dvo in trosobnoa) po ugodnih cenah. Mike & comp, 226-503 20278 RADOVLJICA 3 ss 82,5 m2, v nizkem bloku, CK, obnovljeno, opremljeno in 2 sobno, CK, 54 m2. Mike 6 comp. 226-503 20279 JESENICE zelo ugodno prodamo 3 ss, 70 m2, na obroke. Mike 6 comp., 226-503 20280 JESENICE Titova prodamo 3 ss 61 m2, komfortno, takoj vseljivo za 61.000 DEM. POSING, 224-210 20297 JESENICE prodamo 3 ss 71,50 m2, 2. nads. nizek blok, komfortno za 72.000 DEM. POSING, 222-j0 7 62029« GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE NA GORENJSKEM KUPIMO TAKOJ ZA GOTOVINO. POSING, 222-076 20300 VARSTVO SVET m MF PREMIČNINE RIAL ESIAIF KRANJ ZLATO POLJE prodmao 3 ss 69 m2, obnovljeno, plinska CK za 105.000 DEM. POSING, 224-210 20287 ŽELEZNIKI prodamo novo enosob-no stanovanje z atrijem in vrtom 45 m2 za 50.000 DEM in novo 3 ss mansardno 75 m2 + vrt za 83 000 DEM. POSING, 224-210 20288 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS., prodamo mansardno enosobno stanovanje 37 m2 nizek blok za 75000 DEM in enosobno stanovanje 40,20 m2 komfortno za 76000 DEM. POSING, 222-076 20291 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. prodamo 2 ss s kabinetom 68 m2, komfortno, takoj vseljivo za 122.000 DEM. POSING, 224-210 20292 Iščem varstvo za 2 in pol leta starega fantka, relacija Tržič - Podnart z okolico. ©53-386, zvečer 19986 Nudim redno oskrbo ostarelim in invalidnim. ©863-246 20210 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 18840 Ugodno prodam nove GUME različnih dimenzij Nokia in Sava. ©480- 087 20038 R 4 86 GTL in JUGO 87 po delih, prodam. S733-665 20068 Prodam deljivo vlečno KLJUKO za FIAT UNO. ©403-208 20090 VOZILA It JliW nepremičnine 064 22 33 00 KRANJ VODOVODNI STOLP prodamo mansardno garsonjero 22 m2. Takoj vseljiva za 45000 DEM. POSING, 222-076 20293 KRANJ PLANINA I prodamo 2 ss 63,40 m2. Takoj vseljivo, komtortno za 89.500 m2. POSING, 222-076 20294 TRŽIČ prodmao lepo 3 ss 80 m2, komfortno pritličje, takoj vseljivo za 95000 DEM.POSING, 222-076 20295 JESENICE ŽELEZARJEVA ul. prodamo 6 ss 132 m2 ali 2 x 3 ss 66 m2, I. nad. takoj vseljivo za 110.000 DEM oz. 2x60.000 DEM. POSING, 222- 076 20296 ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. «325-981 in 041/668-283 17576 AVTOPRIS.d.o.o.. ODKUP, PRODAJA, MENJAVA staro za staro in KREDIT. ©312-255 18397 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO in na MADŽARKO vsak teden. ©491- 442 18568 KOPALNI IZLET NA MORJE -IZOLA. ©491-442 18570 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 KM, I. 91/4, 89500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, izredno lepo ohranjen, prodam. ©0609/644-991 18949 HYUNDAI PONY 1.3 LS, prvi lastnik, rdeče barve, redno servisiran, lepo ohranjen, garažiran, ugodno prodam. ©061716-221 18950 MITSUBISHI LANCER 1.8 diesel GL, prvi lastnik, 91000 km, servisiran, servisna knjižica, avtoradio, kljuka, garažiran, reg. do 4/98, prodam. ©061/715-666 18951 Odkup, prodaja vozil, prepisi, krediti, staro za staro. ©323-298, 0609/643-202 1943« Prodam osebni avto GOLF, bencin, letnik 1981. ©721-241 19515 Prodam FORD FIESTA 1.3 8X1 93; SUBARU JUSTY GL 4 WD I. 88. ©41 1-860 19932 TESEN V BI BI Prodam FORD KOMBI starejši letnik, reg. do junija 98. JUGO 45, letnik 1986, reg. do marec 98. ©0609/641- 034 19960 Prodam FORD FIESTA GHIA 1.4, letnik 1991, prva reg. 94, reg. do avgusta 98, prevoženo 77000 km, radiokasetofon. premično strešno okno, elek. zaklepanje vrat in še dve zimski gumi. Čena 8900 DEM. ©713-944 19974 VW 1200 I. 65, reg. 6/98, platnena streha, metalik rdeč, atraktiven, ugodno prodma. ©733-038 19980 ALFA 33 1.5 I. 91, reg. 2/98 cz, es. ts, LITA PLATIŠČA, prodam za 8400 DEM. ©733-038 19981 R 4 letnik 1987, lepo ohranjen, ugodno prodam. ©061/614-048 19984 JUGO 45 KORAL, I. 90, izredno ugodno prodam. ©50-646 19985 Prodam Daihatsu Charade TD. I. 12/ 90. ©733-445 i99e7 RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA DAH JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SHO TUDI PONOČI Prodam R 5 FIVE. 95/10, 3 v, prvi lastnik, servisna knjižica, cena 9500 DEM. ©451-872 19998 Prodam R 4 GTL, letnik 1987. ©061/621-577 19999 Ugodno prodamo: R 5 CAMPUS 5 v, I. 93, R 5 EXPRESS 1.4 FURGON 94, R 19 1.7 RT 5 v. I. 93. CLASSIC 1.6 RN sreb. met. nov. 24600 DEM FORD ESCORT 1.8 CLX diesel, I.92 CITROEN BX I. 84, JUGO 45 I. 91. Za vsa vozila možen kredit brez pologa Vozila soservisirana. ©428-0011 ali 428-0012 RENAULT Preša Cerklje 20001 Prodam 126 P, I. 88, vozen, neregistriran. ©422-322 20077 Prodam R 4, dobro ohranjen, reg. do 4/98, cena 2300 DEM. ©350-530 20091 Ugodno prodam GOLF, I. 80, reg. celo leto, lepo ohranjen. ©323-851 Prodam z 101. I. 87, reg. do 3/98, cena po dogovoru. ©59-105 20102 Prodam GOLF, I. 87, rdeč, šibedah, maska z meglenkama. ©223-063 20103 Prodam R 4 TL, lepo ohranjen, I. 81/ 82 »56-736 20104 Prodam GOLF diesel, 1.87, 1. lastnik, garažiran. Potok 1, Komenda 20119 Prodam VW JETTA 1.8 i GL. letnik 91, bela, centr. zakl., servo, temna stekla, široki odbijači, 95 000 km. ©401-473 20014 KRANJ - JAKA PLATIŠE 13 tel.: 064 326 995 IESENVBIBI UBUANA - BEŽIGRAJSKI DVOR PERIČEVA 17, tel.: 061 136 12 52 NUDIMO VAM OBLAČILA ZA V/O DRUŽINO IZ NOVE KOLEKCIJE JE/EN - ZIMA 97 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE NAŠI PRODAJALCI SE VAM IN VAS PRIJAZNO TER m m IH)D0 Z VESELJEM POSVETILI 2 STROKOVNO POSTREGLI ( SUPER ^ AKCIJSKE CENE OTROŠKE - MLADINSKE |BUNDE fe^fa { POSEBNA ^ PONUDBA Nlfi .OBLAČILA ZA PROSTI ČAsJ MOŽNOST PLAČILA Z VEČ ČEKI DCLOVNI ČAS: od 8. do 19. ure. sobota od 8. do 12. ure Prodam R 5,1.93, rdeč. 42 000 km in JUGO 55, 1.87. ©411-893 20015 Prodam Z 101. I. 88, reg. 10/97 in Z 750, I. 85, rea. 12797. ©461-829 20032 Prodam GOLF JXD I. 87, 5 p, rdeče barve, reg. do 3/98, ugodno prodam. ©862-975 20046 HONDA CIVIC 1.4 GL Sedan, letnik 1991, 95000 km, servisna knjižica, izredno lepo ohranjen. ©421-430 20048 Prodam JUGO KORAL 55, I. 90, prevoženih 43000 km, garažiran, ohranjen.-©451-719 20051 ma\dioQlormmobHelS\S}l\] Stružni kova 19 4208 SENCUR Tel., Fax: 064/4!! 016 AVTO AKUSTIK A ^SH« KENV/OOD %Phonocar OiD Pioi\ieen Tho An ot Enmru*mont «BLAUPUNKT DUH |DQ 80teh Grup?« i n I LIlO > moc^kuiio r-i ^----' USVJiili-JiJ I_1 DECKER Superstar plesna dvorana v Šk. Loki vpisuje v tečaj plesa, aerobike, kickboksa... g 064/627-653 Prodam HYUNDAI PONY GLSI 1.5 I. 93 in Z 101 GTL 55, I. 87. Ostalo po dogovoru. ©718-622 20055 GOLF JGLD I. 84 in Z 101 I. 85. ©714-311 20061 OPEL KADETT 1.3 S I. 12/88, prodam za 7000 DEM, dodatn oprema, radio, vlena kljuka. ©54-211 od torka do sobote od 8. -15. ure 20062 Prodam TOVORNO VOZILO Z 80-10. ©421-420 20066 Prodam JUGO 45, letnik 89, obnovljen, srebrne barve. ©411-257 20067 Prodam JUGO KORAL 55 I. 39, reg. 15.5.98, cena 2300 DEM. ©733-665 20069 JUGO 45 I. 86, reg. celo leto, v odličnem stanju, prodam za 1100 DEM. ©53-874 20070 Prodam UNO 45, I. 90, 72000 km. ©67-030 20164 Odkupi rabljenih vozil, krediti, men-java. AVTOGARANT 634-231 201 ee 126 P 650 GL I.90, VW PASSAT 1.6 CL, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 20167 CITROEN AX 11 TGE I. 90, JUGO 55 KORAL, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20168 Oddam vrsto za OPEL FINTRO 3.0 avtomatik z vso dodatno opremo, dobava v oktobru. Samo resne ponudbe na GSM: 041/647-257 AURISINA, d.o.o., proda: Lancia dedra integrale, I. '92, ford sierra 1.6, I. "90, Audi 100 2.0, I. '87, Alfa Romeo - sprint I. '88, opel astra 1.6 GLS, l.'93, ford eseort 1.4, I. '89, AUDI QUATR0 COUPE, I. '86, BMW 320i, I. '86. CLIO 1.8, 16V, I. '91, R4 GTL, I. '87, FORD PROBE 2.2 GT TURBO, I. '92. Za vsa vozila možen kredit, menjava staro za staro. Tel.: 061/123-25-63, 041/676-945 Prodam GOLF letnik 1981, metalik zelena, cena po dogovoru. ©327- 682 19988 Prodam LADO SAMARO I. 93, ohranjena. Ogled popoldan. Mičurin Ivan, Frank. nas. 70, Škofja Loka Prodam FORD ESCORT 1.8 diesel, 1.91. ©323-766, 041/668-287 20123 Prodam FORD FIESTA 1.3 new port, letnik 3/93, prvi lastnik. ©734-087 po 16. uri 20006 R 5 SAGA I. 91, R 4 I. 89, R 4 I 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20169 VW GOLF JXB I. 88, R 5 I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20170 HYUNDAI PONY LS I. 91, MAZDA 323 LX SEDAN I. 90, AVTOGARANT 634-231 20171 8MW 520 I, I. 90, SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX I. 95, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20172 CITROEN ZX 1.9 D reflex I. 92, SUZUKI SVVIFT GL I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20173 FIAT PUNTO nova vozila, možen kredit ali menjava. AVTOGARANT 634-231 20174 PANDA 4x4 I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20175 JUGO KORAL I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 20176 Prodam R 9 EXCLUSIVE, I. 88. ©85-410 20177 Prodam PEUGEOT 405 1.6 GLI, I. 90, lepo ohranjen, rdeče barve, prevoženih 107.000 km. ©431-142 20182 Prodam PEUGEOT 806 SR 2.0,1. 95. kov. modra barva, Klima, radio, prevoženih 86000 km. ©431-142 20183 Prodam PEUGEOT 205 GR 1.4 letnik 1989, kov. siva barva, tonirana stekla, šibedah. ©431-142 20184 AVTO SOLA ing. HUMAR Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne In »LIČNA JE f"**^ ob 18 popoldne NAJUSPCSNCJSfl AVTOSOIA ZASTAVA 128 GX 1.1, I.87, ugodno prodam. ©312-641 po 20. uri 20124 Prodam GOLF diesel, 1.91. «431-296 _ 20130 Prodam GOLF 1.1, letnik 1978. ©64-111 20138 Prodam ALFO 155 1.8 TSL I. 3/94, 70.000 km metalik bordo, veliko dodatne opreme, servisna knjižica, 19000 DEM. ©718-256 20139 AX 1.1 TGE. letnik 90/5, cena 5700 DEM. ©624-941, 041/677-553 20145 Prodam ŠKODO FAVORIT. 1.93, 37 000 km, cena po dogovoru. ©861- 95 2 20319 JUGO 45 KORAL, 12/88, cena 1400 DEM. ©624-941, 041-6/7-553 20146 R 19 diesel, I. 91, 66000 km. ©742- 343 20148 Prodam UNO START bele barve, I. 94. ©691-914 20150 JUGO 65 KORAL, I. 89, prodam. ©431-352 20152 TOYOTA COROLLA 1.3 XL, I 90, 4 vrata, prvi lastnik, serv. knj. ©242-277 2015« HYUNDAI PONY 1.5 GLS I. 90, 4 vrata, ohranjen. ©242-277 2015' NISSAN SUNNY 1.4 SLX I. 94, prvi lastnik. ©242-277__20'58 NISSAN SUNNY 1 6 SLX I. 9/92, 5 vrat, prvi lastnik. ©242-277 20159 NISSAN SUNNY 1.6 SLX I. 87, 5 vrat. ©242-277 20160 R 18 TLJ, I. 84, pet prestav, reg. do 6/98, odlično ohranjen, cena 1700 DEM. ©451-170 20185 Prodam CLIO 1.2 RN, I. dec. 93, 5 vrat, katalizator, bel. ©312-259 20199 Prodam OPEL KADETT 1.3 S karavan, I. 88, reg. do aprila 98. ©332-041 20200 Prodam GOLF diesel, letnik 1989, zelo lepo ohranjen, reg. celo leto. ©632-158 20201 Prodam Z 101 GTL 55,1. 84, cena po dogovoru. ©631-860 20207 HONDA CIVIC 1.4 HB, I. 89, reg. do 5/98, prodam. ©325-543 20212 pa PRODAJA IN MONTAŽA li GffNTfiR Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel./fax:064/471-035 MONTAŽA IZPUŠNIH J\&!& SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH Sk^V .lAiuav tmONROET amortizerji SUBARU LEGACY 1.8 2 WD I. 91, prodam ali menjam. ©325-543 20213 HROŠČ 1303 J, letnik 1975, bele barve, lepo ohranjen, registriran do julija 1998, prodam za 2200 DEM. ©4/1-266 20218 UNO 45 IES FIRE 93 prodam, bel, reg. do 7/98, 118.000 km, prvi lastnik. ©228-166 ali 88-20-45 pop,, zvečer 20219 Prodam zelo lepo ohranjen GOLF JX I. 1 Z/87-88. Knežević, Kidričeva 43, Kranj 20221 LIVADA.D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: OPEL VECTRA 2.0 I 90, GOLF 84, 93, AUDI 80, 81, 1986, AUDI 100 2.0 86. JUGO FLORIDA 1.4 89, Z 101 91, R 4 GTL 90, LANCIA Y 10 1.1 IE 94, ALFA ROMEO 33 86, 92, TALBOT HORIZONT GL 84, LADA NIVA 1600-1986. Možna menjava staro za staro, nakup na kre-dit.prepisi vozil. ©224-029 20224 Prodam JETTO I. 87, dobro ohranjena, 1.6 CL, reg. vseh 12 mesecev. ©874-185 20238 R 4 GTL, 1.90, 120.000 km, reg. do 4/ 98, cena 3200 DEM. ©74-22-75 Prodam z 101, L. 89, REG. DO 25.8.98. ©326-820_20247 VW GOLF JXB L. 89, metalik zelen, 93000km, reg. do junija 98, prodam. ©631-338 20271 Prodam R 4 letnik 1987, reg. celo leto. ©332-178 20281 Prodam JUGO 55 cena 1500 DEM, letnik 1987. ©311-050 20282 SUZUKI SVVIFT 1.3, letnik 1991, odlično ohranjen, prevoženih 67000 km, prodam za 8200 DEM. ©634- 24 9 20286 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 GOLF I. 82, reg. 7/98 1.3 B, cena 2100 DEM. ©224 357_20306 OPEL ASTRA 1.8 16 v sport caravan, I. 11/95 z vso opremo prodam. ©241-408 20307 Prodam BMW 520, dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©326-619 20310 Prodam AX 1.93. reg. do aprila 98, bogata oprema. ©55-354 2031« Ugodno prodam Z 101 GTL 55, 1.86, reg. do 4/98. ©733-836_20320 FORD MONDEO karavan, 1.8 i, 16 V, CLX, 1.11/94, 70 000 km, metalno zelene barve, klima, ABS, servo volan, strešno okno, AIR BAG. centr. zakl., radio, garažiran, redno servisiran, prodam ali menjam za cenejše vozilo. ©624-385 ali 061/ 613-228 20324 ZAPOSLITVE ŠOFER C in E kat. dobi redno zaposlitev, šifra: ŠOFER_2005« Nova igralnica v Kranjski gori zaposli več oseb. Ponudbe na p.p. 3228, 1001 Ljubljana 200" Takoj zaposlimo več SLIKOPLES-KARJEV O 245-340 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "Šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. ŠIVILJO z večletnimi izkušnjami n« industrijskih strojih, doma iz Kranj* takoj zaposlimo. ©041/630-102 19627 JAKA BAR Iz Krope raposli NATAKARICO s polnim del. časom Đ 736-300_199^ Nudimo vam redno zaposlite*' ©226-394, po 20. uri _2000J KV AVTOIIĆARJA zaposlimo ©631-096 2000! Redno zaposlim delavko -tajnico z znanjem računovodskih del in nemškega jezika. Krajnik Branko, Godešič 2 ZA PREDSTAVITEV JEZKOVNEGA TEČAJA SAY IT IN ENGLISH POTREBUJEMO ŠE NEKAJ SODELAVCEV. VSE INF. NA ©634-064, in 041/ 637-492_18056 Nudimo dobro plačano delo v okrepčevalnici. ©431-762 19315 V kolikor potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo, pokličite na mobitel 0609/645-186, prosimo po 14. uri_ 19347 Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medic, pripomočkov. ©55-446, 50-274, 0609/ 651-737_19449 Honorarno zaposlimo dekle - študentko za strežbo v pizzeriji in kava baru. ©451-356 ___20076 Zaposlimo ZOBNEGA TEHNIKA v laboratoriju v Kranju. Šifra: ZOBNI TEHNIK 20082 Zaposlimo PRIPRAVNIKA oz. PRIPRAVNICO TRGOVSKE STROKE ali študenta za delo v trgovini na bencinskem servisu 0MV Istra Benz v Škofji Loki. Pisne ponudbe pošljite na naslov STIMA COMP., d.o.o., Ljubljanska 1, 4220 Škofja Loka. ŽIVALI Zaposlimo dva delavca s srednješolsko izobrazbo za dela pri izdelavi avtomobilskih ponjav. Krajnik Branko, Godešič 2 Na Blejski Dobravi redno in honorarno zaposlimo IZMENOVODJO v predelavi plastike, CNC rezkalca in CNC ERODERJA - PROGRAMERJA ter ŠTUDENTE v montaži. ©741-734 ali 041/668-915 20063 Zaposlim KV MIZARJA ali delavca vajenega mizarskih del. Mizarstvo Sitar Jože, Velesovska c. 20, Šenčur, 411-532 20142 Takoj zaposlimo PRODAJALKO -Trgovina Krajček Kranj, 403-042 20176 Iščemo mlado dekle za delo v strežbi v pizzeriji, z izkušnjami. ©461-878 20181 Mlada družina išče hišno pomočnico za varstvo otrok in gospodinjska opravila. Šifra: HONORAR 20195 Smo pri začetni širitvi nemškega podjetja z izjemno ponudbo. Vabljeni resni in urejeni organizatorji in potniki. Šifra: USPEH ZAGOTOVLJEN 20203 hitro in poceni V redno delovno razmerje sprejmemo ELEKTROTEHNIKA - SERVISERJA ZA ŠIBKI TOK (telekomunikacije) IN ELEKTROINSTALATERJA in elek-trovzdrževalca za električne peči. Informacije v petek, soboto, nedeljo od 10.-16. ure na ©718-077 20093 Iščemo samsko gospo, staro do 55 let, lahko z enim otrokom, Slovenko, za nego in strežbo starejši gospe (stari 85 let) na njenem domu. Nudimo brezplačno bivanje in plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite Pod Šifra: LETALIŠČE 201 is Zaposlimo KV KUHARJA. Planet Kranj, tel.: 227-225 ali 223-268 Če iščete redno zaposlitev in imate radi dinamično delo, pokličite © 76-622, 041/669-785 od 17. do 20. ure 19831 Zaposlim GRADBENEGA DELAVCA in KV ZIDARJA. ©411-208, 324-583 19911 Hornorano zaposlimo dekle za strežbo. ©311-301 19913 ŠOFER C in E kat. z nekaj prakse išče zaposlitev, po možnosti kiper. ©862-999 20005 Iščem ambiciozno poslovno partnerko za svetovalno delo vrhunske kozmetične hiše. ©360-951 20013 Honorarno delo v gostilni dobi KUHAR - ica. ©241-777 20047 Gospodinje, mlajše upokojenke, brezposelne, komunikativne osebe dobijo honorarno ali redno zaposlitev v telefonski prodaji, šifra: Telefonski studio Kranj 20208 Iščem honorarno delo (pospravljanje, likanje). Šifra: JESEN 20211 Nudimo delo za trženje z nepremičninami. Šifra: SAMOSTOJNOST IN RESNOST 20246 KAVA BAR v Kranju pogodbeno zaposli dekle za strežbo ob koncu tedna. ©451-721 20250 Dekle dobi delo v strežbi. ©310-155 20311 ČIN ČIN BAR TRŽIČ zaposli simpa-tično dekle za STREŽBO. ©53-270 Zaposlimo več KOMERCIALISTOV za prodajo knjig in učil po šolah, na različnih delih Slovenije. ©57-043 in 58-159 20315 Iščme DELAVCA mizarske stroke. ©422-193 20317 POMOČ mlajše upokojenke v gospodinjstvu v bližini Kranja potrebujem za nekaj ur tedensko. Šifra: ZANESLJIVA 20321 Prodam KOBILO Hafliner - mešanec, staro 30 mesecev, ujahano. ©431- 337 19859 Prodam TELIČKO FRIZIJKO staro 14 dni. Dorfarje 31, Žabnica 19971 Prodam 9 mesecev breje KRAVE in TELICE ter smrekove, naravno suhe PLOHE in DESKE. Jenko, Praprotna polica 4, Cerklje 20009 Prodam teden dni starega črnobe-lega BIKCA. Voglje, Na vasi 20, ©491-072 20017 Prodam TELIČKO simentalko težko 250 kg. Bešter, Rovte 11, ©731-380 20031 Prodam več plemenskih telic simen-talk in 2 t OVSA. ©422-059 20078 Prodam več simentalcev, 120 kg. ©421-467 20079 Prodam KRAVO simentalko po prvem teličku, za zakol. ©422-601 20080 Prodam TELIČKO sim., težko 200 kg. ©451-674 20081 Prodam TELICE cca 100 kg mesne pasme. ©061/614-553 20095 Prodam BIKCA 120 kg, simentalec. ©720-092 20116 Zamenjam ali prodam TELICO simentalko, staro 17 mesecev in 2 TELIČKI, stari 30 dni. ©738-093 ŠKOTSKI OVČARJI ( lessie), čistokrvni, brez rodovnika, stari 2 meseca, cepljeni, 15000 SIT. ©061/ 168-45-65 20155 Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden. ©403-172 20163 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in TELICO sim. ter 3 tedne staro TELIČKO sim. ©312-056 20186 Prodam teden stare črnobele BIKCE. Jezerska c. 92 A, Kranj 20137 DALMATINCI iz tropa 101 čakajo dobre gospodarje. Enkratni, cepljeni. ©332-400 20189 Domače očiščene PURANE in 4 mesece staro simentalko, prodam. ©491-270 20191 Prodam JARKICE pred nesnostjo. ©326-526 20197 Prodam TELIČKO sim. staro 14 dni. Ažbe, Rupa 11, Kranj 20209 Oddam dva MUCKA. 0320-040 20241 Prodam dva TELETA križanca stara 12 dni. ©802-044 20254 Menjam težko jalovo TELICO za mlado KRAVO. ©738-446 20308 Prodam VEČ TELET od enega tedna naprej, črnobelih. ©311-962 20312 BELE PURANE širokoprsate pasme za nadaljno rejo ugodno prodam. ©246-514 20322 AKRIS d.o.o. NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, TeL: 064/733-365 NON-STOP OSMRTNICA Prezgodaj nas je zapustil DAVID DVORŠAK varnostnik v igralnici Sodelavci in prijatelji iz igralnice HIT Casino Kranjska Gora ZAHVALA V 58. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded, stric, tast in brat JANEZ KAVČIČ Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, predvsem g. dr. Habjanu za pomoč ob hudi bolezni, g. župniku za lepo opravljeno slovo, prijateljem, pevcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala njegovim sodelavcem in sodelavcem domačih. Vsem imenovanim, ki ste v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJEGOVI Železniki, dne 26. avgusta 1997 OSMRTNICA Tam, kjer visoke so planine, skrita sila vleče me. Tam, kjer rododendron raste, naj bi pokopali me. Tiho je odšel od nas, naš dragi ata, brat in stari ata MARIJAN PERKO dolgoletni oskrbnik doma v Tamarju, gorski reševalec in alpinist ter lovec Od njega se bomo poslovili v torek, 2. septembra 1997, ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI TVžič, 28. avgusta 1997 V SPOMIN Danes, 29. avgusta 1997, mineva žalostno leto dni, odkar vas mama med nami več ni. JOŽEFA RANT iz Žbonta MAMA, POGREŠAMO VAS Vsem, ki se je spominjate, z lepo mislijo postojite pri njenem grobu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala. VSI NJENI Sp. Davča, Zali Log, Sv. Duh, Medvode, avgusta 1997 V SPOMIN Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer; zamisli se in po nečem žaluje ves dolgi, samski mi večer. (J. Murn) Danes, 29. avgusta, mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra MIMICA KONC z Golnika 149 Hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI Golnik, Kranj, 29. avgusta 1997 ZAHVALA Ob izgubi drage mame MANCE GABER se vsem prav iskreno zahvaljujeva za darovano cvetje in sveče, ' *1 posebej pa gospodu župniku za darovano mašo. Žalujoči: hčerki Julka in Helena ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mame FRANČIŠKE GRAMC z Orehka pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala osebju splošne bolnišnice Jesenice. Hvala njeni zdravnici dr. Jožefi Jeraj. Posebej se zahvaljujemo sestrama Citi in Anici ter svakinjama Mariji in Tončki. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše, g. kanoniku Vinku Veglju in g. župniku Francu Ivancu za lep pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za lepo odpete pesmi, podjetju Komunala Kranj - pogrebne storitve. Vsem in vsakomur, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc ter sinova Milan in Igor Avgust, 1997 ZADNJE NOVICE K/V Srednja šola slepih in slabovidnih Škofja Loka bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte, bomo pisali Dežurna, 19. stran je tokrat v znamenju smeti oziroma črnivškega odlagališča, zaradi prostorske stiske pa tokrat na zadnji strani objavljamo naslednje obvestilo: Turistično društvo Davča vas v nedeljo, 31. avgusta, ob 13. uri prav lepo vabi na Dan teric, ki bo na domačiji pr' Vrhove. Domačini vam bodo prikazali obdelavo lanu od bilke do platna. Po predstavitvi pripravljajo veliko veselico, na kateri bo igral ansambel Ptujskih 5. Čisto za konec pa še tale slika: V sredo so za domom kranjske gasilske brigade svojemu namenu svečano predali polovično košarkarsko igrišče, ki bo gasilce še bolj spodbujalo k večji telesni aktivnosti, kar pa je pogoj za dobro delo. Gasilcem za novo pridobitev čestitamo, v upanju, da bodo več časa lahko posvečali košarki kot pa gašenju požarov in rezanju zmečkane pločevine. G.G. Le kaj pomeni PWC V križiščih in na odcepih z glavnih gorenjskih prometnih žil proti Krvavcu in Preddvoru so se v torek zjutraj pojavili lični majhni kažipotki z napisom PWC in rdečo puščico za pravo smer. Večina količkov s PWC kažipotki je zabitih v travo ob cesti, takoj zraven pa je praviloma njiva z dvometrskimi stebli koruze. Samo zlobneži ali šaljivci bi ob taki zeleni idili ob kažipotkih utegnili pomisliti, da kratica PWC usmerja v "poljski WC", "pomožni WC" ali kaj podobnega, povezanega z bližnjo koruzo. Ne, PWC pomeni "Para-gliding World Cup", svetovni pokal v jadralnem padalstvu, katerega finale letos poteka prav na Gorenjskem. Če se vreme ne bo preveč zarotilo, bomo v okviru PWC še do pojutrišnjem, do nedelje popoldan, na gorenjskem nebu občudovali poldrugo stotnijo pisanih jadralnih padal z najboljšimi piloti iz 30 držav. SALON KERAMIKE 22fc 013, M AlUlv1EX INT.^j*« KRANJ-ZLATO POLJE 3k Slepi niso nič več le telefonisti V ponedeljek bo v šolske klopi sedlo tudi okrog 60 slepih in slabovidnih dijakov - Povečuje se zanimanje za program ekonomsko-komercialnega tehnika, vse več slepih se odloča tudi za študij na fakulteti Škofja Loka, 28. avgusta Prvega septembra bo kopica gorenjskih učencev in dijakov spet sedla v šolske klopi. Med njimi pa bo tudi okrog 60 slepih in slabovidnih mladih, ki učenost nabirajo v srednji šoli slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Gre za edino tovrstno šolo v Sloveniji, ki mladim s težavami z vidom omogoča karseda normalno šolanje in pridobitev poklica. In če je bd dolga leta edini poklic, ki ga je lahko pridobil slep človek, telefonist, že nekaj let ni več tako. Slepi in slabovidni so uspešni v številnih poklicih, od računalnikarjev, slavistov, anglistov do defektologov. Škofjeloška šola slepih in slabovidnih deluje v okviru Centra slepih in slabovidnih, nam je povedal direktor centra Boris Koprivnikar, v njej pa se šola okrog 60 dijakov iz vse države. Srednja šola kot vsaka druga, pravi direktor, ki nič več ne izobražuje zgolj za klasični poklic slepih - telefonista, temveč iz leta v leto skuša širiti programe. Tako poleg triletnega programa telefonist že tretje leto izobražujejo tudi po programu eko- Gortnjska borzno posredniška družba, d.d. Komika 33, Kranj, tel.: 064/361-300 Želite kupiti ali prodati delnice? Niste zadovoljni z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" SPticap}Llgglimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel ■•BATI« NMT * (MM http www mobttrt »i nomsko-komercialni tehnik, za katerega je vse več zanimanja. Poleg tega v šoli spodbujajo 'tudi tako imenovano integracijo, kjer mladi hodijo v redno srednjo šolo, v centru pa poskrbijo za potrebne učne pripomočke in dijakom pomagajo pri prilagajanju svetu videčih. Ravnatelj šole Jože Dolenec poudarja, da je šola povsem primerljiva z ostalimi srednjimi šolami, učitelji (nekateri od njih predavajo tudi na rednih srednjih šolah, denimo na škofjeloški gimnaziji) pa od dijakov zahtevajo enak nivo znanja kot drugod. Razlika z rednimi srednjimi šolami je le v tem, da program srednješolskega izobraževanja za slepe namesto štirih traja pet let, saj je potrebno daljše podajanje snovi ter več utrjevanja znanja, nekoliko drugačne pa so tudi metode dela (gre za individualno obravnavo) in pogoji dela. Učna oprema je prilagojena slepim, po besedah direktorja pa je zelo sodobna. Tako je osnovni pripomoček slepih računalnik, ki je opremljen s posebno Braillovo vrstico, ki nadomešča ekran, možen pa je tudi izpis besedila v tej pisavi. "Imamo solidno opremljeno računalniško učilnico in v zadnjem času vse več uporabljamo računalnike, ki so za slepe papir in svinčnik obenem. Hitro sledimo razvoju, saj je pomembno, da slepi uporabljajo enako osnovno tehnologijo kot tisti, ki vidijo,*' pravi Koprivnikar. Za slabovidne obstajajo knjige s povečanimi črkami, slepim pa so namenjene knjige v Braillovi pisavi in zvočne knjige (na kasetah). Tudi slepi in slabovidni pišejo maturo; izpiti so enaki kot v drugih šolah, le izpitne pole so natisnjene v Braillovi pisavi. Boris Koprivnikar Kot poudarja direktor, mlade v šoli učijo tudi povsem življenjskih veščin, od učenja Braillove pisave, orientacije in mobilnosti, hoje s belo palico, do kuhanja in pospravljanja. Večina srednješolcev biva v dijaškem domu, ki pa mladim noče nadomeščati doma, zato se dijaki ob vikendih vračajo domov. Popoldanski čas preživljajo po lastnih željah, na voljo pa imajo kopico možnosti, od športa, radioamaterstva, gledališča, kegljanja, aerobike, plavanja (imajo celo svoj bazen), jahanja, kuhanja pa celo fotografiranja. Center slepih in slabovidnih se po novem predstavlja tudi na Internetu, in sicer na naslovu www.css-sl.si. Kot pravi Koprivnikar, čedalje več njihovih dijakov nadaljuje šolanje na fakulteti (zlasti z uporabo računalnikov so se možnosti za nadaljevanje šolanja močno povečale); tako kar nekaj slepih in slabovidnih obiskuje kranjsko fakulteto za organizacijske vede, neko dekle študira defektologijo, ne- kaj jih je na filozofski fakulteti. Kako pa je z iskanjem zaposlitve za slepe in slabovidne, ko končajo šolanje? Kot pravi direktor Koprivnikar, so pri tem težave, saj je problem brezposelnosti velik že za zdrave ljudi, kaj šele za slepe in slabovidne. V preteklosti so bili slepi kot invalidi deležni pozitivne diskriminacije pri iskanju službe, danes pa ni več tako, zato morajo biti povsem konkurenčni na trgu delovne sile. Problem je tudi v tem, da delodajalci niso stimu lirani, da bi zaposlovali invalide. Slepi in slabovidni so danes uspešni v mnogih poklicih, so denimo slavisti, anglisti informatiki, delajo v adminis traciji, ekonomiji in drugod. Namen šole je pomagati mladostnikom, da bi bili kas neje v življenju karseda samostojni, pravi direktor. Da bi mlade naučili čim večje samos tojnosti, pripravljajo projekt stanovanjske skupnosti (skupaj s sorodno nizozemsko ustanovo; tudi sicer škofjeloška šola zelo dejavno sodeluje s tujimi šolami za slepe in slabovidne), v kateri si bodo dijaki višjih letnikov povsem samostojno organizirali živi jenje in se tako pripravljali na čas po zaključku šolanja. "Slepemu človeku nič ne manjka, samo vidi ne. Vsak od njih zahteva le boljši možnosti, medtem ko je z; to, ali jih bo izkoristil, odgovoren sam. ludi med slepim so nekateri bolj, drugi pa man sposobni," še poudarja direk tor. Žal pa veliko slepih ti slabovidnih iz različnih razlo gov ne poišče strokovne po moči, dodaja, zato c' škofjeloška šola skuša bolj odpirati javnosti, da bi j spoznali vsi tisti, ki bi jim šol; lahko vsaj nekoliko razsvetlil edino temo, ki obstaja, to j neznanje. • U. Peternel Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Ženska v tovornjaku!? Šenčur - Tokrat smo izpolnili precej zanimivo skrito željo. Mirjam Močnik iz Šenčurja si je namreč pred leti, ko so gradili hišo, zaželela, da bi vsaj enkrat preizkusila, kako izgleda voziti kamion. Vsaj nekaj deset metrov. Pa smo se oglasili pri njej, ko je ravno skupaj z možem uživala ob kavi. Po nekajminutnem obotavljanju je nato le privolila, da bo sedla za volan 16,5 metra dolgega tovornjaka, ki je v lasti Alpetoura Špedicija in transporti Škofja Loka. Idealno sicer ni vozila, a pomembno je, da se ni zaletela, kajne. Oglejte si Kamero presenečenja danes ob 20.20 na programu Gorenjske televizije. • S. Š. Pošta vas obvešča - menjalnic« - na vseh večjih poštah - na vseh poštah v turističnih krajih Vaša Pošta 913 Fn STEREO DANES TEMA DNEVA: POLETNI UTRIP TRZICA sterJ**