DOMZALE, 25. APRILA 1997 • ŠT. 4» LETNIK 36 GLASILO OBČIN DUMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE NADŠKOF ZA TRETJE TISOČLETjE Dr. Franc Rode prejel škofovsko posvećenje in prevzel ljubljansko nadškofijo Škofovsko posvećenje ni vsakdanji dogodek. Zaznamuje deset, petnajst ali ćelo dvajset let življenja krajevne Cerkve. Novemu Ijubljanskemu nadsko-fu dr. Francu Rodetu (63 let) želimo, da bi »stal in obstal« (njegovo geslo je: »Stati inu ob-stati«) na tem mestu vse do do-polnjenega 75. leta in še čez. Dogodek posvećenja v nedeljo, 6. aprila, je bil deležen precejš-nje pozornosti sredstev obveš-ćanja. Slovenska televizija je si-cer stotisoće gledalcev precej pred koncem postavila na hladno, radio pa je vztrajal do konca. O posvećenju nadškofa Šuš-tarja iz leta 1980 ima televizija menda samo nekaj minut gradiva... Takrat je pać bilo treba snemati in prenašati bolj »zanimive« reći, npr. maratonske kongrese partije. N.i letošnjo belo nedeljo je do sedanji nadškof dr. Alojzij Suštar odložil pastirsko palico, s katero je sedemnajst let kot skrben pastir vodil krajevno Cerkev na uso-dnem prehodu. Njegova beseda in njegov mednarodni vpliv sta odio-čilno zaznamovala te dogodke. O tem naša javnost marsičesa še ne ve. V znamenje hvaležnosti za njegovo delo si ga je dr. Rode izbral za glavnega posvečevalca. Ob njem sta bila še beograjski nadškof in metropolit dr. Franc Perko, s ka-terim sta bila nekdaj kolega na teološki fakulteti, in torontski nadškof dr. Alojzij Ambrožič, ki je 1.1945 z Rodetovo družino delil usodo begu ncev. (Nadaljevanje na 3. strani) Slavnostna seja Občinskega sveta občine Domžale Vsredo, 16. aprila 1997, je bila v Viteški dvorani Biotehničke fakultete v Grobljah slavnostna seja Občinskega sveta Občine Domžale, posvečena 19. aprilu, prazniku Ohčine Dom-talc. To je namreč dan, ko so bile Domžale leta 1952 razglašene za mestno občino. Na seji so podelili najvišje ohčinsko priznanje in imenovali profesorja Milana Flerina za CASTNEGA OBCANA Domžal. Gospod Milan Flerin, rojen Domžalčan, je diplomiral na Filozofski fakulteti tik pred začetkom druge svetovne vojne. Po vojni je bil imenovan za delegata na Meš-čanski soli v Domžalah, kar pomeni začetek njegovega inaintridesetletnega uspešnega dela na področju šolstva. Življenje prof. Milana Flerina je vtkano v razvoj osnovnega poklienega in srednjega šolstva ter šol za izohraževanje odraslih ohčanov. Dolga leta je hil tuđi predsednik izobraževalne skupnosli Domžale, leta 1962 pa je hil imenovan za prvega urednika Občinskega poročevalca. Svoje načelo, da mora biti šola središče kul- turnega, športnega in družahnega življenja, je uresničeval v glasbenih in športnih akademi-jah ter tradicionalnih revijah pevskih zborov. Zavedal se je, da je mladini in odraslim treba ponuditi različne aktivnosti tuđi v prostem času. Zato so na njegovo pobudo nastala raz-lična društva, ki so zadovoljevala potrebe ohčanov. Sodeloval je v številnih društvih in od-borih ter svojo strokovno pomoč nudil po-vsod, kjerkoli je bila zaželena. Ko je bil razrešen dolžnosti ravnatelja v Osnovni soli Domžale, se je zaposli/ kot svetnik na Komiteju za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve. Iz vsega naštetega je razvidno, da je gospod Milan Flerin s svojim vsestranskim delom, z iz-jemno avtoriteto, razgledanosljo ter bogatim organizacijskim in strokovnim znanjem po-membno vplival na vsestranski razvoj šolstva, kot tuđi samega mesta Domžale. Zato ga upravičeno smemo imenovati za častnega občana Domžal. (Nadaljevanje na straneh 8 in 9) KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO LIMBAR Detelov Učenjak za današnje čaše KID Limbar je v soboto, 12. 4. 199^ ob 19.30 v Kulturnem domu v Moravćah premierno uprizorilo komedijo moravškega ro-jaka, pisatelja in dramatika, Frana Delele Ućenjak. Predstavo je režirala ga. Milka Novak, v naslovni vlogi pa je nastopil g. Loj-ze Štefan. Lansko poletje se je v osrednjih slovenskih časopisih pojavilo nekaj manj opaznih člankov o Franu De-teli kot dramatiku in pisatelju, roje-nemu v jurkovi hiši v središču Mo- ravč. Od njegove smrti je minilo nekaj mesecev več kot 70 let. Od nekdaj premožne in številne družine je ostalo le malo potomc ev. Zaradi nesoglasij je bila njegova rojstna hi-Sa prodana. Fran se je rodil v družini devetih otrok. Bistrega fanta so poslali na šolanje v Ljubljano, nato je nadaljeval studij na Uunaju, kjer je študiral klasične in sodobne jezike. Služboval je kot profesor in ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Umri je v Ljubljani 11. 7. 1926. (Nadaljevanje na 13. strani) Crni Graben na turistični karti lz*la je dolgo prićakovana Turi-stična karta Obćine Lukovica. Na karti so poleg imen krajev vrisane tuđi meje posameznih krajevnih skupnosti, označene so markirane poti za krajše in daljSe izlete po okoliških hribih, vrisana je trasa bodoče avtoceste; označeni pa so tuđi vsi gostinski objekti in kulturne znamenitosti doline Črnega Grabna. Idejni vodja in pobudnik izdelave Turist ićne karte ob pomoći Geodet-skega zavoda Slovenije je bil g. Matej Kolnik, tekstualno gradivo z opisi krajev na hrbtni strani karte pa je pripravila al)solventkočina-mi ustanoviteljicami podjetja, hkrati pa so se člani Obćinskega sveta strinjali z vsebino porabe sredstev iz naslova amortizacije infrastrukture v občini Domžale. Poročilo o poslovanju Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik so člani Občinskega sveta sprejeli z večino glasov, medtem ko so se s planom poslovanja /a leto 1997 le seznanili, sprejem |),i preložili do zaključene obravna-ve na vseh Občinskih svetih, lastnic podjetja, seznanili pa so se tuđi z dose-danjimi postopki lastninskega preoblikovanja podjetja. Na koncu so člani Obćinskega sveta sprejeli še sklep, s katerim se soglaša s sklenitvijo pogodbe o brezplačnem pre-nosu deleža 5/8 na nepremičnini in objektu na Kolodvorski 4 v Domžalah na Občino Domžale. Ob vedno zadnji in obvezni točki dnevnega reda so člani ()bčinskega svela pristojnim službam zastavili kar se-demnajst vprašanj, pobud in zahtev. LOVRO LONČAR Med najbolj aktivne svetnike Občinskega sveta zagotovo sodi tuđi g. Roman Kurmansek, SDS. Med tremi svetniki LDS je med poslušanjem razprave nastopilo različno razpoloženje. Poroćilo o poslovanju Centralne čistilne naprave Domžale - Ka-mnik je predstavila direktorica mag. Olga Burica. Vse foto: Bogdan Osolin Postanite tuđi vi občinski svetniki! Zadnja točka je vaša! Za obćinsko upravo ali za Ohčinski svet sostavitc vprašanja, zapišite zahteve, dajte pobude, zahtevajte odgovor. Najholjše prispevke za Zadnjo točko homo objavili in nagradili s praktičnim/ na-gradami. Pišite odgovornomu uredniku Slaminika. Prepričan sem, da me boste zasuli s svojimi tehtnimi hc-sedil(c)i za Zadnjo točko. Obljubim vam, da boste že v naslednji številki Slamnika prišli na svoj račun. Kar lahko storite danes, ne odlašajte na jutri! BOGDAN OSOLIN CIKLUS PREDAVANJ Društvo katoliških izobražencev Franc Bernik V sklopu ciklusa predavanj, katere je priredilo Društvo katoliških izobražencev Franc Bernik v Domžalah, sta bili do sedaj v Kulturnem domu že dve uspešni predavanji. Predavanje v Bernikovi sobi Kulturnega doma je pričel prof. dr. Drago Ocvirk s temo »Biti kristjan danes«. V predavanju je nanizal nekaj vprašanj ter dal na njih tuđi odgovore o vlogi kristjana danes, v sodobnem svetu. Veliko vsebino ima njegova misel: »Kraljestvo Ijubezni, če smo pozorni do drugega.« Po predavanju je odgovarjal tuđi na vprašanja poslušalcev. Drugo predavanje.' je imel prof. dr. Anton Stres z naslovom, »Zakaj kriza skupnih vrednot?« V prvem delu predavanja jo raz-lagal, kaj sploh so ćlovokove vrednote; predvsem duhovne in ne materialne. V drugem delu pa je prikazal tuđi razlike med kršćanskim in liberalnim pogledom na skupne vrednote. Po predavanju se je razvila tuđi diskusija na to temo; tako da smo vsi prišli na misel o potrebno-sti in kakovosti takšnih predavanj oziroma večerov. Dvoranica je komaj sprejela vse, ki so prišli poslušati slovenskoga profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani. V četrtek, 17 aprila, je predaval dr. Anton Strukelj, naš krajan, o smernicah katoličanov za 3. tisoč-letje (o tem predavanju borno pisali kasneje, saj je ta članek pisan pred omenjenim terminom). V če-Irtek, dne 24. aprila, pa bo predavanje o najbolj pereci temi sodob-nega časa »Kako preprečiti razpad zakona?«. Imel ga bo jezuit pater Vital Vider. Vsi, ki vas ta problematika zanima, ste vljuclno vabljeni na to predavanje ob 20. uri v Kulturnom domu v Domžalah. MATjAŽ KARLOVŠEK Na sliki prof. dr. Anton Stres med predavanjem v Kulturnem domu v Bernikovi sobi. 2^ Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN Dr. Franc Rode kleče sprejema naloge škofovske službe; posvečevalci so trije slovenski nadškofje: dr. Franc Perko (Beograd), dr. Alojzij Šuštar in dr. Alojzij Ambrožič (Toronto) (Foto: arhiv Družine) NADŠKOF ZA TRETJE TISOĆLET|E Dr. Franc Rode prejel škofovsko posvećenje in prevzel ljubljansko naclškofijo (Nadaljevanje s 1. strani) V ljubljanski stolnici sv. Nikolnja, kjer je že ori 1461 sedež škofije, se je tokrat zbralo ok. 260 duhovni-kov iz vse Slovenije, dva kardinala (Franjo Kuharić iz Zagreba in Paul Poupard iz Rima), pet nadško-fov, deset škofov, redovniki in redovnice. Za orglami na koru je bil skladatelj Primož Ramovš, 65-član- skemu stolnemu zboru in zboru Anton Foerster je dirigiral prof. lože Trošt. Sodelovali so Se solista Veronika Fink-Menvielle in Marko Fink, pritrkovalci iz Smlednika in trobilni kvintet Gallus. Po evangeliju se je začel obred posvećenja. Apostolski nuncij. Ed-mond Farhat je prebral latinsko papeževo pismo o imenovanju. Dr. Rode je nato z devetkratnim »Hočem« izrazil pripravljenost prevzeti novo službo z vso njeno težo in obveznostmi. Posvečeval-ci so nanj položili roke (znamenje podelitve službe), zmolili posvetil-no molitev, ga mazilili na glavi, mu izročili evangeljsko knjigo, prstan, mitro (škofovsko pokrivalo) in pastirsko palico ter ga ustoličili na škofovskem sedežu. S poljubom miru so mu izrazili, da ga spreje-majo v zbor škofov. Novoposveče-nega so pozdravili zastopniki du- hovnikov, laikov in domaće jarške župnije. Na koncu je dr. Rode spregovo-ril nekaj zahvalnih in pozdravnih besed. Visokim predstavnikom oblasti je dejal: »Vašo navzočnost si razlagam kot znamenje dobre volje za reševanje odprtih vprašanj med Cerkvijo in državo in kot pripravljenost, da ta vprašanja rešuje-mo s strpnim dialogom in v skladu z resnično istovetnostjo slovenske-ga naroda.« Nagovoril je tuđi svoj-ce in se posebej spomnil pokojnih staršev, tete in strica dr. Antona Breznika ter bratov Andreja in To-neta. Med udeleženci so bili tuđi predstavniki kulture in znanosti, nekateri ministri in strankarski pr-vaki ter zastopniki domžalske ob-čine. Mašni plašč so novemu nadško-fu podarili slovenski redovniki in redovnice, mitro pa malteški vite-zi. Oboje so po načrtih arhitekta (ožeta Kregarja izdelale šolske sestre v Radovljici. Naslednji dan je dr. Rode prevzel ljubljansko škofi-jo, kot predvideva Zakonik cerkve-nega prava. Slovenski zamejski pisatelj Alojz Rebula je v pozdrav novemu nadškofu, svojemu prijatelju, zapisal: »Slovenski vinograd, ta već kot tisočletni Božji nasad pod Triglavom, Te caka... Tvoja pot ne bo lahka. Prihajaš na zemljo, preorano od revolucije, od brezboz-ne diktature in porabništva, čez katero gre sušni veter razkristja-njene Evrope... V tvoje roke bo iz-ročena tista odrešenjska bakla, ki od Cirila in Metoda prek Trubarja in Slomška in legliča kaže v pra-gozdu časa pot Smisla našemu človeku in našemu narodu« (Družina 13. 4. 97, 2). Uredniški odbor Slamnika izraza novemu nadškofu dr. Francu Rodetu, našemu rojaku, najboljše želje in čestitke. Upam, da se tem željam pridružujete tuđi mnogi bralci. BOGDAN DOLENC Fundacija Mali vitez Gospa Berta jereb, ste znani kot svetovno priznana znanstvenica, zdravnica in ustanovitelji-ca fundacije MALI VITEZ. Že ime nas opozarja, zlasti pa bese-da »mali«, da so sredstva fundacije namenjena otrokom. Vitezi so se v svojem času borili ćastno; tuđi otroci z onkološkimi diagno-zami se častno borijo s svojo bo-leznijo, v svoj boj vključujejo tuđi svojo družino; MALI VITEZ pa naj bi v ta boj z boleznijo pote-gnil tuđi nas, ki smo hvala Bogu, zdravi in imamo zdrave tuđi ot-roke. • Gospa Berta, povejte mi, prosim, kako ste prišli na zami-sel, da ustanovite fondacijo MALI VITEZ? To je kar dolga zgodba. V času, ko som živela na Svedskem in v Ameriki, sem se ukvarjala z zdravlje-njem otrok zaradi raka. Zdravljenje je skozi čas doseglo veliko stopnjo razvoja, kar pričajo podatki o oz-dravljenih bolnikih. V začetku je bilo ozdravljonih 10% olrok, sedaj pa je ozdravljo.nih kar 7.5% bolnikov z diagnozo raka v otroški dobi. 1984. leta sem se vrnila v Sloveni-jo, 19H6. leta p,i je potekal kongres o tem, kako delujejo fi/ićne spre-membe telesni>iiedvidevriiij,i britanskih ekonomistov, ki so Lmsko jesen napovedili velike te/ave v slovenskem gospodarstvu in ve< jobte/pijselnosl Jbbo st.in/e !;osjx/darstva, velike /amude pri najnujnejiih opravilih, ki so po^oj /a vklju("evanroraCunu za leto l')')7 je za promocijo obeine predviđenih okro^ 4 milijune tolarjev. Za sodelovan/e z dni^imi občinami, za jubili'je, pokrovi teljstva in sponzorstva pa še enkrat 4 milijone, l'olem si> tu še milijoncki za < elostno podobo obCiiH', za prosi,ive in piaznovaii),), pa za informiranje javnosti in kdo bi Se vedel, z,< kaj vse se Ih, naSel proračunski denar. Spet i>ravim, prav je. da v del proračun skih sredstev nameni tuđi za piomoi iju obi'im^ tnd,i malo ali nic nam je znano o učinkih teh investii, ij. lepo bi bilo, Ce bikorW.no uredili »SPB«, sajnedokonCan stanov.iniskn poslovni objekt v središCu DomSal s svojo klavrno podolx> ne daje rđvm pri/clinrž> videza. Chvek se vpraša, kaj tKti, ki tako rekoć vsako leto podeli/,, našemu mestu plakvu> za urejeno mesto, sploh ocenjujejo. Ne morem si Li/, da ne bi pomislila, da i;re ludi rrri lej stvari za dogovorno n u -točio razvrtčanja. Za dogovorno metodo je vcrjelno šio ludi pri odlocanju, k.iteii triji • slovenski /u/iani potujejo na kongres županov na eksotiCni otok v IndijsLem oceanu. l,jul>ljanskižupan se je menda temupotovan/u odrekel, naša Županja pa ne. Na seji obCmskey,a svela je ci-lo izjavila, da obCine to nebo niC stalo, ker da stroške krije konU-n-n u mest, vkalero se /e vkljuc'ila tuđi domžalska obeina, da o zajetni Članarini, ki jo mora vsako leto plm'.ili naša obeina, niti ne govorimo. Morda sem le pieveC kiitiCna. Navsežadn/e borio moffKV na daljnem Mauriliusu relo žvedeli ž.a Domžale, to//a tuđi ni kar lako. In naši obeinski svetniki (te vrstu e pišem v prvi polovici aprila) i>odo v lem mesec u sprejemali proračun in verjetno ponovno odobrili sredstva /a promoci/o, Čeprav ličinki porabljencfia denar/a nikomu/ nišo znani, le zaman upanje, da se bo zaradi napisane^a kdo od pristojnih le oyjasil in brale em pojnsnil, kako je s to stvarjo? Jvojevrslna promoi ija oliCinc l)c>mžale pa je bilo nekakšno sreCanje, lahko bi tuđi rekli bivših starih, v MajCevem dvom, ko so druZno promovirali knjige) avione e, ki se ne metre potolažiti, da luf',oslavije ni veC, in seveda sebe: clr. Vekoslav (innic, manlimski našleivni skol, i-enerala bivše1 jlA Kolšek in < ".ad, vse skupa/ />a /i• vodil obeinski sveli lik iz združene- liste hai te i (,e rbi -e. Vi -Ci -i /e ■ izzvenel v /)ovzdif.;ovanju jiifioslovanskih /;ene:rale/v, bivše soi lalislie ne - ureditve in v omalovaževanju vse-f;a, karje /love-z.mo z osamosvajanje-m Slove-nije. Komaj Šest Iel bo niinilo od lakral, ko smo Slovi-ni i koruno zaživi-li v lastni državi, že- so v n, išli jiifiouent-rali in seob izdat ni />od/>on Združene- hste'di /inCe-li oklicevatiza re-šitelje našega fjavnefti mesta, \ij, kot Irdijei sedaj, nišo /loslusali ukaz.ov svojih naike-jenih. De/slvo, ela vi nam f/ozili in ii.is napadli, po njihovom danes ni pome-mbno, ka/li lahko bi nas še bolj, lahko bi nas liomliardirali, vryji na nas bombe z beijninu stmpi ipd. Am/iak ne, le/;a nišo naie.-elili, ke-r so dobref^i srea. Zaiadi njihove ni'izmerne dobrote in /tiipaduosli slove-nstvu danes obstajarno, ske-r nas in prav om lahko zbrisali s povrs/a žemlje. l)ol>rota pa taka! No, seveda, za vse u> jim /iri/rada /tokojniua in /)ika. lo, kar /toc nejo, /e i inizeiu brezprimere Ne-zamenni pn/>adnikomZdruže-ne liste, da juffjfp-ne-rale />e>dpuajo, mi je ludi vseeno, kakšno eletyjno raž/;laša naslovni škol Voko'ijv GrmiC, tuđi nimam nic proti, Ce je knjiga s takšno vsebino izšl.i. (lovek bi reke-l, [>a kaj, naj Irobezlja/o, sa/ jih niliCe ne- posluša, /ia ni Cisto tako. Iako trobi-zljanje dane-s tukaj, jutri tam, pome-ni ine veC in niC m.inj, da dvi/;ujejo /.'Jave lisli, ki so n,i<. še vCera/ hote-li pole/Aati in nas morila '.Ir/iali v podobna konientr.it ijska tahorišCa, kol so jih na Kosovu zaieli i;iaditi, ko /t- bivši SIK/ naielovalše janez IJrnovšek. Da ne bo pomute-, lahko /'/tvori/o o sebi, da so bili rešile-lji Sloveni/e in ela ža^luži/o lovorov vene-i na svojih i;la\'ah, CehoCejo, ve-nijai bi v imenu resniee in /jiavie e kakšno morali red ludi državni organi Slovenije />a kritična javnost. Morali bi pove-dali, da lakšim •>jtromoeijen v kn/i/;ah raznih juw>nostali.;ikov, po katerih Srbi veselo ražyJaSa/o Slovene e ž.a ižkljuCne krivce- za vojno v nekdan/i lu/.;odaviji, naša mlada država ne- potre-huje. kazni Grmići lako vi-dno f)o/;o>,teje pošilja/o slovenske »nenoralckc<- iž Časa osamosva/anja na smc-lišc'i-ž't',odovine, s,ij \>o njihovem /leneralom v nekdan/ih olivno zelenili uniloiniah niti do ),;lcvn/e-v nišo si-yji. Ia, dia/ie- hralke in I nali I, ludi ta do/iodek v MajCevem dvoru je dc-l /iromoi i/eobiine Domžale-. Na i Slovenija ve, da v Dnmžalah lu/;oslavije mnoyj Se nišo pozahili. naj Slovenija žvi; kako malo je Ijudi-m v Domžalah m.ii ža Sloveniji/ kol samo-^lojno državo. No, jaz />a mislim diti/>aCe_ l'onosna sem na lo, da sem Slovenka, /lonosna na Sloveniju kol samoslojno državo, hkiali pa vem, da tako misli mno/;o vei ljudi, kot pa toposkuš,ijo prikazali nekateri mediji. Zato sem ludi napisala ie vistiie. DADA 3 APRIL MALI TRAVEN /lamnik Domžale Srečanje predsednikov regionalnih odborov SKD Predsednik SKD, Lojze Peterle, je 20. marca letos na redno sreča-nje povabil predsednike RO SKD. Srečanje je bilo v Jamarskem domu na Gorjuši, soorganiziral pa ga je regionalni odbor Ljubljana -okolica s sedežem v Domžalah. Udeleženci so prišli z vseh strani Slovenije. Najprej so si ogledali zanimivosti muzejskih zbirk v pri-tličju doma in Železno jamo. Uvodni referat je imel glavni urednik Družine, dr. |anez Grilj. Govoril je o vlogi medijev v javnem in politič-nem življenju. Postregel je z nekateri-mi prav zanimivimi podatki. Poudaril je, da postaja človek vse bolj zasuž-njen od medijev, kar posebej velja za elektronske medije. »Televizor je bil kot dobrodošel gost sprejet skoraj v vsako hišo, vendar se je iz gosta sća-soma spremenil v gostitelja in je zače-njal dirigirati tempo in ritem življenja ter krojiti usodo življenja družinskih članov, tako da so ostali bolj osamljeni in se zmeraj manj pogovarjajo ali so se med seboj ćelo zelo odtujili. Pri bolj razvitem standardu je takšnih go-stov ćelo več v hiši, vsak v svojem prostoru, ponekod nimajo već skup- nega televizorja, ampak so tuđi dru-žinski dani vsak svet zase, dom pa je le se »hotel,« je svoja razmišljanje za-ćel predavatelj. Nato je nanizal kopi-co podatkov o razvoju časopisnih medijev in izredno hitrem porastu SKD elektronskih medijev. Po podatkih UNESC-a so se v let ih 1950 do 1975 v svetovnem merilu tiskani mediji po-večali za 77 odstotkov, število radij-skih sprejemnikov se je povećalo za 417 in število televizijskih sprejemnikov kar za 3200 odstotkov, mecltem ko se je človeštvo povećalo za tretji-no. Predavatelj je razgrnil se vrsto ugotovitev v zvezi s ćlovekovo odvi-snostjo zlasti od elektronskih medijev. V drugem delu srečanja so predse-dniki regionalnih odborov najveć časa namenili razmeram v stranki. S. S. DRAGOMELJ - PŠATA U stanovi te v krajevnega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Že od državnozborskih volitev, na katerih je SDS zbrala veliko glasov v naši krajevni skupnosti, se je naka-zovala potreba, da bi se tukajšnji člani SDS organizirali. Dne 27 marca 1997 ob 19. uri se je v prostorih gasilskega doma Dra-gomelj - Pšata zbralo lepo število članov in simpatizerjev socialdemokratske stranke Slovenije z name-nom, da se ustanovi krajevni odbor. Na sestanku je bilo ludi precej gostov, med njimi podpredsednik SDS, dr. Mi-ha Brejc. Konferenca se je začela po predlaga-nem dnevnem redu. Uvodne besede je poda I predsednik obćinskega odbora SDS, Roman Kurmanšek. Obrazloži! je vlogo in pomen ustanovitve krajevnega odbora. Dr. Miha Brejc je govoril o dejavno-sti stranke po izstopu SLS iz pomladne koalicije. Na željo udeležencev je pove-dal, kakšno stališče zavzema SDS do vraćanja nacionaliziranegapremoženja. Ustanovili smo Socialdemokratsko kmečko zvezo za razvoj podeželja V ni'dcljo, I i. .ipril.i, srno se so-ci.ildcmokr.ili v dvorani Delavske-ga doma v Nazarjah /brali na usta-novnem kongresu Si« i.ildemokrat-ske kmečke zveze, gibanja za razvoj podeželja. Za predsednika Socialdemokratske kmećke /.veze smo na ustanovnem kongresu iz-volili inženirja agronomije, l.meza Žlindra iz Koc'evja. VećoSof ialde-mokratski krneiki /ve/i v n.islerlnji številki Slamnik.i. R. K. )ože Lenič od 25. marca 97 -zopet poslanec Državnega zbora Dne 25. marca 1997 je bila seja Državnega zbora RS. Na njej so ložetu Leniču potrdili mandat po-slanca. Tako ima domžalsko ob-močje zopet svojega predstavnika v DZ RS. )ože Lenič je na poslan-skem sedežu v okviru poštanske skupine LDS nadomestil Metoda Dragonjo, ki je ob izvolitvi nove slovenske vlade postal minister za gospodarske dejavnosti. OO LDS Domžale LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Fotografija iz arhiva LDS Domžale na kateri so od leve proti desni: Metod Dragonja - takrat še generalni direktor podjetja LEK, )ože Lenič - takrat predsednik IzvrSnega sveta Občine Domžale ter dr. (anez Drnov-šek, predsednik vlade RS in Mitja Gaspari, minister za finance. DS pripravlja popis največjih tegob v občini V ponedeljek, 7. aprila, so se kot vsak prvi ponedeljek v mesecu se-stali člani Demokratske stranke Slovenije iz domžalske občine, navzoča pa sta bila tuđi predstavnika iz Kamnika in Lukovice. Na sestanku so se dogovorili, da bodo v skladu s prejšnjimi dogovori in svojo skrbjo za okolje v okviru akcije čišćenja okolja, ki poteka v občini, organizirali čistilno akcijo v gozdu ob gozdni cesti med OIC Trzin in novim trzinskim naseljem Mlake. Ta gozd se namreč že spre-minja v pravo divje odlagališče vsakovrstnih odpadkov, med kate-rimi so po odvrženi embalaži so-deč tuđi nevarni odpadki (kemikalije, drugi industrijski odpadki ipd.). Akcijo borno izvedli na dan občinskega praznika, v soboto 19. aprila dopoldne. Glede na velikost površin, ki bi jih želeli očistiti, pa vabimo tuđi druge obćane, zlasti krajane Mlak, ki jim to območje služi kot rekreacijska površina, da se nam pridružijo. Dogovorili smo se, da se dobimo, kot rečeno, v soboto, 19. aprila, ob 9.00 dopoldne pred avtopralnico ob izvozu iz Ki-dričeve ulice na M 10. Poleg tega smo na tem sestanku začeli oblikovati popis najvećjih tegob, ki po našem mnenju težijo obči-no Domžale in bolj ali manj grenijo življenje vsem obćanom. Ta popis na-meravamo pripraviti kot. neke vrste prospekt in v njem podati tuđi pred-loge za reševanje teh problemov, pri čemer ne zanikamo, da se z nekate-rimi od njih obćina že spopada. Na tokratnem sestanku smo govorili zlasti o ravnanju z odpadki, še posebej glede na to, da bo deponija v Dobu kmalu polna in da zgolj odlaganje ni-kakor ni dobra rešitev. Kot perec problem je bilo izpostavljeno tuđi vpraša-nje urbanizma v obćini, saj je vedno bolj opazno, da se na tem področju stvari dogajajo brez nujnih celovitih konceptov, torej po delčkih, ki ćelo za posamezen kraj nišo med seboj uskla-jeni. Opozorili pa smo tuđi na hude težave, ki jih imamo v obćini z narkomanijo; z njo se sicer občina in še ne-katere ustanove že resno spopadajo, vendar bo potrebno še zelo veliko truda, preden bo mogoće vsaj ustaviti razraščanje narkomanije. Poleg tega smo sklenili, da borno verjetno že v aprilu poskušali organizirati srečanje prizadetih lastnikov zemljišć na trasi avtoceste in ob njej (z navzoćnostjo predstavnikov DAKS) v občini Lukovica, seveda v sodelova-nju z lokalno skupnostjo. T. R SDS SocialDemokrati Slovenije Dejal je tuđi, da borno ustanovili kmeć-ko zvezo za razvoj podeželja. Za predsednico krajevnega odbora SDS Dragomelj - Pšata je bila soglasno Ustanovitve krajevnega odbora SDS se je udeležil tuđi podpredsednik SDS, dr. Miha Brejc. izvoljena Vera Sladić, za podpredsedni-ka pa Roman Lazar. Vera Sladič je podala smernice za rle-lo Odbora, in sicer: skrb za zdravo in lepo okolje, ki je v našem okolju nujno potrebna (blizina reaktorja - odpadki, bodoća avtocesta itd.), sodelovanje s krajevno skupnostjo pri raznih projektih, kot je ra/širitev pokopališča, ki je naš skupen dolgolelen velik problem in ga bo potrebno resiti; organiziranje pomoći oslarelim - socialno šibkirn Ijudem (ne-ga in oskrba na domu) ter sodelovanje in prijateljska srečanja s člani SDS iz drugih krajev. Po uradnem delu sestanka smo imeli družabno srećanje. Naši pogovori so izzveneli v želji, da bi sedaj, ko imamo svoj krajevni odbor, bili bolj obveščeni o delovanju in drži naše stranke na občin-ski in državni ravni. V. M. SDS V SKRBI ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Območni odbor SDS je ustanovil odbor za družbene dejavnosti Na svoji prvi seji smo obravnavali gradivo za 2Z sejo Občinskega sveta Občine Domžale in pripravili nekaj pripomb na osnutek Odloka o ustano-vitvi javnoga zavoda »Center za mlade Domžale«. Socialdemokrati podpiramo Center za mlade in tako tuđi predlog, da se formira kot javni zavoa. Predlagamo, da bi Center za mlade posloval pred-vsein v popoldanskem času, saj bi bila dejavnost centra tako bolj dostopna otrokom in staršem, a bi dogajanja za mlade organizirali tuđi zunaj mestne-ga središča,po vaseh, da bi o svoji de-lavnosti obširneie obveščali v Slamni-ku in tuđi s plakati po šolah. Želimo, da bi Center za mlade organizirat sej-me za cenejši nakup studijske literature. Obravnavali smo tuđi informacijo ZD Domžale. Povzela bi naslednje: Zaskrblju-joče je dejstvo, da znaša ćakalna doba v zobozdravstvu za odrasle 1 - 3 leta, da niti na državnem niti na občinskem nivoju ni strategije razvoja zdravstvenoga varstva, da iz naslova plaćevanja prispevkov za PZZ uživamo iz leta v leto manj pravic. DRŽAVNI PRAZNIK - DAN UPORA BOMO PROSLAVILI V SOBOTO, 26. APRILA 1997 OB 16. URI, V GASILSKEM DOMU V ŽEJAH. Proslavo bodo popestrili: Godba iz Moravč recitatorji harmonikar Bozo Matičič. Z dobro hrano in pijaco bodo postregli domaći gasilci. Na proslavo v ŽEJE vabijo: OBČINA DOMŽALE DOMŽALSKI BORCI NOB GASILSKO DRUŠTVO ŽEJE- SV. TROJICA. DOBRODOŠLI V ŽEJAH! Kaj se bosla n odpra-vo rlosegel vrh Mount Everesta. Kar tri leta je po kriterijih Planinske zveze Slovenije opravil najtežji vzpon leta v tujini: leta 1993 v El Capitanu ZDA smer |olly Ro-ger, v letu 1994 novo smer v Cero Torre in v letu 1995 |x>novno preple/al v El Cii-pitanu smer »Sen of Dreams«. V letih 1996 in 1997 je zmagal v (ourchevalu v Franciji v lerlnem plezanju. V vsem tem obdobju je opravil še vrsto odmevnih vzponov, hkrali pa je tuđi zelo dejaven v alpinističnem odseku in Planinskem društvu Domžale. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO Aleksandru RIH-TARJU za njegovo delo pri razvoju gasilstva v občini Domžale. Gospod Aleksander Rihtar je v gasilsko organizacijo vstopil leta 1946 kot član (iasilskega društva Dob, kjer je bil 15 let ludi predsednik lega društva. Bil je ustanovni član Gasilske zveze Domžale ter 17 let njen predsednik. V letu 1994 je za življenjsko delo od Gasilske zveze Slovenije prejel najvisje gasilsko priznanje »Nagrado Matevža Haceta«. Gos|X)d Aleksander Rihtar je še sedaj aktiven v Predsedslvu Gasilske zveze Domžale. Občina Domžale podeljuje SREBRNO PLAKETO družbi NAPREDEK Domžale d. d., ob 45-letnici uspeš-nega dela. NAPREDEK Domžale, d. d., ki v lelu 1997 praznuje svojo 45-letnico, je najpo-membnejše preskrbovalno podjetje v občini Domžale, saj s svojimi samopo-strežnimi trgovinami, veleblagovnico VELE, vrsto specializiranih poslovalnic za-dovoljuje večji del potreb potrošnikov v občini [Domžale. V zadnjih letih je družba NAPREDEK Domžale, d. d„ z obno-vitvenimi deli na svojih objektih pomembno prispevala k urejenosti mesta. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO PATRONAŽNI SLUŽBI ZDRAVSTVENEGA DOMA DR. Tineta Zajta Domžale za delo na področju zdravstvene nege na domu. ()sebje Patronažne službe Zdravstvenega doma dr. Tineta Zajca Domžale že vrsto let skrbi za individualno patronaž-no varstvo, družinsko patronažno var-stvo in patronažno varstvo lokalne skupnosti. Neprecenljiva je njihova pomoć bolnikom na domu in materam z novo-rojenčki. S svojim zglednim in nesebičnim delom so nenadomestljiv del zdravstvenega varstva v naši občini. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Društvu za raziskovanje jam »SIMON ROBIČ« Domžale ob 35 letnici delovanja društva. Društvo za raziskovanje jam »Simon Robič« Domžale že 35 let uspeSno dolu-je pri odkrivanju in ra/iskovanju jam na domžalskem obmoćju in tuđi drugod v Sloveniji, pri odkrivanju arheološke po-stojanke v Babji jami, skrbi za redno vo-dniško službo po Železni jami in muzejskih zbirkah. ()rganiziralo je že i4 kultur-nih-zgodovinskih predstav »Adam Rav-bar« na Krumperku in precej prispevalo k razvoju turizma v občini Domžale. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Stobljanskemu oktetu Domžale za kakovostni prispevek k ohranjanju narodne in umetne slovenske pesmi. Stobljanski oktet deluje neprekinjeno že od leta 197r>. V tem času je imel šte-vilne nastope v domžalski občini in širom Slovenije. Ohranja narodne in umelne slovenske pesmi, v zadnjih petih letih je postal znan predvsem po številnih božičnih koncertih v cerkvah širom Slovenije. Tildi v domaćem okolju se ve-dno odzove povabilu /a sodelovanje in popestri glasbeno življenje. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Prostovoljnemu gasilskemu društvu STOB-DEPALA VAS za nesebično delo pri razvoju požarne varnosti in kulture. Prostovoljno gasilsko društvo STOB-DEPALA VAS je bilo ustanovljeno leta 1906. Drušlvo je vseskozi skrbelo za ma-lerialni in slrokovni razvoj. Člani so se udeležili tekmovanj in dosegli lc|K' rezultate. Velik poudarck pa daje društvo podml.idku. Za svoje i/redne zasluge na področju požarno operative in varstva pred požarom je društvo ob lanski 90 letnic i prejelo odlikovanje Gasilske zveze Slovenije I. stopnje. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Veri TERSTE-N)AK-JOVIČIĆ za delo na podroćju likovne dejavnosti ter prispevek k vzgoji mladih likovnikov. Akademska slikarka Vera TERSTE-N|AK-|OVIČIĆ je diplomirala na Likovni akademiji v Ljubljani, zadnja leta pa živi v Domžalah, kjer stoji njen atelje in v njegovi okolici ludi Forma Vera - edina galerija na prostom v naši občini. Velik del svojega časa namenja vzgoji mladih likovno nadarjenih otrok in mladine ter jih vzgaja ob novih metodah. Letos njena slikarska delavnica praznuje 10-letni-co delovanja. Skupaj z mladimi vsako le-lo pripravi ludi več razstav. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO SAHOVSKEMU DRUŠTVU DOMŽALE za 50 letnico uspešnega dela. Pred petdeselimi leti je pešćica Ijubi-teljev šaha iz Domžal in okolice ustanovila Šahovsko društvo, v katerem so se zbrali ljubitelji šaha. Društvo je v tem času postalo pomemben del športnega, kulturnega in družabnega življenja v Domžalah. V duhu tovarištva, plemenitosti in poštenja je društvo vzgojilo veliko mladih šahistov, kar je nedvomno naj-večja odlika društva in njegovih amaterskih članov. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Pavlu GROSU za delo v Krajevni skupnosti Toma Brej-ca Vir. Gospod Pavel Groš je vsa leta aktivno deloval v organih Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir. V obdobju njegove-ga predsednikovanja je krajevna sku-pnost dosegla zavidljive uspehe predvsem na področju komunalne dejavnosti. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Marjanu VODNIKU za dolgoletno delo v Krajevni skupnosti Slavka Šlandra Domžale. Gospod Marjan Vodnik je bil v letih 1982 do 1996 tajnik Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale. Svoje delo je opravljal nesebično in prizadevno. S svojimi izkušnjami je veliko prispeval tuđi k reševanju skupnih potreb mesta Domžale, saj je bila Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale tuđi sedež Koordinacije krajevnih skupnosti mesta I )omž,ile. Občina Domžale podeljuje BRONASTO PLAKETO Ani LENIC za dolgoletno pedagoško delo v občini Domžale. Gospa Ana Lenič že već kot trideset let vlaga svoje moči in bogato strokovno znanje v delo na področju osnovnoga1 šolstva. V lelu 1992 je provzela vođenje podružnične sole Ihan. V tem času je so-la zaživela na vseh področjih. Učencem je na soli na izbiro široka paleta interesnih dejavnosti, pouk je obarvan s števil-nimi sodobnimi prislopi od projektnoga in raziskovalnega dela v naravi do številnih novosti na področju likovnih tohnik. Občina Domžale podeljuje NAGRADO Občine Domžale DOM-ŽALSKEMU KOMORNEMU ZBORU za uspešno 10-letno delovanje. Domžalski komorni zbor je bil ustanovljen leta 1987 Iz majhne zasedbe se je razvil 35-članski zbor. Pod vodstvom dirigenta Karla l.eskovca so jih poli vodile na državno lekmovanje »Naša pesem 1993« v Maribor, kjer so prejeli zlato priznanje, dirigent pa posebno priznanje za najbolje izvedeno obvezno pesem. Program zbora je zelo raznolik, saj obsega klasična in moderna dela. Veliko nasto-pajo po domovini, gostovali pa so ludi v Italiji, Kanadi in/DA. Obćina Domžale podeljuje NAGRADO Občine Domžale TURI-STIČNEMU DRUŠTVU IHAN za dolgoletno uspešno promoviranje občine Domžale ter ohranjanju sloven-skega narodnega i/ročila. Turistićno drušlvo Ihan, ki se je razvi- Domžale /tamnik APRIL MALI TRAVEN lo iz I lorlikullutnega društva Ih.in že vc<": kot dve dosetlet) i uspešno deluje v okviru Krajevne skupno-sti Ihan, njihovo sekcijo narodnih noš pa poznajo doma in v sosed-njih državnh. Društvo organizira slrokovn.i predavanja s područja vrtnarstva in varstva okolja, s šlevilnimi prire-ditvami in akcijami skrili za lepše "kolje. V svoje aktivnosti vključu-je vrtec in osnovno Solo Ihan. Občina Domžale podeljuje NAGRADO Občine Domžale Planinskemu društvu ONGER -Mladinski odsek /a tekmovalne uspehc in organizacijo repu-bliškega tekmovanja »Mladina in gore«. Planinsko društvo ONGER Trzin v svojem fM^strem delovanju posebno skrb namenja vzgoji mladih planincev. V ta namen že vrsto lel sodeluje v tekmo'vanju Planinske zveze Slovenije »Mladina in gore«. Prav člani ekipe tega planinskoga društva so tako v letu 1995 kot v letu 1996 dosegli 1. mesto. V letu 1996 je bilo Planinsko društvo On-ger Trzin skupaj z Osnovno solo Trzin tuđi uspešen organizator repu-bliškega tekmovanja »Mladina in gore«. Prav članom zmagovite ekipe tekmovanja »Mladina in gore« ler hkrati vsem planincem iz Trzi-na je /a odlično izvedbo republiš-kega lekmovanja in že drugič osvojeno 1. mesto namenjena nagrada Občine Domžale. Obcina Domžale podeljuje NAGRADO Občine Domžale Francki PEZDIR ob njeni 85. letnici za dolgoletno nesebično delo na humanitarnem področ-ju. (iospa f ran< ka l'ezdir že vrsto desetlelij aktivno dela v Društvu prijateljev mladine Domžale. Že takoj po vojni se je vključila v raz-lična humanitarna društva in z raznimi akcijami pomagala social-no ogroženim Ijudem. Se posebej pomembno pa je sodelovanjo gospe franeke l'ezdir z Domom upokojencev DomZale. Vsa ta leta je prizadevna organizatorka slovesnosti ob 8. marcu oziroma niaterinskem dnevu ter vsakolet-nega srečanja ob novem letu. Za vsa ta srečanja organizira pester kulturni program, ne pozabi pa tuđi na (iarila vsem varovancem v Domu upokojencev Domžale. Občina Domžale podeljuje NAGRADO Občine Domžale Komisiji za domžalsko spomin-sko pot pri ZZB NOV Domžale za ohranjanje spominov na dogajanja v 2. svelovni vojni na območju občine Domžale. leta I9H0 je posebna komisija v okviru ZZIS N( )V I )om/ale uredila domžalsko |K>t spominov, ki po-leka po celotnem območju ne-kdanje občine Domžale. Ob od-prlju te poti, ki je tuđi po 17 letih lepo urejena in označena, je bil izdan tuđi Vodnik. Vsak pohodnik za določeno Slovilo prehojenih Poli dobi spominsko priznanje. lJosobno skrb komisija namenjana '"di najmlajSim pohodnikom. Vsako lolo člani komisije obiščejo Vse kontrolne točke, jih obnovijo ler se zahvalijo domačijam, ki so prevzele skrb za vzdrzevanje teh ločk. Občina Domžale podeljuje NAGRADO Občine Domžale Edvardu ZAVRŠNIKU za dolfio-letno delo v Društvu invalidov Domžale. Gospod Edvard završnik že leta uspesno vodi delo Društva invalidov Domžale, v kalerem se združuje več kol 1600 članov. Pri tem se uspešno povezuje z Zvezo društev invalidov Slovenije, z društvi iz ljubljanske in gorenjske regije. Čeprav je skrb za primeren socialni položaj invalidov prva naloga društva, so s šlevilnimi aktivnostmi uspešno združili svoje članc. So posebej veliko jih vsako le-to obišče tuđi eno najbolj obiskanih prireditev v naši obeini - Srečanje invalidov ob svetovnem dnevu invalidov. Pomembna je tuđi humanilar-na vloga drušlva, saj njegovi pover-jeniki vsako leto najmanj enkrat obiščejo in obdarujejo najstarejše in najtežje invalide. Občina Domžale podeljuje NAGRADO Občine Domžale Mariji ŠPENDL za dolgoletno uspešno delo v vzgoji in izobra-ževanju. Gospa Marija Špendl je predmetna učiteljica zgodovine in zgo-dovine umetnosli, ki je v šolstvu delala od leta 1970, zadnjih 12 let pa je bila ravnateljica Osnovne sole Preserje pri Radomljah. Dri svojem delu je vselej pokazala velike organizacijske sposobnosti, v času širjenja in obnavljanja sole. Delo je opravljala zavzeto in prizadevno, v kolektivu ustvarjala prijetno vzdušje in lako še povećala učinkovitost pedagoškoga dela. Foto: VILJEM MA|HENIČ Tone Juvan Lojze Stražar Karl Leskovec Marjan Vodnik Tomaž Habe (priznanje je v njegovem imenu prejel oče Stane) janez Jeglič Aleksander Rihtar Vera Terstenjak-Jovićič Francka Pezdir Edvard Završnik Marija Spendl Ana Lenič I Pavel Groš 9 10 APRIL MALI TRAVEN W ©BfiOMl /lamnik Lukovica Kersnik 1852-1897 Podlimbarski 1852-1917 POGOVOR S PODŽUPANOM MATE]EM KOTNIKOM 1997- jubilejno leto v občini Lukovica Na pobudo lukovških občanov in bralcev Slamnika sem se odločila, da se progovorim z najmlajšim slovenskim podžupanom g. Kotnikom. V svoji mladostni zagnanosti in ob veli-kem optimizmu, ki ga kaže na vsa-kem koraku, vam ga bom predstavila kot predsednika in »zagnanca« Odbora za počastitev jubilejnega leta v naši občini. Leto 1997 je jubilejno leto. V kakšnem smislu? Kako si vi kot predsednik Odbora za počastitev jubilejnega leta zamišljate to počastitev? V jubilejnem letu 1997 se spominja-mo tako nekako značilno slovensko dveh obletnic smrti pa vendar hkrati tuđi rojstev. In sicer 145. obletnice roj-stva ter stote obletnice smrti pisatelja lanka Kersnika in osemdesete obletnice smrti pisatelja Frana Maslja - Pod-limbarskega. Ob |ximenu tako enega kot drugega ni potrebno razpravljati, saj smo se o obeh učili že v osnovni soli. Dela obeh so izrednega pomena za slovenski narod in našo kulturo. Kot prvo stvar smo v Občini Lukovica na pobudo župana Anastazija Živka Burje ustanovili Odbor za počastitev jubilejnega leta. Odbor je zbral veliko predbgov in jih organizacijsko ter finančno ovrednotil. Dokler ne bo sprejet občinski proračun in z izvedbo povezana nujna finančna sredstva, ne moremo začeti z resno izvedbo programa. Pričakujemo tuđi pomoč države, saj je prva dolžna počastiti oba velika moža, ki sta delovala v naših krajih. Torej je odbor tišti, ki je najbolj odgovoren za izvedbo programov v jubilejnem letu. Zanima me tuđi, kakšna je njegova naloga? Zamisel, s katero smo se vsi strinjali že na začetku, je bila sestaviti odbor iz ljudi, ki so tuđi drugače najbolj vključeni v kulturno dejavnost v občini. Menili smo, da smo s svojo moč-jo, izkušnjami in znanjem sposobni oblikovati kulturni program tega leta in ga tuđi dostojno izpeljati. Odbor sestavlja devet članov, od katerih vsak pokriva svoje kulturno področje, katerega tuđi vodi. Nekdo vodi kulturni del, nekdo likovno po-dobo, drugi skrbi za organizacijo, itd. Sam vodim ta odbor, kar pa je težka in zahtevna naloga. Od odbora se veliko pričakuje. Žal opažam, da bo vse, kar smo si zadali, težko Izpeljati, ker do nedavno še ni bila sprejeta nova vlada, niti ni bil sprejet občinski proračun. Vsaka posamezna prireditev pa nosi tuđi določene stroške in organizacijske težave, s katerimi se sreču-jemo. Po drugi strani pa je v odboru veliko samoiniciative in veselja do dela. Sem zmeren optimist, ne samo da želim, tuđi upam, da borno mi, ki smo danes dolžni poklon svoji lastni kulturi, to tuđi dostojno opravili. jubilej no leto je že v aprilu. 5 kakšnimi dosežki se lahko pohvali odbor, skratka, kaj od »programa« je že uresničeno? To je res. Prej sem že omenil težave, s katerimi se srečujemo. Dejavnost v letošnjem letu bi razdelil na tri sklope. V prvem je odbor in vsa organizacija, ki poteka v okviru odbora, se pra- vi tehnični del; v drugem sklopu so prireditve, ki jih je odbor določil kot prvenstvene; v tretjem sklopu pa so redne dejavnosti društev, katera naj bi med letošnjim letom dala poudarek tem pomembnim obletnicam. Kaj od tega je že uresničeno? Naj nadaljujem: v sklopu rednih dejavnosti društev, ki že potekajo, naj bi društva v svojih planih in progra-mih za letos dala poudarek jubileju. Prvi od ten bo Jubilejni koncert moš-kega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica ob njegovem 30-lefnem de-lovanju. V programih društev pa so še literarni večeri, dramatizacije del obeh avtorjev in drugo. Drugi sklop: prireditve, ki jih je iz-bral odbor, so osredotočene na poletje in jesen. Takrat bosta tuđi osrednji proslavi v Krašnji in na Brdu. V septembru sta tuđi datuma rojstev obeh pisateljev. Iz tega sledi, da bo osrednja slo-vesnost septembra? Glede na program in predvideva-nja naj bi bilo v soboto, b. septembra, v grajskem parku na Brdu. Scenarij je že v izdelavi, sama prireditev pa pri-ćakujemo, da bo' privabila veliko ljudi. Poudaril bi še, da je odbor pripra-vil obširen program prireditev, ki pa bo javnosti predstavljen na tiskovni konferenci konec aprila. Ob tej priliki bi prosil Uredništvo Slamnika za pomoć in sprotno obveš-ćanje o poteku prireditev skozi vse leto. Ob koncu najinega pogovora, bi se vam najlepše zahvalila, da ste si vzeli čas in nam obširno predstavili program, ideje in želje Odbora za poća-stitev jubilejnega leta. Odboru želim, da bi uspešno uresničili zacrtan projekt, in veliko optimizma ter potrpež-Ijivosti ob posameznih prireditvah. Pogovarjala se je: MONIKA DOMITROVIČ Projekt - pogled z zahoda na osrednji del Lukovice (risba: Matej Kot nik) Ob iziđu brošure »OŽIVITEV, Lukovica včeraj, danes, jutri« Odbor za sanacijo Lukovice je pri-pravil vsebino brošure »OŽIVITEV, Lukovica včeraj, danes, jutri«. Poskrbeli smo, da je brošura prišla v vsako go-spodinjstvo krajevne skupnosti Lukovica. Već izvodov smo poslali tuđi v druge krajevne skupnosti Črnega grabna. Vsak čas, vsaka generacija ljudi daje kraju, v katerem živijo, svoj pečat. Odbor za sanacijo Lukovice je z od-govomostjo in občutkom ohranjanja bogate zgodovinske dediščine pripra-vil prve predloge o ureditvi Lukovice. Pri delu smo prisluhnili usmeritvam strokovnjakov ter željam in potrebam nas vseh, ki v Lukovici živimo in jo imamo radi. S (»nosom smo hrskali po zgodovini kraja in ljudi, z odgovor-nostjo razmišljali tuđi o naših prihod-njih rodovih. Vsa naša razmišljanja vam predstavljamo v knjižici »OŽIVITEV Lukovica včeraj, danes, jutri«. Želimo, da bi bili vsi zapisani pred-logi izziv, da se Ijudje našega kraja ponovno zclramimo, stopimo skupaj, so delujemo in iz Lukovice napravimo prijazno, zanimivo občinsko središče. KAJ zares HOĆEMO? Vse je odvisno od nas! Čas je, da se Ijudje v Lukovici znova dvignemo. Čz voz vlećemo na štiri strani, ta obsta-ne na mestu. Zato prisluhnimo drug drugemu in izkoristimo vse možnosti, ki so pred nami. Podrimo plotove, ki nas delijo in ne dopustimo, da ta tre-nutek, ta čas odide mimo nas. HOĆEMO varno, prijazno in Ijudem odprto Lukovico. Hoćemo, da Lukovica dobi svoj utrip, življenje in dušo. Ali to ZMOREMO? Vemo, da smo pred napornim in dolgotrajnim delom, ki bo zahtevalo tuđi velika finanćna sredstva, morda tuđi osebna odrekanja. Nihće ne bo dela opravil namesto nas! Svoj kraj moramo urediti sami! Zato poišćimo in spodbudimo ekonomsko zanimive programe, ki bodo koristili posame-zniku in kraju. Prav je, da se zavemo, da borno strpno urejali posamezne dele in jih vztrajno dograjevali v končno podo-bo kraja. Le s posluhom do sokrajana, strpnostjo in z vztrajnostjo borno to zmcx;u. Sodelujte z nami! Vsak vaš predlog borno z veseljem sprejeli. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so omo-goćili, da je brošura na vaših mi/ah. Odbor za sanacijo Lukovice Lukovški gasilci z novim predsednikom GZ in gosti Ustanovitev gasilske zveze občine Lukovica V Lukovici je bilo 5. aprila zelo svečano, saj so gasilska društva z obmocja Občine Lukovica ustanovila Gasilsko zvezo Lukovica. Poleg gasilskih društev iz Pre-voj, Lukovice, Krašnje, Blagovice in Trojan so bili pri ustanovitvi pri- sotni Minister za kmetijstvo, g. Smrkolj, lukovški župan, g. Burja, regijski poveljnik in predstavnik Gasilske zveze Slovenije, g. Brlec, g. Vresk, Center za požarno var-nost Količevo in poveljnik iz moravske občine. Po pozdravu in uvodnem govoru predsednika ini-ciativnega odbora, g. Novaka, je dal iniciativni odbor na glasovanje statut zveze, organe zveze in njihove člane, delovni plan za leto 1997, finanćni plan za isto leto; glasovali so predstavniki posameznih, že prej omenjenih gasilskih društev. Poudariti moram, da so bili pri glasovanju vedno sklepćni in korektni, kar je vredno posne-manja. V prvi vrsti so i/postavili potrebo po izobraževanju novih kadrov, potrebo po modernih tehnićnih pripo-močkih, korektnost in točnost pri na-črtih hidrantov, sodelovanje s soseda-njimi gasilskimi zvezami in regijo, sodelovanje s Centrom požarne varno-sti Kolićevo, možnost reševanja v pre-dorih; to je potreba, ki se bo izkazala za zelo pomembno in nujno že čez nekaj let. Novo izvoljeni predsednik lukov-ške Casilske zveze, g. Markovšek, je slovesnost zaključi! z zahvalo za izka-zano zaupanje, poudaril je predvsem sodelovanje, izobraževanje, ob pro-blemih pa strpnost in tuđi kritičnost pri morebitnih napakah. Zavoda pa se, da brez težav ne bo šio, se da z dobro voljo oziroma z »gasilsko za-gnanostjo« marsikaj prebroditi, in če lahko tako rečem, tuđi pogasiti. Gasilski zvezi čestitam in jim želim čim manj začetnih težav in čim manj nesreć ter veliko poguma pri odprav-Ijanju teh. MONIKA Čebelarski izobraževalni center na Brdu, žalosten spomin ali ne? Na pobudo okoliških ćebelar-skih društev Občine Lukovica in ČD Lukovica je bil dne 13. 3. 1997 v prostorih Obćine Lukovica organiziran sestanek na nivoju Čebelarske zveze Slovenije. Poleg predsednika zveze, g. Lojzeta Pe-terleta, in kmetijskega ministra, g. Cirila Smrkolja, so bili prisotni še predstavniki zveze, predstavniki Občine Lukovica z g. županom, Živkom Burjo, predsedniki sosed-njih ČD, predstavniki za tisk in ćlani izvršnoga odbora ČD Lukovica. Navzoće je pozdravil domaći predsednik g. Albin Zajc, in jih sezna-nil z namenom srećanja, ta pa je bil, da se prikaže usoda Ćebelarskega izobraževalnega centra (ČIQ. Po be-sedah prejšnjega predsednika, g. Mar-jana Skoka, je bil namen zveze dom ćelo odprodati, do tega pa ni prišlo, ker ni bilo pravega kupca. Novi predsednik, g. Peterle, se je opredelil tako, da je zvezo in ČIC prevzel v stanju, kakršnem sta bila, in da je najlx>lje, da se po štiriindvajsetih let ih s pomoćjo strokovne komisije ugotovi, kaj je za objekt na Brdu najbolje. Se najveć upanja za dograditev doma, seveda če bo izdelan program razvoja in namena dejavnosti ČIC, je podal g. Smrkolj, kmetijski minister. Mnenja je tuđi, da je čebelarje potrebno podpreti, saj država do sedaj ni posebej cenila pridelovalcev domaćega slovenskega medu. Veliko željo, da se ČIC dogradi za prvotne namene ćebelarstva, ima tuđi Občina Lukovica, je poudaril g. Burja. Idej je bilo veliko, tuđi ta, da je potrebno v razvoj in delovanje ČIC vklju-ćiti tuđi Ministrstvo za šolstvo. in pridobila dobrega izvajalca del. Odprt bo poseben žiro račun za do-konćanje centra, ustanovi se tuđi nadzorni odlx>r. Prvi korak k nadaljevanju dogradit-ve centra je torej storjen. jasno je, da bo Slovenija leta 200 i organizirala Sprejeli so sklep o ustanovitvi komisije za dokončanje centra, na nivoju ČZS; v njej mora biti predstavnik ministrstva za kmetijstvo, matične obćine, matićnega društva, ČZS, ... Ko misija bo sprejela tehtne elemente za finanćna sredstva, pripravila program izobraževalnega centra za prihodnost svetovni kongres APIMONDIA v Sloveniji, jasno je tuđi, da za kongres sredstva bodo, ne vemo pa, če si bodo prisotni na kongresu lahko ogledali brciski hram za pridobivanje čeix?lar-skega znanja. Po Evropi jih imajo. HENRIKOMAHNA Nova pridobitev Občine Lukovica V lanskem letu oz. v letu 1996 je Obćina Lukovica postala spet bogatejša za eno pridobitev. Gre namreć za novi vodovod na Mali Lašni; ta bo napajal vse Zlatopolj- Vabilo na koncert v Lukovici Prva prireelilev v okviru praznovanja 1(X)-letnke smrti lanka Kersnika in 80-letnice smrti Frana Maslja-Podlimbar-skega bo v Lukovici 26. aprila ob 20. uri v dvorani kulturnega doma. To bo koncert moškega pevskega zbora KUD |anko Kersnik in Lukovice, ki letos praznuje '55 let svojega obsloj.i, vodi ga g. Igor Velepič. Gost večera Ixj ženska vokalna skupina »Kvarta« iz Domžal. Ljubitelji domaće pesmi vljudno vabljeni! ske vaši, ob prekomerni količini vode pa bo napeljan še v tište vaši, kjer so vode potrebni. Crpališće na Mali Lašni je globoko < (a 170 m, prva voda pa jo |X) vrtanju pritekla ze pri 80 metrih in tako je sedaj ćrpalka vstavljena pri 150 metrih. Kot kaže, je podzemna žila dovolj de bela, tako da po treh dneh in nočeh ćrpanja vode ni zmanjkalo, kar kaže na dobro prepustnost tal v tej globini. Voda je po vseh analizah, ki jih jo iz-delal kranjski zavod, ona najboljših v Sloveniji, ker se po kamnitem kraš-kem svetu na Lašni zbira v većjo količino. V letu 1995 smo zaćeli z gradbeni-mi deli. Na seji Krajevno skupnosti Zlato Polje so većinsko sprejeli sklep, da naj bi vodovod gradili v troh grad-benih stopnjah. V prvi naj bi bilo zgra-jono: črpališče, vodohran 100 m', vo-dohran 20 m' za Malo Lašno, medse-bojna povezava oz. dokončan vodovod na Mali Lisni. V drugi in tuđi trotji slopnji pa naj b? nadaljevali del vodogradnje po vseh drugih vaseh Zlatega Polja, vendar [x> času, ko bo denar zagotovljen. Ob voliki podpori in razumevanju Občinskega sveta Obćine Lukovica ter prizadevanjih g. župana Burje pa so dola lakoj nadaljevali, dako da je bil žo v lolu 1')9<) napeljan glavni vod do Tmovč. Z nadaljevanjem dol bo tako mogočo vsako gospodinjstvo v KS Zlato Polje dobilo zdravo pitno vodo že prej, kot je bilo to prvotno predviđeno. Naj omenim še drugo pridobitev, težko prićakovani telefon je prišel skoraj v vsako hišo, tuđi v Zlato Polje, to pa bilo broz solidarnosti vseh pre-bivakev Obćine Lukovica za te hribo-vite kraje skoraj nemogoče. Naj poudarim se onkrat; vprašanje pitno vodo v Zlatom Polju lx> rešono selo takrat, ko končamo začeto delo, saj je šio do sedaj ogromno denarja za flovod pitne vode ob sušnih ob-dobjih, leh pa je ob poletnih mese< ih veliko. Torej zahvala vsem soudele-žencem tega projekta, posebno srcu Obćine Lukovica, g. županu Anastaziju, Živku Burji, in g. Tomažu &rar-ju za vso pomoć in trud. M. K. Lukovica /lamnik APRIL MALI TRAVEN 11 Tradicija ali muha enodnevnica V soboto, 22. 3. 199^ smo to-krat že drugič pripravili rock koncert. Pred koncertom je bil organiziran tuđi ples za osnovnošolce. Žal tokrat prireditev ni tako uspela, vsaj po številu obiskovalcev ne, čeprav sta bila organizacija in prireditev na višjem nivoju. Zaradi vsega tega so stroški prireditve moćno poskočili in povišali tuđi vstopnino, to pa je povzroćilo ne-kaj malega negodovanja. Nastupili so zo|X'l Mvstic shades, Štrudl bend kvintet in Viper. Koncert so odprli člani skupine Mvstic Shades s tremi tako imenovanimi »izštekanimi« skladbami, nato pa so glasbi dodali tuđi tišti pristni rokerski zvok električne kitare in bobnov. Za njimi so na oder prišli Štrudl bend kvintet; ti so s svojim nastopom na-vdušili vse prisotne. Pokazali so svoje gledališke izkušnje in svoj glasbeni nastop dobesedno odigrali v vseh po-menih te besede. Koncert pa so zaključili domači Viper. Ti so nas fx>pe-Ijali skozi vode pop rocka in predstavili tuđi nekaj skladb Brvana Adamsa in slovenskih Šank Rock. Na koncu se je vedru prisotnih stri-njala, da ti koncerti ne smejo utoniti v |)ozabo, temveč morajo rasti in postati tradicionalni. To pa brez finanč-ne pomoči vseh za to sposobnih ne bo mogoče, saj je Crni graben premaj-hen in za zdaj žal še premalo zanimiv za druge obiskovalce, da bi te prireditve lahko pokrili samo z vstopnino. Naj omenimo tuđi najbolj žalostno dejstvo, da so največ prispevali prav spozorji, ki nišo na območju naše ob-čine. Torej je od sponzorjev odvisno, ali bo to postala tradicija ali pa bo zgolj muha enodnevnica. Tuđi tokrat je bilo nekaj nestrinjanj s tem koncertom, prišlo pa je tuđi tako daleč, da so klicali policijo zaradi kršenja nočnega miru. Ob tem se moramo vprasati, ali je res tako težko po-trpeti štirikrat na leto, konec koncev je to razvedrilo za mlade, kjer naj bi družbi neškodljivo sprostili svojo energijo. Ali vse tište veselice, ki se dogajajo v rokovnjaškem gozdičku, ne motijo. Žal mladi vse bolj opažamo, da je rek, da svet stoji na mladih, zgolj izmišljotina in da v resnici stoji na odraslih. Za konec naj se še enkrat zahvalimo vsem, ki so nam pomagali, še po-sebej ŠTUDENTSKEMU SERVISU DOMŽALE, VARNOSTI MENGEŠ, PIZZERIJI KAPRA in CEMENTNIM IZ-DELKOM PUČKO. K. D. AGITATOR ŠPORTNO DRUŠTVO KRAŠNJA 17. MAJA VABI NA Prvi Šraufov spominski pohod Alpinist Stane Belak - Šrauf je bil velik prijatelj članov Športnega društva Krašnja, zato so se priza-devni člani, ki vedno znova prese-nečajo s svojimi izvirnimi zamisli-mi, odločili, da letos, 17 maja 199^ pripravijo I. spominski pohod v spomin na prijatelja Šraufa. Spominska pot po obronkih obrtne Lukovica in Kamnika je lepa, izredno razgibana in omogoča re-snično in kar dolgo prijetno druženje z naravo. Vsi udeleženci se bo-ste v štirih pohodnih enotah s star-ti ob 6.30, 700, 730 in 8. uri pod vodstvom izkušenih vodnikov ŠD Krašnja odpravili na približno 7 ur dolg pohod; ta bo skupaj s počitki trajal nekaj već kot 8 ur. Prijavnina je 500 SIT, prijave pa sprejemajo na dan pohocia 17 maja od 6. do 8. ure pri Gisilskem domu v Krašnji, kjer lx> start in cilj pohoda. Vsi pohodniki boste na cilju prejeli spo-minske olx>ske in to|)li obrok, meci 16. in 18. uro pa vas bo na cilju zabaval Adi Smolar. Povabljeni pa ste tuđi na razstavo o življenju in delu alpinista Staneta Belaka-Šraufa; to bo v prostorih Osnovne Sole Krašnja pripravilo Kulturno društvo Fran Maselj l'odlimbarski. Ocenjevanje domaćih salam v Trnovčah pri Zlatem Polju Mnogi trdijo, da so meseci oko-li novega leta čas kolin, čas, ko si mnogi pripravijo živež za ćelo leto. Poleg klobas si naredijo tuđi domače salame; te jim služijo ob večjih kmečkih opravilih, radi pa jih postrežejo tuđi obiskovalcu. Vaščani iz Trnove pri Zlatom polju so ob priložnostnem pogovoru skleni-li/ da pripravijo pokušino in ocenjevanje salam. In res. Zbrali so se sobotne-ga večera na domačiji laneza POGA-ČARjA, |)o tiomače pri Kazinarju. Po-skrbeli so za izvedbi) tehničnega de-la, sicer pa so se dogovorili, da bodo pri ocenjevanju u()oštevali naslednje Kriterije: - zunanji videz, okus, vonj in notranji videz salame. Poskrbeli pa so tuđi za dobro domačo kapljicu; ta je neobhodno potrebna za tako prilož-nost. Počasi, toda vzlrajno so nabadali tanke rezine na oštevilčenih krožni-kih, ocenjevali in pokušali vsako po-sebej. Po končnem številu seštetih točk je tJohil priznanje za prvo mesto in najboljšo salamo MARKO VRAN-KAR iz Obrš, drugo mosto je pripadlo IANEZU POGACARIU iz Trnovč in tretje FRANCU ŠLJŠTARIU iz Zlatega polja. Pohvala za kakovost pripada prav vsem, ki so sodelovali na letoš-njeni ocenjevanju domačih salam. Je l>a to tuđi lep zgled, kako prijetno in lepo je lahko, če vaščani živijo v slo-gi, se znajo združiti in preživeti skupaj prijeten sobotni večer ob pesmi in zvokih harmonike; ta je tuđi to pot spodbudila navzoče, da so zaplesali. V poznih nočnih urah so odhajali in za zaključek skupaj zapeli pesem: O| ZDA) GREMO; bili so enotnega mnenja, cia se drugo leto zopet zbe-rejo in preživijo nepozaben večer. T. HABJANIČ Zmagovalci na ocenjevanju: Marko Vrankar, |anez Pogačar in Franc Šuštar. Glavni pokrovitelji so podjelje PO-RENTA NAHRBTNIKI Iz Virmaš pri Škofji Loki, MZP Burja Krašnja ter ob-čini Lukovica in Kamnik Prireditev spada tuđi v program večjih prireditev Športne zveze Dom-žale za leto 1997 Šraufov spominski pohod je lepa priložnost za obnovo kondicije vseh tistih, ki boste 14 dni kasneje udeleženci rokovnjaškega pohoda. Športno društvo Krašnja vabi vse prijatelje rekreacije, pohodništva in narove, da pridejo 17 maja v Krašnjo in preživijo prijetno nedeljo. Dobrodošli! Sekcija Amnestv International na naši soli Vse skupaj se je začelo, ko je Maja Smrkolj, sedaj dijakinja Šubi-čeve gimnazije, pred dvema letoma seznanila naše sedmošolce in os-mošolce z vsebino in nalogami Al. Al ima danes več kot milijon članov, simpatizerjev v prek 170 državah in ozemljih ter več kot 4300 skupin. Nacionalne sekcije so organizirane v 55 državah. Sedež organizacije je Mednarodni sekretariat v Londonu, kjer dela več kot 400 zaposlenih in prostovoljcev. V slovenski sekciji Al člani delujejo individualno ali se združujejo v lokalne, šolske in specializirane skupine. - Al nasprotuje kršitvam človekovih pravic, ki jih storijo vlade, kot zlora-bam, za katere so odgovorne opozicijske skupine. - Al zahteva takojšnjo in brezpo-gojno izpustitev zapornikov vesti, ki so zaprti zaradi svojega prepričanja, barve kože, spola, jezika... - Al zahteva takojšnje in pošteno sojenje vsem političnim zapornikom. - Al nasprotuje v vseh primerih smrtni kazni in mučenju. - Al nasprotuje izvensodnim pobo-jem in »izginotjem«. Pravila za člane in skupine pa so tuđi: - Al ne srne raziskovati in ukrepati v primeru kršitev človekovih pravic v lastni državi. Člani skupine smejo delovati le na podlagi gradiva, ki ga posreduje slo- venska sekcija. Le tega pa dobijo po-sebej za to usposobljeni raziskovalci Mednarodnega sekretariata Al. Kar 35 učencev se je prijavilo, da se vključijo v delovanje te organizacije. Začeli smo pisati pisma in podpisovati peticijo za primere žrtev kršitev človekovih pravic. Vključili smo se v mrežo apelov Nujne akcije. Delo je steklo. Izvršni odbor Al Slovenije je aprila 1996 našo skupino predlagat obćne-mu zboru, da jo prizna. To se je tuđi zgodilo. Statut Al Slovenije pravi, da je društvo v Lj. Na naši toli pa je podružnica društva. Sedaj imamo tuđi glaso-valno pravico na občnem zboru društva. Obstaja samo še ena šolska skupina v državi Sloveniji. To je Al Duplica pri Kamniku. Marca nas je obiskal eden izmed članov društva g. lože Oberstar. Šesto-šolce in sedmošolce je seznanil z le-tošnjo mednarodno akcijo Al. Tema kampanije je Begunska problematika je vprašanje ćlovekovih pravic. (Refu-gees: A Human Rights Approach). Pri-tiski s strani Al bi bila Pisma v Žene-vo. Cei milijon pišem konec leta predajo predstavnikom OZN. Učenci so se tuđi opredelili do vprašanja: Kaj bi storili, če bi begunec prosil za tvojo pomoč? Odgovore so oblikovali na opozo-rilne plakate Al. Prevladalo je mnenje, da bi jih gostoljubno sprejeli, nudili pomoč in ćelo poskrbeli, da bi se zna-šli v življenju. Društvo Al iz LJ lepo skrbi za našo podružnico. Prejemamo Bilten, člansko pošto, skratka, o vsem smo na te-kočem. Vodja podružnice Al na Osnovni soli Janko Kersnik Martina (eriha Gregorič IN MEMORIAM Regini Pevec- Gostič 1910-1997 Mogoče boš moral veliko-krat stopati naprej v veri, ne da bi razumel, zakaj delaš to ali ono, vendar ne omahuj, ko v sebi veš,da je prav. 16. 4. 1997 smo se na Šentviš-kem pokopališču poslovili od naše krajanke Prevoj REGINE PE-VEC-OOSTIČ. Mrzli veter s Kamniških planin v prihajajoči pomladi nas je spremljal na vaši zadnji pot i kot, da bi še za hip hotel zadržati cve-točo pomlad - a narava je moć-nejša. Prišla bo pomlad kot otož-na pesem: »Spomlad spet prišla bo«, ki vam jo je zadnjič v slovo zapel zbor Tosame, katerega članica kolektiva ste bili tuđi vi dol-ga leta. Prelila se bo v poletje, poletje v jesen, jesen v zimo, zaključilo se bo leto. Zaključilo se je vaše življenje, življenje polno upa-nja, vere in Ijubezni. Tiho in žalostno je bilo slovo -slovo od človeka, ki smo ga poznali. Ostal nam bo spomin - spomin na človeka polnega mladost-ne energije, polnega optimizma -katerega marsikateremu danes primankuje, da bi bilo življenje lepše in plemenitejše. Brati se člo-vek nauči, plemenitost je človeku položena že v zibelko, vi ste jo imeli, zato je bilo srečanje z vami, kljub težavam s katerimi ste se borili, vedno prijetno. Čeravno vas je usoda priklenila na voziček nisem nikoli od vas slišal obtoževanja in tarnanja nad usodo in tuđi ne žal besede o katerem koli človeku, zato bo ostal spomin na vas lep in prijeten. HVALA VAM ______________TONE ŽURE) ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK • ŠOLSKI KOTIČEK Spomladanski venček za mame Praznik zvončkov je navadno praznik mamic. Ma-micam, mamam, očkom in očetom smo v OŠ Bla-govica ravno na materinski dan popoldan natrgali nekaj rož in jih spletli v venček pesmi, ki so jih učenci deklamirali, peli, zaigrali ali kar odplesali. Tišti torek, 25. 3. ob 15.30, je bilo v OŠ Blagovica kot vsako leto ta čas zelo živahno. Otroci in učitelji smo popravljali še zadnje malenkosti, da bi bilo pra-znovanje materinskega dne čim lepše. Prijetnega raz-položenja ni motil, čeprav lepo okrašen, preozek in lemcn hodnik, v katerega so se nagnetli številni starši in učenci. Radi so prisluhnili prisrčnemu sporocilu svojih otrok. »Materinstvo je namen ženinega bivanja, njen poklič, njena radost in njena rešitev,« je z uvodnimi be-soclami pozdravila navzoče vodja sole ga. Kosmatin. In program se je začel z igranjem učencev na svnt-hesizer-je pod vodstvom zunanjega sodelavca g. Bu-čevca. Na oder, ki to v resnici ni, so z nežnimi pen-tljami okrog vratu prišli pevoi in recitatorji. Bili so le-pi, za kar je dodatno poskrbela ga. Omahnova, saj je sešila lične šale. S pesmicami, petimi, recitiranimi in dramatiziranimi, so se učenci poslovili od zime in pozdravili cvetočo pomlad. Olroška nagajivost v pe-smicah jih je opravičevala, da bodo zapeli vsaj pesem, mamico objeli, če so že bonbone pojedli in nič zvončkov nabrali. Glavna misel tega prazničnega kolaža je bila tako posvećena mamam, njihovemu delu, odnosu do otrok in skrbi. Saj pravi angleški pregovor: Dobra mali nj sprašuje, ali hočeš, temveč da. In take so naše mame. Morda so koga zasrbele pete, ko so ob živahni glasbi na oder pritekli mlajši in starejši plesalci pod vodstvom ze kar našega Bošt Jana. Praznovanja še ni bilo konec. Po skupnem delu so učenci starše peljali v razrede. Vsi so po svoje hoteli povedali, da jih imajo radi. Na to so verjelno mislili že ob izdelovanju darilc: 1 istih praktičnih in tistih za okras. Koliko truda in volje učiteljic in učencev je bilo potrebno, da so male ručice izdelale in napisale voš-čilnico, oblikovale šopek, zvozlale makrame, sestavi-le elui za šivanje, broško, pisateljevale ali zmodelira-le sliko! Matere so odhajale, mi pa smo jih pospremili z željo, da se uresniči misel iz pesmice: Ta (ian mama samo sedi, jaz pa si mislim: še več takšnih dni. Marija Arh OŠ Blagovica Zvončki iz 1. razreda se predstavijo Ko sem se zlnidil, seni si pomi'l od in AiCel /vo-niti: On - (in -1 in - cin. G/e/, f.e kukam izrfobin! Potom so prtili otroci in sem znklical: Pazite, kje hodi-te! Pogledali s<> me. Ker sem jim bil vieC, so me ulr-gali. Zdaj se miren v vodi učim, kar se učijo otroci. Albina Ko sem pokukal iz zemlje, sem videl veliko zvončkov. Pa sem vprašal rumeno rožico, kakoji je ime. Ime mi je trobenlica. Meni pa je ime zvonček. Začela sva se pogovarjati in peli: Tra-ra, cin-cin. Vsak je zapel pesmicoT rohentica je zapela pesmico o trobenticah, jaz pa o zvončkih. Bilo nama je lepo. Tina Zgodaj zjutraj sem pririnil iz zemlje. Pogledal sem Se druge zvončke in si mislil, kako se lepi. Tuđi jaz bi bil tako lep kot drugi zvončki. Potem je mimo prtila deklica Tina in sem jo vprašal, kam gre. Odgovorila mi je, da gre v Solo. laz bi Sel tuđi! Karmen Sem lep, mali zvonček. Mama mi je dala ime Maja žalo, ker sem punčka. Mama me ima rada in očka ludi. Zelo pridno me zali vala. In zelo se imamo radi. Maja MEDVEDKI PRAZNUJEJO Podružnična šola Blagovica Pod tem naslovom je »izšlo« prvo razredno glasilo učencev drugega razreda na podružnićni soli v Blagovici. Že od začetka solskega leta so učenci pri urah slovenskoga jezika, dodatnem pouku, pridno premetavali besede, se igrali z njimi, iskali rime. Povezovali so likovno in besedno govorico, osnovne motive ljudskih pravljic so spreminjali, iskali nove zaplete, jih predrugačili. Tako je nastalo nekaj zanimivih besedil, ki so bila učencem tako všeč, da so sklenili, da jih objavijo v glasilu. Zbranim besedilom je manjkal naslov. Predlogi so kar deževali. Izbrana sta bila dva. Prvi pomeni naslov zbirke, drugi opisuje značilnosti letošnjega besedne-ga ustvarjanja. Rodila se je Moja prva knjiga in zbirka z naslovom Medvedki praznujejo. Vsak izmed trinajstih učencev ima v njej svoj prispevek. Otroci so v.inje vložili del-ček sebe, zato so želeli zbirko posvetiti mamicam na- mesto čestitke ob njihovem prazniku. Rečeno, slorjeno. So bile zadovoljne^ Presudite sami. GK Težave Ati: Dober dan, Martina! Matej kar naprej joka. Le kaj je z njim narobe? Mami: je bolan? Ati: Ne vem, že od jutra joka. Mami: Zmeri mu vročino. Ati: Sem jo že zmeril, pa je nima. Mami: Mogoče je ves polulan in pokakan. Si ga danes že previl? Ati: |oj, saj res! Gotovo je to narobe. Seveda. Adijo! BARBARA ROKOVNIK, 2. r. Pisana kapica in lev Pisana kapica se je igrala na dvorišu. Potem jo je po-klicala mama in ji naročila, naj gre v gozd k babici. Pisani kapici to ni bilo najbolj všeč, pa je kar utoga-la, ker je bila ubogljiva deklica. Mama ji je dala košarico. Ko je hodila po rnestnem parku, je srečala leva. Deklica se ga je prestrašila in hotela zbežati. Lev se je prijazno oglasil in jo potolažil. Re-kel ji je: »Peljal te bom v slaščičarno.« Napokala sta se sladkarij in še za babico kupila pet kremnih rezin. Babica je bila presrečna. Zabavali so se do noči. URŠKA MLINARIČ, 2. R. V cirkusu Srejli velike cirkuske arene je klovn Čarli kazal svoje najnovejše burke. Gledala so se na ves glas smejali in glasno ploskali, ko je nepricakovano v areno prisopihal slon BUM. Obiskovalci so prestrašeni bežali iz cirkusa. Neustrašni klovn Carli pa je počasi segel v svoj veliki žep ter iz njega potegnil majhno belo miško. Obrnil se je h gledalcem in zavpil: »Sloni se misi rjojijo!« Majhno rx'lo miško je navil in jo spust i I na tla. Ko jo'je slon Bum zagledal, so mu oči od strahu izsto-pile iz jamic. Hotel je zatuliti skozi svoj dolgi trobec, pa iz sebe ni spravil niti glasu. Ko si je nekoliko opomogel, je oddirjal nazaj v kletko lako hitro, da so se tresla tla pod njegovimi vefikimi no-gami. MIHA MOHAR, 2. R. VPIS UČENCEV V GLASBENO SOLO ĐOMŽALE - ODDELEK BRDO ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 Sprcjemni prei/.kus za nove ućence bo v soboto, 24. maja 1997, od 9. do II. ure v prostorih Osnovne sole Janko Kersnik Brdo. Letos borno vpisovali na trobilni ocidelek (trobenla, druga trobila), in klavirski oddelck ućence stare od H do 10 let. Vse informacije dobite po telefonu 721-419. 12 APRIL MALI TRAVEN /lamnik Moravče V I C RAVSKE DOLINE E O B C 1 N A M 0 11 A V C !£ S seje občinskega sveta V mesecu martu in aprilu se je občinski svet Obćine Moravče sestal na dveh sejah. Trideseta seja je imela obsežen red, zato je delo potekalo v treh nadaljevanjih. Poleg nekaterih več ali manj formalnih zadev, je občinski svet obravnaval naslednje zadeve: • Sprejet je bil zaključni račun Vzgojnovarstvenega zav(x).i Domzale in Vrtca Moravče. Sprejet je bil sklep o soglasju k povisanju cen v vrtcih za 4,3% od 1. ?. 1997 dalje. • Občinski svet je ponovno potrdil že sperejeti sklep o delitvi premoženja med občinami Domzale, Lukovica, Mengeš in Moravče. Občina Moravče vztraja, da se v kriteriju delitve objektov po legi opravi poračun med občino Domžale in občino Moravče. • Občinski svet je sprejel tuđi sklep o pripravi odloka o komunalnih taksih. • Sprejeta je bila informacija o pripravan za izgradnjo telefonskega omrežja v občini. • Na področju informiranja je bil sprejet sklep o razrešitvi odgovorne urednice, glasila Slamnik in o imenovanju novega urednika, o tem ste bralci Slamnika že obveščeni. Potrjene so bile tuđi nove cene oglasov v Slamniku. • Obćinski svet je sprejel pozitivno mnenje k ponovnem imenovanju gospe Eme Skerjanc Ogorevc za ravnateljico OŠ Roje. • Občinski svet je potrdil zaključni račun proračuna občine Moravče za leto 1996, v javno razpravo pa je bil posredovan osnutek proračuna občine za leto 1997 • V tridesetdnevno javno razpravo pa je bil dan osnutek odloka o povračilih za nove priključke na vodovodno in kanalizacijsko omre/je. Vso, ki jih zanima, kakšne naj bi bile cene po sprejetju |)redloga zakona ste vabljeni, da si osnutek ogledate na sedežu občine ali v krajevnih skupnostih. Javna razprava bo trajala do 15. 5. 1997 • Na izredni seji obćinskega sveta, ki je bila sklk.ana na pobudo petih članov občinskega sveta, pa je bila obravnavana problematika širjenja novih odkopov podjetja Termit. Sklenjeno je bilo, da bo občinski svet na naslednji seji razpravljal o uvrstitvi plana odkopa Ples - Hudej v prostorski plan občine Moravče. Sklenjena naj bi bila pogodba o medsebojnih obveznostih med podjetjem Termit in Občino Moravče, ki naj bi vključevala tuđi ekološko rento. Imenovana bo olxinska komisija, ki bo spremljala posege Termita v nas skupni prostor. Analogno obravnavi problematike dejavnosti Termita in posledic na naše okolje, bo obravnavana tuđi dejavnost kamnoloma Ušenišće. Naslednja seja Ixj [Kjtekala predvsem v znamenju obravnave predloga proračuna občine Moravče za leto 1997 M. BRODAR Skrbimo v varnost pešcev V občini Moravče smo več pozornosti namenili tuđi varnosti pešeev na naših cestah. Komisija za varnost v cestnem prometu in občinski svet sta potrdila namestitev omejevalcev hitrosti, ki bodo umirili prehitre voznike. Omejevale i hitrosti so bili namešćeni na Šlandrovi ulici, na cesti mimo podružnićne osnovne sole na Vrhpolju in na cesti v Zalogu pri Moravčah, ki vodi proti ribnikom. Žal omejevalcev hitrosti ne moremo namestiti povsod, saj bi to na eni strani pomenilo veliko finančnih sredstev, na drugi strani pa ta način umirjanja prometa ni vedno primeren in je treba za umirjanje prometa postaviti prometne označbe. V kratkem bosta na Vegovi in Slandrovi ulici v Moravčah zarisana dva nova prehoda za pešce, ki bosta dodatno varovala varno prečkanje ceste, stari pa bodo prepleskani. Zal naša pobuda za ureditev prehoda na regionalni cesti v Krascah in na Selu Se ni bila sprejeta s strani upravljalo ceste. Vozniki! Bodite pozorni na talne in vertikalne označbe na cesti, da bodo |x?Sci, predvsem pa naši otrcx:i, varni. TEKST IN FOTO: M. BRODAR V uredništvo smo prejeli pismo g. Toneta Pačnika, ki vsebuje pripombe na postopek izgradnje telefonske infrastrukture v občini Moravče. Ker je g. župan že pripravil odgovore, oba prispevka objavljam. Sodbo o tem, na čigavi strani je resnica, pa prepuščam vam, bralcem. Hkrati pa vas vabim, da o temah, ki vas žulijo še pišete, da bo časopis res naš. UREDNICA na telefon, s sredstvi KS, prostovolj-nim dolom krajanov in sredstvi obćine Domžale. Takratni PTT ni prispeval nič. Poleg tega pa je bil leta 1989 sprejet samoprispevek, pri katerem je bilo 10% namenjeno za sprejet samoprispevek, pri katerem je bilo 10% namenjeno za izgradnjo centrale v Mo-ravčah. KS in krajani seveda nišo odgovorni, če je PTT sklenil, da ne bo več sprejemal sredstev krajanov in pravnih oseb, skratka ponujenega de-narja nišo hoteli. 6. V KS zato predlagamo, da obči-na prouči navedene pripombe in sprejme takšen način financiranja telefonskega omrežja, kjer se bodo upoštevala dosedanja vlaganja krajanov. V nasprotnem primeru bodo krajani v neenakopravnem položaju. Če pa je že bila sprejeta enotna cena, naj občina nastale razlike poravna iz občinskega proračuna. Prav tako je treba občane obvestiti o drugih vpraSa-nih v zvezi z oblikovanjem cene, ki jo moramo plaćati za pridobitev telefonskega priključka. Menimo tuđi, da bi z nižjo ceno lahko pridobili Se nove interesente in s tem znižali ceno. 7. Iz dopisa Telekoma v decembru 1996 je razvidno, da bi bilo možno priključiti telefon v podružnični Soli na Vrh|X)lju. Zakaj to ni bilo uresničeno, čeprav je bila šola na prednostni listi? Ali se hoće s tem dokazati, da na ob-stoječe omrežje ni možno priključiti novih naročnikov? TONE PAČNIK Nekaj pripomb ob gradnji telefonskega omrežja v občini Moravće 1. Akcija za gradnjo telefonskega omrežja v občini Moravče ni bila dobro pripravljena. V občini bi morali preci pričetkom gradnje: - analizirati obstoječe stanje omrežja po posameznih KS, ugoto-viti na katerin podroćjih ni smotrno graditi omrežja, ker je gradnja predraga (mobitel je v takSnih primerih ce-nejsi) in na tej osnovi pripraviti finanč-ne i/račune za posamezne odseke; - ugotoviti bi morali, koliko so krajani in KS že dosedaj vložili v razvoj telefonije po |x>sameznih KS in koliko sredstev bi morala vložiti občina iz proračuna, da se zagotovi enak prispevek vsakega posameznika ter, da se pridobi čim već naroćnikov. 2. Občina bi morala občanom jasno predstaviti osnovo za izračun prispevka vsakega posameznika - interesenta za telefon. Če je občina Teleko-mu za kompletno omrežje plaćala 100,000.000,00 SIT oz. po zadnjih po-datkih 78,000.000,00 SIT, potem je treba navedeno vsoto razdeliti s Ste-vilom telefonskih priključkov, ki jih je zakupila občina pri Telekomu. Po županovi izjavi v Slamniku St.: 1/97 je občina »poravnala obveznosti soinve-stiranja za vse proste telefonske Stevil-ke (1000), kajti prav vse so podvržene istemu sistemu financiranja«. Obćani smo bili tuđi seznanjeni, da je občina prevzela riziko, će bo premajhno Ste-vilo interesentov za telefon. V pogodbi, ki smo jo sklonili obča-ni z občino pa je določeno, da vsakdo plača 138.000,00 SIT, kar pomeni, da je občina prispevek posameznika pre-računala na približno 724 številk. (100,000.000,00 : 138,000,00 = 724). Če pa upoštevamo, da po novih informacijah Telekoma ne bodo zaračunali prispevka obćine za telefonsko centralo in optični kabel in bo občina morala plaćati »le« 78,000.000,00 SIT, potem bi vsak naročnik plačal 78.000,00 SIT. Če pa bo občina prera-čunala prispevek vsakega naročnika glede na Stevilo dejansko prijavljenih interesentov, pa to pomeni, da bodo prispevki, ki jih bodo plaćali bodoči naročniki v naslednjih letih, predstavljali čisti dobiček obćine. 3. Ni jasno, kdo bo pobral obresti na prispevke, ki jih za telefon plaču-jemo obćani. Če je občina poravnala obveznosti sofinanciranja za 1000 Ste-vilk, kot trdi župan, potem sredstva obraća Telekom in gre v bistvu za brezobrestno kreditiranje Telekoma. Če pa obCina tega zneska Se ni poravnala, pa brezobrestno obraća denar, ki smo ga vplačali obćani. 4. Pogodba, ki jo je sklenil interesent za telefon sćiti samo občino oz. Telekom. V pogodbi nišo določene sankcije za primer, če omrežje ne bo zgrajeno do določenega roka. 5. V KS Vrhpolje je bilo omrežje zgrajeno s prispevki krajanov za izde-lavo projekta, s sredstvi naroćnikov Ponovno telefon Očitne> izgradnja telefonskega omrežja Se vedno buri duhove na Moravš-kem. To je razvidno tuđi iz prispevka g. Paćnika. Poglejmo torej pripombe skupaj. K prvi točki moram pripomniti, da je bila opravljena kar temeljita analiza stanja v naši občini. Le-ta je (»kazala, da je većina obćine zelo slabo pokrita s telefbnskimi priključki ter obstaja velik interes krajanov priti do telefonov. Analiza je pokazala, da so bili mnogi krajani v preteklosti zavedeni ali ćelo ogoljufani. Obljubljali so jim telefone, zato so morali prispevati precejšnja fi-nančna sredstva, material in lastno delo. Nove telefone pa so dobili nato samo nekateri. Zakaj takrat funkcionarji KS nišo zaSćitili interesov ter pravic krajanov ne vem, o tem naj presodijo Ijud-je, ki so bili prikrajSani in zavedeni. Občina Moravče je pristopila k reSe-vanju problema na povsem drugaćen način. Na osnovi zahtev mnogih, ki že več kot dvajset let čakajo na telefon, smo pričeli z aktivnostmi. Občinski svet je s svojim sklopom, da zagotovi pre-mostitvena sredstva za »kreditiranje« obćanov (pokritje vseh obveznosti do Telekoma v zvezi z izgradnjo in clele-žem v 97) omogočil zaćetek resnih po-gajanj. Kalkulacija je pokazala, da lahko proračun prenese med 15 in 20 mil. SIT »minusa« iz naslova zagotavljanja pre-mostitvenih sredstev v letu 97 Prićako-vana pa je bila realizacija cea. 600 novih prikljućkov v letu 97 Kalkulativna osnova glede na ciljani »minus« pa je bila 725 prikljućkov, kar pomeni nekaj već kot 17 mil. SIT obveznosti (minusa) v proračunu v prvem letu. Iz tega je torej povsem razvidno, da obćina kreditira občane in ne obratno kot trdi g. Paćnik. Če temu ne bi bilo tako, bi morali obćani že v prvem letu zbrati vseh 100 mil. SIT, kar bi zneslo na predviđenih 600 prikljućkov preko 166.000 SIT. Pri taki ceni bi število naroćnikov vsekakor še padlo in bi na primer pri 500 naroćnikih prispevek znašal kar 200.000 SIT. Zato je obćina pripravila pogodbo na eni strani in nadaljevala pogajanja s Teleko-mom na drugi strani. Pogajanja so po-tekala v smeri analize kalkulativne osnove Telekoma (predviđeni delež občini oziroma obćanov je bil Se vedno 100 mil. SIT). Zaradi morebitnega dvoma v poštenost našega dela, smo sklicali šir-ši sestanek s Telekomom, na katerem je bil prisoten tuđi g. Paćnik in g. Barlić oba iz KS Vrhpolje. Na tem sostanku je Telekom predstavil novo korigirano osnovo, ki jo je uspela obćina doseći na osnovi pogajanj s Telekomom. Ta je se-daj 78.000 mil. SIT, kar je lep uspeh, s katerimi smo v veliki meri razbremenili naše občane - naroćnike. Zanimiva je tuđi ugotovitev g. Paćnika, ko navaja, da občina računa na čisti dobićek pri izgradnji telefonskega omrežja. Oćitno je g. Paćnik pozabil prebrati 6. člen pogodbe med občino in naretfniki, ki govori o tem, da se presežek zbranih sredstev vrne naročniku skupaj z obrestmi vred. Kje je torej čisti dobiček občine, g. Paćnik? Obćina pa svojih aktivnosti do Tele- koma še ni zaključila. Trenutno ugotav-Ijamo napake v postopkih bivSih KS in njihovih funkcionarjev in jih poskušamo resiti. Nemogoće pa je prićakovati, da bo te napake kril občinski proračun, ka-kor predlaga g. Pačnik. In še nekaj dejstev. Po uspešnem pogajanju obćine s Telekomom je obveznost naroćnikov bistveno bolj ugodna, saj bodo morali prispevati le 107000 SIT. Prićakujemo, da nam bo ta znesek uspelo St? zmanjšati. Občina mora v na-daljnjih postopkih šćititi svoje obćane pred špekulacijami posameznikov, ki želijo brez lastnega prispevka priti do priključka s tem, da bi poćakali zaklju-ćek izgradnje omrežja. Zato bodo za vse veljali isti pogoji. G. Paćnik se mora zavedati, da so mnogo prispevali tuđi druge KS in njihovi krajani in ne samo KS Vrhpolje. Ponekod so bili ti prispevki tuđi v visini 5000 DEM na števil-ko. Vprašanje, zakaj se OŠ na Vrhpolju ne more priključiti na obstoječe omrežje še pred izgradjo novega, je potrebno nasloviti na Telekom in ne na oljći-no. Občina je to solo uvrstila na pred-nostno listo. Vsa ostala stališča so milo rečeno zelo nekorektna. Z g. Paćnikom pa deliva povsem enako mnenjo do Telekoma, ki velja za mono|x>lista in bo zato potrebno ta naSa vlaganja |X)same-znikov ne samo v Moravčah, ampak po ćeli Sloveniji, sistemsko zašćititi z novim zakonom o telekomunikacijah, ki je že v pripravi. MAT)AŽ KOČAR župan Podeljevalec zlatih medalj - moravski župan Matjaž Koćar ni skrival zadovoljstva ob osvojenih priznanjih. FOTO: M. BRODAR VSESLOVENSKA RAZSTAVA NA PTUJU Dobrote slovenskih kmetij Na Ptuju je potekala že 8. razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so sodelovali tuđi trije predstavniki kmetov iz občine Moravče. Med 562 prijavljenimi kmetijami so se moravski predstavniki zelo dobro odrezali in se tako vrnili v Moravsko dolino s kar tremi pri/nanji. Letos so v okviru razstave prvić ocenjevali tuđi kiše, olja in žganja. In prav v kategoriji žganj, je prejela zlato priznanje za disećkovec (žganje iz redkih hrušk - diSečk) SON)A )ANCAR iz Desna (Tomažetova). NaSa naravna žganja so v senci raznih uvoženih žganih pijać, kar pa ne bi smeli dovoliti. Zganje iz kmetije IANČAR, je bilo eno redkih, ki je vsebovalo manj kot 50% vol. enot alkohola, kajti komisija je imela najveć pripomb ravno na preveliko vsebnost alkohola v destilat ih. Seveda je pomembna tuđi embalaža, ki daje posameznemu izdelku Se dodatno vrednost. Gospa lanćar je žganje razstavila v lični steklenici, ki jo je ročno poslikala njena sestra Branka Bizjan iz Desna. Zlato priznanje je prejela iz rok novega sekretarja na Minislrslvu z,i kmetijslvo g. Matjaža Koćarja. V kategoriji izdelkov i/ žit pa je dobila bronasto priznanje IVANKA KOCIANČIČ (Meznarjeva) iz Katarije 7 za krompirjev kruh. Predstavila se je tuđi kmetija odprtih vrat - LUKATI i/ Imerij in prejela bronasto priznanje za krofe brez nadeva. Prav za turistične kmetije pomeni taksno priznanje še dodatno vz|X)dbu(k> pri trženju njihovih izdelkov. Naši kmetje vedo, kako bi lahko tržili svoje izdelke, sedaj pa je naloga parlamenta, da sprejme take zakone, ki bodo omogoćili, da bo kmet svoje izdelke tuđi zakonito prodajal. kmetijska svetovalka inž. Lijana LOVŠE Društvo krajanov ZRornjega in Spndnjoga iušlanjd vabi na prvomajsko praznovanje na dvorisću gradu Tuštanj. Spored praznovanja: 30. aprila 1997 kresovanje pri grajskem desetinarju Vsi udeleženci bodo pogošćeni z golazem in domaćim kruhom tustanjskih gospodinj. 1. maja 1997 * 13.30 shod oldtimerjev •14.00 start * 1.5.00-18.00 koncert ansambla Čuki '18.00 zabava z ansamblom Svetlin 1. 5. 1997 bodo vsem obiskovalcem na voljo bogati meniji / (lomačo hrano (oclojok, vol na žaru, klobase, domać kruh, pecivo,...) in raznovrstna pijaca. T.i dan bo organizator pripravil srečelov z bogatimi dobitki. ()biskovalcein pra/novanja bodo omoKoćeni vodeni skupinski ogledu gradi lušt.inj in obnovljene grnjske k.i|X'lc. Razvedrite se ob prazniku dcla in s svojim ohiskom razveselite Društvo kraj.inov Zgornjega in Spodnjega Tuštanja ter sponzorja Termit Moravče. Dobimo se torej v Tuštanju! KULTURNI DOM Koledar prireditev Prireditev ob mednarodnem in slovenskem dnevu knjige z literarno-zabav-nim programom za osnovnoSolske otroke in ostale obiskovalce. 25. aprila 1997 ob 19.30 Samostojni većerni koncert vrhunskoga komornoga |)evskega zbora »AVE«. 26. aprila 1997 ob 19.30 Ustanovitveni oteni zbor Občinske gasilske zvoze Moravče s kulturnim programom. Dejavnosti ob 30-letnici delovanja osnovne Sole v tej stavbi (Jani aktiva slavistov in knjižničar-ke skupaj z ućenci išćemo najstarejSo knjigo, ki se je ohranila na MoravS-kem. Vse, ki bi nam mogli pri iskanju pomagati, naprošamo, da nas o svojih vedenjih obvestito preko učencev ali na telefon ali f.ix 73I-003. Veseli borno tuđi pisnih sporočil (OŠ Jurija Vege, Vegova 38, 1251 Moravče). Za stare knjige veljajo listo, ki so izšle pred letom 1CXX). Pri ohvestilu navodite, kdo knjigo hrani, njon naslov in loto izida ter kako jo obranjena. Radi bi napravili popis knjig in najstarejSe z vaSim privoljenjem razstavili v Solski knjižnici ob koncu šolskega leta. Radijska oddaja - Veseli tobogan Na prvi pomladni dan je bila v moravskom Kulturnem domu v organizaciji Radia Ljubljana otroška prireditev Veseli tobogan. Program sta povezovala radijc.a NataSa Bolčina-Žgavoc in Milan Krapež. Gost oddajo je bil tokrat Andrej Šifrer. Ob spremljavi orkestra Veselega tobogana so se na odru zvrstili nastopajoči iz vrtca in učenci moravske tor vrhpoljske osnovno sole. V pisanem sporedu sta nastopila Pa brez zamere! Občina ti naSa dr.iga skoraj za vse že [x>skrbeti znaš, naše si pa čisto pozabila, saj Se? parkiriSća nisi si urodila. ••• Trava zeleni in drevje brsti, idilo pomladno kazijo smeti. Bregovi, travniki in poti kličejo: »Čistilna akcija, kje si? V dolini čisti se lepše živi!« ••• Kdo zna razjasniti, zakaj siti lačnemu ne verjame? ALI Zakaj še vodno brez telefonov smo?! otroški in mladinski pevski zbor, recitatorji in pevci ter Orffova skupina. V dokaz, da tuđi moravski Solarji znajo igrati na razne instrumente, so razveselili naslopajoči s harmoniko, trobento in klarinetom. Tremo pri nastopajočih ni bilo opaziti, saj so jo pustili nekje zadaj, za odrom. Program Veseloga tobogana je kar prohitro minil in aplavz obiskovak ov v dvorani je bil znak, da jim jo bila prireditev vseć in da si takšnih in |X)dobnih otroskih priroditov So želijo. I. ZUPANČIČ PANASONIC NOKIA BENEFON 2I0NI IN BRCZZIČN! TFI.IFONI, TT.LF.IAKSI, AVTOMATSKI ODZIVNIKI, nisNi;ci'NTi jo občina Moravče asfaltirala odsek v dol-žini 550 m, v todanji drugi fazi pa v (bl-žini 679 m, toroj zaključek |x>vozave. Investitor, C)lx':in.i Moravće, je- v pre-te'klern lotu po planu asfaltiralo, odse'k ceste Limbarska gor.i na odsoku Ciabrjo od križišće) Vdlago as-faltiral v širini 3 m z 0,5 m mulde1. Izveelena so bila dela na rekonstruk- e iji (jest v Tuštanj, Zg. Tuštanj in k vike>n-du ter naknadne) še> h Komarju. (olotna dolžina le'h tras je znašala 116)! m. Na vse'h odse'kih so krajani z lastnimi sre«J-slvi in ele'loin i/ve'dli vsa dol,t sfx>dnjelga ustroja, nasulja in ulrjevanja. Po |x>trje-ni ponudbi se> jo v I. 19% izve^del tuđi as-fall na odseku ceste k Pireu. Krajani se> v lastni re'žiji opravili zo-meljska dela in nasutje1. Dolžina e>dse'ka /naš,i 212 m. Nedokončane oz. investicijo v teku iz I. I996 so z.iključujejo v letoSnem lolu in sicer Šlanelrova in Masljova ulica, cesta Ciabrje' MeiSenik, cesta iz Me>ravć V Pod-slran in v luštanju rio Kex:ja. Šlandrova ulica je1 bila asfaltirana že v (le'(eml)ru prote'kloga leta, konćujc se Se1 ure'elite'V uvoze>v in asfaltiranje' pločnika. Skupna dolžina trase znaša 197 m. Tuđi Miisljova ulica je že dobila kejnč-ne> |x)de)bo z novo asfaltno prevleko v elolžini trase 132 m. ftsla iz Cialx:rij v Me)Se-nik je bila asfaltirana v te'm me>see:u. Kljub ložavam l>ri izvedbi zemeljih dol zaraeli ne'uge)-dnih vre'me'iiskih razmeT in f)laze'nja te?-rona je' inveslilorju uspe'lo ob pomoći gr.ielbone'g.i odbora /agotovili povećano količine) n.isipncga matoriiila in (Je>-konćati (Jela na pro|)ustih. Dolžina asfaltirane- trase' /n,)<,a 17)0 m. ludi cesta iz Moravć v l'odstran je bila e>b izv.ijanju gradlx'nih dol podjolja le'rmit I Join/ale in ol) sodelovanju krajanov ter gradlx'noga odlx>ra asfaltirana od pokopalisć'a de> Fuggarja v dolžini f>HO m. Cesta v Tušlanju de> Kl> ee-lert-ni izvedbi krajanov pri zemeljskih delih in ulrje'vanj.i Iraso, z odvodnjavanjem in bankinami. M. BRICL I« M Moravče /lamnik APRIL MALI TRAVEN 13 Zahvala materam in očetom Vrlo ženo, kdo jo najde? Visoko presega bisere njena cena. Zaupa ji srce njenega moža in dobička mu ne zmanjka. S temi svetopisemskimi besedami se je 23. marca 1997 začela v Kulturnem domu v Moravćah prireditev ob materinskom dnevu. Na njej so sodelovali otroci OŠ Jurija Vege in vrtca Moravče, plesalci plesne sole Miki, glasbeniki glasbene sole Moravče, cerkveni otroš-ki pevski zbor, kot posebni gostje pa otroci oddelkov vzgoje in izobraževanja OŠ Roje. Stvarnik je ženam zaupal posebno odgovorno nalogo: sprejeti, roditi in ohraniti življenje doveškega rodu. In žena je z veseljem ženska in mati, če jo v tej nalogi podpira Ijubeč mož, ki ji daje moči za vse žrtve, se posebej takrat, ko sprejme materinstvo. Na materinski (\di~i se tega še posebej spominjamo in v znak hvaležnosti otroci mamicam in očelom podarijo svoje pesmi, pleše in druge učenosti, ki jih nabirajo v vrte ih in raznih šolah. Tako že v vrtcu razmišljajo o vasova-nju, o tem, kako se rodimo, kakSne so mamice in babice, za koga bodo nabra-li rože in Se marsikaj drugega. Otroci oddelkov vzgoje in izobraževanja OŠ Roje ne obiskujejo rednega šolanja, ampak se usposabljajo za življenje. Večina se jih z besedami težko izraza, ob glasbi in plesu pa se žanje odpira nov, lepši svet. V avli doma je Kulturno-izobraževal-no društvo Limbar, organizator priredit-ve, skupaj z Društvom podeželskih žena pripravilo malo okrepčila, kmečke žene pa so polepšale avlo z velikonočnimi cvetličnimi aranžmaji. Mamice in očetje se zahvaljujemo vsem nastopajoćim in njihovim mentor-jem za prisrčen in pester program, OŠ pa tuđi za lepe čestitke, ki so jih izdelali li-kovniki. Zahvaljujemo se tuđi Občini Moravče z^t njen prispevek. MILKA NOVAK TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Tretjič na festivalu Ker je turizem super zadeva, smo se tuđi letos člani lurisličnega kroz-ka odločili, da sodelujemo na festivalu »Turizmu pomaga lastna glava.« Ko smo dobili naslov naloge »Ohra-nimo preteklost - stopimo v priho-dnost«, smo napenjali možgane in se odločili, da razišćemo zanimivo prete-klost starih kmećkih hiš. Šli smo po terenu, kjer smo intervjuvali lastnike hiš. Hiše smo fotografirali in risali, izvedli smo anketo med prijatelji in znanci. Vse informacije, podatke, slike, skice,... smo strnili v našo raziskovalno nalogo, ki smo jo poslali na Turistično zvezo Slovenije. Izdelali smo plakat, zbirali stare predmete in oblikovali dramsko uprizoritev. 13. marca je na Izlakah potekalo re-gijsko tekmovanje turističnih podmlad-kov. Tekmovanja se je udeležilo 12 osnovnih Sol in med njimi smo bili tuđi mi. Razstavo smo pripravili v telovadni-< i osnovne sole Ivana Kavčiča, dramske uprizoritve pa so potekale v kulturnem domu. Na koncu programa je komisija, ki je imela tezko delo, razglasila rezultate. Vsi udeležend smo prejeli bro-nasta priznanja in spominek sole gosti-leljke. STJkM KftKHU m« Pri raziskovalni nalogi, dramski uprizo-ritvi in razstavi smo sodelovali: Ana Bo-nič, Blaž Slapar, Anka Vehovec, Tea Planine, Blanka Klopčič ter naši mentorici ga. Vanda Urbanija in ga. Mija Zibelnik. Upamo, da borno naslednje šolsko leto, če borno člani Se naprej tako zagrizeni in vztrajni, že 4. sodelovali na festivalu »Turizmu pomaga lastna glava«. Zahvaljujemo se vsem lastnikom hiš, ki so nam s svojo prijaznostjo in polrpež-Ijivostjo pomagali, da smo tuđi letos lan-ko v sliki in besedi predstavili del kulturne dediščine Moravske doline. ČLANI TURISTIČNEGA POMLADKA OŠ JURIJA VEGE MORAVČE KULTURNO IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO LIMBAR Detelov Učenjak za današnje čaše (Nadaljevanje s prve sirani/ Danes nd pisatelja v rojstnem kraju spominjajo: do-prsni kip pisateija, ki ga je izdelal Tine Kos in je pritr-jen na pročelje njegove rojstne hiše, ene izmed stotih najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, ulica v Morav-čah poimenovana po njem in spominski predmeti, ki čakajo, da jih bo kdo uredil. Najveličastnejši pa je spomenik, ki si ga je postavil sam - to so njegova literarna dela, ki prikazujejo malega slovenskega doveka. Izmed Stevilnih del je prav dramsko besedilo Učenjak pritegnilo (»zornost ga. Milke Novak, izbirala je med njegovimi deli, da bi ga postavila na oder in obeleži-la 70. obletnico pisateljeve smrti. To je preprosta zgod-ba o skoraj norem učenjaku Blažiču, ki proučuje znanja s področja frenologije. Frenologija je veda, ki na osnovi oblike lobanje določa človekovo osebnost in značajske poteze. Blažič, ki ga je igralsko upodobil Loj-ze Štefan, se pri proučevanju kar nekajkrat ušteje z na-pačno presojo značajev oseb iz bližnje okolice. Tako usodno označi kočijaža Andreja, da je gospodarju uk-radel denar. Pri tej presoji mu pomaga njegov osebni sluga Jakob (Simon Kušar), ki je resnični tat. Dr. Blažič po njegovem namigu namerava preiskati lobanjo svoje zaročenke, gospodične Selme (Barbara Kunavar), da bi se prepričal, ali je njegova odločitev prava. To bi tuđi storil, če bi ga njegov prijatelj dr. Grm (janez Capu-der) ne proglasil za norega na predavanju o najnovej-ših odkritjih frenologie in ga zaprl v blaznico. Iz nje se po srečnem naključju resi In kot se za komedijo spodobi, se na koncu vse srečno izteče v prid dobremu in škodo slabemu. Premiera pa se je po tretjem deja-nju iztekla v prid vsem igralcem (Alojzij Štefan, Ivo Pe- terka, Janez Capuder, Marjan Gipuder, Darja Lavrič, Barbara Kunavar, Simon Kušar, Milan Kunavar, Andrej Ve-sel, Fani Capuder, Andrej Pergar), Francki in Milanu Klincu, ki sta pripravila sceno, Poloni Gorjup, ki si je pri-zadevala s še|3etanjem, Romanu Novaku, ki je poskrbel za osvetlitev, Mateji Smrkolj, ki je maskirala igralce, Francu Capudru, ki je skrlx"l za glasbeno spremljavo in še zlasti režiserki Milki Novak. Brez dlake na jeziku lah-ko zapišem, da je komedijo naredila komično s premiš-Ijenim izborom vlog posameznim igralcem, saj je na pri-mer mali doktor Blažič od svojega sluge pol manjši. Pri-dih minulega je predstavi vdahnila s sceno, ki predstavlja notranjo opremo izb iz začetka tega stoletja. Nostalgičnost pa bi kazalo iskati v kostumin in frizurah pred-vsem ženskega dela vlog. Sodobnost in večnost predstavlja ideja komedije, ki pravi, da z ničimer ne kaže pretiravati, tuđi z znanostjo ne. Pohvala in čestitke pa nišo namenjene samo njej, če-prav je jasno, da je duša vsake predstave režiser, tem-več vsem, ki so pri nastajanju in izvedbi kakorkoli sodelovali. Novi gledališki druščini KID Limbar, ki bi se VABILO KUJ Limbar vabi na celovečemi koncert Komor-nega zbora Ave pod vodstvom ANDRAŽA HA-UPTMANA. Koncert bo v petek, 25.4.1997, ob 20. uri v Kulturnem domu Moravče. brez sramu lahko postavila ob bok že priznanim in uveljavljenim amaterskim gledališćem, se je zahvalil tuđi predsednik ZKO, g. Lojze Stražar. Z njim pa sva si edina tuđi v teiu da tako uspešna premiera že se-daj kliče po novi. Čeprav bi bilo moč najti tuđi nekaj spodrsljajev, premiera Učenjaka pomeni v kulturni zgodovini našega kraja novo prelomnico, ki je znova prekinila gledališki molk. Upajmo, da za dolgo! Če ste med tistimi, ki ste zamudili premiero, ne zamudite reprize, da boste slišali in videli, kako škripljejo gledališ-ke deske domačega hrama kulture. MAL 23. MAREC -SPOMINSKI DAN NA ROjSTVO VELIKEGA ROJAKA Bili smo v rojstni vaši Jurija Vege Prijazen zgodnjespomladanski dan. Kombi veselo brunda proti lepi vasici Zg. Javoršici. Mladi moravski planinci se peljemo na izlet v rojstno vas matematika, našega rojaka lunja Vege v Zagori-co. Že smo na vrhu. Kot na dlani je pred nami lepa Moravska dolina, tam na se-veru vrsta Kamniških planin, Karavank, na zahodu mogočni Triglav. Podamo se proti Bovenu, mimo znamenja, ki spominja na crno smrt - kugo in že hitimo čez sedlo proti Križevski vaši, v Zagorico, rojstno vas znamenitega matematika Jurija Vege. Ob njegovem rojstnem dnevu si želimo ogledati vasico, kjer se je rodil. Njegov rojstni dom je že davno požgala okupatorska soldateska. Zdaj tu stoji lep novi dom. Tuđi spomin na tega znamenitega rojaka-matematika in vojaka tu še živi. Na domačiji smo zelo prijazno sprejeti. Mladi si z zanimanjem ogledajo spominsko sobo z matematičnimi deli Pomladni koncert pihalne godbe Pihalna godha iz Moravč je zadnji dan v mesetu mar-cu pripravila svojevrsten pomladni koncert, na katerem je prepričljivo zaigrala skladbe s stalnija in posebnega repertoaria. V uspeSnost nastopa pač ni bilo moč dvomiti, sa| je godba voljna nastopati na prireditvah, za to pa je potrebno veliko vaje, veliko vaj in še enkrat vaje. Morda je prav la njihova pripravljenost v Kulturni dom pri-v.ibila toliko obiskovalcev. Ali pa so imeli srečno roko pri izbi-'i gostov na koncertu? To sta bila znani pevec španskih in por-lugalskih pesmi, Alberto Gregorič, in prijatelj moravske godbe dobitnik kristalnega globusa v smučarskih skokih in domačin, Primo2 Peterka. Alberlov tonski mojster je sicer z jakostjo mali' pretiraval, a zgovorni in temperamentni pevec je publiko xnal pridobiti zase. Primož pa je moral upravičiti kapelnikovo 'aupanje, kajti ta mu je prepustil dirigentske) mesto pri Avse-nikovi skladbi Planica. Tekle so mu znojne kaplje, na kar pa se vrli godbeniki nišo ozirali. Planica je zadonela. Mladenič se ni po/abil zahvalili /a vse nastope, ki so jih godbeniki priredili zan| v izleku skakalnk v Insbrui ku, pod Kulmom in Planici ter vseh sprejemih. Skupaj s predsednikom godbe, Milanom Močilnikarjem, sta spominski fotografiji izročila Janezu PraS-nikarju, trenerju pri SSK Termit, in Petru (anežiču predstavniku podjetia Termit. Pomladni koncert, ki ga je povezovala Nina Šurbek, je marsikomu popestril zadnji dan pred začetkom novih delovnih dni po velikonoćnih praznikih. Ves iz-kupiček od prodanih vstopnic bo porabljen za ureditev novih godlxinih prostorov. P'imož je „b koncu kapelniku, Miru Capudru, dejal: »No, sedaj bom pa jaz dal vam smuči, pa pojdite še vi malo skakat namesto mene.« FOTO: Franci Skok Jurija Vege, prisluhnejo pripovedovanju domačih, predvsem materi, ki živi tu in pove toliko zanimivosti o Iliriju in njegovi rodbini. Kljub temu, da vas ne spada več v moravsko faro, pa imamo občutek, da vsaj starejši, ki so nekoč pripadali moravski župniji, še vedno čutijo nostalgijo za pretekiostjo in pripadnost nekda-nji tari. Po uhođeni poti se usmerimo proti Križevski in Veliki vaši ter čez reter na vrh Sv. Miklavža. Vsepovsod srečujemo pomladansko cvetje in ćelo vrslo zanimivosti, ki jih žejno vsrkava mlado ne-obremenjeno srce. Mimo Grmač se vračamo v domači kraj z željo, da se še oglasimo pri prijaznih domačinih v Zago-rici, saj se po velikem možu imenuje tuđi naša osnovna šola v Moravčah. In zopet sem v Zagorici, Mogočno donijo salve topov slovenske vojske ob rojstnem dnevu |. Vege, prazniku naše vojske, prazniku obćine Dol, ki si je ta dan izbrala za svoj praznik. Prijazni na-smehi vaščanov, veselje prisotnih ob Pri-moževih poletih, ki jih pravkar prenaša radijska oddaja iz Planice, močno (»[sestri praznovanje. Peterka je tuđi njihov, saj tam blizu leži vasica, kjer se je rodila njegova stara mama. Dobro pripravljen kulturni program domačih pevcev, gostov, vojaškega orkestra, visokih predstavnikov državnih oblasti in ne nazadnje učencev podruž-nične sole iz Križevske vaši popestri veselo praznovanje. Gospa z Dunaja pripoveduje odlomke iz svoje doktorske disertacije o Juri-ju Vegi. To so zagotovila, da naš znameniti rojak še dolgo ne bo pozabljen. MARIJAN GRIL UTRINKI Srečanje upokojenih Društvo upokojencev Moravce je bilo ustanovljeno leta 1952. Letos praznujejo že 45-letnico uspešnega delovanja na vseh podrocjih raznovrstnih dejavnosti. Preko javnih obcil je društvo postalo javno po vsej Sloveniji in izven nje. Prijateljske stike navezuje z bližnjimi in daljnimi društvi upokojencev že nekaj let. V preteklem letu so nas obiskali: - v mesecu Juliju 1996 upokojenci-izletniki iz Postojne - v mesecu oktobru 1996 upokojena iz kluba Ljubljanske mlekarne - na Martinovo soboto, 11.11.1996, so nas obiskali upokojenci iz DU Zadobrova-Sne-berje. In kaj je zanimalo izletnike-upokojence: - Samo delovanje društva in povezovanje s sosednjimi društvi. Ogledali so si prostore, v katerih se odvijajo skoraj vse dejavnosti. Društvo ima samostojni MFZ, ki uspešno de-luje že enajsto leto. - Izletniki so si ogledali trg Moravče. Dobro so se počutili med hribi, v svežini in v oh-ranjenem okolju, kamor prihajajo izletniki, pohodniki in drugi ljubitelji rurave, ki bi tu ostali tuđi na dopustu, te bi bilo v Moravčah za to poskrbljeno. Zanimivosti Moravč z okolico sta predstavila: predsednik DUMo-ravće, gospod Franc NOVAK, in gospa Danica PETERC, blagajnićarka društva. Kot spomin na prvo srečanje je nastala skupna fotografija upokojencev obeh društev. Pripominjamo, da so taka srečanja korist-na in poučna za vsa društva. Postojniški upokojenci so se v pisni obliki zahvalili za naS trud s povabilom, da jih v tem letu obišče-mo tuđi moravski upokojenci. Za konec. »Druži nas dobra volja, zato pojdimo veselo v Postojno! veselimo se so-delovanjaz vami.« Zapisal: upokojenec lože Novak PRIMOŽ PETERKA S kristalnim globusom v Prikrnico Smućarski skakalec Primož Peterka je z nastopi na zaključku svetov-nega pokala v Planici 21., 22. in 23. marca mojstrsko koncal zimsko sezono 1996/97. Na sprejemu, ki so mu ga pripravili v domači vaši, je imel ka| pokazati: kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu, kristalno piramido za skupno zmago v smučarskih poletih in pokal za 2. mesto v skupnem seštevku smučarskih skokov. Ob konc u marca so bile oči domačf in svetovne javnosti zazrte v mladeniča iz Prikrnice in Nemca D. Thomo, ki sta v zibelki skakalnega športa v Planici bila zadnje dvoboje za skupno zmago v svetovnem pokalu. Čeprav je Thoma nekajkrat poudaril, da nima možnosti za zmago, se je marsikomu prikradel v misli dvom po padcu P Petorke v petek na uradnem treningu. Marsikdo je tuđi po-točil solzico od razburjenja. A vsi zapleti, so še bolj dvigali adrenalin in nepregledne množice so drle v Planico, da bi v živo videle kako se bo naš up odrezal. In se je! Zgodovina slovenskega skakalnega športa še ni zabeležila skupne zmage v svetovnem pokalu. Primož je v sobolo naslopil z nekoliko rezerve, saj petkov padec le ni bil tako nedolžen, kot ga je pogumni fanl hotel pokazati v javnosti. Da je v soboto in nedeljo lahko nastopil, mu je pomagal maser nemške reprezentance in njegova neomajna volja, če ji ne bi rekla kar zdrava podeželska trma. V nedeljo je znova blestel. Iz serije v serijo je bil boljši in njegov zadnji skok je meril 196 m, kar je za 7 m manj kot njegov osebni rekord. V Planici smo videli tuđi nov sve-lovni rekord (212 m L. Ottesen, Norveška) in nov slovenski rekord 205,5 m, ki si ga je priskakal Goran Janus. Gledalci so lahko uživali še v 17 poletih preko 200 metrov, med katerimi je najdaljšega dosegel Thoma 213 m s pacem. Drugim slovenskim tekmovalcem ni uspevala sestaviti dveh solidnih skokov kot v vsej sezoni ne. Zaključek svetovnega pokala si je v Ireh dneh ogledalo 130.000 Iju-biteljev skakalnega športa in na žalost, propadajoće kraljice pod Poncami-Pla-nice. Zvesti navijači iz vseh koncev Slovenije z raznovrstnimi in domiselnimi transparenti so bodrili vse naše fante. Med njimi je bila tuđi moravska godba na pihala, ki je z igranjem prispevala k navdušujočemu razpoloženju. Vrhunec je tridnevno tekmovanje doživelo s po-delitvijo pokalov in priznanj najboljšim. V skupnem seštevku SP je zmagal Primož Peterka SLO s 1402 toćkami, drugi je bil Dieter Thoma Nemčija s 1208 toćkami, tretje mesto je osvojil Japonec Ka-zuvosi Funaki z 1018 točkami. Drugi naj- VPIS UČENCEV V GLASBENO SOLO DOMŽALE -ODDELEK MORAVČE ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 Sprcjcmni preizkus za nove ućence bo v soboto, 24. maja 1997, od 9. do II. ure v prostorih Osnovne Sole Jurij Vega Moravce. Letos borno vpisovali na trobilni oddclck (trobenla. druga trobila), na pihalni oddelek (klarinet), harmonikarski in kliivirski oddelek uCcncc stare od X do 10 let. Vse informacije dobite po telefonu 721-419. bolje uvrščeni Slovenec: je bil Kobi Me-glič na 50. mestu z 58 toćkami. Tako je slovenski skakalni šport s preprostim fantom dosegel najvećje veselje in naj-večji uspeh. Primožu je sele 18 let, zato nas bo s svojimi uspehi lahko razveselje-val še nekaj sezon, će bo vodstvo mladih skakalcev, sponzorji in mediji do vr-hunskega športnika, ki nam ga zavida ves svet, znali vzdrževati profesionalen odnos. Menda se ne bo znova ponovila zgodba še ne pozabljene Mateje Svet? Iskreno veselje je Primoža dočakalo tuđi v domaći vaši, kjer so mu krajani Vsem navijačem in godbeni-kom, ki '-./'• I'rili io/, i '.inctnli.ili na njofpivih n,N<>i)ih in /,ini iskreno navijali, Hrikrničanom, ki so mu pripravili skivrvj^tni spre-jem po k'in< II sr/nue /j OSVO-jitev kristdlncfti globusi in Ob-čini Moravče se iskreno zahvaljujemo. Družina Peterka pripravili sprejem. To je v Prikrnico pri-vabilo već kot 1000 navijaćev, ki so ga želei i le videti in slišati. Pripeljal se je s svojim novim harlevjem. Prikrnićanom bi bilo moć marsikaj očitati pri organizaciji in varnosti na prireditvi, a seje vse srečno izteklo. Poleg predstavnika kraja-nov je Primoža v imenu obćine Moravce nagovoril župan, dr. Matjaz Kočar. Po uradnem delu se je Primož sprehodil med navijači, jim delil podpise, se z njimi veselil in pogovarjal. Posebej se je zahvalil stricu Joželu, ki je pri podjetju Hamex, d. o. o., zanj naročil ognjemet. Skupaj z navijači si ga je z veseljem og-ledal. • ___/ ,, -, Mal str, A 3 14 APRIL MALI TRAVEN /lamnik Domžale PROFESOR TOMAŽ HABE Človek, čigar življenje je glasba, in katerega glasba je življenje— Ko se ćlovek začne pogovarjati o glasbi v naši občini, pa tuđi šir-še, ne more mimo priimka HABE. Kakorkoli že obraćaš besede levo in desno, vedno so zraven Habeto-vi: ote Stane, častni občan naše občine, ki smo ga v Slamniku že predstavili, njegov sin Tomaž, ki mu tuđi zaradi njegove petdeset-letnice namenjamo tokratni pogovor. Najbrž pa to še ni vse, kar lah-ko pričakujemo od Habetovih, saj na sceno že stopata Katarina kot pevka in Barbara kot plesalka, obe smo pred kratkim lanko občudo-vali na izboru popevke za Evrovi-zijo. Preden sem se s prof. Tomažem Habetom preselila v leto 1953, ko je družina z Vrhnike, kjer je bil 31. janu-arja 1947 rojen, prišla v naso občino, nisva mogla mimo aktualne teme, ki živo zadeva njegovo pedagoško de-lo, kateremu se je posvetil z vsem srcem in gorećnostjo, ki jo premore samo on. Clasbena vzgoja naj bi na-mreč po predlogih nekaterih postala neke vrste fakultativni predmet, in to je po njegovo moćno narobe. Njegove oči se iskrijo in kar malce jezen postane, ko razmišlja o tem problemu. Izkušnje, ki jih je deset let pridobival tuđi v OŠ Preserje pri Radomljah, mu potrjujejo, da je glasbena vzgoja v OŠ še posebno potrebna zlasti za učence, ki od doma ne prinesejo spodbude za tovrstno dejavnost. Če bo glasba izbir-ni predmet, pravi prof. Habe, potem se bodo zanj odločali le tišti, ki že ho-dijo v glasbeno solo. Spet borno po stari slovenski navadi prepričevali že prepričane, to pa ni dobro. Pa še na nekaj prof. Habe ne pozabi: pri vseh vzgojnih predmetih se vse zaćne in konca pri pedagogu, zato je še po-sebej pomembno, kakšen je njegov pristop do učencev, opozarja pa tuđi na to, da samo andragoška znanja nišo dovolj. Pedagog mora imeti glasbo rad, hkrati pa mora to področje poznati širše, saj je z njim povezanih veliko znanj, ki segajo izven njegove osnovne glasbene izobrazbe. Sam je to področje zelo podrobneje spoznal, saj je za njim več kot tri desetletja praktičnih izkušenj poučevanja glasbe - sprva v glabeni soli, nato v osnovni soli, danes pa je uspešen profesor na srednji soli. Glasba je zvesta spremljevalka življenja prof. Tomaža Habeta. Spremlja ga praktično od zibelke, njej se je za-pisal z vsem srcem in glasba mu to tuđi vrača. Verjeli ali ne, že v letu 1960, ko je imel komaj 13 let, je vodil prvi pevski zbor. Res je bilo to le na med-narodnem počitniškem taboru v Av-striji, ampak v zboru je bilo kar nekaj danes znanih Slovencev, ki so tedaj kot sedmošolci zapeli pod taktirko enega izmed najmlajših dirigentov -zanesljivo še danes. Lep spomin, pa ne prvi. 2e prej je bil član pionirske-ga in salonskega orkestra, imel pa je že tuđi nagrado, ki jo je 1961 prejel od ZKOS, za prvo skladbo za javnost, Nazaj pod rodni krov. Komaj 16-leten je nato v laršah vodil zabavni 30-član-ski orkester in le leto kasneje ustano-vil ansambel Plavers. To so bili začet-ki, ki so obetali. Sicer je na Srednji glasbeni soli di-plomiral iz violine, vendar največ igra na klavir; temu je nekaj časa dela-la družbo kitara. Z njo in klaviaturami se je največ družil v času Mladih le-vov, kot kitarista pa ga krajše obdob-je srečamo tuđi v Big Bendu. Za pri-jetnejše (glasnejše) raspoloženje na družabnih srečanjih zna tuđi bobna-ti, tri leta pa se je seznanjal tuđi s tro-bento. Zapoje rad, sedaj le na družin-skih slavjih. Sicer pa je prof. Tomaž Habe, ki je konćal studij kompozicije na Akademiji za glasbo v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca, pri-znani glasbeni pedagog, pisec stro-kovne literature, dirigent, skladatelj in se marsikaj - nepogrešljiv, vztrajen, uspešen in odločen. Ljudski glasbi v različnih oblikah os-taja zvest, skuša jo vključiti v ćimveč gradiva, ki ga |e pripravil za potrebe glasbene vzgoje na razlićnih stopnjah. Foto: Tihomir PINTER Sprehod po orkestrih in zborih, ki jih je vodil, mnoge izmed njih pa tuđi pomagal ustanavljati, ne more biti kratek. Opravljenega je bilo ogromno dela, in to uspešno, saj se prof. Habe in vsi, ki so z njim sodelovali, teh pa ni malo, posameznih obdobij zelo radi spominjajo. Se spominjate Ode Ireni, ki je postala slovenski evergrin in ji še danes radi prisluhnemo. Napisal jo je prof. Tomaž Habe za Mlade leve, še danes znano skupino, v kateri je igral dobri dve leti. Potem je bila služba po-membnejša od turnej, ostali pa so ne-izbrisni spomini v obliki plošče in ne-pozabni nastopi na tedaj množično obiskanih koncertih v dvorani Tivoli. Za prof. Tomaža bi lahko rekli, da je rojen pedagog in je svoje delo rad opravljal tako v prvi službi v glasbeni soli kot v OŠ Preserje pri Radomljah, ko se zlasti rad spominja petja otroš-kih in mladinskih zborov, pa tuđi do-mačega moškega pevskega zbora ter »tekmovanja« z dirigentoma Metko Pichler in Karlijem Leskovcem, rezultati tega so bili kvalitetni pionirski in mladinski pevski zbori, ki so zmogli vse - tuđi celovečeme koncerte pred polnimi dvoranami. Sedaj je prof. Habe zaposlen v Srednji glasbeni in baletni soli, kjer je profesor solffegia in glasbenega stavka, vodi zbor in orkester, hkrati pa opravlja tuđi funkcijo načelnika strokovno tehničnih pred-metov. Dela mu nikoli ne zmanjka, se posebej, ker zaradi većine zunanjih slušateljev predvsem predava v po-poldanskem in večernem času. Ime prof. Habeta je [»vezano še z nekaterimi mejniki, ki so še kako za-znamovali pot nekaterih glasbenih skupin. Najbrž većini ni neznano, da je »krivec« za začetek dela Simfonić-nega orkestra Domžale Kamnik v letu 1968, ki se je 1969. leta predstavil na prvem novoletnem koncertu; to je v Domžalah povzroćilo veliko navdu-šenje, saj so novoletni koncerti postali osrednji novoletni družabni dogodek. Orkester je vodil 23 let in za največji uspeh šteje to, da je orketer, ki je 1970. leta pripravil celovećemi koncert re-sne glasbe, ostal skupaj še danes. Za to ni dovolj denar, niti dober dirigent, niti zadovoljive razmere, ki jih ni, za to morajo biti glasbeniki, ki so med seboj prijatelji in želijo ter hočejo ostati skupaj in igrati, dobro igrati, pravi prof. Habe. Zato upa, da bo tuđi v prihodnje dovolj volje, pa tuđi razu-mevanja. Lepi so tuđi spomini na pet-je Mešanega pevskega zbora KUD Svoboda Mengeš, pri kateri ustanovit-vi pred 25 leti je sodeloval in ga 16 let tuđi uspešno vodil. Kako lepo smo se imeli, se spominja pevk in pevcev, ki jim nobena vaja ni bila odveč. Pa to še ni vse. Starejši bralci se boste spo-mnili pravcatih festivalov, ki so pod naslovom GLASBENA SNEŽINKA, razveseljevali staro in mlado, koncer-tov v Arboretumu Volčji potok, ki so vsak zase nepozabni, številnih mladinskih koncertov, pa tuđi razlićnih projektov, ki so nas razveseljevali ob svećanostih in praznikih, v katerih je prof. Habe vselej na prvo mesto po-stavljal slovenski jezik in kulturo. Pa še za nekaj moramo biti prof. Tomažu Habetu iskreno hvaležni - za Crobeljske koncerte komorne glasbe, kjer smo ga velikokrat srečali. Najbrž ste že pozabili, da je nastopil prav na prvem, otvoritvenem koncertu, poleg tega pa smo ga v Grobljah s priznani-mi slovenskimi poustvarjalci in različ-nimi zbori srećali već kot 20-krat. Prof. Habe je pomemben del grobelj-skih koncertov in najbrž ni samo moja želja, da ostane tuđi v prihodnje. Potem je prišel čas, ko se je bilo treba odločiti. Njegov odhod iz Domžal pred već kot desetimi leti je pomenil prelomnico, saj je nujno potreboval več časa za svoje strokovno delo. Če-prav mu je bilo težko pustiti nekate-re stvari, danes ve, da je s tem nare-dil nekaj dobrega, saj mu ostaja već časa za delo na strokovnem področ-ju, kjer si brez prof. Habeta in njegovih ućbenikov - tako za ućence kot učitelje (več kot 10 jih je in prof. Habe še ni rekel zadnje besede) zlasti na |X)droćju solf fegia, ne predstavljamo glasbene vzgoje, pogrešali bi njegove knjige pesmic, ki jih je posvetil svojima hćerkama: Katka brez Copatka, Pesmice za Barbaro), izdal pa je tuđi zbirko Semafor. Tuđi če bi hotela, bi njegove skladbe, zbore, priredbe, aranžmaje, nastope, pa tuđi številna priznanja, pohvale in nagrade in kdo ve, kaj še, težko preštela, kot bi bilo težko prešteti vse ure, ki jih je name-nil glasbi. Tistih par, ki jih ostane, so povezani z njegovo družino, z ženo Vladimiro, ki je vćasih tuđi pela in ga sedaj, će le glasba »dovoljuje«, odpe-Ije na sprehod ali v toplice, s hčerka-ma Katarino in Barbaro, pa tuđi z mamo Minko in oćetom Stanetom, za katerega upa, da mu bo zdravje še dolgo služilo in omogočalo vođenje vseh treh zborov Društva upokojen-cev Domžale, saj je to njegovo življenje. In v tem, pa ne samo v tem, sta si oba Habeta enaka: brez glasbe ne bi mogla živeti. Veseli se novega Kulturnega doma in možnosti, ki jih bo ponujal glasbi. Upa, da borno vsi skupaj zmogli toliko moći, da bo to res posta I center kulture, kjer bo priložnost tuđi za vzgojo koncertnega obćinstva, ki ga v Domžalah pogreša. Pri programu je pripravljen sodelovati in njegova velika želja je, da s Simfoničnim orkestrom srednje glasbene in baletne sole, katerega dirigent je, in pianistom Acijem Bertoncljem pripravi koncert v novi dvorani. Ob tem, ko vam, spoštovani prof. Tomaž Habe, čestitamo ob vašem življenjskem jubileju, še to: veselimo se tega in vseh drugih vaših uspehov na vaši življenjski in delovni poti, kjer naj se vaše pedagoško, skladateljsko in Ijubiteljsko delo tuđi v prihodnje zlivajo v skupno pot polno zadovoljstva - za vse nas, ki cenimo vaše delo in vam vselej radi prisluhnemo. VERA VOJSKA Kovačeva mama s Hudega Med Radomljami in Arboretu-mom leži prijazna vasica Hudo. Moj oče je včasih većkrat rekel, da bi se ta kraj moral imenovati Lepo; sam pa dodajam, da bi tej vasici še najbolj ustrezalo ime Mirno, saj leži v tihem in idiličnem okolju, ter je odmaknjena od cestnega hrupa. Na sredi te vaši je Kovačeva domačija, kjer živi stara mama in prababica Jožeta Pogačar. Kot eno najstarejših vaščank na Hu-dem sem jo obiskal po njeni 87-letnici in jo prosil za pogovor. Spoštovana Kovačeva mama. Vi in vaša domačija sta znani v bližnji in daljni okolici. Od kod ste doma in kdaj ste prišli na Hudo? Doma sem iz Žić pri Urbaniju ali po domaće pri Osolniku, na Hudo pa sem prišla leta 1929. Kako je bilo v vaših otroških in mladostnih let ih? Prosim za nekaj spominov iz tistih še žiških let. Naša kmetija ali domačija je bila sredje velika, družina pa je bila velika, starša in osem otrok, no en bratec je umri. Tako nas je živelo in odrašćalo pet deklet in dva fanta. Ko smo bili Se majhni smo se veliko igrali. Večkrat tuđi s sosedovimi otroki. Šli smo se skrivat, slepe misi ali pa gnilo jajce. Čim smo odraščali, pa sta ata in mama zmeraj vsakemu našla kakšno delo. Imeli smo osem glav goveje živine, par konj in osem prašičev. Takrat smo živino krmili in krave molzli po trikrat na dan. V hiši pa je bilo za dekleta zmeraj veliko dela. Tište čaše je bil na Rovih za žu- pnika Josip Vole, pred njim pa lanko Šiška. |a, to sta bila pa dva izredna duhovnika. Za Šiška sem izvedela od-staršev, da je bil poleg svoje službe tuđi velik gospodarstvenik, saj je leta 1901 ustanovil mlekarsko zadrugo in mlekarno na Rovih. Izpeljal je tuđi obnovo cerkve, /upnišća in gradnjo vodovoda. Organiziral je solo, prosvet-no društvo, dvorano, hranilnico in po-sojilnico in drugo. V letu 1908 pa je bil na rovsko župnijo postavljen gospod Vole. On je bil pa tuđi prizadeven kul-turnik; ja, takole bi rekla, pravi mladinski vzgojitelj. Ljudske igre so se iz leta v leto kar vrstile, organizirano je bilo veliko predavanj in tuđi različne razstave so bile. Že leta 1913 je bil na Rovih tuđi gospodinjski tečaj. Takrat še ni bilo različnih kme-tijskih stojev? Kje pa. Vse smo delali še na roke. Okopavanje je bilo kar prijetno, plet-je stmišča, ki se je v hudi vroćini vle-klo već dni, je bilo pa kar naporno. Še bolj garaška je bila žetev sredi julija. Po vrhu smo dekleta hodile še »v ta-brh«. To je bilo vćasih naročeno ali pa kar solidamostno pomaganje. Tako smo Osolnikova dekleta po već dni žela največ na sosedovih Bidrovih nji-vah. V julijski vroćini ves dan pripog-njeno. Uh, danes se mladim to niti ne sanja. Vseeno pa smo bile vesele in smo ob malicah ali pa zvečer domov grede tuđi kakšno zapele. Ste v tistih letih samo pridno delali, ali pa ste tuđi dobro jedli? O, to pa. Veš, to je bila še tista prava kmečka hrana, toda zelo okusna. Poleg dobrega kruha in mleka smo je-dli kašo, fižol, kislo repo in zelje, žgance, moćnik, ješprenj, seveda pa še veliko krotnpirja. Vse je bilo dobro zabe-Ijeno. Mama so bili dobra kuharica in tuđi nas so naučili kuhati. Prostega časa med tednom niste imeli veliko. Kaj pa ste počeli v dolgih zimskih večerih, predvsem pa ob nedeljah in praznikih? Doma smo v prostem času tuđi precej brali. Knjige smo si sposojali v rovski šolski knjižnici, naročeni pa smo bili tuđi na Mohorjeve. Veliko smo vezle in pletle. Res, nedeljski in zimski večeri so bili prijetni in veseli. Radi smo se tuđi veliko pogovnrj.ili. Kot ste že povedali, ste se leta 1929 primožili na Hudo h Kovaču. Tu je bila že stara kovačija in vaš mož oziroma Kovačev Miha, tako so mu rekli domačini, je bil znan kovaški in podkovski mojster. Kaj-ne, v kovačiji takrat ni bilo ose-murnega delavnika? Kje pa. On in stari oče Gregor, ki je bil tuđi kovač, sta delala od jutra do večera. Kovala sta konje in vozove ter popravljala razna kmečka orodja. Ob prvem rojstnem dnevu Centra za mlade ____________Domžale CENTER ZA MLADE DOMŽALE je v okviru občinskega praznika Občine Domžale praznoval prvi rojstni dan. Ob tej priložnosti je bila odprta tuđi razstava ob 1. rojstnem dnevu, na kateri je vse prisotne pozdravila ludi Županja Cveta Zalokar Oražem, med številnimi gosti pa je bil tuđi dr. Miha Brejc, predsednik Občinskega sveta Občine Domžale. V okviru Centra za mlade Domžale je blizu 20 sodelavcev pod vodstvom ga. Lili |azbec v prvem letu pripravilo vrsto različnih dejavnosti, med njimi tuđi: delavnice (delavnica tehnik učenja, filmska in likovna delavnica, angleščina za najmlajše in konverzacija, literarna delavnica, okoljevarstveni krožek in mladinska delavnica ter astronomska delavnica), koncerte (kantavtorjev Marka Breclja, Adija Smolarja), vesele poćitnice (jesenske in zimske), izobraževanja (/a animalorje, učitelje), izlete in druge projekte (sodelovanje pri prireelilvi /a rejniške družine, v akciji Z vetrom v laseh, v projektu Naj pove srce). Na prireditve Centra pa vedno radi prihajajo mladi glasbeniki, ki so ludi tokrat polepšali praznovanje prvega rojstnega dne. V okviru dejavnosti Centra za mlade je bila posebna pozornost namenjena preventivnemu programu preprečevanja cl rog in zasvojenosti za osnovnošolce, v okviru katerega je bil izveden tuđi nagradni na tečaj za literarne prispevke s tega podroćja. Nagrade, ki jih prispeva TOSAMA, d. d. so prejeli skupina učencev OŠ Dob za izviren plakat, Majda Gijhen, OŠ Trzin, skupina učencev OŠ Preserje pri Radomljah, Ksenija Grabnar, OŠ Rodica, ter Andrej Kem, OŠ Dob. Nagrade jim je izroćila ga. Lili |azbec", vodja Centra. Tekst: V. V. Foto: ROK MA)HENIČ (vse) Za tišti čas je zanimivo, da so imele obrtniške domačije tuđi nekaj obdelovalne zemlje in redile po eno ali dve kravi ter po dva praši -ča. Podobno je bilo tuđi pri vas. Kako je bilo potem z delom na kmetiji in v gospodinjstvu? To je bilo vse prepleteno. V začetku je še gospodinjila stara mama Francka. Kadar pa so prišla na vrsto večja dela na polju ali na travnikih, smo poprijeli vsi skupaj. Rojevali so se vam otroci. Kako je bilo v začetnih letih porajajoče se velike družine. Je bila v času no-sečnosti, porodu in poporodnim tednom namenjena kakšna pozornost? Kdo vam je bil najbolj v po-moč? V tistem času mame nišo bile de-ležne kakšne posebne pozornosti. Otroci so se rojevali doma in ne v bolnici. Rodila sem jih šest. V veliko po-moč pa mi je bila moževa mama, oziroma stara mama. Dobro sva se razu-meli. Otroci so rasli in verjetno že kmalu poprijemali za delo. Takrat so se že začeli pojavljati razni kmetijski stroji. Ali se mogoče spo-mnite,do kdaj ste na roke okopavali, delali rezanico ali na roke zmetavali seno? Prvi traktor je kupil sin )ože in to je bilo pred približno tridesetimi leti. Ročno slamoreznico pa smo vrteli do leta 194.5, ko je na Hudo prišla elektrika. Elektromotor je mož kupil že med okupacijo, in to za 10 litrov žganja. Kmalu za traktorjem pa smo nabavili tuđi puhalnik za seno. Kako je bilo z vašo obrtjo? tuđi sin lože se je oprijei splošnega in podkovskega kovaštva. Toda konj in vozov je bilo vse manj. Zato sta već let z možem delala garniture za gumi vozove za na Dolenjsko in v Prekmur-je. Leta 1962 se je |ože preusmeril v kovinsko galanterijo, v letu 1969 pa v hišno obrt sitotisk. Mož Miha pa je obdržal kovaštvo. Z ložetovo poroko leta 1962 je k hiši prišla »ta mlada«. To je bila znana homška organistka lozica Praprotnik. le bila hiša takrat še kar polna? |a, res je. Takrat so bili doma še štir-je moji otroci, le najstarejša, Marinka, je bila že poročena. Katera je imela »čez« gospo-dinjstvo, kdo živino in kdo polje-delska opravila? Najmlajša hči Milenka je še hodila v solo, srednja je bila doma, sin lanko pa se je že zaposlil. Tako sva s Tonć-ko »peljali« kmetijo, lože in ata v ko-vačnici in delavnici, »ta mlada« pa je imela na skrbi gospodinjstvo. Tuđi mlađemu rodu so se že rojevali otroci. Šest jih imata - dva sinova in štiri hćere. Razumeli smo se dobro in drug flrugemu pomagali. Vaša snaha lozica je bila tuđi 43 let organistka v radomeljski cerk-vi (48 let orglanja). Skoraj 40 let pa je vodila cerkveni mešani pevski zbor. Pri vsakem cerkvenem pogrebu je orglala in pela, sama ali z zborom. Za vse to in za vaje je šio veliko ur. /e vse to delovalo kaj z vašo pomočjo? ludi. Vnuke sem imela rarla, pa je šio. Bog vam je dal veliko hogastvo, da ste do sedaj živeli v treh velikih družinah, v Zičah pri Osolniku, v svoji in sedaj v sinovi, pravzaprav pa raste že četrti rod in ste tako že prahabica. Izgleda, da ste iz tište vrste ljudi, ki jih pridno delo ter skrb za dom in družino poživljata in ohranjata pri zdravju. Saj tuđi s tem še kar gre, ali ne? Zaenkrat je še kar v redu. Gotovo ste veseli, ko imate kar 19 vnukov. Tuđi ti radi prihajajo »domov« v Kovačevo hišo. Zanimivo pa je to, da je vsa domača družina, to je sin lože in snaha lozica s šestimi otroki skoraj petnajst let pela v radomeljskem cerkvenem zboru. Veliko vnukov pa vzpore-dno poje še v drugih zborih. Ali imajo posluh po vas ali po atu? Po meni nikakor ne, ata je pa rad prepeval. Posebno čast in duhovno srečo boste verjetno doživeli letos, ko bo vaš vnuk lazarist /anez Cerar s Škrjančevega v radomeljski cerkvi pel novo maso. Gotovo boste ponosni na njegov najlepši poklič -delati za druge? To je zame res velika čast in mi je v ponos ter se že veselim tega velike-ga dogodka. Za konec, Kovačeva mama, hvala za pogovor. Želim vam, da bi doživeli še veliko srečnih, zdravih in zadovoljnih let. FRANCE CERAR Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN 15 Če ste bili med več kot desettisoči obiskovalcev 16. marca 1997 na Lim-barski gori, se morda najdete na zgornji sliki! Ne bo lahko, ampak po-skusiti velja! (Foto: F. S.) Veselje gospe Marije Novak, ki bo julija praznovala prvih sto let, je bilo ob prihodu na vrh Limbarske gore, kamor jo je pripeljal helikopter, neizmemo. V PRIČAKOVANJU JUBILEJNEGA POHODA Deveti pohod po nagelj na Lim barsko goro 768 metrov visoka Limbarska gora sredi Posavskega hribovja skupaj z zavetnikom sv. Valentinom vsako leto bolj nestrpno pričakuje začetek marca, ko se nanjo v okviru tradicionalnega POHODA PO NAGELJ NA LIM-BARSKO GORO povzpne već ti-soč Ijubiteljev narave in prijet-nega druženja. Tuđi letos, v ne-deljo, 16. marca 199^ je bilo tako... Društvo krajanov Limbarska go-ra-Urnstnik, ki v zadnjih let ih skrbi za razvoj tega območja, Smučarski klub Termit Moravče, iz katerega je izšel tetošnji zmagovalec svetovne-ga pokala v smučarskih skokih Pri-mož Peterka, in Turistićna agencija Cerar in družbenik, d. n. o., Moravče so skupaj s čudovitim spomla-danskim vremenom na Limbarsko goro privabili blizu 15.000 ljudi,« med njimi je bilo veliko takih, ki tradicionalno radi pridejo praznovat oba »ženska« praznika na Limbarsko goro, pa tuđi veliko zadovoljnih obrazov, ki drugo leto zanesljivo spet pridejo. Obiskovalke in njihovi spremljevalci so bili iz različnih krajev, vsi pa dobro razpoloženi, /lasti dekletći, matere in žene, ki so ob dnevu žena in materinskem prazniku iz rok organizatorjev, obleče-nih v narodne nose, prejemale na-geljček, čestitko in najboljSe želje. Žal pa je nageljev prekmalu zmanj-kalo, zato se organizatorji vsem, ki jih nišo dobile, iskreno opravičuje-jo in upajo, da bodo prihodnje leto to nadomestili. Organizatorji so letos prireditve-ni prostor pripravili kar na travniku pod cerkvijo sv. Valentina in prijazno že ob 8. uri pozdravljali prve obiskovalce; teh je bilo ob 11. uri že toliko kot na nobenem srečanju do-slej. Godba na pihala, Moški pevski zbor iz Moravč, tamburaši z Vrh-polj, Franc Pestotnik - Podokničar, recitatorji i7- OŠ Moravče in pove-zovalec programa Brane Lavrič so s prijetnim programom popestrili dan vsem obiskovalcem. Še posebej pa si bo 9. tradicionalni pohod na Limbarsko goro zapo-mnila gospa Marija Novak iz Moravč, saj bo 28. julija 1997 praznovala svoj 100. rojstni dan. Ob 12. uri jo je na vrh Limbarske gore s helikop-terjem pripeljala 15. letalska brigada vojaškega letalstva. Ob prihodu sta Fantje v narodnih nošah so prijazno sprejeli prav vsako obiskovalko in jo razveselili z nageljni, ki pa jih je zaradi velikega števila obiskovalk, ki je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev, žal zmanjkalo. ji dobrodošlico zaželela predsednik Društva krajanov Limbarska gora-Hrastnik, g. Marko Urankar, in pred-sednik SK Termit Moravče, g. Janez Prašnikar, ter ji izročila darilo. Gospa Marija Novak, s katero so veselje ob prihodu na Limbarsko goro delili tuđi številni obiskovalci, se je po dobrih dveh urah poslovila. Čas, ko je bil helikopter na vrhu Limbarske gore, pa so s pridom izkoristili tuđi njegovi občudovalci, saj se bo lahko marsikdo s fotografijo pohvalil, da je bil čisto zraven velikega jeklene-ga ptica. Obiskovalci pa so prihajali, ostajali in odhajali, veseli zaradi prijet-nega sončnega vremena, zaradi prijaznih ljudi in dobre glasbe naro-dnozabavnega ansambla, pa tuđi dobre postrežbe, saj nihče ob raz-novrstni ponudbi ni ostal razočaran, lačen ali žejen. Vsem sedmim obči-nam, ki so podprle prireditev (žal domače moravske ni med njimi), vsem ostalim sponzorjem ter drugim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve, iskrena hvala! Pred jubilejnim 10. tradicionalnim pohodom na Limbarsko goro pa le-tošnji organizatorji sporočajo: Smučarski klub Termit Moravče, ki je pred leti dal krila našemu šampionu Primožu Peterki: tuđi v prihodnje se borno trudili vzgajati odlične skakalce. Društvo krajanov Limbarska go-ra-Hrastnik: zbrana sredstva vla-gamo v infrastrukturo Limbarske gore. Tišti, ki zahajate na Limbarsko goro, ste verjetno opazili, da je od lani kar nekaj metrov ceste dobilo asfaltno prevleko. Turistićna agencija Cerar in družbenik, d. n. o., Moravče: z vami in za vas tuđi naslednje leto, ko vas že sedaj skupaj s Smučarskim klubom Termit Moravče ter Društvom krajanov Limbarska gora-Hrastnik vabimo na 10. Pohod po nagelj na Limbarsko goro! Ob stoletnici smrti naravoslovca Simona Robiča V petek, 7. marca letos, je minilo sto let od smrti znamenitega naravoslovca Simona Robića. Ko je v letih 1856 do 1859 kaplanoval v Dobu, je prvi začel raziskovati domžalsko-moravški osameli kras s številnimi ja-mami in kraškimi pojavi ter o tem napisal zanimivo razpravo O nekate-rih jamah in votlinah v okolici Doba. Društvo za raziskovanje jam Domžale, ki nosi njegovo ime, je ob tej pri-ložnosti v nedeljo 9. marca na Šen-turški gori, kjer je Robič nazadnje služboval, umri in je pokopan, pripravilo spominsko slovesnost. Začela se je z maso v cerkvi, ki jo je da-roval g. Pavlejuhant, nadaljevala pa ob njegovem grobu na lepo obnov-Ijenem nagrobniku. V kulturnem programu so nastopili oktet bratov Pir-nat, domžalski rogisti in Draga Jere-tina Anžin z recitacijami. Življenje in delo velikega naravoslovca ter po-končnega Slovenca pa je orisal nara-voslovec g. Marko Aljančič: Pred sto leti, 7. marca 1897, bila je prav tako nedelja dopoldne, ko je hotel opraviti službo božjo, je prene-halo biti njegovo srce. Simon Robič je bil eden najbolj samosvojih razis-kovalcev slovenske narave, mož, ki je o sebi zapisal v kratkih besedah več in natančneje, kakor bi mogel o njem povedati na dolgo kateri koli življenjepisec: Vi me vprašate, kako se mi kaj godi? Na to vprašanje vam pač nisem v slanu dati določnega odgovora, kar sem, kar mojo oseb-nost zadeva, sam sebi . Ljub. Mleki V'*~v A { j a ; ■< JI ► V_v\h)renovka za a ► zar s sirom < 999- nkg 1 kg ~* Piščanec . ._-' * •» za raženj * 499- ^69- 2.5Lf 259- 119- Miza ronda 90 g| Mi za PVC 60/6^ Podstavki za korita 30 cm 119- 35 cm 129- 40 cm 139- 50 cm 169- 60 cm 219- Korita za rože 30 cm 189-35 cm 209-40 cm 229-50 cm 319-60 cm 369- Lonec za rože 46 cm 919- Ponudba velja do 17. maja oziroma do prodaje zalog! Domžale /bmnik APRIL MALI TRAVEN 17 Butara velikanka v Dobu Dobski zvonik je letos na cvet-no nedeljo, krasila kar 26 m dolga butara ali žegen, kot ga imenujemo po domaće. Ta tradicionalni žegen izdelujemo vsako let«) v Turnšah. Vsekakor ni glavni na-men izdclati čim višji žegen in s«j z njim bahati, pać pa družabno srečanje prijateljev, ki ga pozivi skupno izdelovanje žegna in raz- mišljanje o pomenu cvetne nede-Ije. Vsak trud, ki smo ga vložili v ta žegen, je tako položen pred oslića, na katerem je jezdil Jezus. Butaro velikanko izdelujemo pri nas žc več kot deset let. Sprva, ko smo bili se mlajši, smo prve velike že-gne delali skupaj s stricem Inetom Ste-gnarjem. Ob tem smo se tuđi sami ciovolj naučili in smo ga pred nekaj leti samostojno naredili. Prejšnja leta je bil žegen tuđi iz barvanih oblancev, vendar je bil veliko krajši, saj je bil dolg le sedem metrov. Pravi podvig je bil lansko leto, saj smo iz sedmih metrov prešli na osemnajst metrov. Poleg mene (avtor članka) so žegen delali: sošolca Matjaž Vodlan in Samo Mo-har, pomagala sta tuđi sestrična Edita Stegnar in bratranec Peter Stegnar. Izdelovanje žegna zahteva pose-ben, dolgolrajen postopek. Zgodaj poleti je potrebno dobiti smreko, ki mora biti visoka in hkrati čim tanjša. Dovolj zgodaj poleti pa zato, da se les osuši in je čim lažji. Nekaj tednov pred cvetno nedeljo se prične delo. Deblo je potrebno do določene visine obložiti z leskovimi šibami, te pa povezati z vrbovimi trtami. Ko je (o končano, pričnemo od zgoraj navzdol oblagati z zelenjem. Mi uporabljamo bršljan, toda ne prej kot štirinajst dni pred blagoslovitvijo, ker bi bršljan pre-več ovenel in bi izgubil svojo lepo zeleno barvo. Zadnje opravilo je okrasi-tev; za to so najprimernejši barvni trakovi. Ker pa je bil letošnji žegen le pretežak za gole roke, smo potrebo-vali traktor; tega je z veseljem posodil Tadej Prenar. Ko je naS žegen priromal do dobske cerkve, smo ga z vrvmi po-tegnili k zvoniku. Buiara velikanka nas sedaj za veli-konočne praznike pozdravlja in spra-šuje ob vstopu v cerkev, koliko smo mi podobni Jeruzalemčanom, ko so navdušeno pozdravljali lezusa, ki je prijezciil v mesto, in so ga nato čez en teden križali. JOŽA KOZJEK DOBSKI GASILCI GREDO NA OLIMPIADO Spet na poti med najboljše v Evropi Gasilsko društvo Dob tako po organizacijski kot tekmovalni plati spada med najuspešnejša društva ne le na območju nove Obćine Domžale, temveć tuđi v Sloveniji in Evropi. Na to kažejo številni pokali, medalje in priznanja, ki jih vsako leto prinašajo v Dob gasilske desetine. Se najbolj pa na uspeš-nost mladih in starejših gasilcev kaže udeležba in nastopanje že na treh olimpiadah in uvrstitvi na če-trto, kamor dobska desetina odha-ja v mesecu Juliju 1997 Na gasilsko olimpiado, ki jo med-narodna gasilska organizacija CTIF organizira v danskem mestu Herning, odhaja dobska desetina z velikimi pri-čakovanji, saj so se dobski gasilci ve-dno doslej vračali z odličnimi dosež-ki, ki so jih uvrščali med najboljše ekipe v Evropi. Po vrsti izločilnih in kvalifikacijskih tekmovanj do državnega nivoja, na katerih je bilo potrebno doseči pred-pisano normo, se je na olimpiado iz Slovenije uvrstilo 11 ekip, poleg gasilcev iz Doba iz naše okolice še gasil-ke iz GD Topole, sedaj sosednje ob-čine Mengeš. Samo člani gasilske desetine Dob, ki jo seslavljajo: Robert Hrovat, Bogdan Potoćnik, Roman Farič, Andrej Videmšek, Peter Crošelj, )ure Milanovič, Peter Potoćnik, Marko (uteršek, Martin |u-teršek in Tone Ažman, vedo, koliko prizadevanj, vztrajnosti, vaj in odre-kanj je potrebno na poti do uspeha. Desetina vadi redno vsak drugi dan, njen trening pa je sestavljen iz at-letskega in praktičnega dela. Teden-sko pridobivaj«) moči z obiskom f itnes centra ter opravljajo redna testiranja na Fakulteti za šport v Ljubljani. To pa še ni vse, saj morajo člani skupaj z vodstvom CD Dob poskrbeti, da pra-vočasno zagotovijo finančna sredstva za udeležbo, ki nikakor nišo majhna. Del njihovega programa priprav na odhod so tako morali postati obiski različnih sponzorjev, ki so pripravljeni (ali pa tuđi ne) prispevati del potrebnih sredstev. Pri tem visina ni tako po-membna kot dober namen, saj so gasilci hvaležni za vsak finančni prispe-vek. Dobra pripravljenost ekipe pa je še posebno pomembna, saj se bo olim-piade predvidoma udeležilo več kot 400 ekip iz vse Evrope, dobska desetina pa se bo pomerila prav v najmoč-nejši kategoriji, saj je desetin, ki jih se-stavljajo ćlani do 30 let, praviloma največ in so najbolje pripravljene. Biti najboljši med njimi - pomeni biti med najboljšimi v Evropi. Mi gremo julija na gasilsko olimpiado. Valček za mamo V I hanu smo v mesecu marcu organizirali prireditev VALČEK ZA MAMO, ludi naše TD je sodelovalo pri organiziranju te prireditve. Tako smo v letošnjem letu ustanovili novo plesno skupino narodnih noš. Zanjo je bilo izredno zanimanje in otroci so bili zelo navdušeni in veseli. Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo ihanski soli za vsestransko pomoć in KS Ihan ter obćinski TZ Domžale. Vsem, ki so pomagali z delom in denarjem, najlepša hvala. Upamo, da borno tuđi vnaprej še uspešno sodelovali z vsemi, ki nas po-vabijo, da zavriskamo in zaplešemo. Lep pozdrav! TD IHAN licenci 1. a razreda OŠ Dob so na predvećer pred materinskim dnevom skupaj z razrednićarko Jadranko Peterc za njihove mamice pa tuđi oć-ke pripravili svećano praznovanje s prisrćnim kulturnim programom in sladko pogostitvijo. Besedilo in foto: B. O. TUĐI OBČINA DOMŽALE Za dobrodelne akcije Številna humanitarna društva, ki skrbijo predvsem za invalide in druge pomoći potrebne ljudi, se pri organizaciji razlićnih humanitarnih, dobrodelnih in drugih akcij obrača-jo tuđi na obćino Domžale, zlasti na Županjo, s prošnjo za finanćno in vćasih ludi materialno pomoć (knjige za sodelujoće, ki se navadno od-rečejo honorarjem za svoje nastope). Tako je Občina Domžale lelos s fi-nančnimi sretlslvi podprla kar nekaj dobrodelnih in drugih akcij, od katerih naj naštejem le nekalere: dobrodelni koncert društva VITA; to pomaga vsem po nezgodni poškodbi možganov in je Pred kratkim pripravilo zelo lep dobrodelni koncert v Mengšu. Občina Domžale je / manjšo vsolo pomagala ludi priredileljem pohoda Po nagelj <™ Lim-barsko goro, bila p.i je ludi eden izmed pokroviteljev velikega (Jobrodelnega koncerta Karilas Gorenjske NOVO UPANIL, ki je bil v prostorih kranjskega sejmišća in se ga je udeležilo več tisoč ljudi, zbrana sredstva pa bodo namenje-na za ureditev materinskega doma. Tuđi eden izmed ZIDAKOV DOBRE VOLJE, ki jih je zbiral Rdeči križ za obnovo mladinskega okrevališča na Debelem rliču, je domžalski. ()lx"in,i je s finančnimi sredstvi pomagala pri organizaciji Iratlit ionalnega srečanja ob Materinskom dnevu v Domu upokojoncev Domžale, kalerega duša je gospa Francka Pezdir, sofinanci-rala pa ludi obnovo osebnega kombija, ki ga /a svojo dejavnost nujno |x>trobuje Radio klub slepih in slabovidnih ler la-bornikom pomagala pri organizaciji pri-jelnega zimovanja njihovih najmlajših članov v blizini Rogle. Seveda pa je bila tuđi eden izmed pokrovileljev slove-snosti ob zlatem jubileju naših upoko-jencev in tradicionalnom srečanju inva-lidov. SLS VABI občane domžalske občine, ki imajo svoja zemljiSča na p«xlročju koridorja rezerviranega za gradnjo avtoceste na posvet. POSVKT V DOBU BO: V PONEDEIJKK, 28. 4. 1997, OB 20. URI V PROSTORIH KS DOB. POSVFT V 1IIANU BO: V TORKK, 29. 4. 1997, OB 20. URI V PROSTORIH KS IHAN. NA ['OSVIT SMO POVAMI.I TUĐI NI-ODVISNF. S'IKOKOV N.IAKE Kl BODO VSI'M IASTNIKOM SVITOVAII. KAKO RAVNAH V I'OSTOI'KU ODKUI'A /I MIJIŠČA /A (.RADNJO AVTOChSII.. UPRAVNI ODBOR PODRUŽNICE SIS DOMŽALE Mladinski odelelek Knjižnice Domžale Mladinski oddelek naše knjižnice že dolgo ni već samo kraj, kamor pri-hajajo olroci in mladina izposojat si knjige, ampak je prostor, kjer se radi zadržujejo tuđi v svojem prostem ća-su. Poleg tega, da lahko sami izbira-jo knjige in prelistavajo revije, lahko na oddelku poćnejo še marsikaj. Otroci so ponavadi vedoželjni in radi re-šujejo razne uganke. Te vsak mesec caka nova knjižna uganka. Ta mesec je posvećena 23. aprilu, saj je to med-narodni dan knjig za otroke in rojstni dan velikega pravljičarja Hansa Chri-stiana Andersena. Otroci lahko sode-lujejo tuđi pri izbiri NA) knjige mese-ca. Vsak mesec sestavimo lestvico desetih »n.ijboljsih« knjig po vašem izboru. Za mlajše otroke vsak torek in sredo potekajo pravljićne urice, vsak čelrtek pa ludi Miškin vrliček, kjer olroci poleg pravljic in pesmic preizku-šajo tuđi svoje ročne spretnosti. Pomembno je tuđi sodelovanje z vrt-ci, ki nas redno obiskujejo. Knjižničarke jim pripovedujemo pravljice ali pa jim predstavimo nove knjige ali knjige o do-ločeni temi npr. o pomladi... Želimo si, da bi v novem šolskem letu pričeli izva-jati projekt Predšolske bralne značke. Ta je namenjena predšolskim otrokom, to-rej tištim, ki še ne znajo brati, zato jim knjige prebirajo starši. Prav to se nam zdi še posebej pomembno, saj se takt) tke še posebna vez med otrokom, starši in knjigo. I.i mesec smo sestankovali ludi s šol-skimi knjižničarkami in jim predstavili mednarodni knjižni kviz 1997 in jim ga toplo priporočili, da ga predstavijo po šolah. Letošnji kviz govori o hrani in je še posebno primeren, da ga uporabijo pri gospodinjskom |H>uku in v okviru različnih krožkov, labomikov, ipd. Knjižničar-k.im smo predstavili tuđi priroćnik BLA-ZNO RESNO O KNIIGAH IN KNIIŽNI-CAI I, ki smo ga pripravili v naši knjižni- ci. Priročnik nas zanimivo pouči o knjiž-nicah na splošno, o domžalski knjižnici nekoć in danes, kako se včlaniti v knjižnico, kako se znajti v knjižnici, kako uporabljati kataloge, kako se obnašali... Priročnik je namenjen predvsem učen-cem četnih razredov, ki nas obiščejo ob kulturnih dnevih. Delno je zasnovan kot delovni zvezek, tako da otroci skupin-sko ustvarjalno sodelujejo pri spoznavanju knjižice, rešujejo posamezne naloge, brskajo po knjigah in kalalogih, skralka, se usposabljajo za samoslojne uporab-nike knjižnice. 2 i. aprila pa je sploh posoljen dan, to je po Unese u Svetovni dan knjige, pri nas v Sloveniji |» smo se odloćili, da bo-mo imeli tridnevno praznovanje z našlo vom SLOVENSKI DNEVI KNJIGE. Tuđi v naši knjižnici smo se odloćili, da pova-bimo priznano pesnk o Nežo Maurer in klovneso Evo Škofić Maurer. Obišćite nas in se prepričajte, da je v knjižnici res zanimivo! STANKA ZANOŠKAR Mednarodni knjižni kviz 1997 Slovenija se letos že šestič vkljućuje v mednarodni knjižni kviz za mlade bralce, ki ga vodi nemška ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lescn. Letos smo lahko še posebej ponosni, saj smo vprašalnik pripravili v Sloveniji in ga bodo reševali otroci iz drugih evropskih držav. Pripravila ga je knjižničarka Ksenija Medved s so-delavci, slovenski akademski slikar Alojz Zorman Fojž pa je narisal naslovnico. Lelošnji knjižni kvi/ govori o hrani. I Irana in pijaca sta živ-Ijenjsko potrebni. Knjižni kviz hoće pokazati, da se o tej temi splača razpravljali in razmišljati. Kakšna je zdrava prehrana? Ali se pravilno hranimo? Zdrava prehrana je povezana s čistim okolje, ali dovolj skrbimo za okolje? Ali vemo, kako so se hranili naši starši in stari starši? Ali je pomembno, kako se obnašamo pri mizi? Ali se Ijudje razlićnih narodov in kultur hranimo enako? Na hodniku mladinskega oddelka srno pripravili razstavo knjig, ki otrokom in odraslim lahko pomagajo k temu, da se za-vemo pomena zdrave hrane in da segamo po njej, seveda pa v teh knjigah najdemo tuđi odgovore na vprašanja v kvizu. Kviz je razdeljen v dva dela, prvi je namenjen učencem razredne stopnje, drugi del pa učencem predmetne stopnje osnovne sole. Kviz smo že predstavili šolskim knjižničarkam in prepričani smo, da ga bodo učenci z veseljem reševali pri pouku gospodinjstva in v okviru različnih krožkov. Reševanje bo potekalo od aprila do septembra. Glavna nagrada je udeležba enega tekmovalca s spremljevalcem na zaključni prireditvi v Ljubljani. Seveda pa borno tako kot vsako leto organizirali tuđi obćinsko zaključno prireditev in po- . delili veliko privlačnih nagrad. Želimo vam veliko veselja pri reševanju kviza. Naj zaključimo z mislijo: knjige so duševna hrana, nasitite se z njimi. KN|IŽNICA DOMŽALE VIKDNAKODNI KNJIŽNI KVI/ '97 :.|.ril riml»»r.«lm -nuja podatke in tabele s |X)dročja kemi- Prižigamo prve lučke v poletnem gledališču na Studencu POMLADANSKI PLES Kulturno društvo Miran Jare Škocjan vabi ljubitelje dobre zabavne in pop glasbe na ples, ki bo v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. vodilni ansambel VICTORY atraktivna plesna skupina MAKE UP simpatični par DUO UNDERCOVER in priljubljena popularna skupina NAPOLEONI Vse to lahko doživite v soboto 26. aprila od 19. ure dalje v poletnem gledališču na Studencu ob dobri in poceni postrežbi. In če ne veste kje bo ta dobra in poceni zabava naj vam še povemo, da se peljete skozi Domžale do naselja Dob, kjer zavijete na desno odkoder sta še dva kilometra do gledališča, kjer se dobimo ob super glasbi. Zabava bo ob vsakem vremenu saj je prostrano gledališče pokrito. CikPOILION je. Na področju biologije smo marca vpisali knjigo ložeta Hlebsa Izvor člo-veka: naravoslovni in filozofski vidiki učlovečenja, ki govori o antropologiji, evoluciji in darvinizmu. Področje medicine je med Stevilnimi novimi deli pridobilo tuđi zbornik Pre-prečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki opisuje in seznanja z mno-gimi boleznimi sodobnega časa. Podroćje računalništva je pretekli mesec postalo bogatejSe za knjigo Uroša Mesojed« Java, programiranje za Internet. Priročnik nudi informacije o Internetu, VVorld VVide vvebru in pro-gramskemu jeziku Java. Gospodinjstvo je pridobilo zbirko ku-haric, in sicer Meso, Predjedi, Ribe, raki in mehkužei ter Zelenjava. Pri-ročniki za kuhanje predstavljajo pripravo najbolj preprostih jedi, v njih pa lahko najdete tuđi prave kuharske mojstro-vine. Vođenje in organizacija poslovanja podjetij je bogatejSa za več: del, med njimi Priročnik za uspešno prodajo, avtorja Henrika Dovžana. Priročnik seznanja s prodajo in prodajno psihologijo, komuniciranjem, motivacijo in pospeSe-vanjem prorlaje. Prostorsko urejanje je pridobilo knjigo Maje Simoneti Mestne zelene površine: med Ijubiteljstvom in stroko, ki predstavlja oblikovanje krajine, urejanje prostora, zelene površine in participacijo javnosti. Na glasbenem področju smo marca vpisali Veliko rock enciklopedijo: najpotpuniji ilustrirani rock leksikon, ki seznanja s Stevilnimi informacijami te glasbene zvrsti. Zgodovina je bogatejša za novo delo iz časov 2. svetovne vojne, in sicer knjigo Silva Grgiča Zločini okupatorje-vih sodelavcev: monografija v treh knjigah. Drugi del predstavlja umorje-ne aktiviste in simpatizerje Osvolxx1ilne fronte ter druge Slovence. Poleg omenjenih del smo vpisali tuđi precejSnje število aktualnih videoka-set in knjig s področja leposlovja, katerih seznam si lahko ogledate v prostorih Knjižnice Domžale od ponedeijka do petka od 7 do 19. ure in v soboto od fi. do 12. ure. BZQ Društvo SOŽITJE v sodelovanju s Humanitarnim društvom M&V NOVINA vabi na dobrodelni koncert SAMO ŽIVLJENJE ZA DRUGE JE VREDN0 ŽIVLJENJA, ki bo v soboto, 26. aprila 1997, ob20. uri, v Kulturnem domu KD Jožef Virk Dob - na Moćilniku. Zbrani denar je namenjen pomoći duševno prizadetim ter za otroke, obolele za rakom. Dobrodošli, naj vas vaša dobrota osebno obogati in osrečuje! PREDSTAVITEV NOVIH KNJIG Vojna iz Ijubezni ter Titanikov sindrom Konec marca je bil v Majče-vem dvoru zanimiv večer. Ob številnem občinstvu so se na-mreč zbrali: avtorja dveh novih knjig, ki sta izšli v Založbi UNI-GRAF: Marija Vogrič: Vojna iz Ijubezni (tri knjige), dr Jurij Zalokar: Titanikov sindrom, dr. Ve-koslav Grmić, uvodničar, g. Franci Gerbec povezovalec za-nimivega večera, med obćin-stvom pa so bili tuđi nekateri iz-med nastopajočih v VOJNI IZ LJUBEZNI. Najbolj opazni so bili zanesljivo generali nekdanje JLA: Konrad Kolšek, Vaso Predo-jević, Marjan Čad in Franc Za-bret. Po predstavitvi obeh knjig so v razpravi največ govorili o osamos-vajanju Slovenije, o vzrokih in po-sledicah tega zgodovinskega deja-nja, na katerega gledajo različni Ijudje razlićno, tako tuđi avtorica Marija Vogrič, ki o trilogiji pravi, da je dokument časa ter splet dožive-tij v časti in prostoru. Z njo je posku-šala najti resnico, v tem pa ne vidi nobenega poguma, temveč le dolž-nost do sebe in drugih. Z njo se postavlja na stran žrtev, ki so jih priza-dele vojne, in izraza željo, da živimo med prijatelji, saj ne ceni domovine, ki zbuja sovraštvo do včerajš-njih rojakov in sosedov. V svojem delu je povedala vse, kar ji je ležalo na srcu, ji pa ob njej ni odleglo in ji ne bo, saj izgubljenih let ni mogo-če vrniti. O svoji knjigi Titanikov sindrom je spregovoril tuđi jurij Zilokar, znani zagovornik ohranitve narodove identitete, ki je med drugim dejal, da Ijudje z resnično srčno omiko in poštenjem spoStujejo najprej pravica drugih, da bi zavaravali svoje in ne popravijo ene krivice tako, da povzročijo deset drugih. Preberite in razsodite! Trije koncerti ZKO Domžale je lotos pripravila tri koncerte, na njih se bo predstavilo 21 pevskih zborov - skupin oz. 415 pevk in pevcev. Prvi koncert območnega srečanja, na katerem so nastopili Svežina iz Ra-domelj, Lipa Trojane, zbora društev upokojencev iz Moravč. in Domžal, SentviSki zvon, nonet Vigred iz Meng-ša in Limbar Moravče, je bil v soboto, 5. aprila, v Domu krajanov v Žejah. Drugi koncert bo v petek, 11. aprila ob 20. uri v Kulturnem domu v Mo-ravčah, nastopili pa bodo moški zbori janko Kersnik Lukovica, Mengeški zvon, Radomlje, ženski pevski zbor Tine Kos Moravče ter meSani zbor Groblje in Domžalski komorni zbor. Na tretjem, zaključnem koncertu 37 območnega srečanja pa se bodo v soboto, 12. aprila ob 20. uri, v osnovni Soli Preserje pri Radomljah predstavili zbori društva upokojencev Domžale, Tine Kos Moravče, Lek, Stobljan-ski oktet, Oktet bratov Pirnat, Svobo-da Mengeš ter vokalni skupini Sirene iz Homca in Kvarta iz Mengša. ZKO Domžale Zahvaljujemo se za razumevanje in Vas pozdravljamo. IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Kdor ima dobrega prijatelja; ne potrebuje ogledala« O prijateljstvu je v slovenski in svetovni zakladnici obilo pregovo-rov. Poleg družinskih odnosov so ravno odnosi s prijatelji najpo-membnejši za izpolnjeno in zadovoljno življenje. Brez bratov se da živeti, brez prijateljev ne. Prijateljstvo je Ijubezen, združena z razumom, pravi ljudska mo-drost, ki hoće s tem najbrž pikro pripo-mniti, da Ijubezen večkrat nima dosti opraviti z razumom. Obstaja popolno soglasje o tem, kako potrebni in koristni so nam prijatelji. Prisluhnimo glasu stoletne modrosti: Človek bolj potrebuje prijatelje kot ogenj, vodo in kruh. Blagor človeku, ki ima prijatelje; gorje pa tistemu, ki jih nima. En sovražnik je že preveč, sto prijateljev je Se vedno premalo. Kdor najde prijatelja, najde zaklad. Če imaS dobrega spremljevalca, ni nobena pot predolga. Biti sam ni dobro niti v paradižu. Kdor ima dobrega prijatelja, ne potrebuje ogledala. Star prijatelj je najboljse ogledalo. Prijateljev udarec je boljSi kot (laž-niv) sovražnikov poljub. Dober prijatelj je boljši kot sto soro-dnikov. Zanesljiv prijatelj nadomesti ćelo so-rodstvo. Včasih pa se vendarle izkaže, da je Se potrebnejSi dober sosed: Brez prijateljev lahko shajaš, brez sosedov ne moreš. Na vprašanje, kelo so naSi prijatelji, dajejo pregovori modre in stvarne odgovore: Človek ima v življenju v najbolj-šem primeru tri (resnične) prijatelje: očeta, mater in zvesto ženo. Resnični prijatelji so redko posejani. NajzvestejSi prijatelj je tišti, ki nam pomaga spet priti na pravo pol (na naj-boljšo pot). Najboljši prijatelji so tišti, ki se med seboj sodbujajo k dobremu (ali: ki nas opozorijo na naSe napake). Dober prijatelj nikoli ne užali. Da si pridobiS prijateljev, je potrebno nekaj truda, kajti dobrih prijateljev ne srečaš kar ob poti. Velja pa tuđi naslednje: Sorodne duše se najdejo. Dobrega prijatelja hitreje izgubiš, kot pridobiS. Kdor sam sebe hvali, zagotovo nima prijateljev. Vse, kar je čioveSkega, ima dve plati, dobro in slabo. Tuđi prijateljstvo ima svoje pasti: Cloveka pokvarijo njegovi prijatelji. Prijatelji so tatovi časa. Neumen prijatelj je sovražnik (ali: je večja nadloga kot moder sovražnik). Za prihodnjič je ostalo še veliko pre-govorov o tem, kako se prijateljstvo preizkuša, ali je pristno ali lažno, kako si izbiramo prijatelje in kako moramo ravnati, da jih ohranimo. Za sklep pa navajam jezusove besede, ki dajejo slutiti, da obstaja prijateljstvo, ki je dvignjeno nad vse človeške nezvesto-be in preračunljivosli: Nihče nima večje Ijubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje (Jn 15,1.3). To prijateljstvo je ponujeno vsa-komur, ki ga hoče sprejeti; iz njega ni nihče izkljućen. BOGDAN DOLENC TOKO UNE, d. d., Slamnik.irska o, Domžale odda v najem: - pisarniške prostore v bivši upravni zgradbi. Informacije dobite na sedežu firme, tel. 711-(XM, Sa. Alenka Obreza Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN 19 AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL FUGGER S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega Z Danijelom Fuggerjem sva se pogovarjala v avtomobilu za njegovo galerijo nasproti ZD Domžale. O umetniku, čigar slika mi je za časa modrovanja kazala podo-bo Domžal izpred 30 let, nisem vedel veliko, vedno pa sem obču-doval njegovo umetnino: vola, ki vleče voz sena. Danijel Fugger se je rodil v Domžalah v Flerinovi hiši, kjer ima danes Andrej Flerin studio-iz-posojo video kaset. Imel je še štiri brale. Dani je bil od vseh najbolj boiehen otrok. Tako mu je že več-krat gorela sveca, na pomlad v to-plem aprilu pa se je skrival dobro zavit v težek plašč. Njegova star-ša sta prišla v Domžale kot koroš-ka Slovenca, ki sta ob plebiscitu navijala za Jugoslavijo. Tako je bil oče prisiljen zapustiti službo pri carini. Oče je bil doma v Rožu v Rožni dolini, mama pa je bila iz Bač ob Baškem jezeru. Oče je bil zaposlen v Ljubljani kot carinski uradnik. Iz Flerinove niše so se preselili na Savsko cesto v Dolsanovo hišošt. 7 Mali Dani je že od malega zelo rad ris.il, vsi njegovi bratje pa so bili talentirani za umetniSko ustvarjanje. Prve razrede je obiskoval v OŠ Domžale, kjer je danes knjižnica. Takrat je bil ravnatelj Ivan Stenovec, spominja se učiteljice Anice Lazarjeve. Takrat je v Domžalah služboval gospod Vrečar, mizar s Kolodvorske ulice, pri kate-rem je bil slalni gost lože Plečnik. Vrečar je Plečniku izdeloval modele za njegove projekte. Danijev župnik je bil France Bernik in v današnjem Kulturnem domu so ustvarjali ORU in delovala trgovina KONZUM. Danijel pove, (Ja so se otroci kopali pri Fratniku, tam, kjer je sotočje Rače in Bistrice, in plezali po Knezovih ska-lah nad Bistrico. Tam so takrat imeli tabor skavti. Zelo žalostno in tragično je bilo za Danijela leto 19.34. Takrat je začel ho-diti v osnovno Solo. Na dan, ko so ubili kralja Aleksandra, je oče ob dvanaj-stih odšel v Ljubljane v službo. V gneči se mu je sablja tako nesrečno zatakni-la med vlakovne stopnice, da je padel pod vlak in mu je hkrati odrezalo obe nogi. Tako je ćela družina živela od očetove skromne pokojnine. Reševali so se s kozo in baci-ovcami, ki so jih redili okrog niše na Savski ulici. Življenjska zgodba Danijela Fugger-ja bo izhajala v naslednjih številkah Slamnika. Danijelu Fuggerju njegovi prijatelji želimo, da bi zaživela kot domžalsk i muzej galerija ali prostor za družab-nost lepa zgradba, ki je Danijelu ne-kakšno življenjsko delo. Pisec teh vr-stic sem umetniku dal besedo, da bom pri kolegih svetnikih Občinske-ga sveta skusal najti podporo za po-moč 'iz proračuna Občine Domžale pri dokončanju te zgradbe. Umetnik je pripravljen na različne kapitalske kombinacije. Prepričan sem, da borno našli pot k oživitvi Da-nijelovih sanj in omogoćili mladim, da vidijo domžalske kulturne in tradicionalne vrednote v Domžalah. Naj ob tej priliki povabim vse, ki bi se želeli vključili v Odbor za ustano-vitev »Slamnikarskega muzeja« v Domžalah, Se posebej ljudi iz Danije-love generacije, ki so v glavnem upo-kojenci, a so še pri moči, najme pokli-čejo na tel.: 061/722-056 JURIJ BERLOT Kulturni dom krajanov v Žejah je gostil 37 srečanje pevskih zborov Zbori iz domžalske regije so v domačem okolju žejskega kultur-nega doma v soboto, 5. aprila, iz-vedli prijetno pevsko revijo. Dvorana je bila polna in vsi so pozorno spremljali gladko tekoči program, ki sta ga lepo povezovala Ona in On. Žal je spored izpustil njuno identiteto! Poslušalci so iz-vajalce pozorno spremljali in nagradili vse s prisrčnim aplavzom. Posebno je pohvaliti dejstvo, da je pevska kultura pritegnila nove mlade pevce; ti so z izjemno zavzetostjo iz-vajali svoj program pod vodstvom sposobnih pevovodij. Revijo je pričel mošani pevski zbor SVEŽINA iz Radomelj pod vodstvom postavnega mladeniča Primoža, sina renomiranega pevovodje Karla Le-skovca, zelo kvalitetno in ubrano. To leto bo praznoval prvo leto obstoja. Tuđi Rado Kapus je pripelj.il svoj zbor LIPA iz Trojan, ki se redno ude-ležujejo teh srečanj. Prav posebej velja omeniti moravski upokojenski zbor pod vodstvom Alojza Štefana, ki je zapel ob sprem-Ijavi citer Rada Kokalja zelo mladost-no. Žal je mnogo premalo izkoriščena spremljava z domačimi instrumenti, ki pesmi doda posebno svežino ter ze-lo pozivi interpretacijo. Saj se je domaća pesem najčešće ohranjala in prenašala naslednjim rodovom ob zvokih harmonike ali drugih domaćih instrumentov. Prav zanimivo je, da se skladatelji kljub temu odločajo za pisanje pesmi brez instrumentalne spremljave. Upam, da bo naslednja revija pri-nesla to zopet odkrito prvino in ob Pt'tju vpletla izbrane instrumente, kot st) citre, harfa, kitara do trompete, violine in klavirja. Mojstri bodo prav gotovo priredili pesmi z instrumentalno kuliso ali z vložki, ki bodo |>evsko re-vijo spremenili v domačno koncert no razpoloženje. Zanesenost pevcev je poznana. Kadar kdo prične peti, ponavadi ostane v pevski družbi do visoke starosti. V domžalskcm pevskem zboru upoko-jenk |)od vodstvom profesorja Stane-la Habeta se lahko pohvolijo s pevko, ki iih ima že osemdeset in jih skozi Petje in dobro voljo uspešno skriva. pesem ohranja mladost in vedrino pozno v starost in to se čuti v upoko-jfnskih zborih. V gosteh smo imeli priliko slišati SENTVIŠKI ZVON; vodil ga je znani Pevovodja Karei Leskovec:, zelo pridan tuđi v zamejstvu, kjer je s svoji-mi pev< i dosegel že visoka priznanja. Mojstrsko pripravljene in imenitno izvedene pesmi so nudile pravi pevski užitek. Žal je denarja za kulturo zelo ma-lo ali nič in vsako leto dajejo upanje, Ul1 Ik) naslednje leto bolje. Nič ne bo, v«lno je bilo tako in će ne bi bilo na-Vt>ušenosti posameznika do petja, po-lern bi tuđi zborov ne bilo. To zatrju-'ern po lastnih petinštiridesetih letih Pjevanja, ker za pevce je bilo ve-*« premalo posluha. Pevcem je bi- lo vedno največje zadovoljstvo, da so se dobivali zato, da so skupaj zapeli. Tako bo šio tuđi naprej in ta pevski večer v Žejah je nazorno pokaza I pot navzgor. SveZino v reviji je prinesel tuđi mengeški nonet VICRED pod vodstvom Ane Kešnar. Prijetno pevsko srečanje je zaklju-čil komorni zbor LIMBAR iz Moravč pod vodstvom zelo obetavne Elizabete Kunaver. Pevska revija je priložnost, da se pokaže kultura krajev in prizadevnost dela v preteklem obdobju. Brez kulture si ne moremo predstavljati življenja občine. »Če te ne bi bilo, tuđi občin ne bi bilo,« je dejal predsednik kulturnih organizacij štirih občin, Lukovice, Moravč, Mengša in Domžal gospod Slavko Pišek v zaključnem govoru. Ta večer smo zopet uživali v petju, hvala Vam! Arh. IVO KRANJC Zmagovalna radomeljska ekipa in voditelj Ciril Kosmač KULTURNO-ZABAVNA IN TEKMOVALNA PRIREDITEV Gasilski kviz v Radomljah Kako revna bi bila naša domovina, če ne bi imela različnih društev in Ijubiteljskih organizacij. Bila bi duhovno pusta in dol-fočasna. Doma in v vseh okoliš-ih krajih pa so med najbolj pri-dnimi in prizadevnimi prav gasil-ska društva. Nikar pa ne mislite, da gasilci samo vadijo, tečejo in gasijo, če kje zagori ter da pomagajo Ijudem v sili, to je, kadar potrebujejo kakršnokoli pomoć. Naši vrli gasilci znajo poleg rednih jubilejnih prireditev in vsakolet-nih veselic pripraviti tuđi kulturno-zabavne in tekmovalne prireditve. To so veseli gasilski kvizi. Zgodovina teh kvizov v našem operativnem sektorju, ki obsega PCD Homec, Rova in Radomlje, šega v leto 1986. V tistem letu so prvi kviz organizirali rovski gasilci. Dali pa so mu zanimiv naslov MALO ZA SALO - MALO ZARES. Torej gresta zasluga in čast, da so ti veseli večeri Uprizoritev Novakove poetične drame Hiša iz kart v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik Gledališke premiere v soju profesionalnih luči in oči običajno dobijo zasluženo pozornost. Manjše gledališke skupine se morajo zadovoljiti s svojim zvestim občinstvom in kako dobro besedo, čeprav ima njihovo Ijubiteljsko delo posebno moč. Sodob-ni pesnik Boris A. Novak, avtor poetične igre Hiša iz kart, ki so jo zaigrali dijaki šolske dramske skupine Rudolf v petek, 21. marca 1997, je na pre-mieri presenećen priznal, da so naredili duhovito in dramatično predstavo z Ijubeznijo. Mentorica dramske skupine Rudolf ŠCRM Kamnik, prof. Marja Kodra, je imela srečno roko, da je skoraj iz pozabe (igra je nastala 1986, igrali pa so jo samo na II. gimnaziji Maribor leta 1987) izbrskala poetično dramsko besedilo in ga režirala s srcem in smislom do mlađega človeka. S tem je obranila poetično bogastvo besed in večnost besedila, ki presega političnost tega ali onega trenutka. Igra je tako mlade gledalce opozorila, kakšen svet jih caka, hkrati pa pokazala bogatejše svetove, v ka-terih lahko človek išče večen zaklad - poezijo. Po avtorjevem mnenju je igra napisana za odrasle in mladino. Lahko je okrutna in krvava, lahko pa sporoča svoje bistvo v čarobnem prelivanju skrivnostnih besed umetnosti tako, da nam le te sežejo v srce. Poetičnost Novakovega mojstrskega peresa verza, rime in ritma ne pušča praznine. Igra Hiša iz kart nam predstavlja žive karte in prav to prinaša dvoumnost. Cledalec doživlja karte kot bitja in kot karte, s katerimi igramo svojo usodo. Karte so samo metafora za usodo posameznika v družbenem mehanizmu. Človek je vezan na neko hierarhijo od najvišje-ga do najnižjega, zato skrivajo temeljno sporočilo o člo-veški družbi. Oblast ostaja enaka, pa naj bo to kraljevina monarhija, republika; samo sanje o vladavini Iju-bezni so utopija človeštva, ki ni možna. V igri se zvrsti-jo križevo, pikovo in karovo kraljestvo, ki imajo neke temelje v realni zgodovini. Vsako se mora umakniti na-slednjemu in igra se ponavlja. Na logiko rušenja ne pri-stajajo srčeve karte, ker so premehke za krutost in ob- last, zato so žrtve in igra se mora žanje končati. Posame-zniki prihajajo na oblast z osvajanjem, prevarami, obljuba-mi, umori, zapori in odslikavajo tuđi današnjo stvarnost. Najmoćnejši med kartami je Jollv |oker. Na začetku je ši-bak, a se znajde in preživi v vseh kraljestvih; je neke vrste Mefisto, satanska figura, hudičeva karta, ki pa vseeno zmo-re nekaj Ijubezni, saj se zaljubi v srćevo damo. Nima ne crne ne rdeče barve, je šaljivec, norec, klovn, ki mu je igra edi-no bistvo. Sijajno je to figuro odigrala nadarjena dijakinja Tanja Potočnik (na sliki), saj je ves čas držala niti v svojih ro-kah, prepevala songe in lahkotno preigravala težo Novakove poezije. Dijakom dramske skupine ŠCRM Kamnik (v glavnih vlo-gah so igrali še: Katja Kenk, Mateja Ocepek, Mitja Mihelič, Crega Rebolj, Rok Kosec) je uspelo osvojiti metaforični jezik in ga strniti v prijazno govorico oziroma petje. Igra je ostala kljub teži resnic vseskozi dinamična. Glasbena spremljava, ki so jo pripravili dijaki sami, in odlični zapeti songi, so dopolnili celolo. Z neverjetno, čeprav amatersko energijo, so prinesli sporočilo pred gledalce. Nevsiljivo so preme-tavali Novakove verze kot karte in povedali, da tuđi mlad človek dobiva in izgublja. Prerivanja je dovolj ćelo v šolskih klopeh, na potih odraslosti pa je ta igra vedno hujša. Potrebno je biti natanč.en in pažljiv, v današnjem svetu pa ćelo ne-občutljiv, kajti kruto izzveni sporočilo banalnega karovega kraljestva današnjemu človeku: »Srce je kič, kič pa sploh ni nič.« Resnice in življenjske izkušnje so odmevale v preprosti šolski avli in prišle vsakomur do duše. Igra je ogledalo ustroja sveta; Ijudje premetavajo karte, ljudi usoda in bogovi. Na vrhu je čas, v katerem vedno plačajo šibke karte. Vsa-kdo izmed tisoč mladih gledalcev je odnesel s seboj svojo misel o srečnih, večnih - pa tuđi minljivih kartah; o kraljih in norcih, o poeziji in Ijubezni. Prav to sporoćilo bodo najbrž prepoznali odrasli gledal-ci, ko bo dramska skupina Rudolf zaigrala žanje predstavi v Kamniku in Domžalah. ANICA CRILJ zaživeli, rovskim gasile em. Ker so na tem prvem kvizu zmagali Homćani, so naslednjega gasilci pripravili v Homcu, tretji kviz pa je bil v Radomljah. Tako so se te zanimive prireditve zavrtele naprej in se zvrstile štiri-krat; torej jih je že ducat ali dvanajst. Zato pa je bil slednji spet v Radomljah. K sreči so tekmovalne ekipe vseh treh društev zmeraj dokaj ize-načene, in pokal za vsakokratno zmago potuje iz rok v roke. S temi tekmovanji pa se omenjeni trije kraji vsaj na tej crti lepo med seboj pove-zujejo. Dvanajsti kviz je bil torej v 15. marca 1997 v radomeljskem gasil-skem domu. Tuđi tokrat je bila prireditev posrećena, moderna, poučna in zabavna. Danes, na primer, kar mrgoli tekmovanj, na katerih je »ta glavna« točka kolo sreće - samo zavrtiš in poćakaš, na kateri ali ko-likšni številki se bo ustavilo. Žal so vse te zabave duhovno zelo nizke in revne, saj je njihovo glavno geslo: »Če te bo srećala sreća, boš zadel kupe denarja in vse življenje ti ne bo treba delati.« Avtorji takih tekmovanj naredijo med mladimi već škode kot koristi. Potem se pa čudimo, kako da je vsak dan već iger na srećo, pijančevanja, nasilja, kraj, ropov, div-janja po cestah in prometnih nesreć. Na gasilskem kvizu pa je treba veliko znati, biti hiter spreten, bister in priroćen. In to je pravo tekmovanje. Po vrhu pa je treba pohvaliti še vse člane tekmovalnih ekip za pogum in dobro voljo ter da so se odloćili za javni nastop. Tokrat so za Rova te-kmovali: Marko Hribar, Alja Rode in Špela Potoćnik; za Homec: Bogdan Novak, Rok Novak in Šaša Grilc ter za Radomlje: Urban Kladnik, Gregor Jerman in Borut Kaplja. Najprej so bila vprašanja iz zgo-dovine (ustanovitve in razne obletni-ce društev), potem pa vsega po nekaj, o organizaciji, razlićnih pogojih in predpisih za delovanje društva. Vprašanja za ta kviz so bila vzeta tuđi iz priročnika Mladi gasile«. Sledila je praktična vaja SKLAPLJANJE CE-VI. Zanimiva so bila vprašanja iz vsa-kodnevnega življenja. Na primer: kako ugotovimo, da v stanovanju uha-ja plin ali kateri so najpogostejši vzroki požarov in podobno. Pri točki LOVLJENJE NAMIZNOTENIŠKIH ŽOGIC v majhen košek (eden je metal, drugi lovil) je prišla do izraza gibčnost ali spretnost, pri vsaki taki igri pa tuđi čas. In zopet je prišla na vrsto gora vprašanj iz delovanja društva. Seveda so bila koristna tuđi vprašanja in odgovori, koliko je-klenk srne biti v stanovanju, kako alarmiramo požar ali kako smemo v peć nalivati kurilno olje. Veliko po-udarka pa je bilo tuđi na tem, kako pristopimo k požaru in s čim smemo gasiti. Za konec je bilo še nekaj zabavnih igric. Tekmovalec je z za pas privezano žogico zbijal druge, ki so bile na steklenicah. Tuđi ta točka je do-živela veliko smeha. Seveda pa prireditelj ni pozabil na publiko. Za najbolj pravilne odgovore, koliko razdalje je med našimi tremi gasilskimi domovi, so bili pode-Ijene sladke nagrade ali velike čokolade. Za sodniško mizo so sedeli trije, po en predstavnik vsakega društva, prireditev pa je vodil nepogrešljivi sektorski poveljnik Ciril Kosmać. Za res uspelo prireditev se moramo zahvaliti vsem sodelujoćim, posebno pa še najmlajši ekipi iz Radomelj, ki je tokrat zmagala. FRANCE CERAR RAZSTAVA FOTOGRAFIj MARIJE VELEPIČ Moj mir V Likovnem razstavišću Domžale je v začetku aprila razstavlja-la svoje fotografije Marija VELEPIČ, negovalka v Domu upokojen-cev, doma iz Prikrnice, ki s svojo družino že dve desetletji živi v Češeniku. Ob delu na domači kmetiji, skrbi za petčlansko družino, od katere je najstarejši sin na fakulteti, najmlajši pa v osnovni soli, ji ne ostaja veliko prostega časa. Porabi ga za branje zahtev-nejše literature, za fotografiranje motivov, povezanih z domačijo in naravo okoli nje. Skratka, gre za žensko, ki bi tuđi duhovno rada živela polno in tako bogatila sebe in svoje odnose z Ijudmi. Tako je v fotografiji našla priložnost, da se izraza, izpove duše in zadovolju-je svoje umetniško-izpovedne ambicije,« kot je med drugim o njenih fotografijah povedal g. Igor Li-povšek. Motive za svoje fotografije najde v bližnji okolici, nikamor daleč ne odha-ja. Prikazujejo nam njen dom, ki pa ni samo hiša, temveč je to družina, prijatelji, kmetija, domaća pokrajina, v kateri je našla stare kozolce, dimnike, zi- dne rozete, prerezana debla, strehe, zložene deske, staro kolo, polkne, slamo v (ini, staro drvarnice; in še marsi-kaj, tuđi najmlajšega sina Mojmira, ki se nagajivo smeje iz velike fotografije na začetku razstave. G. Lipovšek pa je ob odprtju razstave, ki jo je postavila dipl. ing. arh.Joca Jamšek, spregovoril tuđi o tehniki fotografij, saj ne gre za klasične slike, temveć za povećave in kopije, ki so napravljene z laserskim ti-skalnikom. Prav zaradi te tehnike pa razstavljene fotografije Marije Velepić sporoćajo, da so bili motivi fotografij ujeti v trenutku, ki je neponovljiv, saj so se predmeti in Ijudje na fotf^rafijah že naslednjo sekundo začeli spremi-njati in nišo već takšni in nikoli već ne bodo, kot v trenutku, ko jih je ujel Marijin fotoaparat. Razstava je bila odprt* na večer pred njegovim rojstnim dnevom. Tega sta polepšala solista Rok LAP in Mateja KUNSTEK, na klavirju pa ju je spremljal Igor VELEPIČ. Prav on in njeni domaći so po mnenju razstavljal-ke, ki ji iskreno čestitamo, najbolj zaslužni, da smo si njene fotografije lahko ogledali na razstavi. VERA VOJSKA G. Igor Velepić je ra/slavljalki Mariji Velcpit /a rojstni dan i/n pek cvetja. 20 APRIL MALI TRAVEN /lamnik Domžale Kamniške planine lahko vsak sončen dan gledamo izpred domaćega praga. V jasnini pode-ževnega jutra se nam ćelo zazdi, da vidimo ste-zice v njihovih poboCjih. In ko se s kolesom pe-Ijemo ćez mengeške ravnice, se v pogled zari- Dobrodošli v Domžalskem domu na Veliki planini Tuđi letos Domžalski dom na Veliki planini vabi vse ljubitelje planin, da ga čimveč-krat obiščejo. Oskrbnika doma, s katerim upravlja Planinsko društvo Domžale, Metka in Stane Sušnikova,vas od prvega maja dalje vabita v dom vsak dan, ob vikendih pa bo v domu še posebej živahno. Poleg dobre-hrane in pijace vas na obronkih Velike planine caka še prijetna družba; to bo v Domžalskem domu popestril tuđi fantovski duo SONČEK, saj sta vedno dobrodošla gosta med planinci. Duo Sonček z Vira je pogost gost Domžalske-ga doma na Veliki planini. Dobrodošli! sejo tuđi rjavi hribi Karavank in še zasneženi visoki Julijci s Triglavom. Bila bi pa, vsaj za nekatere, ta gorska pocloba (in naša hribovska doživetja) nepopolna, ko ne bi na skrajnem levem kotičku obzorja valovili prijazni, pdilevno nizki zeleni grići in vzpetine Polhograj-skega hribovja. Poti nanje nišo tako zahtevne in naporne kot na vršace spoštljivih visin in znamenitih imen, so pa ravno pravsnje dolžine (će seveda že v dnu dolin Gradašćice, Loćnice ali v Polhovem Gradcu zamenjaš štiri kolesa za par gojzarjev), da pregnetejo telo, ga z znojem oćistijo tegob in rev vsakdanjika, iz glave pa preženejo vse, kar ne diši po romantiki. Tako prenovljen, uglašen na hribov-ske valove, se raznežiš ob pogledu na martinćka, ki ga tresljaji tvojih korakov preženejo s toplega pe-ska v suho, sumečo travo; onćuduješ žilavost, slo po bivanju napol zlomljenega borovca, ki vodoravno raste naprej. In, ah, cvetje! Poigrala se je z ubranim sozvoćjem barv, vrtnarka Narava, ko ga je trošila po pobočjih Polhograjske Grmade. »Spo-mladi se v grebenu pase sonce, da pri priči vzcveto zlata jabolka, pa blagodišeča jožefca, pa divje hruške, malo bolj spodaj perunika, za-daj v osoji igalka....« (Matjaž Kmecl, S PRIJATELJI POD MACESNI) In ko tako po poldrugi uri hoda iz vasice Dvor ves prežet z žiahtnim vonjem cvetja in dišečim sokom borovcev počivaš na skalnatem vrhu Grmade, išćeš besede, da bi zapel hvalo enkratnemu razgledu. In jih najdeš. V knjigi STO SLOVENSKIH VR-HOV Stanka Klinarja: »Pod nami leži Ljubljanska kotlina, zastražena z Grintovci in s Stor-žičem, v nostalgični daljavi na drugi strani, postlan z gozdnimi hrbti, prebada obzorje Triglav s svojim pogorjem, vse naokrog valovi gri-čevje, posuto s cerkvicami, polji in vasmi. ... Ne vem, ali je sploh katera stvar tako domaća, tako prisrćna, tako naša, kot ta mehka, Iju-bezniva pokrajina, zaznamovana z delom člo-veških rok in veliko naravo.« Veliko stezic, označenih in tuđi »brezpotnih«, je uhojenih na Grmado. Ena je najlepša ocem, druga najprikladnejša nogam, na tretji najbolj milo ptice gostolijo, na ćetrti »tišina šepeta« (France Avćin), prepolna glasov in korakov je peta steza... Kaj bi ne bila, ko pa je Polhograjska Grmada (po Andreju Stritarju, IZLETI PO LJUBLJANSKI OKOLICI, vodnik) ».. s svojo skladno oblikovano in golo vršno gmoto morda najbolj privlačna vzpetina Pol-hograjskega hribovja. Le redkokje v Sloveniji lahko tako nizko obćutimo prepadnost in re-snost gora. Na njej so strme dolomitne kamenine ostale brez zelenega pokrivala, kar ji daje poseben čar in svojevrstnost - nekakšen okus po visokogorju.« Vznemirljiva misel, doživeti ćarobnost »prioku- sa po visokogorju« komaj 899 metrov visoko. In vendar boš, »prvopristopnik«, ki bos iz Topola (Sv. Katarine) krenil na svojo dobro uro hoda dolgo raziskovalno pot na Grmado, razočaran nad njeno sprehajalno lahkotnostjo. Sele z vrha zagledaš zračni greben, z južne strani podprt s travnatimi rebri, po kateri »plezajo« kaćaste, s sipkim peskom nasute stezice. Zakaj pa nisi že doma prelistal po vodniku (A. Stritar, IZLETI..), smer pa si ogledal tuđi na planinski karti polhograjsko hribovje IN ŠMARNA GORA? Vedel bi, katera izmed stezic se najbolj prilega tvojim sposobnostim, razpoloženju in, predvsem, tvoji duši. Knjižni vodniki so potrpežljivi in tihi sprernljeval-ci. Z njimi odkrivaš mnoge neznane stvari: da tuđi na Grmadi raste Blagayev volčin (Daphne blaga-yana); da ga je 1818,-tega, komaj leto dni po njego-vem odkritju, prišel občudovat sam saksonski kralj in vnet Botanik Friderik Avgust in, da so »...temu obi-sku na čast malo nad polhograjsko graščino v go-zdu fKJstavili obelisk, ki še danes spominja na ta ne-navadni botanićno - zgodovinski dogodek.« (A. Stritar, IZLETI PO...) Ne pove pa za njena rastišča, saj zvesti obiskovalci Grmade vedo, kje se naužiti diše-če lepote belega cveta. Drugim pa »vedeti ni treba«. Preveć je rok, ki bi si utrgale »samo eno vejico«. Ob spomladanskih nedeljah se po stezah Cirmade zgri-nja dolga procesija izletnikov... Na razpotjih pomagajo obdržati pravo pot še smerne tablice. In živi kažipoti - domačini, ko se z njimi zapleteš v pogovor. In popotniki, po sestopu 7. Grmade počivajoći na klopeh pred Kmetijo odpr-tih vrat pod prevalom Gonte. Daleč je še do poldne-va, dolina preblizu, neporabljena energija sili noge h gibanju... res, zakaj ne bi stopil še na Tošč, 1029 m? Samo pol urice hoda je od tod... sveza, rezka tišina gozda, tople travnate vesine, razpotje (desno: Govejk in Osolnik), otroški glasovi, smeh, njihovi težki koraki in ... klopci na vrhu. Splačalo se je. HELENA GIACOMELLI V ambulanti dr. Ksenije Šelih Ivanuša Tuđi v našem časopisu ste lahko pred kratkim prebrali koristna navodila o zgodnjem odkriva-nju raka na jajćniku, ki jih je za vsa naše bralke napisala gospa Ksenija Šelih Ivanuša, dr. medicine, specialistka in porodnićarka. V Domžalah ima privatno ambulanto KALLISTE, v kateri opravlja storitve s podroćja ginekologije in porodništva. Ker me je kar nekaj njenin pacientk opozorilo na koristnost ultrazvoćnih pregledov s področja ginekologije z moznostjo zgodnje diagnostike raka jajćnikov, sem se odlodla za kratek obisk pri dr. Kseniji. Na privatnem področju njena ambulanta edina zagotavlja transvaginalne ultrazvoćne preiskave s po-močjo barvnega in pulznega Dopplerja. Po njenem mnenju je najboljša od doslej znanih diagnostićnih me-tod, ki nam pomaga pri odkrivanju zgodnjih oblik raka jajčnikov. Ta preiskava je usmerjena na ugotavlja-nje sprememb na ožiiju, na tej osnovi pa je omogočena popolnejša diagnostika. Zlasti priporoća dr. Ksenija Šelih Ivanuša ultrazvočne storitve s področja ginekologije z možnostjo zgodnjega odkrivanja raka na jajč-nikih, nekaj novega pa je tuđi sistem dela, ki ga uvaja in s katerim so, vsaj kolikor lahko sama zazna, paci-entke zadovoljne. Zadovoljne pa so tuđi mlade mamice, saj se z ultrazvokom ze v 12. tednu nosecnosti lahko odkrijejo morebitne okvare plodu. Dr. Ksenija priporoča redne preglede vsem dekletom in zenam, se posebej pa, da žene, stare nad 45 let, pridejo v ginekološko ambulanto enkrat letno, žene s pozitivno družinsko anamnezo pa 2e od iO. leta enkrat letno. Hkrati priporoča, da se z barvnim DOPPLERIEM kontrolira tuđi vse cistične spremembe, ki ob kontrolah ne izginejo. Pa še koristna informacija: redna ambulantna naročila sprejema njena ordinacija prvi debvni dan v me-secu za naslednji mesec; za samoplačniške storitve so naročila mogoča vsak dan; vsaka ženska, ki ima te-žave, pa ima prednost in lahko pokliče prav vsak dan. V. ARBORETUM VOLČJI POTOK od 26. aprila do 5. maja T)97 • SPOMLADANSKA RAZSTAVA IN SEfEM • • VEČ KOT 2 MILI/ONA CVETOV • • HOLANDSKA VAS Z MLINOM NA VETER IN LA)NO • • VRSTA SPREMLJAJOČIH PRIREDITEV • DOBRODOŠLI! SPREHOD MED ZDRAVILNIMI ZELIŠČI Rman (Achillea Millefolium) Latinsko ime te rastline izhaja od starogrškega junaka Ahila in priča, da so rman že med trojansko vojno uporabljali za celjenje ran. Ahil naj bi bil svojo neranljivost dobil tako, da si je natrl telo z rmanom, le desne pete si ni namazal, in to je bilo zanj usodno. V Ijudskem zdravstvu slovi rman kot krepćilo za živce. V Nemčiji so ga uporabljali proti melanholiji in slabemu razpoloženju. V stari Angliji so ga do-dajali v poroćne šopke, da bi mladopo-roćencema prinesel srećo. Uporabljali so ga še proti napetosti, živčnemu razbijanju srca, izčrpanosti in za okrepitev po bolezni. Med prvo svetovno vojno so ga vojaki nosili s seboj in ga uporabljali za prvo pomoč. Nekaj slovenskih ljudskih imen za rman: arman, erman, jezićec, kaček, kr-vavnik, kunića, mezinec, ribica, skore-ca, škorocelj, škrebec, škrotovec, zavre-lec, zobci,... Rman je 20 do 50 centimetrov visoko zelišče, s temno zelenimi listi, ki so peresasto oblikovani, drobno razcep-Ijeni, izredno številni, kar pove tuđi drugi del njegovega latinskega imena »Millefolium«, ki pomeni tisoć listov. Na vrhu stebla so cvetni koški. Cvetovi in listi diše svojevrstno, nežno in dišavno. Okus je rezek in trpek. Rman je razširjen po vsej Evropi do polarnika. Najdemo ga po mejah, na travnikih in pašnikih, po sončnih pose-kah, ob poteh in njivah, posamić ali v skupinah. Je zelo skromna rastlina, ne-občutljiva za vročino, sušo in mraz. Le na premokrih tleh ne uspeva dobro. Nabiramo ga od junija do oktobra. Lahko nabiramo ćelo zel (Herba Millefolium) ali pa samo cvetove (Flores Millefolium). Zelišče sušimo vedno le v senci. Zdravilne učinkovine v rmanu so: eterična olja (vključno s proazuleni), izovalerianska kislina, salicilna kislina, asparagin, steroli, flavoni, grenćice, tanini, kumarini. Df.'lovanje: rman predvsem tonifici-ra tkivo in zato ustavlja krvavitve, spodbuja delovanje vsega organizma in mu vraća splošno čvrstost. Čudovit je kot zdravilo za uravnavanje celotne-ga prebavnega sistema. Spodbuja tek, poživlja prebavo in presnovo ter sproš-ča napetost in krče. Zaradi razkuževal-nih in protivnetnih lastnosti zdravi okužbe in vnetna stanja: vnetježelodć-ne sluznice, vnetje grla, prehlad in gripo. Zaradi grenkih snovi izboljšuje delovanje jeter in žolćnika. Rman tuđi znižuje krvni tlak, pospješuje izločanje seča, pospešuje znojenje, spodbuja krvni obtok. Se posebej pa je potrebno poudariti njegovo blagodej-nost pri vseh ženskih težavah, na kar so opozarjali Ze mnogi znani zeliščarji, češ: »Če bi ženske vedele...« Rman to-rej pomaga pri motnjah menstrualnega ciklusa, bolečinah v predelu trebuha ter helem toku. Med nosećnostjo pa rma-na ne smemo uporabljati v večjih ko-ličinah, ker spodbuja delovanje maternice. Zunanje uporabljamo rman za /tlravljenje ureznin, ran, opeklin, raz-jed, podplutb, zanohtnega prisada, he-moroidov, kožnih vnetij in ekcema. Rmanov poparek upoidbljamu še za izpiranje nožnice pri belem toku, izpi-ranje vnetih oči, kot čistilni tonik za kožo in kot lasno vodico proti prhljaju. Za vse navedene težave si večinoma pripravljamo čaj, in sicer kot poparek. Na skodelico vode vzamemo čajno žličko zelišča. Stoji naj pokrit približno petnajst minut, nato ga precedimo. Čaj pijemo dvakrat na dan. Poparek lahko uporabljamo tuđi za inhaliranje pri se-nenem nahodu. Rmanovo eterično olje uporabljamo za pripravo masažnega olja, s katerim zdravimo sklepna vnetja tako, da 5 do 10 kapljic rmanovega eteričnega olja pomešamo s 25 mililitri šentjanževega olja. Mazilo za prsi zoper prehlade in gripe dobimo tako, da 20 kapljic eteričnih olj rmana, evkalipta in timijana raz-redćimo s 25 mililitrov mandljevega ali sončničnega olja. Zeliščnim čajem navadno ne doda-jamo sladkorja, kar pa ne pomeni, da moramo piti grenke. Dodamo jim lahko med, limonin sok ali malo jabolčne-ga kiša. Vsi ti dodatki so tuđi zdravilni in z njimi še povećamo zdravilnost ze-liščnega čaja. Pa se tokrat ustavimo malo pri medu, simbolu izobilja in sladkosti življenja. Angleška beseda honey (med) izvira iz hebrejske besede ghoneg, ki pomeni slast, radost, navdušenje. V obljubljeni deželi naj bi se codila med in mleko. Germani so pripravljali medeno vino, katerega so pili M) dni po poroki. Od tori izraz »medeni tedni«. Nekoć so pripravljali tuđi rožni med za krepčilo bolnikom. Pripravljali so ga s sokom rožnih listov. Med je zelo hranljiv in korišten, če smo slabotni in izčrpani. Vsebuje vitamina B in C, že-lezo, magnezij, kalcij, natrij, silicij in ka-lij. Med deluje pomirjevalno, pomaga pri nespečnosti, glavobolu, nevralgiji, olajšuje izkašljevanje. Vroća limonada z medom je čudovito zdravilo proti prehladu. Proti kašlju lahko vzamemo tuđi žličko medu, v katerega smo po-mešali sesekljan timijan. Lihko pa uporabljamo med tuđi zunanje, ker je antiseptik in pos|X'šuje celjenje ran, ustnih razjed in krćnih žil. Učinkovit je tuđi pri opeklinah in ma-stitisu. In seveda za lepoto, primešajmo tuđi žličko medu maskam za lepo polt. Torej le pijmo zeliščne čaje, vzemi-mo si čas ter se ob njih sprostimo in ne pozabimo dodati medu, naj bo naše življenje zdravo in sl.idko. MARI)A KONCILJA Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN 21 Velik uspeh učencev Glasbene sole Domžale na domaćih in tujih tekmovanjih Na 26. državnem tekmovanju Mladih glasbenikov v Ljubljani, na katerem je nastopilo preko 400 tekmovalcev, so se učenci Glasbene sole Domžale lepo odrezali. Mlada violinistka Maja Savnik je »premagala« vse tekmece v 1. B kategoriji in s 9^67 točkami osvojila 1. nagrado. Komaj petletna violinistka lelena Ostojič je dobila posebno priznanje za najmlajso pers|3ektivno tekmovalko, saj je z osvojenimi 90,33 točkami v I. A kategoriji zase-dla odlično 4. mesto in se uvrstila v najvišji kakovostni razred. Lep uspeh so dosegli še violinisti Niki Ger-movšek (najvišji kakovostni razred), Nina |an (kakovostni razred), Tjaša Bizjak in Nastja Hočevar. Njihova mentorica Anastazija Sešek je zelo zadovoljna z nastopi svojih varo-vancev, veliko zaslug pa gre tuđi na račun izjemnih klavirskih spremljav prof. Hermine Hudnik. V kategoriji mladih violončelistov je prof. Almira Khamidoullina skupaj s korepetitorko Romano Bizjak Sa je odlično pripravila čelistki Vero-niko |uhant in Tino Ostojič, da sta se lepo uvrstili. ludi kitarisli so uspešno tekmo-vali, saj se je Meta Skok, učenka mentorja Hervina jakončiča, uvrstila v kakovostni razred, obenem pa uspešno opravila sprejemni izpit na Srednji glasbeni Soli v Ljubljani, kjer bo nadaljevala Studij kitare. Solidna sta bila Se Mirjan Starin, mentor Matej Banič, in CaSper Osolnik, mentor prof. Igor Saje. Na omenjenem tekmovanju je osvojil 1. nagrado v 2. A kategoriji tuđi violinist iz Domžal, bivši uče-nec Glasbene sole Domžale Janez NOVA ŠTEVILKA GLASILA KS TRZIN Odsev V februarju 1997 je kot prva v letniku IV izšla nova šte-vilka glasila Krajevne skupno-sti Trzin - ODSEV; glavni urednik je Miro Štebe, ki je pri-speval većino člankov, med člane uredniškega odbora pa so se zapisali: Stane Mesar, Jani Mušič, lože Štih in Tone Ipavec, tehnični urednik je Emil Pevec, glasilo pa je izslo v 1100 izvodih. Prvo! sirani so namenjene ob-veslilom iz Urada KS Trzin, še po-membnejSa in odmevnejša pa sta prispevk.i o Tr/inu, ki bo postal samostojna oblina. Kar ćelo stran so namenili problentatiki napelja-ve zemeljskega plina, ki zelo buri Trzince, svoj prispevek o prvi Stevilki ODSF.VA je prispeval g. Franc Brec'ko, ravnatelj Osnovne Sole Trzin, zlasli /a licence osinih razredov pa je zanimivo branje o vpisih v srednje Sole ter prispevek 0 računalnistvu na osnovni Soli. Oglasili so se tuđi n.ijml.tjši iz vrt-ca Žabica, Vestičke izpod žaro-metov pa prinašajo novosli i/ kul-turnejia svela. V prvi Stevilki so našli svoj prostor tuđi Sportniki, njihova sniučarska sekcija je oži-vil.i skoraj pozabljeno trzinsko smućišče, preberemo lahko o zborov.mju gasili ev Icr zimskih vzponifi članov Planinskega društva Onger Trzin, med nj im i je najpomembncjši Ireking |X> Tibetu, o uspehih slrcld'v, oglasili pa so se tuđi lovci; li so opozorili na problem psov in njihovih napa-dov na nemočne srne. Zadnji del ODSFVOV je na-menjen predstavilvi nekaterih tr-govin, lokalov in podjetnikov, zelo zanimiva |).i je ludi rubrika Pri- 1 o/no knjigo, prosim. Iskrene Čestitke vsem, ki so so-delovali pri prvi stevilki ODSfiV-()V, saj /a vse, predvscm pa prebivale e Kr.ijevne skupnosli Ir/in, pomenijo veliko z,i danes pa ludi /a jutri! V. Podlesek, ki je dijak Srednje glasbene Sole v Ljubljani. V prvih aprilskih dneh pa so se 4 mladi violinisti naše sole udeležili 15. mednarodnega tekmovanja mladih violinistov Alpe-Jadran v ita-lijanski Gorici. Spremljali sta jih mentorici Anastazija Sešek in prof. Hermina Hudnik. Maja Savnik je v svoji kategoriji osvojila 4. nagrado, Nina lan pri najmlajših 5. nagrado in Jelena Ostojič spet posebno nagrado za najmlajše talentirane violiniste. Violinisti Glasbene sole Domžale se bodo letos udeležili še 3 med-narodnih tekmovanj; prvega na Ceškem in drugega v Italiji, pianisti pa bodo tekmovali v Mariboru. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskrene čestitke in veliko uspehov še naprej. TONE SAVNIK Med prvim koncertom v Prenzlauu. Evropski zbor studentov medicine v Berlinu 23. marca 1997 smo se štirje študentje medicinske fakultete v Ljubljani (Jurij Mafija Kališnik, Jerca Kepa, Aleš Matos in Mate-ja Starbek) za sedem dni odpra-vili v Berlin. Tu se je, po Londonu v septembru, že drugič sestal pevski zbor evropskih studentov medicine (EMSC). Po dolgotrajnih pripravah smo v zgodnjih jutranjih urah kar s kombijem krenili na dolgo pot. Po enajstih urah vožnje smo prispeli v težko pričakovani in že dolgo obljubljeni Berlin, kjer so nas prijazno sprejeli domaći gostitelji Hagen, Klemens, lulija in Katrin, vsi Študentje tam-kajšnje medicinske fakultete. Zbralo se je kar sto pevcev - me-dicincev iz več kot sedemnajstih dr-žav Evrope-. Nekaj je bilo že starih znancev iz Londona, drugi pa smo v tem tednu navezali prve stike in se z mnogimi prav dobro spoznali. Na prvem nedeljskem srečanju, v eni od stavb Humboldt univerze, so nam priskrbeli prenočišča pri student ih medicine iz celega Berlina, ki so nas sprejeli kar na svoje domove. Že po uvodnem srečanju je sledila dvourna pevska vaja, kjer smo se seznanili z našim mladim (33) dirigentom, glasbeno brezhibno pod-kovanim profesorjem Alexom Con-stantinom; ta nam je v petih dneh napornih in hkrati sprosčujoćih pev-skih vaj približal delo |. S. Bacha -Pasijon po lanezu. Temu je sledil še spoznavn i večer, potem smo se vsak s svojim gostiteljem razgubili po Berlinu. Tako se je vse skupaj začelo. Na začetku nekoliko plašno, nato pa smo z vedno več samozavesti pre-pevali korale in tuđi druga težja de-la tega obsežnega pevskega gradiva. V petih dneh smo imeli tuđi pri- ložnost občudovati znamenitosti prestolnice Nemćije, obiskati števil-ne operne predstave in razne koncerte, tako da nam je ob šestih urah pevskih vaj na dan ostalo kaj malo časa za karkoli drugega. Po večer-nih vajah smo bili večinoma že tako utrujeni, da smo si želeli le še noćnega počitka. Ob napornem urniku čas vedno hitro teče in kar prehitro je prišel pe-tek, ko smo imeli prvi koncert v Prenzlauu, od koder je prihajal tuđi orkester, ki nas je spremljal. Cer-kev je bila nabito polna navdušenih poslušalcev, sam koncert pa je tra-jal kar polni dve uri. Prva preizkuš-nja je bila tako uspešno za nami. V soboto ob petih popoldan pa je sledil še zadnji in zato pomembnejši koncert, ki je potekal v Berlinu. Poslušalcev je bilo spet zelo veliko, med njimi je bilo predvsem veliko studentov medicine pa tuđi njihovih profesorjev, ki so bili med pokrovitelji celotne prireditve. Ko je odzvenela zadnja nota, je sledil bu-čen aplavz, kateremu kar ni bilo konca. Tako dirigenti kot solisti so bili izjemno ponosni, seveda pa tuđi in še prav posebno mi, študentje, kot nosilci večinskega deleža pri izvedbi koncerta. Bilo je prelepo in se je kot vedno končalo veliko prekmalu. Sledila je še poslovilna zabava, potem pa smo se vrnili vsak na svoj konec, polni novih spoznanj, prijetnih izku-šenj in novih poznanstev. V imenu slovenskih udeležencev se zahvaljujemo sponzorjem: Županji občine Domžale, Karitas Domžale, Študentskemu Servisu Domžale, ŠOU v Ljubljani in Klubu Studentov Medicinske Fakultete v Ljubljani, ki so nam ta lep pevski te-den omogočili. MATEJA STARBEK Slovo od dirieenta prof. Constantina Alexa (najmanjši v sredini), asistenta slavnih dirigentov Sira Georga Soltija in Claudia Abbada, je bilo za vse člane zbora zelo težko. Obljubili smo si, da se prav kmalu spet vidimo kje - pa naj za zdaj zavijemo v tanćico skrivnosti. PREMIERA KULTURNEGA DRUŠTVA GROBLJE Jezični dohtar Petelin Jezični dohtar Petelin je sred-njeveška farsa v treh dejanjih in je svobodna obdelava slavne staro-franeoske farse »Maitre Pirre Pat-helin) neznanega avtorja iz 15. stoletja oz. njene kasnejše verzije de Brueysa. Fran Žižek je franco-sko snov presadil v srednjeveško Ljubljano in dal nekaterim osebam bolj satirične poteze in se tako bolj približal originalni farsi. Kot prvo naj povem, da je pomem-ben del igre srednjeveška glasba (zvočno sta igro opremila )anez Pirnat in Vilijem Kakner), zelo domiselno pa je scenograf, ki je hkrati tuđi režiser, Danijel Potočan, posrečeno podal sceno, pri kateri so sodelovali Marko Leban, Rafko Gorjup in Stane Cot-man. Pomembna je tuđi razsvetljava, za katero sta zaslužna AleS KoSčak in Marko Mejak, šepetalki pa sta bili Veronika Rems in Urška Kern. Ljudje smo v dobrem in slabem takšni, kot smo bili oz. so bili takšni, kot so danes. Zvijačnost, goljufivost, podkupljivost, pohlepnost po materi-alnih dobrinah, skopost, premetenost so značajske poteze, ki jih najdemo pri vseh nastopajočih. Tako je zvijačen in premeten Jezični dohtar Petelin (Lojze Klemenc), nić manj, ali vćasih Se bolj njegova žena (Anica Anžič), veliko pa se je od njiju naučila tuđi hči lerca (Nataša Jug). Ker za oćeta jezič-nega dohtarja ni klienta, ki bi pred so-diSćem potreboval njegov jezik, so Petelinovi revni in le odvetniSka halja lahko zakrije že raztrgano očetovo obleko. Pri tem jim lahko pomaga sukna (Marko Cotman) najsposobnejši trgovec v mestu, ki je z 18 leti že znal pisati in brati in v jezičnem dohtarju vidi dobrega duha, ki bo vrnil dolg, o katerem se mu še sanja ne. Seveda je to le zvijača, s katero doktor Petelin priđe do nujno potrebnega sukna, ki ga pa suknar hoče nazaj. Za zaplet poskrbita še hči )erica in suknarjev zaljubljeni sin Aleš (Rok Uršič), ki je kriv, da bo suknarjev ovčar (Boštjan Nar-din), v katerega je zaljubljena dohtar-jeva dekla Mina (Janka Šuštar), zaradi pokola 120 ovac obešen. Ovce so bile za darila za )erco, ki nirna nikoli do-volj pozornosti. V igri je pomemben tuđi sodnik (Janez Hafner), saj skuša vedno najti najboljšo pravico, s katero so vsi zadovoljni, in oba birića (Pe-ter leretina, Slavko Razpotnik). Igra je tekoća, gledalci poslušajo modre ugotovitve nastopajočih in se ob tem tuđi učijo. Zvedo: kjer starši za-klepajo, otroci kradejo; da je tepcev, ki jih ženske zvabijo v zakon, na svetu vedno dovolj; da ovce najlažje obva- ruješ pred garjami, če jih pravpčasno zakoljeS, in da mora hči poslušati nas-vete matere, pa bo vse v redu, in so na koncu veseli, ker se izkaže, da so kljub zvijaćnosti vseh nastopajočih, se naj-bolj premeten od mrtvih vstali ovčar, ki z vsem razumljivim be,be,be... pove, kako bo plačal jezičnega dohtarja, ki pa je kljub vsemu zadovoljen, saj bo bogato poročil hčer. Bog daj, da bi se vse pravde tako pametno končale, lahko soglašamo s sodnikovo ugotovitvijo in si ob tem želimo, da bi ćlani Kulturnega društva Groblje, ki si za dobro odigrano predstavo zaslužijo vse čestitke, tuđi v prihodnje uspešno nastopali. To je pravica, vzklikne sodnik ob koncu igre, mi pa povejmo, da je bila to v aprilu že druga predstava KD Groblje v Majčevem dvoru. Medtem so gostovali tuđi v Ihanu in si z vsemi močmi prizadevajo, da bi čimprej uredili svoj Kulturni dom Groblje. V. Minoritski samostan na Ptuju in nagrajenci 8. festivala Kmećkih dobrot. (foto: M. F. Levstek) Prvi kulinarični izlet Turističnega društva Radomlje Turistično društvo Radomlje se je že dve leti pripravljalo, da organizira izlet v kakšen turistično zani-miv kraj v Sloveniji. Prvo leto mu je ponagajalo vreme, drugo leto pa se je prijavilo premalo zainteresiranih. Letos se je že na občnem zboru društva, ki se ga je udeležilo kar precej članov, porodila ideja o organiziranju izleta na 8. Festival kmečkih dobrot na Ptuj. Člani up-ravnega odbora so se posvetovali, našli prevoz in gospoda Bruna Koc-beka iz Radomelj, ki je prevzel organizacijo in vođenje izleta. V ne-deljo, f>. 4.1997 se nas je 13 članov TD odpeljalo kulinaričnim užitkom naproti. Ogledali smo si nagrajene izdelke iz moke, mleka, mesa in letos tuđi domačih kisov in žganja, med katerimi smo bili še posebej ponosni na priznanja kmečkim go- spodinjstvom iz našega okolja. Pospeševalci spodbujajo kmečka gospodinjstva, da ohranjajo tradicijo izdelovanja kmečkih dobrot in da jih tuđi pošiljajo na ocenjevanje in razsta-vo v Minoritski samostan na Ptuj. Tako je bila z nami gospa Fani Rožić iz Svete Trojice 5, pošta Dob, ki je pre-jela bronasto priznanje za kmečki kruh, na razstavo pa je poslala tuđi domači jabolčni kis. Gospa Fani je mati treh otrok in ima tuđi tri rejence, sama skrbi za otroke in kmetijo, mož pa je v službi. Iz Svete Trojice 8 sta bila z nami tuđi Polonca in Franc Ravnikar, ki sta dobila srebrno .priznanje za domači sadjevec, narejen iz hrušk in jabolk. Zlato priznanje za trniče je dobila gospa Rezka Mali iz Godiča 24. Med vožnjo smo izvedeli, da so trniči slovenska posebnosl, saj jih delajo samo pastirice na Veliki planini. To so posebno oblikovani sušeni siri iz soljene skute, ki jih gospa Rezka dela čez poletje na Veliki planini, kjer že 24 let pase krave. Upamo, da bo Občina Ka-mnik v letošnjem letu uvrstila trniče med Slovenske posebnosti z blagov-no znamko. Gospa Ivanka Brodar iz Hudega 23, Radomlje, je že tretjič zaporedo-ma dobila priznanje za odlično do-mačo orehovo potico. Letos smo ji lahko čestitali za srebrno priznanje, na avtobusu pa smo se o kakovosti tuđi sami prepričali. Kmetija odprtih vrat Lukati je prejela bronasto priznanje za krofe brez nadeva, zasluge za to pa ima tuđi gospa Ivanka, ki je gospodi-njo izšolala. Da so potiče, krofi in kruhi našte-tih gospodinj tako okusni in dobri, pripomore veliko tuđi odlična moka iz Kraljevega mlina v Radomljah. Vse tri namreč uporabljajo izključno to moko, na kar smo Radomljani kar precej ponosni, še bolj seveda pri Kraljevih. Po napornem ploskanju vsem na-grajencem smo se odpeljali še do Gra-jenščaka, kjer smo si v Frančkovem hramu, pri Branki in Francu Sluga po-tešili nastalo lakoto ob gledanju in vo-njanju kmečkih dobrot v Minoritskem samostanu na Ptuju. Vračali smo se mimo Maribora in Gelja po Zadreški dolini do Gornjega Grada in čez Kamnik domov v Radomlje. Izlet je izredno uspel, vsi smo bili dobre volje in odločeni, da borno na izletih TD Radomlje še za kakšen dan pozabili na vsakodnevna opravila in enoličen ritem življenja. Vsem dobitnikom priznanj še en-krat čestitamo, gospodu Kocbeku pa se zahvaljujemo za odlično vođenje in povezovanje. Bilo je lepo. Sončen pozdrav iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK Lions klub Domžale Med 21 Lions klubi v Sloveniji, ki vkljućujejo skupaj že okrog 700 članov, od leta 1996 deluje tuđi Lions klub Domžale. Lionistično gibanje (kratica LIONS pomeni Liberty, lubclligence, Our Nation's Safety) izhaja iz dveh ključnih načel: nesebična pomoć tištim, ki jo potrebu je jo, in uspeh ljudi, ki jih gibanje povezuje; uspeh člana je tuđi uspeh kluba. V svetu deluje približno 60.000 klubov, pogoj za vstop in članstvo pa je razume-vanje in spoštovanje kodeksa. Članstvo nima omejitev glede verskega in političnega prepričanja, odločilne so strokovnost in sposobnost kritične presoje lastnih sta-lišč in obveznosti, tolerantnost in pripravljenost za prijateljstvo. V aprilu je Slovenijo na povabilo guvernerja Zveze slovenskih Lions klubov, g. janeza Bohoriča, obi-skal tuđi predsednik svetovne organizacije, g. AVGLISTI N SOLI VA; sprejel ga je tuđi predsednik Državnega zbora g. Janez Podobnik. Lions klubi so se v Sloveniji prvič pojavili pred šestimi leti, v tem času pa so zbrali več milijonov mark in jih namenili v dobrofielne namene. Lions klub Domžale je bil ustanovljen v aprilu 1996 kot 17 klub v Sloveniji. V svojem enoletnem delu, ki ga je kot predsednik vodil in koordiniral g. Rok Klančnik, je izvedlo števil-ne akcije in prireditve, s katerimi je zbiral denar za humanitarne akcije in pomoč posameznikom. Med drugim smo sle-|X*mu violinistu Zoranu Škrinjarju finančno omogočili nastop na festivalu v Genovi. V novembru je Lions klub Domžale pri-redil tuđi veliki ustanovni ples. Na njem smo zbrali več kot 800.000 tolarjev. Sredstva smo namenili za nakup športne opreme za učen- c e Osnovne sole Roje in nakup gradbenega materiala za družino iz Domžal, ki ji je požar uničil dom. Nacrti Lions kluba Domžale so tuđi v prihodnje obsež-ni, člani kluba pa si predvsem želimo, da bi občani Domžal LIONSE čim bolje spoznali in sprejeli. Lions klub Domžale odslej vodi predsednik )anez Humar, članici kluba pa sta med drugim tuđi domžalska Županja Cve-ta Zalokar Oražem in akademska slikarka Vera Trstenjak. Lions klub Domžale V letu 1996 je na območju Občine Domžale pričel z delom Lions klub Domžale; s svojimi različnimi aktiv-nostmi se vključuje v delo in življenje naše občine. Ena od njegovih pomembnih osnovnih dejavnosti je tuđi humanitarno delovanje in pomoč Ijudem ter ustanovam, ki to pomoč potrebujejo. V novembru 1996 je Lions Klub Domžale organiziral ustanovni ples; v okviru tega so potekale številne dejavnosti za zbiranje finančnih sredstev, ki so jih člani Lions kluba Domžale namenili Osnovni soli Roje in družini iz Domžal. Tako so 410.000,(X) SIT namenili učencem in učenkam Osnovne Sole Roje s prilagojenim programom, iz ome-njenih sredstev so kupili športne pripomočke, med drugim sobno kolo, švedsko škrinjo in športne blazine. S tem bo učencem omogočena še pestrejša telesna vzgoja ter prijetnejše preživljanje prostega časa. 22O.(XX),OO SFT pa je Lions klub skupaj z Napredkom Domžale, d.d., namenil družini iz Domžal, ki jim je pred dobrim letom pogorel dom. Finanćna sredstva txxb po rabili za nakup gradbenega materiala, s katerim si bodo zgradili nov dom. ». L. K. 22 APRIL MALI TRAVEN /lamnik Domžale Izobraževanje frizerjev tok rat malo drugače Sklad za izobraževanje delav-cev pri obrtnikih in Beautv Hair Mihaela & Estetica sta v sodelova-nju pripravila odmeven strokovni seminar modnega strtženja in bar-vanja las po najnovejših modnih smernicah, ki jih uveljavljajo in učijo predavatelji na CB Academv San Ritz v Cambridgeu. Tokrat se to za spremembo ni doga-jalo v Angliji, ampak sta znana stro-kovnjaka in predavatelja na tej akademiji, v dneh od 22. do 25. marca obi-skala Domžale in dvajsetim frizerkam in frizerjem iz Celja, Ljubljane, Maribora, Rogaške Slatine, Kamnika in Dom-žal na modelih praktično prikazala naj-novejše postopke frizerske umetnosti. Očitno je tematika seminarja slušatelje zelo pritegnila, saj je bil zaključek predavanj na seminarju predviđen vsak dan ob 17 uri, v frizerskem salonu Beautv Hair Mihaela pa luč ni uga-snila pozno v večer, dokler ni bila ra-dovednost frizerk in frizerjev potešena. Prednosti takih seminarjev sta naj-manj dve. Največja je ta, da sta oba strokovnjaka akademije San Ritz vsa-kemu slušatelju posebej osebno pokazala, kaj dela prav in kaj narobe ter ob pomoči prevajalca odgovarjala na vsa strokovna vprašanja. Na velikih frizer-skih revijah frizerji lahko delo na odru spremljajo zgolj iz dvorane ali ob pomoči video pripomočkov. Druga po-membna prednost pa je tena takega seminarja. Kalkulacija je pokazala, da so slušatelji opravili celotni seminar za ceno, kakršno bi ob potovanju v Angli-jo plaćali zgolj za letalsko vozovnico. Tuđi zato so se na Skladu za izo- braževanje delavcev pri obrtnikih, ki ima sedež na Viru, odločili, da štirim frizerjem in eni frizerki, zaposlenim pri obrtnikih v občinah, ki jih pokriva domžalski sklad, za izobraževanje po-vrnejo dobršen del stroškov seminarja. To je sicer poslanstvo sklada, odlo-čitev pa so vsi udeleženci seminarja sprejeli z nedeljenim odobravanjem in se tuđi za v naprej priporočili, da bi tako dobro sodelovali. Domžalski primer takega izobraže-vanja je bil med prvimi, očitno pa se bo sprožil plaz, saj je že slišati, da se za tako, racionalnejše izobraževanje že zanimajo tuđi drugi slovenski izo-braževalni skladi. Zgledi vlečejo. Kaj pa sta o seminarju in bivanju v Domžalah povedala gosta - predavatelja? Tomoko KAVVAGUCHI - stilistka CB Academv San Ritz, Cambridge: »Pet dni je premalo za globji vtis o kakšni deželi, vendar pa se mi je vse, kar sem lepega doživela, globoko vti-snilo v spomin. S parkirišća izpred lokala, v katerem smo delali, je neponovljivo lep pogled na vaše snežene, s soncem obsijane planine, ki jih mor-da domaćini sploh ne opazite. Presenećena in navdušena sem tuđi nad iz-jemno dobro in prijetno opremlje-nostjo frizerskega lokala, v katerem delamo. Ljudje so pri vas veliko bolj prijazni kot pa v drugih evropskih dr-žavah, ki sem jih obiskala. Obćudujem zelo dobro osnovno znanje slušateljev na seminarju, tako da smo takoj lahko zaćeli s strokovnim delom. Povsod ni tako. Hvala Sloveniji in Slovencem za lepe dni pri vas.« Kelly SANCHEZ uči mladi frizerki: »Najpomembnejše »orodje« sodobne stilistike je deset spretnih frizerjevih prstov in polna glava kreativnosti.« Mihaela ŽAVBI, Rado PETROVIČ in Tomoko KAVVAGUCHI (z leve) v družbi z »na pol obdelanim« modelom. Kellv SANCHEZ - vrhunski profesor in stilist na isti akademiji: »Seminar je v vseh pogledih uspel in odšel bom z najboljSimi vtisi. Mladi frizerji so zelo veliko in tehtno spra-ševali, prav radovednost pa je tista, ki meni godi. Sam le težko natančno doloćim, do kod šega znanje slušateljev in kaj jih še zanima. Pohvali! bi tuđi ročne spretnosti udeležencev seminarja ter kreativnost. Ne smem pa po-zabiti pohvaliti udobne nastanitve v novem hotelu Šporn v Radomljah, kjer smo ob gostoljubju lastnikov pre-živeli prijetne večere, z odlićnimi kosili pa so vedno znova vse slušatelje in mene ter Tomoko presenečali v bližnji gostilni, katere ime zelo težko izgovorim... Bom poskusil... Ke-Ke-Ke-ber. Odlične lekale imate. Še se borno videli.« Tako Tomoko kot Kellv pa nas očitno ništa hvalila samo v Domžalah, saj je že nekaj dni po končanem seminarju v Beatuv Hair Mihaela zazvonil telefon. Na drugi strani žice je bil go-spod Ricci RIZZO, direktor CB akademije v Cambridgeu. Prav lepo se je zahvalil za uspešno izvedbo seminarja, v isti sapi pa je spraševal, kaj smo dali jesti Tomoko in Kellvju, da po povratku domov govorita samo še o le-pi Sloveniji in prijaznih Slovencih. Ker je uspešne stvari treba ponoviti, bo tuđi v primeru opisanega seminarja gotovo prišlo do skorajšnje ponovit-ve, saj sta Beautv Hair Mihaela in Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih Domžale očitno zadela žeb-Ijico na glavico. Tekst in foto: Boris KOPITAR GOVORICA PREDNIKOV Rača |. W. Valvasor je v svoji knjigi »Slava vojvodine Kranjske« naštel precej imen jjudstev, ki so nekdaj živela I od. Tuđi A. T. Linhart je sledil njegovemu zgledu... potem pa zgodovinarji o tem raje ne pišejo več! - Razlog za to je vi-deti skrivnosten: ali je vedenje o naših prednikih že po-vsem izpuhtelo ali pa nihče noće nit već vedeti za nje?! Psihologi bi na to najbrž učeno odgovorili: »Znanje o tem so ljudje pokopali v globine svoje podzavesti!« Davna ljudstva pa so po svoje še vedno živa., mnogim »znanstvenim« mnenjem navkljub! - Mi smo tišti, ki na-daljujemo njih življenje! Je pa res, da so se govorice pred-nikov in govorice potomcev v teku časa precej razšle! Vse besede so predrugaćene, popaćene, skrotovićene... Vse je tisočkrat prevrženo! Mnogi, ko se danes podpisujejo, ne vedo, da zapisujejo ime etnične skupine, kateri je pripa-dal nekdo od njihovih prednikov; ne vedo, da je njihov pri-imek vzdevek, najvećkrat sramotljiv; ne vedo, kaj pome-ni ime kraja v katerem bivajo; ne vedo... - Kaže, da potomci živimo toliko laž je, kolikor manj vemo o preteklosti! V knjigi Slovenska vodna imena (F Bezlaj) so o imenu reke Raca razne razlage. (Pravzaprav so to domneve, ugibanja!) Neke od teh »razlag« so: da izhaja od raka (živali), raka, rake (pri mlinih), od imena Rarlko... Seveda so ti poizkusi povsem po-nesrečeni. Kaj pa je res in kaj je možno tuđi dokazati? - Po mojih iz-sledkih, tole: Ta reka ima to ime vsaj knkSnth 3000 let! So pa »rlomaćini« (vse većji dotok tujcev!), kasneje pa tuđi tista tuja in udomaćena »smetana« z »dunajsko« šolo(!), vse bolj pozabljali pomen tega imena. Ime temelji na korenu rit- (ne pa na korenu rak-!) oz. na ne-kdanjih oblikah besed: rać-ajati, rač-ita, rač-iti, rač-ana in dr. (Odiod priimek Račan, ki je znan na Hrvaškem.) Vsekakor je tu treba opozoriti: spreminjanje govorice na teh tleh ni pote-kalo povsem gladko, mirno (evolucijsko)... a tuđi spremenilo se ni vse »na en mah« (revolucijsko), kot to »razlagajo« neki zgodovinarji! Beseda rača je zanimiva z več plati! |e izredno dober primer razvoja besed, od nekdanjih oblik in pomena do današnjih! (Bolj ko so besede stare, tolj so tuđi poučne!) Kaže, da se je pri njej začelo s korenom arč (beri tako kot npr. h-rč-ek, sm-rč-ek...). Le-ta se je kasneje obogatil še z obliko rać, le-ta pa se je še kasneje izoblikovala v rač (in druge oblike). Na tem korenu so torej že v »sivi« davnini (!) izoblikovali številni pojmi. Besede so dobivale (glede na pred- ali pri-pono) razlićne pomene: premikanje, iz-delovanje, ukrepanje, povzročanje, učinkova-nje... pa tuđi kazanje, pisanje., pa tuđi govorjenje. Biti r(j)eć-it je pri Srbih tuđi danes najpriljubljenejša oblika dejavnosti in ućinkovanja (na druge!). Sicer pa je tuđi v Bibliji dan velik pomen besedi arč. (|n 1,1: »V zaćetku je bila Beseda« = reč, rječ). Pri razvozljavanju izvora in pomena starih besed se nikakor ne srne spregledati, da so predniki razmišljali drugače, kot mi danes, da so se drugaće izražali... Bili so drugačni! Tišti, ki danes želijo poizvedeti za svojo usodo, gledajo horoskope po raznih ćasopisih... predniki pa so opazovali let ptić, si ogledovali jetra, pa tuđi ćrevesje ubitih živali, in seveda tuđi položaj zvezd! Mi tega pripovedovanja = račanja, kasneje pa v-raćanja (pri Srbih so še vedno v rabi besede vrač, vračara, vračanje...) ne ra-zumemo već tako, ali pa sploh ne već! Mi danes tuđi rečemo, da reke šumć, žuborć... prednikom pa je »govoreća« voda (zakaj naj bi bila Rača »govoreča«, bo razloženo kasneje) pomenilo nasprotje »molčeči« (mirujoči) vodi. Priznati je treba, da današnji izraz »stojeća« voda ni najboljši, će ni kar ponesrećen! (Kip sredi trga tuđi stoji!) Indijancem je bilo žganje ognjena voda; lahko pa bi mu rekli žgoča voda. Itd! Itd! - Sicer pa je reka Rača tište davne dni bila tuđi drugać-nejša, kot je danes! Da bi povsem doumeli pomen besede rača oz. pomen imena za to reko (pa tuđi še /a kaj drugega!), je treba reći tuđi to- le: raba besede raćiti v smislu izvolite, blagovolite... (v literaturi izpred 2. svet. vojne se to besedo še tu pa tam vidi), je le še delno točna. (Razumevalni odmik!) Beseda račite se je na-mreč sčasoma približala sedanji predstavi rečte (recite!) Nekoć se je (npr. »ta višjim«) reklo: »Raćte, pa se bu zgudilu (bo zgodilo)«. Torej je ta pojm dosti bližji današnjemu pojmu za-po-ved-ujte, odloćite se! Če pa izhaja iz besede pri-poved-ovati, bi se cianes reklo: »Povejte (rečte!), pa borno naredili!« Priznati je treba, da je za ta smisel beseda rećte (raćte) dosti boljša! Sicer pa: ali se je beseda račite (kot je tu zapisana), tuđi tako iz-govarjala?! Saj se je vendar izgovarjala (tuđi): račte, raćite! |e pa tak izgovor kasneje seveda evoluiral v recite in recite odn. re-cfte. Reka Raca je našim prednikom račala; torej na svoj način govorila. Ona je »pisala« po zemljišču (se prestavljala, premi-kala, vijugala...). To je značilnost rek. Beseda rćka (rusko: rjeka) tuđi izhaja iz nekdanjega pojma Crtati—pisati! Tekoča voda (ali ima noge?!) je nekdaj torej bila voda, ki je delala/naredila crto (kot jo je naredil davni pisec v glinasto tablico!), in s tem nekaj pripovedovala, rekla. - Ce bi danes morali poimenovati te stvari (reke), bi jim morda rekli: Črtalnica, Razalnica... (Drežnica! ■ Dere in raži!) pa se je nekdo od prednikov raje odločil za Re-kalnico, in tako današnjim jezikoslovcem prihranil prerekanje! Iz osnove rač je nastala tuđi sedanja reč (predmet). Vsaka reč je nastala zaradi delovanja nećesa. Tuđi srbo-hrvaška in ruska., reć (beseda, govorica, pa ćetudi jo Hrvati zapisujejo rječ, riječ...) izhaja iz te osnove! Ocitod seveda izhaja (tako vse kaže!) tuđi naša sedanja pri-pona -r-ač. Npr. postop-ač, kroj-ač, ber-ač, tolk-ać... Vsakćlo od teh deluje (rača!) tako da: postopa, kroji, zbira, tolče... Tuđi srb-ski obarač (s/prožilnik) je taka reč, ki nakazuje na zaćetek nje-govega osnovnega delovanja (proženje!). Seveda spada sem tuđi beseda ob-rač-ati. Tuđi priimek Račan (ki je bil na kratko omenjen na začetku) in podobni, imajo ta stari pomen! Mož, ki je dobil ta vzdevek, se je (najbrž) kar preveć rad prilagojeval razmeram! Lahko da je prav zato bil učinkovit, uspešen... Morda je bil tak zato, ker je znal pisati! (Kot že omenjeno, se je nekdaj pisalo tako, da se je »račilo« = razilo, ralo, crtalo, vijugalo... Mnogi smo v osn. soli še pisali na tablice!) Sklepanje nekaterih, da sta besedi rača in raca (ptica) v neki zvezi, se (zdaj, po tej razlagi) izkaže za pravilno. Ta ptica se oglasa tako, da rača. Njeno račanje je podobno prerekanju (preračanju) ljudi. Sicer pa se je ohranila beseda račman (=ra-cman. Glasu c, ki povsem ustreza zapisu ts, npr. ratsman, ti naši bližnji predniki Se nišo uporabljali!). Gre za moSko obliko »govoreći/delujoči«. je pa ta ptica (rača) v davnini služila za po-membne kultne namene (v-raćanje!). To, da se je iz tega izvila tuđi beseda racanje (način hoje »sem in tja«), pa je novejšega datuma. Sicer pa imenu Rača ustreza tuđi lat. maeanderračun). Rać-un je dejaven (račan!) dokument, napisan, sestavljen, izdelan.. na podlagi reće-nega in nečesa storjenega (račanega). V tem dejavnem svojstvu je račun še naprej delujoč (raca!). - Današnji računalnik nam torej v tem smislu pove vse (bolje kot beseda kompjuter!): on piše, riše, vijuga... na njemu svojstven način govori, deluje - raca! Pradedje bi ga gotovo imenovali - račman! (Slično kot rečejo Srbi: raćunar!) Tišti, ki je orodju, zdaj tako razširjenemu, zelo uporabnomu, ućinkovitemu... dal naziv račna, je veliko vedel! (Pravzaprav, nekaj velikega je preživelo v njem: spomin dedov!) Povsem isto pomeni ta beseda tuđi v današnji angleščini! (ratch, ratc-het!) - Seveda bi se marsikaj dalo prirnerj.ili ludi še z drugimi jeziki! MARIJAN SLEVEC KRONIKA 113 KRONIKA 113 KRONIKA 113 KRONIKA 113 KRONIKA 113 KRONIKA 113 Ponovno lahko preberete, kaj se je pomembnega dogajalo v zadnjem času na področju, ki ga pokrivajo domžalski policisti oz. kateri pomembnejši dogod-ki so si zaslužili posebno mesto v njihovih beležnicah. Vlomi in kraje v stanovanja, kioske in trgovine Za zdaj še neznani storilci so v nočnem času vlomili v Napredkovo prodajalno na Miklošičevi ulici. Očitno so bili povsem sestradani, saj so precej izpraznili prodajne police s prehrano. Premamil jih je tuđi vonj tobaka, saj je izginilo precej ška-tlic teh opojnih in zdravju škodljivih artiklov. Celotna škoda, ki so jo nepridipravi po-vzročili, znaša okoli 4 milijone tolarjev. Policisti do trenutka, ko pišem to kroniko, storilcev še nišo izsledili, zato naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o teh laćnih vlomil-cih, naj to nemudoma sporočijo na-policijsko postajo Domžale. Nekateri se ne strinjajo z Napredkovimi reklamami, v katerih obveščajo vse zainteresirane kupce, da so cene v njihovih prodajalnah ugodne. Zato se zadeve lo-tijo kar preveć po domaće, s tem pa seveda kršijo kar nekaj zakonov. Tako sta B. R. in G. S., doma sicer iz Ljubljane, v Napredkovem diskontu v jaršah »nakupila« nekaj steklenic viljamovke ter nekaj drobnarij. Ker je viljamovka draga, sta jo na-mesto v nakupovalni voziček, spravila kar za pas oz. pod oblečeni jakni. Budni trgovci so to njuno početje opazili ter ju r\a blagajni povprašali še po viljamovkah. Ugotovila sta, da ne bo šio vse po nacrtu, zato je G. S. s steklenicami stekel nazaj v prodajalno ter jih odložil na prvem primernem mestu, nato pa pobegnil iz diskonta. Policisti so takoj intervenirali ter v diskontu prijeti B. R.-ja, v neposredni blizini diskonta pa še G. S.-ja. Oba ljubitelja viljamovke so odpeljali na policijsko postajo v Domžale ter po razgovoru z njima zanju napisali kazensko ovadbo. Caka ju torej bližnje srečanje s sodnikom za prekrške. »Domžalski« tatovi so bili v zadnjih nekaj tednih izredno dejavni, saj so vlomili v kar nekaj stanovanj v centru Domžal in njegovi bližnji okolici. Tako je bilo vlom-Ijeno v dve stanovanji v bloku na Ljubljanski ulici in v enega v bloku ulice Matija Tomca ter v stanovanju na Triglavski ulici, za nameček pa še v skladišču podjetja POLICE v Mengšu; tam je med drugim neznano kam izginilo precej ženskih usnje-nih torbic in etuijev. Policisti prosi jo vse obćane, ki karkoli vedo o teh dogodkih, da jim to javijo na telefonski številki 721-222 ali 721-218. Samo v štirih dneh so vlomilci obiskali tuđi kiosk pred železniško postajo v Domžalah in si sami postregli s časopisi in revijami. Ker za njih za zdaj nišo še nič plaćali, jih lxido morali policisti s svo-jimi metodami izslediti in od njih iztržiti plačilo za ukradene in prehrane časopise. 16-letna mladoletnica R. C. iz Domžal pa je očitno ljubiteljica glasbe in zbirate-Ijica glasbenih CD-jev. V Napredkovi blagovnici Vele je na oddelku z akustiko s posebej prirejenim ključem odprla posebna stojala za glasbene CD-je ter v trenutku, ko jo ni nihće videl, izmaknila dva CD-ja. Na svojo smolo pa so jo prodajalci zasa-čili ravno v trenutku, ko si je ukradeno robo poskušala »stlačiti« pod oblačila. Seveda so jo nemudoma zadržali in poklicali policiste. Ti so se z mladoletno R. C. temeljito pogovorili ter jo nato izročili staršem. Upajmo, da bo pogovor zalegel. Neznanec je ob Kamniški Bistrici v Škrjančevem »obiskal« brunarico, sicer last te-niškega kluba iz Radomelj. Zapustiti jo je moral brez plena in zelo hitro, kajti spro-žila se je alarmna naprava, in mu preprečila podrobnejši pregled brunarice. Vlomilca še nišo našli, verjetno pa se takšnih podvigov po tej neuspeli akciji kar nekaj časa ne bo lotil. Tatič, ki je vlomil v stanovanjsko hišo v Brejćevi ulici v Domžalah, pa je imel već: sreće. V njej si je temeljito ogledal prostore. Na tem svojem raziskovanju po tuji last-nini je nasel precej zlatega nakita. Ocenjujejo, da jo je popibal z vsaj 70.000 tolarji vrednosti v zlatu. Ker je stanovanje s plenom zapustil še pred prihodom stanujo-čih, mu je nacrt uspel, vendar verjetno ne za dolgo, kajti policisti se temeljito uk-varjajo s tem primerom in slej ko prej ga bodo našli. Pretepi, takšni in drugačni V stanovanjski hiši na Pšati je pijani N. R ogrožal vamost svoje žene, zeta in hćere. Policisti so ga poskusili pomiriti, vendar se ni dal, zato so ga odpeljali v prostore za pridržanje na policijsko post_ajr> Domžale. Sedaj ga zaradi tega neljubega dogodka caka še obisk pri sodniku za prekrške. Podobno se obeta tuđi M. J.-u iz Žirovš, ker je v stanovanju pretepal svojega očeta M. S. Tuđi on ni upošteval nasveta policistov, naj se umiri, zato so tuđi njega, ki je sicer star znanec policistov, odpeljali v prostore za streznitev ter ga napotili do so-dnika za prekrške. V Ihanu pa je B. F. razkazoval moć svojih mišić nad svojim dekletom D. L. Tuđi on ni hotel poslušati policistov, ko so mu svetovali, naj svojo moć ne razkazuje nad ljubljeno osebo. Zato je preostanek noći preživel v prostorih, ki nišo posebej udobni in topli, vendar nadvse primerni za streznitev in pomiritev razgretih živcev. Svoje dejanje pa bo moral tuđi B. F. pojasnjevati pred sodnikom za prekrške. Tuđi nekateri mladoletniki znajo kljub svojim mladim letom na žalost že kar dobro vihteti pesti. Tako so se v znanem gostinskem lokalu Vodnjak pri Radomljah stepli mladoletni R. S., S. U., F. M., B. F. in B.). Spopadli so se z lesenimi kolićki in nišo prav nić gledali na to, kam so udarjali. Zaradi posledic pretepa so morali R. S., S. U. in F. M. poiskati pomoć v Ijubljanskem Klinićnem centru. B. J. in B. F pa sta morala poli-cistom povedati nekaj podrobnosti o tem pretepu. Kako se bo zgodba končala, še ne vemo, svoj epilog pa bo vsekakor dobila v Ljubljani, kajti policisti so poslali kazensko ovadbo na sodišče v Ljubljani, oddelek za mladoletno prestopništvo. Zaradi neporavnanih raćunov pa so se v Trzinu v lokalu Gloria skorajda stepli P Z. in nekaj njegovih dolžnikov. PZ. je bil upnik in pripravljen na pošten pogovor in dogovor, a ga drugi nišo hoteli tako razumeti. Eden od dolžnikov ga je še okradel, saj mu je z vratu odtrgal debelejšo zlato verižico, od njega pa je tuđi zahteval njegov usnjeni jopić ter denar. PZ. se je grobijanov ustrašil, zato je vse njihove zahte-ve izpolnil. »Dolžniki« so jo še pred prihodom policistov pogumno popihali iz lokala, tako da je ta primer trenutno še nerešen. V centru Domžal pa je pijani O.). iz Domžal vznemirjal mimoidoće sprehajal-ce, saj jih je žalil, poležaval pa je tuđi po mestnih zelenicah. Ob prihodu policistov je postal še posebej »korajžen« in ćelo napadalen. Seveda so ga policisti nemudoma odpeljali v prostore za streznitev, zaradi nedostojnega vedenja in neupošteva-nja navodil policistov pa se bo moral zagovarjati tuđi pred sodnikom za prekrške. Š. D. iz Krašnje pa se je na tradicionalni prireditvi »Po nagelj na Limbarsko goro« fizično lotil zakoncev G. M. in G. D. Posredovati so morali policisti in Š. D. bo moral zaradi ogrožanja varnosti zakoncev na zagovor k sodniku za prekrške. V diskoteki Life v Domžalah sta goste vznemirjala pijana M. E. in M. N. iz Ljubljane. Takoj ju je opazil redar in ju opozoril na pravila lepega obnašanja, vendar se Ljubljanćana ništa dala podučiti. Nasprotno, postala sta napadalna ter hotela fizić-no obračunati z redarjem. Redar je opravil svoje delo in pijana gosta sta morala policiste počakati pred vhodom v diskoteko ter jim pojasniti vzroke svojih dejanj. Podobno zgodbico pa bosta morala ponoviti tuđi sodniku /a prekrške, kamor so ju napotili policisti. Kraje in vlomi v avtomobile ter delovne stroje Na obmoćju centra Domžal ter v bližnji okolici se je v zadnjem času precej raz-širilo vlamljanje v avtomobile. V većini primerov so bili lastnikom ukradeni akustični predmeti (avtoradii ter zvoćniki), zato policisti naprošajo vse voznike, naj vrednej-še predmete v avtomobilih ne nastavljajo ocem vlomiicev, saj jim s tem samo po-večajo apetit in slo po kraji oz. vlomu. Policisti so na podlagi preverjenih podatkov in informacij izsledili sedemindvaj-setletnega B. M. iz Ljubljane; zanj utemeljeno sumijo, da je poleti na Miklošićevi ulici v Domžalah z avtomobila znamke audi ukradel štiri aluminijasta platišća skupaj s pnevmatikami. Po podrobnejši preiskavi pa se je izkazalo, da pri tem nečednem poslu ni bil sam in da sta mu pomagala še dva lopova. Policisti so obiskali tuđi njiju in vsi trije bodo prejeli zasluženo kazen. Neznani tatić pa si je prilastil motorno kolo znamke Suzuki, ki je bil še brez re-gistrskih tablic. Lastnik tega motorja, L. S. iz Vira je motorno kolo pustil ob stanovanjski hiši v Dobu zaradi popravila. Moćno si želi, da bi policisti našli tega nepri-diprava ter da bi dobil svoj motor nazaj. Policisti za tatičem še poizvedujejo. Ob strugi Kamniške Bistrice že nekaj časa »ordinira« skupina vandalov. Tako so nedavno razbili dva delovna stroja, ki sta bila tam parkirana zaradi obnovitvenih in urejevalnih del. Prvega, katerega lastnik je L.)., so obdelali tako, da so mu s ka- mnom razbili prednje in stransko steklo v kabini, nato pa v kabini potrgali tuđi vse komandne roćice. Škoda znaša približno sto tisočakov. Na drugem delovnem stroju, sicer last podjetja VGP Hidrolehnik, pa so poškodovali le pnevmatike. Policisti so nepriclipravom že na sledi. Požari, alkohol in mamila H. J., lastnik osebnega avtomobila opel omega, je na svoji vožnji proti Trojanam tik pod vrhom Trojan iz rtiotorja svojega avtomobila zaslišal močan pok in takoj za tem se je izpod pokrova motorja pokazal tuđi bel dim. Vnel se je požar, zato je H. ]. takoj ustavil avtomobil na bližnjem parkirišću ter skupaj z naključnimi vozniki, ki so bili na tem parkirišču, poskusil pogasiti nastali požar. Požar je bil na srećo ukroćen še pred prihodom gasilcev, policisti pa so ob podrobnejšem pregledu te nesreće škodo ocenili na milijon tolarjev. Zakaj je nastal požar, pa je za zdaj še neznanka. Turli na področju Domžal je v sušnem obdobju izbruhnilo kar nekaj požarov. Tako je zagorela suha podrast v Krašnji, in sicer v gozdu, last H. |.-a. Zagorela je tuđi suha podrast ob obrežju Kamniške Bistrice v Srednjih laršah, pa tuđi travnik v Dra-gomlju ter travnik na Viru med Osojno ulico in Kamniško Bistrico. Ciasilci so tako imeli kar precej dela. Zatorej pazite, kje kurite, saj nevarnost požarov v naravi še ni minila. Policijska patrulja je v jaršah naletela na zanimiv primer. Vozniku PT. so namr(< na alkotestu namesto dovoljenih 0,5 g alkohola na kg izdihanega zraka namerili kar 2,74 g. Ker je to seveda odloćno preveć, so mu takoj prepovedali nadaljevati vožnjo. Pijani PT. jih ni ubog.il in je pijan nadaljeval vožnjo. Na svojo smolo pa je ponovno nale-tel na policijsko patruljo. Tokrat policisti nišo izgubljali časa, temveć so ga takoj od-peljali v prostore za slreznitev, napisali pa so tuđi prijavo sodniku za prekrške. V enem izmed stanovanj na Ljubljanski 85 v Domžalah se je onesvestil R. D. Ob prihodu policistov so mu reševalci Zdravstvenega doma Domžale že nudili prvo pomoć in ga kasneje tuđi odpeljali v ljubljanski Klinićni center. Ugotovili so, da je R. D. vzel preveliko dozo mamil, on sam pa je trdil, da je kombiniral samo tablete in alkohol. Pred Zdravstvenim domom v Domžalah pa se je sesedel še ne dvajsetletni L. K. iz Kranja. Izkazalo se je, da je zaužil preveliko dozo heroina. Za zdaj se še ne ve, kje je L. K. dobil mamilo, vendar zadevo raziskujejo. Z mamili pa se je bavil tuđi dvajsetletni K. K. Preko študentskega servisa je delal v tovarni Helios (na Viru), kjer so se med drugim vrsi ili tuđi nepojasnjeni vlomi in tat-vine denarja. Policisti so kmalu ugotovili, da je vlamljal K. K., ki pa je ves svoj izkupi-ček takoj namenil za nakup mamil. Sedaj ga caka zagovor pri že znanih instancan. Še nekaj zanimivosti iz policijskih beležnic Stanovala iz blok.i na Miklošićevi ulic i so poklicali policiste zaradi čudnega smradu, ki se je širil iz kk'ti njihovega bloka. Kmalu se je izkazalo, da je iz jeklenke s plinom zaradi dolrajanega ventila uhajal gospodinjski plin. Na srećo so veliko nevarnost eksplozije pravoćasno odstranili. Težave s plinom je imel tuđi lastnik v stanovanjski hiši v Kidričevi ulici v Trzinu. Po policijski intervenciji so ugotovili, da so nastali,' okvare na plinski napoljavi oz. pri plinski peći. Plin je uhajal in se razširjal po stanovanju. Tuđi tokratni poseg je bil še pravoćasen. Neznanec je v Mengšu vlomil v telefonsko govorilnico ter iz nje odnesel čital-nik telefonske kartice, programski čip in še nekaj drugih elektronskih komponent. Za tem ljubiteljem elektronike še poizvedujejo, telefonska govorilnica pa je haje že popravljena. Za konec pa še majhna dogodivščina s ketehapom. V većini primerov ga uporab-Ijajo kot prilogo na izredno popularni jedi - pici, zato ni čudno, da se je ta malce sme-šen pripelljaj primeril ravno pred picerijo Baron v Trzinu. Tam so namreć T. B., K. B., ). M., M. A. in D.). s ketehapom namazali osebni avtomobil lastnice picerije Baron, M. M. in natakarice v omenjenem lokalu, D. C Ker pa jim ga je očitno še nekaj ostalo, so z njim »oćedili« tuđi nekaj steklenih površin omenjenega lokala. Policisti so za vse »mazalce« napisali predlog za uvedbo poslopka pred sodnikom /a prekrške. JANEZ STIBRIČ Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN 23 Javna kuhinja Od 1. oktobra 1996 imamo tuđi v naSem mcstu JAVNO KUHINJO, njeni prostori so v Domža-lah, na Ljubljanski 34. Na osnovi javnega razpisa za pripravo in dostavo toplih obrokov je posebna komisija v okviru Območne organizacije Rdečega križa Domžale ob odprtju kuhinje kot najugo-dnejšega izbrala NAPREDEK DOMŽALE, ki dnevno dostavlja hrano v javno kuhinjo. Trenutno prejema tople obroke dnevno 11 občanov, izmed teh je dva občana priporočil Center za sodalno delo, tri obćane pa KARITAS, pri kate-rem uporabljajo tuđi sobe za brez-domce. Teh pet obrokov financira center za socialno delo, od meseca novembra pa topli obrok prejemata tuđi dva begunca (oče in hči), ki ju je priporočil KARITAS, stroške pa pokriva Rdeči križ. Za topli obrok so se javili tuđi sta-rejši osamljeni občani z nizkimi po-kojninami, od teh štirje redno obisku-jejo javno kuhinjo in topli obrok pla-čujejo sami. Približna cena obrokov je od 300 do 400 SIT. StroSki za ureditev javne kuhinje (nakup potrebne opreme - stoli, miže, razdelilni pult, pomivalno korito, hla-dilnik, štedilnik, jedilni pribor), naje-mnino, materialne stroške in sofinan-ciranje toplih obrokov je v letu 1996 zahtevalo blizu 1400.000 SIT, od tega je občina Domžale prispevala 1 mio SIT. V Zveza Svobodtiih Sindikatov *m/ Slovenije Ob 1. maju Nekaj prijaznih dni pred nami nas sili k sklepu, da se morajo razplamtele strasti deiavskega boja za nekaj kratkih tre-nutkov prikloniti umirjenemu tihožitju pomladanskega brstenja. Nekaj trenutkov torej namenimo sebi, svoji notranjosti in difeči opojnosti predprvomajskega časa! Zazrimo se drug drugemu v oči, si priznajmo, da smo Se Ijudje, četudi včasih malce nero- dni v medsebojnih odnosili in s stiskom rok |x>trdimo tisto elementarno lastnosl, ki nas vendiirle razvrsča v človeški rod. Vsem sindikalistom in drugim prijateljem, Ijudem dobre volje in poštenih misli čestitam za 1. maj, mednarodni de-lavski praznik. V imenu Območne organizacije ZSSS Domžale Sekretarka Justi Arnuš 20. PRVOMAJSKO SKEČANJE OBMOČNA ORGANIZACIJA L?0MŽALE Ljubljanska 70/1,1230 P0MZALE Telefon: 061/721-325 Telefaks: 061/712-1S-7 OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS POMŽALE TUĐI LETOS SKUPAJ Z DRUŠTVOM BUDNIČAR ORGANIZIRA PRVOMAJSKO SRECANJE NA VIRU. PRVOMAJSKO SRECANJE SE 50 PRIČELO 30. APRILA 05 20. URI S KRESOM^KI DO 0I30GATEN Z NAJVECJIM 0GNJEMET0M V D0MZALAH. 1. MAJA DO BUDNICA IN NADALJEVANJE SREQANJA S PRVOMAJSKIM G0LAZEM. ZA VAŠO ZADAV0 I30D0 POSKRDELI KULTURNIKI IN GLASBENIKI DOMŽALSKE 0F3CINE. VAI3LJENI! Čimprej razrešiti zadevo glede vrtca Količevo V lanskem letu je bilo v Obcini Domžale odklonjenih več kot 350 ot-rok, kt bi se radi vkljuf ili v vrtce v naši občini. Hkrati pa je postala se posebej pereca zadeva glede vrtca Količevo; je pa v zelo slabem stanju in po mnenju staršev in vzgojiteljic pomeni pravo nevarnost za otroke, ki ga obiskujejo. Zanimalo me je, kaj o tem meni Županja Cveta Zalokar Oražem. »Prav v zvezi s područjem predšolske vzgoje smo se pripravljalri proračuna Ob-čine Domžale za leto 1997 znasli pred hu-do zadrego, kako in s katerimi investicija-mi se lotiti prostorske problematike. Tako smo že v letu 1996 pripravili projekl adaptacije vrtca Količevo. Ob lem smo ugoto-vili, da lx) potrebno vrtec porušiti in zgra-diti novega. Projektantski predračun za investicijo je skupaj z zunanjo ureditvijo in opremo znašal kar 117 milijonov tolar-jev. Tolikšnih sredstev pa v proračunu za leto 1997 nismo mogli zagotoviti. Kljub temu p.) smo v ohdobju do priprave pred-bga proračuna poskušali iskali različne re-Sitve za to, da priđe do gradnje vrtca Količevo že v letu 1997 Z zadevo smo sezna-nili tuđi Ministrstvo za šolstvo in šport in se dogovarjali, kako bi vendarle investicijo vključili v plan ministrstva za leto 1997 Skupaj z novim poslancem v Državnem zboru, g. ložetom Leničem, sva dobila za-gotovila, da bo del sredstev (ministrstvo naj bi prispevalo polovico sredstev glede na svoje standarde) ministrstvo prispevalo že v Ie1u 1997, za preostanek pa bi pod-pisali sporazum o sofinanciranju v letu 1998.« Ali to pomeni, da bodo z gradnjo vrtca Količevo pričeli v letu 1997? V pretilog proračuna za leto 1997 smo vrtec Količevo vključili s 40,3 mio SIT, vse pa je tuđi pripravljeno za začetek gradnje, ki naj bi se pričela poleti 1997 (projekt, gradbeno dovoljenje), preko javnega razpisa pa iščemo tuđi izvajalca del. Z njim naj bi sklenili pogodbo, ki bo upoštevala fazno plačilo in del obveznosti prenesla ludi v leto 1998. Gradnja naj bi trajala približno pol leta, vrtec pa naj bi dobil tuđi novo opremo. Glede na znana dejstva o dotrajanosti vrlca, ki že ogroža varnost otrok, sem prepričana, da bodo spremembo, ki jo pred-lagamo v proračunu za leto 1997 podprli tuđi občinski svetniki na seji 23. aprila ob sprejemanju proračuna za leto 199. Borno v letu 1997 dobili se kaksna dodatna mesta? V letošnjem letu naj bi skupaj z dokončano razširilvijo vrtca Dominik Savio - Ka-ritas na Krakovski ulici za dve skupini vsaj delno razrešili perečo problematiko predšolske vzgoje. Dejstvo pa je, da bo potrebno v naslednjih letih vložiti še veliko sredstev v investicije na tem področju. Hvala! V. Tako slab je sedanji vrtec Kolićevo NACEDEJKI IN KASETI: Glasba naše godbe shranjena za vse čaše... Godba na pihala iz Domžal goji že več kot stoletno tradicijo, z novimi nastopi, koncerti in sedaj tuđi z izdajo kasete in cedejke pa si svoje kulturno poslanstvo med zbiral-ci in ljubitelji tovrstne glasbe še podaljšuje v daljno priho-dnost. 110 let že trajajo njihova pri-zadevanja, potem ko je bila us- tanovljena - kot odgovor potuj-čevalskim prizadevanjem tujcev, že v daljnem letu 1884. Na tej dolgolelni poti so domžalski godbeniki prešli mnoga obdob-ja, da se danes (pod vodstvom Frančka Kuharica) lahko pona-Sajo tako s kakovosljo, kot tuđi z množičnostjo in veliko mladini i godbeniki, ki podaljšujejo ta domžalski kakovostni glasbeni sestav v prihodnje čaše... Tačas šteje ta sestav kar 63 godbeni-kov, ki so obet, da se bo godba razvijala in uspevala tuđi v pri-hodnjih časih. Ta obet se kaže z mnogimi koncerti in z velikimi uspehi, ki jih godba dosega, po vsem uresničljiv. posneli cedejko in kaseto. Na so dobni obliki shranjevanja glasbe so tako shranili 16 skladb najra-zličnejših zvrsti, ki jim je kot aranžer dal glasbeno obliko znani godbeni strokovnjak Vinko Struci, ki jim je pri izvedbi projekta tuđi drugače obilno poma-gal. Likovna oprema je delo domaćina Romana Kosa, izdajo pa so omogočili: Napredek Domžale, Imos, Avtotehna Trgovina, Gradiš, energoplan, Emona Bla-govni center, Megrad, Šubelj Servis, Plastika-Ekstruzija Mesoje-dec, Henelit in Turistično društvo Domžale... Cena cedejke znaša 1400 SIT, kasete pa 600 SIT, oboje pa je mogoče dobiti tuđi pri Konradu Grumu - tel. 722-323. M. B. IZDELUJEMO LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE Zadostuje, će poklićete tif. 451 686 (avtotajnica 24 ur/dan vsak dan) in že ste v vrsti, ali pošljete mapno kopijo na Ml-DOM, d. o. o., 1233 DOB Prihranite si čas, pot in živce, ker si takoj ogledamo zemljiš-če, upostevamo vaše želje, uredimo vse namesto vas tuđi s so-sedi. Takoj po pridobitvi predpisanih soglasij zaprosimo za lo-kacijsko dovoljenje in če želite tuđi nacrte ter gradbeno dovoljenje. Uradne ure le ob sreelah med 9. in 14. uro v Domžalah, M. Tomca 2/p-desno. 1 voAh.nr- Se priporoča arhitekt Ivo KRANJC Da bi ohranili zapisana glasbe-na prizadevanja in glasbene do-sežke tega časa ter dali smisel kakovostnim prizadevanjem, so domžalski godbeniki nedavno Dne: 26. 4. 9; 7 8.00-11.00 Domžale Veterinarski zavod, Cesta talcev 19c 11.30-12.30 Študa pri Leopoldu Kosu, Študljanska 12 13.00-14.30 Trzin pri Ivanu Keclju, MengeSka 19 Dne: 28. 4. V r 8.30-9.00 Dragomelj pri Lukan, Dragomelj 9.30-10.00 Pšata pri Luku Mivsku, Pšatd 25 1015-1045 Selo pri Ihanu pri Mihaelu Flerinu, Selo 11.30-12.30 Ihan pri Gasilskem domu 12.30-13.30 Prelog pri Francu Bitencu, Prelog 4 Dne: 29. 4. 97 8.30-9.30 Trojane pri Smrkolju, Trojane 14 935-10.00 Ožbolt pri Cirilu Smrkolju, Ožbolt 1 ter pri kasarni, Zg. Petelinjek 10J.5-11.00 Blagovica pri janezu Gerarju, Blagovica 32 111.5-11.30 čeSnjice nad Blagovico pri Leopoldu Šinkovcu 12.00-12.30 Zg. Loke pri Ivanu Trdinu, Zg. Loke 7 13.00-13.30 Kranje brdo pri Francu Novaku, Kranje brdo 11 14.00-15.00 Krasnja pri Marjanu Štruklju, Krasnja 31 L/IIC. J> 3. 7/ 8.30-845 Čieplje 845-935 Trnovče pri Antonu Oražmu, Trnovće 6 9.30-10.30 Lukovica pri Kmetijski zadrugi 104.5-11.30 Šentvid pri Andrejki 12.00-12.:«) Rafolče pri janezu Iglicu, Rafolče 18 13.(X>14.00 Rova pri Gasilskem domu 14J5-15.(X> Dnp-1, i 17 Depala vas pri Alojzu Pavbvcu, Depala vas 8.00-84.5 Nožice pri Jakobu Grašiću, Gostičeva 28 8.30-9.30 Homec pri Gasilskem domu 10.00-11.00 Preserje pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36 1115-1215 Radomlje pri Krajevni skupnosti 12.30-14.30 Jarše pri Gasilskem domu Dne: 7. 5. 97 8.30-10.30 Vir pri Krajevni skupnosti 11.00-13.00 Dob pri Krajevni skupnosti 13.30-14.00 Trojica pri Gasilskem domu Dne: 8. 5. 97 8.00-9.00 Krtina pri Francu Simonu, Krtina 37 935-10.00 Zalog pod Trojico pri Kepcu, Zalog5 1015-11.00 Vrhpolje pri Dominiku Lenčku, Vrhpolje 18 11.30-12.30 Krata pri Gasilskem domu 1i.(X)-14.00 Moravcc.' pri KZ Emona Dne: 9. 5. 97 8.30-9.00 Katarija pri SrenjSčku, Katarija 11 9.30-945 Desen pri Ribiču, Desen 6 10.30-1045 Gora p. Pećari na krizišću za Peče 11.00-11.30 Gora p. Pecah pri Alojzu Dolinarju, št. 1 114.5-1215 Peče pri Malu, Peče 3 12.30-13.15 Gaberje pod Limbarsko g. pri Urankarju Cepljenje psov za zamudnike je na naslednjih mestih Dne: 10.5.97 815 Nožice 9.30 Homec 9.30 Rova 10.00 Radomlje 10.30 Jarše 1115 Domžale 12.30 Trzin Dne: 12. 5. 97 8.30 Peče 9.00 Moravče 10.30 Krtina 11.30 Prelog p. Ihanu 12.00 Ihan 12.30 Selo p. Ihanu 13.00 Pšata 13.30 Dragomelj Dne: 13. 5. 97 845 Trojane 9.00 Ožbolt 9.30 Blagovica 10.00 Krašnja 10.30 Lukovica 11.00 Šentvid 11.30 Rafolče 12.00 Dob 1245 Mengeš pri Staretovem gradu, Šolska 10 Cepili homo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in dojeće psiće borno cepili po odstavitvi. Posamezno cepljenje bo v VETERINARSKEM ZAVODU DE DOMŽALE, CESTA TALCEV19C. Vsak dan od 700-11.00 in od 1700-18.00, ler ob sobotah od 700-9.00. VETERINARSKI ZAVOD DE DOMŽALE Županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem je pevkam in pevcem Domžalskega komornega zbora Domžale ter njihovemu zborovodji g. Karlu Le-skovcu iskreno čestitala ob njihovem velikem uspehu na 15. jubilej-nem tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 97, kjer jim je žirija prisodila ZLATO PLAKETO MESTA MARIBOR. Območna organizacija Rdečega križa Domžale bo v mesecu Juliju (dve izmeni) in avgustu (ena izmena) organizirala desetdnevno letovanje v zdravilišču DEBELI RTIČ za 150 šolskih otrok iz občin Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Območna organizacija predvideva regresiranje 50% stroškov oskrbnega dne. Informacije dobite po telefonu 721-246 ali se osebno oglasite v pisarni Rdečega križa Domžale na Ljubljanski 34. RK Domžale Na podlagi zakona o veterinarstvu, 7. člena odredbe o i/vajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1997 bo sploSna vakcinacija psov proti steklini po naslednjem razporedu v občinah Domžale, Lukovica, Moravče. Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini 24 APRIL MALI TRAVEN /lamnik Domžale SVETOVNI PRVAKI SO MED NAMI Hokejist Matija Kralj V časopisih smo lahko prebra-li, da je mlada slovenska selekcija do 14 let imenitno zastopala Slovenijo na mednarodnem tur-nirju Pee Wee v Quebecu, ki ga radi imenujejo tuđi neuradno sve-tovno pionirsko prvenstvo. Na tem najmnožičnejšem turnirju 14-letnikov na svetu so mladi hokejisti, med katerimi je tuđi Matija Kralj iz Preloga, Breznikova 7, zasedli prvo mesto in osvojili zlate medalje ter pokal. Matija Kralj je rojen 15. januarja 1983 in je učenec osmega razreda Osnovne sole Domžale, od koder se bo jeseni preselil na srednjo Solo za frizerje. Ukvarjanje s hokejem kljub njegovi mladosti traja že blizu deset let, glavni krivec za hokejske začetke pa je bil starejši brat Črt, ki se je že pred njim ukvarjal s hokejem. Zaradi zdravstvenih težav je Crt s hoke- jem preneli.il, Malija pa mu je v okviru kluba Olimpija Hertz ostal zvest. S starši se se prav dobro spominjajo HELIOS DOMŽALE : IDRIJA 105 : 75 Zmaga Heliosa višja, kot je bilo pričakovati Prvo kolo za prvaka je ekipa Heliosa odigrala profesionalno. V prvem pol-času so dosegli kar 18 košev prednosti. )akub Cenjac je zadel 33 košev, odli-čen pa je bil tuđi v obrambi, saj je dosegel mnogo blokad. Izvrstna sta bila tuđi lože Žitnik, ki je tako kot v dobrih starih ćasih zadel kar 6 trojk ter Marjan Košak, ki je od 18 prostih metov zgrešil le dva. Tako dobre igre, ki je ob dolo-čenih akcijah in hitrih napadih spominjala na ameriško košarko, že dolgo nismo mogli občudovati na domaćem igrišču. Ob koncu prvega polčasa je bila igra Domžalčanov slabša, zato se je tuđi razlika v kosih znižala na 12 točk (49:37). V drugem polčasu je Idrijčanom uspelo še znižati rezultat na samo 6 točk razlike, vendar so Domžalčani po zaslugi ložeta Žitnika in )akuba Genj-ca ter Marjana Košaka polnili koš z vseh strani, lakub Genjac se je tokrat odlično izkazal z zabijanjem in tako pripomogel k navdušenju gledalcev. Razlika v kosih je naraščala in se tako pri rezultatu 105:79 ustavila na 26 točkah. Najboljši strelec srečanja je bil jakub Cenjac s 33 točkami. PIVOVARNA LAŠKO : HELIOS DOMŽALE Tesna odločitev o zmagovalcu Helios se je v drugem kolu za prvaka skupine A boril s Pivovarno Laško. Večji del samega srečanja so vodili gostitelji, zato je njihova zmaga zaslužena, saj so se morali kljub vodstvu zanjo potruditi. Ob koncu prvega polčasa so vodili za 5 točk, vendar so že v 4. minuti 2. polčasa zvisali vodstvo na 11 toćk prednosti (48:37). Številne osebne napake, ki so si jih nakopali, je zelo dobro izko-ristil Jože Žitnik, tako da je Helios dve minuti pred koncem vodil s 77:74. Zapleten boj, ki ga je minuto pred koncem s trojko zaključil Tovornik in tako na-povedal zmago svojega moštva (81:78), ki pa jo je Lisca z doseženim košem pol minute pred koncem le še potrdil. Domžalčanom je uspelo razliko le še znižati, tako da je bil končni rezultat 83:80. Najboljši strelec: Heliosa je bil lakub Cenjac s 25 točkami. začetkov, prvih korakov z drsalkami na ledu, prve palice in čelade in samo oni vedo, koliko teh rekvizitov je do danes že zamenjal. Sprva je bil hokej prijetna otroška igra, skozi ka-lero je mladi športnik dobival prva znanja in izkušnje o tej lepi, a nevar-ni igri, pri kateri Matiji zvesto stoji ob strani športna sreća, saj do danes ni bil poškodovan. Starši so vselej ob njem. Oče, vća-sih tuđi dedek, sta ga vozila na treninge, saj je potrebno fanta najmanj trikral na teden odpeljati na trening v Ljubljano. Vsi v družini so njegovi zvesti navijači, ki so ga zlasti, ko je bil mlajši, spremljali na vseh tekmah, danes je tega manj, ćeprav Matija kar rad vidi svoje domaće med gledala, da le po tekmi nišo preveć kritični. Seveda pa so starši tuđi glavni spon-zorji hokejista Matije. Sami morajo poskrbeti za opremo, katere većino je treba zamenjati skoraj vsako leto, prispevajo mesečno članarino, pokri-vajo stroške za, prevoze in udeležbo in turnirjih, poskrbeli so tuđi za spon-zorje, ki so mladim hokejistom omo-goćili potovanje v Kanado. Će je treba, tuđi sami organizirajo turnirje in živijo za hokej - kot njihovi sinovi, katerim so najzvestejši navijači, saj so navadno dvorane, ko igrajo najmlajši hokejisti, precej prazne. Sele ko se bo Matija kot član uvrstil v ekipo HK KK PIRUETA Odličen nastop najmlajših v Renčah V soboto, 5. aprila, je v organizaciji KK iz Renč potekala medna-rodna tekma v umetnostnem ko-talkanju za tekmovalce od prvih korakov do skupine pionirjev A. Klub PIRUETA je zastopalo 5 pred-stavnikov. Kljub tremi in neizkuse-nosti so svoj nastop opravili zelo dobro, kar je nedvomno povezano s trdim delom in pripravami med zimskim obdobjem. V skupini C zaslužita pohvalo obe predstavnici, in sicer MAXICERAR, ki je v konkurenci 24 tekmovalk zasedla odlično 5. mesto, AL|A MAROLT je sicer pristala na 10. mestu; če pa bi bila pokazala vse, kar zna, pa bi bila za-nesljivo njena uvrstitev še boljša. Dobro sta se držali v skupini B KA-)A VOLKER in SON)A CERAR, ki sta se uvrstili na 14. oziroma 15. mesto. V skupini A je MARUŠA RAVNI-KAR z dobro vožnjo pristala na ne-hvaležnem 4. mestu, vendar pa je na-povedala, da je njen cilj dosegati še boljše rezultate. Napredek tekmovalcev v letošnji sezoni potrjuje, da so se otroci dobro ujeli s svojo novo trenerko Majo Štor Škrlep, ta je bila z nastopi svojih varo-vancev sicer zadovoljna, obenem pa pripomnila, da se morajo eto državne-ga prvenstva še veliko naučiti. Predstavnice KK PIRUETA v Renčah: Maruša, Kaja, Šonja, Alja in Maxi Bron za Blaža na tekmi v Bologni 29. marta letos je v Italiji v mestu Bologna potekala moćna med-narodna tekma U.I.S; udeležili so se je tekmovalci iz najbolj razvi-tih kotalkarskih sredozemskih dežel. Tja je bila poslana tuđi slovenska reprezentanca. Klub PIRUETA so zastopali trije tekmovalci: Blaž Ravnikar in Andreja Rućman v kadetskih vrstah ter Maruša Ravni-kar v skupini pronirk A. Žal pa smo Sele naknadno iz medijev zve-deli o tekmi v Livornu, tako da se te nismo mogli udeležiti. Za presenečenje je poskrbel BLAŽ RAVNIKAR, saj je v moćni konkurenci tantov v kombinaciji zasedel 3. mesto. S svojim nastopom je opo-zoril, da je tehnićno zelo napredoval in s tem napoveduje trd boj tekme-cem v letošnji sezoni. Dekleti, ki sta nastopali v skupinah, ki so štele preko 20 tekmovalk, sta svojo nalogo dobro opravili A. RUČMAN je v svoji tekmovalni skupini zasedla v kombinaciji 10. mesto, M. RAVNIKAR pa je pristala na 7. mestu. V prihodnjih mesedh caka zlasti kadetsko in mladinsko skupino veliko mednarodnih in domaćih preizkušenj, predvsem pa se vsi temeljito pripravljajo za nastop na evropskem pokalu. Blaž, Andreja in Maruša po nastopu Olimpija Hertz ali pa postal član državne reprezentance, to je njegova velika želja, bo stroškov za siarše manj. Matija je član državne reprezentance do 14 let od leta 1995. Med pi-onirji, ki trenirajo hokej, pa omenja še dva Domžalčana: Gašperja Kosa in Marka Kovača. Na ledu trenirajo trikrat tedensko, suhi treningi, kjer je največ teka, raznih vaj na poligonu, »sklec« in trebušnjakov, so tuđi v Ljubljani, vmes pa je tuđi nogomet, ki je drugi Matijev najljubši šport in ga rad zaigra skupaj s svojimi prijatelji v okviru Nogometnega kluba Ihan. Hokejisti poćitnic ne poznajo. Ko je konec prvenstvenih tekem in turnir-jev, je na vrsti nova sezona, trening v okviru blejskega hokejskega kampa, poćitnice, ki jih najraje preživlja na morju, in spet nova sezona. V kompletni opremi, katere teža je danes kar blizu 20 kg, je prvič zaigral pri sedmih letih, v svoji hokejski zgodo-vini pa ima že pet naslovov državnih prvakov Olimpije Hertz. Ta naslov so si navadno zborili v dvoboju z jese-ničani, letos pa so bili v finalu njiho-vi-nasprotniki mladi hokejisti Sporti-ne Bled. Sodeloval je že na već mednarodnih turnirjih, ki jih navadno do- bijo, zato njihove vitrine krasi že kar nekaj pokalov. Matija je član druge-ga napada, v katerem igra centralne-ga napadale a. Golov ne šteje, v letošnji sezoni jih je bilo skupaj s podaja-mi že već kot sto, najljubši pa mu je gol, dosežen s sredine na enem iz-med mednarodnih turnirjev v Švici. V Kanadi je bilo kljub mrazu, na-merili sr) minus 35 stopinj, in snežne-mu metežu, prijetno, predvsem pa naporno, saj so mladi hokejisti na lur-nirju, kjer se je pomerilo 135 klubov in reprezentanc, odigrali tako glavni turnir kot prijateljske tekme in v glav-nem vse dobili. Zadnja, odloćilna tekma z Avstrijo je bila kar težka, vendar so s 4:2 zmagali in osvojili prvo mesto, Matija pa je bil z 11 točkami (podaje in goli) najboljši strelec: slovenske reprezentance. Poseben čar je tekmi v dvorani, ki sprejme 170(X) gledale ev, dalo 12.000 gledalcev, ki so glasno navijali za mlade hokejiste, saj si takega navdušenja v domovini lahko le želijo. Oba trenerja sta bila z njihovo igro izredno zadovoljna, saj je ekipa dihala kol eden, fantje so zelo dobro sodeloval i med seboj in prav to je prineslo zgodovinsko prvo mesto v tej skupini, ki bo fantom v letu 1997 omogočilo nastop v najbolj- ši skupini. O soigralcih, lako v klubu kot državni reprezen I a ni i, pa ludi o nasprolnikih Matija pravi: smo predvsem kolegi, prijatelji, ki igramo za najboljši rezultat, za naše navijače; o grobostih, ki jih v hokejski igri navadno ne manjka, pa: bližnja srećanja ob ogradi so del hokejske igre. Na novom turnirju pionirjev hoke-jistov do 14 let prihodnje leto Matija žal ne bo mogel več nastopiti. Zanes-Ijivo pa bo zlasti s prizadevnim treniranjem iskal priložnosti in naredil skupaj s staršema: Miranom, ki je včasih rad igral nogomet, in mami Ireno, nekdanjo rokornetašico, ter bratom Crtom vse, da bo hokej tuđi v prihodnje pomemben del njegove-ga življenja. Najbrž ludi nogometa, s kalerim hokeja nikakor ne bi zamenjal, ne bo opustil, pa ludi /a ogled kakšne komedije na TV lx> treba najti čas. Vse ostalo bo Malija Kralj name-nil hokeju: treningu, lekmam, turnir-jem in dobrim rezultatom, številnim podajam in golom, ki naj jih bo ćim-več. Pri vsem tem mu želimo veliko športne sreće, dobrih iger ter veliko dobrih podaj in golov! V. V. DOMŽALČAN, ODLIČEN DIJAK IN HOKEJIST, V AMERIKI Tine Troha Med kopico mladih hokejistov, ki pridobivajo športna in druga znanja v tujini, je tuđi Domžalčan Tine Troha; 10. aprila je dopolnil 18 let. Hokej je v družini njegove mame Martine že kar tradicija in prav njegov stric Bojan Zajc, eden najuspesnejših sedanjih slovenskih hokejistov, ima zasluge, da sta se oba nećaka odločila za ta šport. Hokej igra namreć tuđi Tinetov starejši brat Mario; ta je hokej za-čel igrati pred mlajšim bratom, saj se je za igranje hokeja odločil v zgodnji mladosti. Kot otrok se je sicer poskušal v već športih, na-zadnje pa sta ga premamila ploš-ček in hokejska palica. V Olfmpi-ji Hertz je uspešno prehodil pot mlađega hokejskega igralca, bil s kolegi većkrat ćlan državne reprezentance, državni prvak in se po končani osnovni soli tuđi vpisal na športno gimnazijo v Ljubljani. Po uspešno končanem prvem letniku se mu je življenje korenito spre-menilo. Pri tem mu je zlasti pomagalo odlično znanje računalništva in angleščine. Čeprav se je tujcem zelo težko prebiti v severnoameriški izobraževalni sistem, je Tinetu po posredovanju Ne-ila Sheehvla, nekdanjega igralca Olimpije Hertza, uspelo in postal je ućenec srednje sole Athol Murrav College of Notre Dame v mestu Wil-cox v kanadski pokrajini Saskatche-wan. Ko so ga v juniju 1995 obvestili, da je sprejet, se je Tinetu uresnićila velika želja, da bi hokejsko kariero na-daljeval v domovini hokeja. V sezoni 1995/96 je bil edini tujec na tej soli. Njegova vsestranska pridnost in odlične ocene so pripomogle, da je vodstvo sole šolnino zanj bistveno zniža-lo, tako da so starši za leto šolanja plaćali 3.000 dolarjev. Deseti letnik sole je tako mladi hokejist zaključil s po-vprećno oceno 87 (od možnih 100), prislužil pa si je tuđi vrsto odličnih mnenj svojih profesorjev, ki so mu ob odhodu v 11. letnik srednje sole z imenom Holderness School v mestu Ply-mouth v ameriški zvezni državi Nevv Hampshire, kamor se je preselil lani jeseni, zaželeli veliko uspeha tako na njegovi življenjski kot športni noti. Ob tem naj še napišemo, da je Tine za svoje odlično znanje v geografiji ter umetnosti in družbenih znanostih - v tem predmetu je na celem collegu dosegel najvišjo oceno, junija 1996 prejel posebno priznanje vodstva sole. Ker v Ameriki o kvaliteti sole največ pove zahtevana šolnina, podatek o tem, da je šolnina na novi soli za leto obiskovanja ućnošportnega programa več kot trikrat večja, veliko pove. Tuđi tu je šola Tinetu za njegov dose-ženi učni uspeh in športne dosežke priznala določen popust; to pomeni, da so Tinetovi starši za enoletno obi-skovanje Holderness School (vkljućno s stroški bivanja v internatu) plaćali 1.700 dolarjev. To pa hkrati pomeni, da Tine za enoletno učenje in igranje hokeja v ZDA dobi 22.000 dolarjev, kar je po mnenju poznavalcev tega področja znesek, ki ga v naši državi za enoletno igranje hokeja dobe samo najboljši slovenski hokejisti. Ko je bil Tine ob koncu semestra doma, sem izkoristila priložnost, da ga povprašam o njegovem bivanju in igranju hokeja v Ameriki. Še vedrio je odlićen učenec in še vedno so matematika, angleščina in geografija njegovi najljubši predmeti in še vedno je zelo dober igralec hokeja. Skupaj s svojimi kolegi stanuje v internatu, kjer je v posamezni hiši dvajset učencev, za katere skrbita dva učitelja. Disciplina je stroga, dijaki morajo upoštevati hišni red, ki doloća čas za učenje, za šport in tuđi za delo ter prosti čas. Tinelu je bilo sprva težko, zelo je pogre-šal dom in prijatelje, sedaj pa se je že navadil. Sistem je podoben našemu na fakultetah, učnih predmetov je manj, po končani obravnavi snovi pa se s profesorji dogovorijo za izpite. Pomemben del preverjanja znanja je pisanje različnih esejev. Oddelki so majhni, v njih je največ 14 dijakov. Kontrola je zelo stroga, vsak dan moraš učenju nameniti najmanj dve uri, spanje je ob 10. uri zvećer, vsak dijak pa mora s svoji delom prispevati k urejenosti okolja sole. Tako Tine sode-luje pri vzdrževalnih delih. Tujcev na soli ni veliko, v enem izmed višjih raz-redov pa je še en izmed dijakov iz Slovenije. Njihova hokejska ekipa igra dva-krat na teden, treningi so vsak dan, le nedelja je prosta, tedaj lahko obiščeš prijatelje, tuđi dekleta, vendar vse v okviru kampa. V ligi je 14 ekip, vse zelo dobre, tako da morajo igralci vedno dati vse od sete, pravi Tine. Njegov začetek v kanadskom hokeju, ki jo drugačen od slovenskoga, ni bil la-hek, vendar je s prizadevnim delom Tinetu uspelo, da je bil ob koncu sezone končal kot drugi najboljši strelec kluba; ob koncu sezono je bil med 18 klubi četrti. Uspešno igra ludi v no-vem klubu. Vsi stroški bivanja in studija v Ameriki znašajo bli/u 1700 dolarjev, med njimi so tuđi stroški pralnice in čistilnice. Pokrijejo jih starši. V lan-skem letu je Tine Troha sicer dobil stipendijo občine Domžale, vendar ta v glavnom pokrije stroško telefonskih ra/govorov z domačimi, ki prispevajo tuđi za letalsko karte; lo omogoča-jo mlađemu hokojislu obisk domovine, kamor se vrača po končanih se-mostrih. Kam po uspešno končani srednji soli so Tine še ni odločil, da pa bo hokej šport, s katerim se bo ukvarjal ćelo življenje, dokazuje s svojimi uspeš-nimi nastupi. Želimo mu, da bi tuđi v prihodnje ostal odličen dijak tor prav tak hokejist. Srečno, mladi hokejist Tine Troha! V. V. Plesna skupina Bahai v Domžalah Pogum, odločnost, postenost, nesebična Ijubezen med Ijudmi so duhovne in etične vrednote, katere nam je predstavilo deset mladih ljudi, studentov in razlićnih držav, združenih v plesni skupini Bahai. V petek, 7. marca 1997, so nam pripravili na OŠ Domžale prijetno presenečenje. Njihov nastop je bil podarjen prazniku dneva žena, prazniku, ki so ga eni pozabili, drugi ga odklanjajo, nekateri pa praznujejo. Pozdravni govor je imela gospa Andreja Pogaćnik Jare, predsednica odbora za družbene dejavnosti, sicer pa ravnateljica na OŠ Rodica. Njeno razmišljanje o tem prazniku so dopol-nili mladi plesalci s skoraj uro in pol dolgim nastopom. Skupina, ki jo na turneji po razlićnih evropskih državah, prinaša topla občečloveška sporočila, razumljiva vsem. Plesalci so prišli v Domžale na po-vabilo TVD Partizana, društva z dol-goletno tradicijo, ki skrbi za rekreacijo številnih Domžalčanov. V posame-znih sekcijah je poskrbljeno za športno aktivnost ljudi različne starosti. Po-sebej dobro je obiskana skupina čla-nic, ki enkrat tedensko telovadi v OŠ Domžale. Za organizacijsko plat de-lovanja društva skrbita Daro Flis in Franc Košak. Prav onadva imala ludi najvoć /aslug, da jo priroditev ob 8. marcu uspela, kajti bila je domiselno in dobro izvedena ter z navdušenjem sprejeta. ANICA CRNE IVKOVIČ Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN 25 Športniki Miha Rihtar, Matija Kralj, Igor Ogrinc, David Jerič z Županjo in svojimi starši, manjka Jaka Slavinec. ŽUPANJIN SPREjEM ZA ODLIČNE ŠPORTNIKE Ponosni smo na naše ta nte Županja Cveta Zalokar Oražem je v prvih dneh aprila pripravila sprejem za športnike, ki so v prvih mesecih letošnjega leta dosegli le-pe uspehe v svelovnem merilu. Tako so se na srečanju zbrali: Miha Rihtar, smučarski skakalec, ki je z ekipo Slovenije na svetovnem mla-dinskem prvenstvu osvojil zlato medaljo; Matija Kralj, hokejist, ki je s pionirsko slovensko reprezen-tanco v Kanadi osvojil prvo mesto in bil tuđi najboljši strelec; spreje-ma pa so se skupaj s trenerjem Alešem Pogačnikom udeležili tuđi trije mladi tenisači Teniškega kluba Domžale, ki uspešno nabirajo točke za svetovno lestvico na šte-vilnih turnirjih mladinskih katego-rij: Igor Ogrinc, ki se je uvrstil v fi- 18. šahovski festival na Bledu Idilično okolje Bleda nedvo-mno sodi med šahovsko Meko Slovenije. Tuđi tokrat se blejski festival ni izneveril svojemu slo-vesu. Na Bledu namreč že osemnajsto leto zapored poteka-jo mednarodni šahovski turnirji, medtem ko jih je bilo v času nekdanje Jugoslavije v Sloveniji izjemno malo. Med redkimi oko-Iji, kjer so se lahko v moćni za-sedbi potrjevali tuđi naši šahisti, nedvomno sodi gorenjski biser. Med Domžalčani sta v skupini seniorjev (veteranov) prvi dve mesti osvojila Vladimir Ivačič (7,5) in Vid Vavpetič (7). Bila sta ludi sicer prva favorita na pnpirju, torej po rejting-ško vrednosti. Nevarno pa se jim je na trotjem niestu približal avslrijski fido mojstor Helmut VValler, ki je osvojil onako Slovilo ločk kot Vavpetič. Med juniorji (mladinti) se je dobro odrezala tretjekategornica Petra Brezovšček, ki se je s pet i mi točka-mi med 14 udeleženci uvrstila na odlično peto mesto. Skupina A je bila tuđi tokrat ze-lo moćna. Slavil je devetnajstletni izraelski velemojster Emil Sutovskij, sicer svetovni mladinski prvak, saj je osvojil prepričljivih 7 in pol točke. Drugi je bil hrvaški mednarodni mojster Robert Zelčič (6,5), tretji pa ukrajinski velemojster Vladimir Tu-kmakov (6,5). Nekdanja članica Napredka Domžale Petra Ipavec: je s štirimi točkami osvojila prvi bal za medna-rodno mojstrico in se zvrhano bero novih rejtingških točk. Med Dom-žalčani (SD dr. Milan Vidmar, Ljubljana) je odlično startni lože Skok, pozneje pa je nadaljeval nekoliko slabše. Zbral je tri in pol točke, za nameček pa se 26 toćk ELO rejtingš-kega plusa. V skupini B je izvrstno igral Mengšan Bojan Hribar, (tekmuje za ŠK Komendi) in s 7,5 točkami zase-rlel prvo mesto. JOŽE SKOK Šahovska novica Na marčevskih tedenskih hitro-poteznih šahovskih turnirjih ŠD Napredek Domžale je prvo mesto osvojil Bogdan Osolin; v skupnom sestevku |e zbra] 29 točk. Drugo mesto je osvojil Vitomir Janjić z 28 1. in tretje pa Artur Jack s 25,5 t. Sledijo jim: Boris Skok 22,51., Peter Zupanćič 16,51., Alojz Cerar 14,5 1., Janez Svoljšak 141. itn. Na petkovih hitropoteznih turnirjih je sodelova-lo 12 šahistov. B. O. jože Skok (2125): Vladimir Nestorović(2315) Bled, 15. 3. 1997 Otvoritev: Caro - Kann 1. e4 c6 2. d4 d5 3. exd5 cxd5 4. Ld3 Sf6 5. h3 Sc6 6. c3 g6 7. Sf3 Lg7 8. 0-0 Se4 9. Te1 f5 10. Lf4 e6 11. Se5 Sxe5 12. dxe5 0-0 13. De2 g5 14. Lh2 Db6 15. Kfi Sc5 16. b4 Sxd3 17 Dxd3 Ld7 18. a4 Tac8 19. f4 h6 20. Lgi Dc7 21. Lc5 Tf7 22. De3 b6 23. Ld4 Lf8 24. Sd2 Le7 25. Sf3 Tg7 26. a5 g4 27 hxg4 fxg4 28. Sd2 g3 29. Kgi h5 30. f5 Lg5 31. De2 Lxd2 32. Dxd2 Tg4 33. Dxh6 (Glej diagram.) 33. poteza:... po 32. potezi črnega ... Tg4, sledi 33. Dh6. Čmi se je v oštri poziciji znašel pred nerešljivimi problemi, ki so vplivali na nadaljnji potek partije. Zanimivoje, da hi morda v na-daljevanju crni z izjemno natančno igro ceh remiziral, kljub temu da je ■imel v končnici dveh mznobarvnih lovcev kar tri kmete manj kot beli. (Komentar J. Skok) Dd8 34. Dxh5 Tg5 35. Dh4 Txf5 36. Dxg J Tg5 37 Dh3 Tg7 38. axb6 axb6 39 Ta7 Ta8 40. Txa8 Dxa8 41. Lxb6 d4 42 Lxd4 Da2 43. DfS Lb5 44. Lc5 Lc4 4r, Df2 Da8 46. Te3 Da1+ 47 De1 Da3 48 Tg3 Ld5 49. Txg7 Kxg7 50. Du3+Kh7 r>1. Dh4+ Kg8 52. Dg5+ Kh7 53 Lf8Da7+54.Kh2Df7 55.De7 Crni se vda. 1:0 nale mladinskega turnirja v Košta-riki, David Jerič in Jaka Slavinec. Sprejema pa so se udeležili tuđi starši vseh uspešnih športnikov. Županja jim je za dosežene uspehe čestitala in jim v imenu Občine Domžale izročila prispevek občine ter spo-minska darila. Ob tem pa ni pozabi-la čestitati tuđi staršem in trenerjem mladih fantov, ki pomembno prispe-vajo k njihovemu uspehu. Poleg športnih uspehov se je razgovor, v ka-terem so svoje uspehe predstavili kar športniki sami, dotaknil tuđi šolanja športnikov, saj so vsi, eden izmed njih pa bo to posta I v letošnjem šolskem letu, dijaki različnih srednjih šol, kjer jim status dijaka-športnika sicer omo-goča številne opravičene izostanke. Ko pa gre za različne preizkuse znanja, se ti prav nič ne razlikujejo od ti-stih, ki jih opravljajo njihovi sošolci. Pa so kljub temu vsi uspešni učenci in dijaki, ki imajo poleg športnih ciljev tuđi življenjske, ki so povezani z uvelja-vitvami na poklienih področjih. Rdeča nit razgovora so bili občut-ki ob doseženih uspehih, prizadeva-nja, treningi, trdo delo in vztrajnost, ki jih prav nikomur ne manjka, pa tuđi vtisi iz daljnih dežel, ki so jih že obi-skali: Amerike, Kanade, Malezije, Indonezije, Kostarike, da evropskih dr-žav ne naštevamo posebej. V sprošče-nem razgovoru pa so si koristne nas-vete zlasti s področja prehrane mladih športnikov, organizacije treningov in učenja izmenjali tuđi starši, ki trdno stojijo za svojimi fanti in znajo z nji-mi deliti tako uspehe kot neuspehe. Vsem mladim športnikom, ki so več kot uspešno prestopili prvo sto-pnico v\a svojih športnih poteh, tuđi v prihodnje veliko dobrih nastopov, veselih trenutkov pa tuđi lepih ocen! V. REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA DOMŽALE Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve Domžale, Ljubljanska c. 69, tel.: 715-700, faks: 714-773 OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO Z LICITACIJO NAJDENIH STVARI Javna dražba z licitacijo najdenih stvari bo v ČETRTEK, 8. 5. 1997, od 10. do 14. ure v prostorih GODBENEGA DOMA v Domžalah, Kajuhova ul. 3. Ogled najdenih stvari je mogoć na istem naslovu v SREDO, 7. 5. 1997, od 10. do 12. ure. Seznam najdenih stvari je izobešen na oglasni deski Upravne enote Domžale, Ljubljanska c. 69, Domžale. BLEIVVEISSOVE NOVICE 1857 Koristni nasveti 1. Goreči petrolej se gasi z mlekom, peskom in pepelom. 2. Svež kruh (še gorak) se lepše re-2e, ako je noževa oštrina vroča. 3. Madeže od sadja odstraniš iz Isele tkanine samo z vročo vodo. Pozimi pa na ta način, da pustiš tkanino dlje časa na mrazu. 4. Če se rja prime šivanke, drgni ši-vanko s smirkovim papirjem, dokler ta zopet ne zablesti. 5. Majhne koščke mila (Zajfe) je treba porabiti. Nalij na nje vroče vode, da se razstope. Z milnico si umivaj te-lo ali pa peri perilo. 6. Oljnate steklenice operemo, če jih kuhamo in umivamo z lugom in pridenemo še nekoliko Zivega apna. 7 Če hočemo preozke usnjene ro-kavice razširiti, jih moramo zaviti v vlažno, belo in čisto ruto (robec). Čez eno ali dve uri jih vzemi ven in jih bos lahko oblekla. 8. Za spravljanje sadja je dober prav droben in suh pesek. Sadje se namreč s tem peskom pokrije. POLHUMORESKA Higiena duha »Ja, stric, kaj pa počenjaš, da takole na roke okopavaš ta velik vrt? Si pa res staromoden ali že kar nazadnjaški,« reče stricu mladi student. »No, ob tem, ko delam nekaj koristnega, se obenem tuđi razgibavam.« »Kaj bodo pa sosedje rekli, da delaš tako kot pred pet-desetimi leti?« pripomni mladi sorodnik. »In kako naj bi bilo to po tvoje?« vpraša stric. »Za to so danes stroji. Imamo ra-hljalnike ali »freze«, okopalnike, osi-palnike in druge. Stric, kar na kme-tijski sejem pojdi, tam boš videl toliko praktičnih strojev, da se ti bo kar v glavi zavrtelo. Vsi ti v današnjem naprednem času nadomešća-jo zastarelo in utrujajoče ročno delo.« »A, tako. Zdaj pa sva pri stvari,« ugovarja stric. »Moje mišice vendar potrebuejo premikanje in pregiba-vanje, to je delo. Udje, ki se ne pre-gibavajo in nič ne delajo, se sčaso-ma lanjšajo in počasi sušijo.« Stric, za to imaš pa šport, fitnes ter razna druga športna orodja in naprave; predvsem pa je za to tenis, tuđi stari ga igrajo.« »Veš kaj, fante - tenis se mi nekako upira. Nekateri ćelo pravijo, da je ta šport predvsem za gospodo in za tište, ki bi bili radi imenitni. S taki-mi nazori se sicer popolnoma ne Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse bralce, da lahko oddajo svoje prispevke najkasneje do 10. dne v mesecu. Organizatorje raznih prireditev pa prosimo, da nam do navedenega datuma sporočijo datum, kraj in čas prireditve. strinjam. Res pa je, da na primer za-govarjam bolj poceni šport, na primer kolesarjenje, četucii si tam zgi-baš predvsem noge; vidiš, pri okopavanju pa še roke. »Toda, stric, pri tem pa nisi pošten. Tenis je vendar eden najlepših šport ov.« »Že že, je pa tuđi drag, ker moraš poleg drugega plačevati še igral-nino. Imam pa že raje množične sporte, recimo, nogomet, košarko, odbojko, hokej ali ćelo vaterpolo. No, da ne pozabim, tuđi smućanje, predvsem teke. Pri teh športnike skoraj nič ne stane; pač pa je ćelo nasprotno - če da igralec koš ali zabije gol, je pohvaljen ali ćelo denar-no nagrajen. Po drugi strani mi pa tuđi ni všeč, kar počneta moja sose-da. Kar poglej, kako imata zaraščen in zapleveljen vrt. Oba pa redno hodita na tišti fitnes.« Mladenič pa prepričuje naprej: »Pa takole ročno obdelovanje veli-kega vrta niti ekonomično ni, ko se da v trgovini kupiti toliko poceni zelenjave.« »S to pripombo imaš pa kar malo prav. Posebno ekonomi-čen tale vrt res ni, posebno še, če bi zbral vse stroške. Veš, mi upokojen-ci vse to počnemo bolj iz veselja kot pa iz koristi. Koristno in zdravo je pa za telo in dušo. S pralico v roki priđe na vrt teta in pozdravi nečaka. On jo pa takoj pobara: »|a, teta, kaj pa imaš v roki?« »Kaj da je to? To je vendar prali-ca. Najbolj pripravno orodje za uni-čevanje plevela.« »Ne vem, če bo to držalo? Že v srednji soli sem slišal, da imamo danes veliko kemičnih sredstev za res uspešno uničevanje širokolistnih in ozkolistnih rastlin. »Ter za uničevanje narave in zdravja,« ga oštro zavrne teta. »Če zastrupljaš plevel, zastrupljaš tuđi zemljo in ljudi. Zato pa je najbolj zdravo, da si vsaj v vrtovih plevel sproti poplevemo. Vidiš, da pa lahko zagrabiš korenine plevela boij globoko, je pa pripravna pralica. Še posebno, če zemlja ni preveč zbita in je treba prej okopati. Zaradi pre-tiranega zastrupljanja obdelovalne zemlje, posebno na velikih kmetijah in kmetijskih kombinatih pa tuđi nekaterih tovarn je treba po zdravo podtalnico vse bolj globoko. In kaj borno pustili, oziroma boste pustili svojim naslednikom?« Nad tem se je pa tuđi nadobudni nečak-študent malo zamislil. FRANCE CERAR 9. Čevlji se ne premočijo, če se ma-žejo z mešanico parafina in bencina. 10. Če hočeš ugotoviti, kakšno je jajce. Sveže jajce utone v slani vodi, staro pa plava po vrhu. Srednje staro jajce pa se samo nekoliko v vodo po-grezne. 11. Ljudje, ki veliko pišejo, dobe včasih v prst ih krče. Da se to ne zgodi, ne smejo rabiti pretankega pere-snega držala. 12. Coske, kokoši in race ne smeš skupaj hraniti. Race žro namreč izvanredno hitro. Kokoši zobljejo sicer tuđi hitro, ali ne tako kot race. Coske potrebujejo veliko hrane, jedo pa prav počasi. Priporočamo, da se vsaka ta vrsta perutninstva posebej hrani. MILOŠ LIKAR OBVESTILO Upravna enota Domžale, Oddelek za upravne notranje zadeve, Ljubljanska 69, Domžale, obvešća vse stranke, da od 1. 5. 1997 pri zahtevku za prvo registracijo motornega in priklopnega vozila oz. pri zahtevku za podaljšanje veljavnosti registracije vozila na referatu za promet ne bo već možno skle-niti obveznega zavaravanja za vozila. Stranka mora predhodno skleniti obvezno zavarovanje pri eni od za-varovalnic in ob registraciji vozila predložiti potrdilo kot dokaz. Za razumevanje se vam že vnaprej zahvaljujemo! Vabilo ob TOO-letnici pošte v Radomljah Letos, 21. maja, bo minilo natanko sto let, odkar pošta neprekinjeno de-luje v Radomljah. Odbor za pripravo proslave iz vsega poštnega okoliša vas vabi, da se udeležite tega pomemb-nega dogodka. V mali dvorani kulturnega doma v Radomljah bo spremljajoča razstava starih fotografi), tekstov, žigov in še c'e-sa z otvoritvijo v petek, 16. maja, ob 17 uri in lio predvidoma trajala deset dni. Glavna prireditev bo seveda v sredo, 21. maja 199? ob 18. uri pred poslopjem sedanje pošte v Radomljah, na Gesti Radorneljske čete. Vabljeni. Odbor za pripravo proslave ob stoletnici pošte v Radomljah NOVA PESNIŠKA ZBIRKA ZLATKE LEVSTEK Krhke pesmi Pesnico Zlatko Levstek, ki živi v Radomljah in je bila ob zadnjih volitvah izvoljena tuđi za predse-dnico Sveta Krajevne skupnosti Radomlje, smo doslej poznali predvsem zaradi štirih pnkupnih zbirk pesmic za najmlajše: Čevelj nogo si obuje, Pred ogledalom, Glavna stran glave je obraz in Za-kajske. Njena najnovejša zbirka KRHKE PESMI (izdana v samozaložbi, fotografije pa je prispeval Marjan Levstek) je namenjena Marjanu, Lojzetu, prijateljem in drugim Sončnim Ijudem. V njej so pesmi za večje in većne otroke; tej je gospa Mija Paladin na pot napisala: »Tvoje pesmi mi pripovedu-jejo o zavedanju minljivosti, a brez trpkosti ali nemega besa. Strogi, kratki verzi me vodijo v tvoj neponareje-ni čustveni svet iskanja, dotikanja, pri-čakovanja; rada bi ti sledila, se kot ti razpršila v prostost ptić in skupaj s te-boj vzkliknila: »Mene ne moreš razsu-ti!« Ukradla ti bom pesem in se ti s tvojimi besedami zahvalila: kanila si kapljo prehojene pot i na gredo in ća-kala. Da, Zlatka, rodila je sad, a ne samo za tvoje oči, ampak tuđi za vse nas, ki ljubimo poezijo.« Pesmice gospe Zlatke Levstek so take, da jih moraš imeti rad, saj jih razposajeno obeša, da jih pregreje sonce in prepiha veter. Osušene sna-me, prebere, izbere pa le bele, jih po-lika in Zehta je mimo. A le za trenu-tek, saj pesnica v naslednjem trenutku sežu je obuvalo, stopa bosa po rosni travi preko razmetanih krtin in skozi stopala občuti: Lepo je, da sem. Sončni žarek posrka njeno solzo, na-smehne se čebeli, nam pa razdaja svoje nasmehe, ki padajo v tolmune naših pogledov, se nam zapletejo med ustnice, prikradejo v srce in so krivi, da ne moremo ostati resni. Sme-jimo se in uživamo ob preprostih, lepih, krhkih verzih in dnevi so lepši. Tuđi /aradi prikupne iskrene pesniške zbirke, v kateri je skritih veliko drob-nih, krhkih trenutkov nekega življenja, v katerih boste tuđi vi našli svoj sonć-ni žarek. Hvala, gospa Zlatka! VERA VOJSKA ZLATKA LIVSTIK KRHKE PESMI 6i 6* v/teteć,, 25. *puU t Cestvo vernikov) nezanemarljiv del slo-venskega naroda (milo rečeno), besedi-čenje o cerkvenih gozdovih pretežno iz- LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA V DOBU Hoćete peti z nami? V nodeljo, 6. aprila 1997 je Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba v goste povabilo Lutkovno gledališće Ljubljana, da bi v Kulturnem domu na Močilniku za najmlajše in njihove starejše spremljevalce zaigrali lutkovno igrico Maćkursson. Vendar pa te igrice - zaradi bolezni v ansamblu - ni bilo, am-pak so trije »lutkovni« in gledališki umetniki z lutkami predstavili pesmice in odlomke iz priljubljenih otroških igric ozi- roma knjig za najmlajse otroke (Zvezdica Zaspanka, Sa-pramiška, Žogica Nogica, Sovica Oka in še katere). Po končani »multimedijski« (gledališki, lutkovni in glasbeni) predstavi ni nihće od obiskovalcev nedeljske predstave pogrešal mačka Maćkurssona. »Sladki« obćutki od za-užitih »kulturnih palaćink« so bili namreč preveč prijet-ni... Foto in besedilo B. O. gublja svojo težo ali pa bi vsaj moralo tako biti. IVAN KEPIC Kršćanstvo je brezkompromisno, politika - torej tuđi SKD-jevska, SLS-ovska, SDS-ovska, KSU-jevska, ki kakorkoli pri-segajo na kršćanski etos - pa je med drugim sklepanje kompromisov. Tuđi posa-mezniški odnosi LDS-ovcev do liberalizma so različnih odtenkov, kakor je nedavno izjavil dr. Drnovšek, navajam po smislu, toda njihov odnos do katoliške Cerkve v dokajšnji, će ne kar precejšnji meri (vsaj) ni negativno naravnan. Zanima pa me, enako tuđi številne bralke in bralce Slamnika, kako Jelinći-ćevi nacionalisti, kakor se po većini sami imenujejo, gledajo na Cerkev, med-tem ko je njihov šef do nje pretežno negativno naravnan, vsaj tako je sklepati iz njegovih izjav - tu ne gre samo za zade-vo (ne)vraćanja cerkvenih gozdov: ali so popolnoma podrejeni svojemu predse-dniku ali ravnajo po svoji vesti oziroma se odmikajo od predsednikove očitne nenaklonjenosti katoliški Cerkvi ali... IVAN KEPIC Hvala! Županji Obćine Domžale Cveti Zalo-kar Oražem se v imenu športnikov in njihovih staršev iskreno zahvaljujem za pomoć in prisrćen sprejem, ki se ga borno radi spominjali. Tuđi mi vam in vašim sodelavcem želimo veliko uspehov. MIHA RIHTAR Rod eto vo poljsko znamenje Iz veka v vek, iz roda v rod, krvi gre tek, Duh kaže pot!« (Oton Župančić). Domžalski župnik Franc Bernik nam je dal dobro osnovo za ohranja-nje in preućevanje naše kulturne de-diščine. Med drugim je zelo smisel-no opisal vsa verska znamenja, krize, kapelice in poljska znamenja v fari. Poseben poudarek je namenil poljskim znamenjem, našli smo tuđi originalne fotografije. S temi podat-ki smo pred kratkim rekonstruirali zgornjedomžalsko, Povževo znamenje. Tako so zdaj pod streho trije od štirih opisanih domžalskih poljskih znamenj. Preostane le še četrto. Rodetovo. O tem Bernik: »Drugo znamenje, ki je tuđi brez dvoma kužno, je na polju blizu Stoba, na križišču potov, ki vodita proti Mengšu in Grobljam, torej na kraju, kjer je glasom omenjene listine bilo veliko kužnih mrlićev pokopanih. |e zidano. Pod vrhom ima 4 vdolbine, v ka-terih so bile nekdaj slike, a so sedaj prazne.....« Kot na vsa, tako moramo tuđi na zgodovinska dogajanja gledati kot na celoto, če hoćemo dobiti pravilen rezultat. Mislim pri tem na nova, senzacionalna odkritja 3000 let starih predmetov, orodja ali orožja na arheološkem najdiš-ću pri Dragomlju. Če so Ijudje živeli pred već kot 3000 leti ob jezeru Gobov-šžk pri Dragomlju, so tedaj živeli že tuđi ob jezeru Stobovštik v Stobupri Domžalah. Že tedaj so morali pokopavati svoje umrle. Njihova žalost in Ijube-zen je bila prav taka kot danes. Tuđi skrivnost življenja in smrti. Danes enaka kot tedaj. To so izražali z znamenji. Ker so pa že dolgo živeli na domžalsko-sto-bovskem polju, so tuđi vedeli, da ni veliko prostorov, kjer je do globine 2 me-trov mivka, kot usedlina davno zasute-ga jezera. Našli so taka mesta in jih upo-rabili za pokopališća. V tej mivki so z lahkoto kopali jame za svoje umrle, mivka sama, s katero so grob zasuli, pa je imela lastnost, mumificiranja, da je ohra-njala trupla pred razpadom. In tako verjetno označuje Rodetovo znamenje pradavno pokopališče ljudstva, ki je živelo pred 3000 leti v Stobu ob Stobovšaku. In katero je bilo to ljudstvo? To, ki je danes v Evropi najštevilćnejše. To so Slo-vani. Drugo sklepanje. Ljudstvo, ki je bilo že takrat največje, je moralo imeli v posesti tuđi najizdatnejše vire hrane. To so bile pa tedaj ribe v jezerih in morjih, berite Sveto pismo. Ta bogastva so zami-kala agresivno ljudstvo, ki je prvotne Slovane z orožjem, ki so ga našli pri Dragomlju, pregnalo proti vzhodu. Da je pradomovina Slovanov v Veneciji, lahko dokažemo tuđi z računom. Znano je sedanje število največjega slovanskega naroda, to je Rusov. 1.30 mi-lijonov. Znan je tuđi čas, ko so morali iz svoje prvotne domovine, Venecije, Bene-ćije, obal Jadranskoga morja. .3000 let. Z izraćunano formulo borno dobili njihovo prvotno število ob arteških jezerih in |a-dranskem morju. In velikost ozemlja, ki je bilo potrebno za tako velik narod. Navajam Se en dokaz, da so bili Ijudje, ki so živeli tedaj ob teh jezerih, Slo-vani. Slovani so še danes zelo povezani z grško kulturo. Ta je veliko starejša od latinske. Najlepše ohranjene grške templje danes najdemo v Italiji. Torej je bila Italija nekoć: grška in slovanska. Gr- ki in Slovani, daleć pred vsemi v Evropi. Sklepamo lahko, da je pokopališče ob Rodetovem znamenju staroslovansko in staro najmanj 3000 let. Locirano je po-leg tega na mivki, In to na taki vrsti miv-ke, kjer so mumificirali trupla; tako ob-delana trupla pa dolgo časa ne razpade-jo. Tđke lokacije so izbrali Slovenci do najsevernejših mej, do najvzhodnejših in do najzahodnejših ob ladranskem morju. Prav tako mivko bo pokazal izkop za Rodetovo. Najdišće pri Dragomlju mora ostati. Ohrani se lahko s premostitvi-jo. Ohranitev naravne in kulturne dediš-ćine je bil osnovni pogoj Obćine Domžale pri izdaji Soglasja za domžalsko va-rianto avtoceste. IOŽE OBERVVALDER, Domžale, Slamnikarska cesta 14 Spoštovani! Krajani okolice Brda in starši osnov-nošolsko obveznih otrok prosimo, da se poti, kjer hodijo otrod v Solo in domov, osvetli z lućmi, kot so po drugih vaseh razsvetljene. Tako nujno mimo mrliške vezice kot tuđi Maćkovo cesto, saj je to spomeniško zaščiten park mimo Brda za sprehod in sprostitev, ne samo da morajo zvećer otroci hoditi po svojih šolskih popoldanskih zaposlitvah po temi domov. Krajane, sprehajalce, nas Se posebno ovira, ko nas napadajo psi mimo parka iz še sedanjega sadovnjaka Instituta. Da nas pa tuđi zelo ovira nenormalno Skropljenje, o tem smo pa že pisali. Park, okolica Brda in drevoreda, naj bi bilo vse skupaj tuđi arhitekturna de-dišćina spomeniško zašćiteno. V upanju, če bo lastnina prešla na lastnika gospoda Kersnika, da nam poti ne bo na tak način omejeval. Krajani okolice Brda V. C. B. Podlimbarski ali Kersnik? Če lukovški OJićinski svet novinar Janez Petkovšek ući kako sprejeti Odlok o obćinskem prazniku, nas Peter Levec iz Ljubljane uči koga izbrati za simbol obćinskega praznika. Pa ima lanez Petkovšek ćelo zelo prav, da nas poduči o poslovniških do-loćilih, pa ćeprav ga verjetno še videl ni. Zgodilo se je kar se je zgodilo ni ravno v čast, pa tuđi ne prehuda izguba v da-nem primeru. Huje je da se kaj podob-nega iz poslovniških določil dogodi ob drugih usodnejsih zadevah. Pa ne bom o tem. Sem namreč pobornik izbora Frana Maslja - Podlimbarskega, oziroma datuma njegovoga rojstva za spominski datum obćinskega praznika obćine Lukovica. To najmanj iz dveh razlogov: Najprej se mi zdi primerneje izbrati osebo ali dogodek iz osrednjega dela obćine oz. Črnega grabna (tako bi se tuđi obćina v bistvu morala imenovati). Je že tako, da se obćinskemu središtu vedno kaj dogaja. Če je že v bivši občini veljala krilatica da Radomlje teče v Domžale, imamo možnost nekoliko za-jeziti odtekanje proti Lukovici. Drugi razlog vidim v socialnem izvoru Maslja. Je tipićen predstavnik malega ćloveka, ki se je samo s svojo bistrostjo povzdignil in bil opažen, in tuđi kaznovan. Na pre-lomu prejšnjega stoletja si kmečki sin ni mogel nabirati učenosti drugaće kot da je odšel v »lemenat« ali pa v vojsko. Tako je iz neznanega ločana postal nekdo, ki je obćutil krivico tedanjega ustroja družbe in se nadejal, da Jx> s pomočjo »slovenskih bratov« mogoče boljše. Oćitno se je zavedal moćnega germani-zacijskega vpliva na Slovence. Zato je razpredanje Petra Levca čisto »mimo«, ker ne upošteva tedanjih razmer in stop-njo zavesti in to kar je napisal v Delu 3. 3. 1997 je samo in izključno za dnevno-politično rabo. Nikakor pa noćem in ne želim zani-kati pomena Janka Kersnika, ki je abso-lutno najmarkantnejša osebnost literature teh krajev. Toda upoštevaje socialni status Kersnika je šio njemu življenje in delo vendarle gladkeje. Izbor Masljevega spominskega datuma bo dalo veljavo tisoćem v Črnem grabnu, kjer obilja ni bilo ne nekoć in tuđi ne danes. Sporočilnost primora Ma-selj pa je z bistrostjo in vztrajnostjo mož-no doseći listo, kar je drugim olajšano z »visokim startom«. Se nekaj, v brdskem gradu je bil ludi zapor, kjer je bila zapr-U tuđi moja babica zato ker je s »Sver-com« lažje preživljala številno družino. Grad je bil simbol represije ravno nad Ijudmi iz katerih je izšel Fran Maselj -Podlimbarski. MILAN DRČAR svetnik Obćine Lukovica Betonski zid na Roški Podpisana Božena Dekleva, sta-novalka Roške ul. 2/a Domžale, se ponovno obraćam na vaS naslov v zvezi z gradnjo betonske ograje na Roški ul. ob severni strani Sole V. Perka - Domžale. Skl kujem so na zahteve kraja nov Potrpežljivost! N.irava nam narekuje, opozarj.i, o/nanja, nas uči notrpežljivostil Na-rava je izjemna učiteljica, le prisluh-niti ji moraš! Moraš jo opazovati /nova in znova! Moraš, če hočeš, da premostiš tegobe, ki te doletijo. Pred meseci sem od dragih prijateljev dobila lepo obi i kov, 1 no, pis.i no /olcno, elegantno ro/o lom nio >. Dobila sem jo od srca, /-mo res doživeli, če borno hiteli? Nihče, prav nihče ne more z goto-vostjo Irdili, fl.i bo prišel na < ilj. Narav.! ima i.is! Narav,! gre svojo promišljeno pol. Narav.i jo polr|X'/ljiv,i in od nje se moramo učiti! Vorjemilo, re hi narava govorila, bi nam m.irsikaj povodala. In govori! le prisluhnili ji moramo. MILENKA T. GEISER Roško ul. od 4/f> -1993, poslano prod-sedniku Izvršnoga svota in od 10/10 -1995, poslano Orjčinskemu svotu ()tV ćine Domžale. Iz obeh zahtev je razvidno, da smo prićakovali primerno ograjo sole z zvočnim zidom okrog športnih igrišč, z namenom zavarovati objekt za šol-sko mladino, nas, krajane, pa pred hrupom. Postavljeni betonski zid je praklič-no videti kol kitajski zid z luknjami, ki z lahkoto omogoća vzpenjanje in ple-zanje preko zidu, obenem pa ne va-ruje okolice pred hrupom. Glede na krepkost tega zidu sodim, da bi ta spadal k zaporom, ne pa k soli. Ne. najdem tuđi opravićila za postavitev 2 m zida pred zidom telovadnice, ki je ne samo odveć in drag, temveć jo ta postavitev pokvarila arhite.ktumi vi-dez solo, povećala odmevnost hrupa od betonskoga zida in onemogočila nasaditov zelonja. Ponovno prosim, da vsaj zdaj pre-verite ustreznost nacrta, po katerem zid gradijo. Prepričana sem, da mora biti tuđi ta šola z vsomi športnimi objekti ograjena s primerno ograjo, vrata na dvoriščni in športni prostor pa morajo biti zaklonjena pred nepokli-canimi, posebno tedaj, ko v soli ni pouka. Vse druge uporabnike športnih ob-jektov in igrišć je potrebno preusme-riti na njim namenjene lokac ije in objekte. Pri/adoti krajani smo leta 1996 za-res odobrili nacrte za izvedbo varo-valne ograjo, ki bi obdal Solo z vseh strani, vendar v prepričanju, da bo Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN 27 stvar strokovno načrtovana, estetsko, za okolje varstveno, protihrupno in učinkovito izvedena. Po dokončanom deki ob RoSki ul. pa smo zgroženi. Pričakujem, da boste odgovorni za javna dela in urbanizem Občine Dom-zale kritično presodili izvedbo obstoje-čega zidu in temu primerno ukrepali, da se odpravi postavljeno skrpucalo ki ni v ponos srediSču Domžal in končno gre za denar davkoplaCevalcev. Lep pozdrav! BOŽENA DEKLEVA Zakaj ne za vse enako? Stanovalci obrobnih his naselja Dob, ki mejimo proti smetišču, in prebivalci Gorjuše smo se v zvezi s problematike) smctisča na Močilniku že z dopisi, ki so jih podpisali vsi omenjeni stanovalci in prebivalci, obrnili na Krajevno skupnost Dob, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale ter Županjo Občine Domžale in jih seznanili z našim stalis-čem v zvezi s povračilom škode, ka-tera nastaja zaradi blizine smetisča. Motnje zaradi navedene deponije so čedalje večje in presegajo že vsako normalno mejo. Poleg hrupa je čutiti čedalje močnejši smrad v hisah in okoli njih, v hisah in okolici so se pojavile ogromne podgane. S tem je rosno ogrozeno zdravje naših družin, /lasti otrok. Prebivalci smo prisiljeni prilagajati način življenja sedanjim razmeram, kar je zelo moteče. Skratka: zaradi blizine deponije so se znatno po-slabsale bivalne razmere, bistveno pa je zmanjsana ludi vrednost naših objeklov. S tem nastaja ogromna Skoda. Prvenstveno v zvezi s tem postavljamo zahtevek po ukrepih, ki bodo pre-prečili Škoti) oziroma jo zmanjsali. Glođe na to, da je jasno, da bo komunalna deponija - smetišče Močilnik Se obrato-vala tuđi v prihodnosti, pa je upravičen tuđi zahtevek po plačilu škode v obliki rente v smislu čl. 154-147 ZOR. Po sklepu občine Domžale (občinski svet) in Pogodbi o Pogojih in načinu plačila rente KS Dob se odskodnina v obliki rente že plačuje sedmim gospo-dinjstvom. S tem menimo, da je temelj zahtevka nesporen in da je potrebno odSkodnino oz. rento plačati vsakemu prizadetemu, zato ugotavljamo, da smo do odskodnine upravičeni vsi |X)dpisani, od katerih nekateri živimo le nekaj mdrov od ceste, po kateri sleher-ni dan vozijo tovornjaki na smetišče, nekateri pa smo od smetisča oddalje-ni manj kot gospodinjslva, ki prejema-jo odSkodnino. Menimo tuđi, da ni prav, da se posledice smetisča ocenju-jejo le v središču le-tega, saj ima enake posledice (smrad, podgane) tuđi obrob-je smetisča. Predlagamo, da vsi priza-deti glede na to, da so imisije podobne, kol pri gospodinjstvih, ki se jim odskodnina že plačuje, določi vsem enaka odskodnina. Menimo, da smo glede na kriterije o posledicah smetisča v ena-kem položaju kot gospodinjstva, ki se jim odskodnina že plačuje. Zahtevek s to vsebino so podpisali vsi stanovalci obrobnih hiš kraja Dob in prebivalci GorjuSe. FRANC GOTAR, DOB Kaj vse je zazna-movalo Dragomelj v zadnjih desetlet-jih? Začetki Dragomlje segajo vsaj v tište čaše, ko je na Urbančevem, to je Škotinovem vrtu stal grad Dro-gembl, po katerem je naša vas dobila tuđi svoje ime, kakor razberemo iz Slave Vojvodine Kranjske. Vsekakor ima Dragomelj zelo pisano zgodovi-no, kakor tuđi okoliski kraji. Kljub služnosti v narodnoosvobodil-nem boju, kar zadeva čisto odporniško gibanje proti okupatorju brez komuni- Potrpežljivost! Narava nam narekuje, opozarja, oznanja, nas Liči polrpežljivosti! Na-r.iva je izjemna učiteljica, le prisluhniti ji moraS! Moraš jo opazovati znova in znova! Moraš, će hoćeš, da premostiš tegobe, ki te doletijo. Pred meseci som od dragih prijateljev dobila lepo oblikovano, pisano /t'lrno, elegantno rozo lončničo. Dobila sem jo od srca, zato sem jo Se bolj s srcem opazovala in negovala. Ča ka I a in ćakala sem, da bi vendarle pognala vsaj en mali mak ali znak, lislek, popek, da me prepriča, da Se živi in da namerava Se životi. In glej, ž vsem svojim zanosom me nekega dne pozdravi rnajčken, nežno svetio zelen poganjek. Ustnice na mojem obrazu so same lezle v nasmeh. Kako sem l>ila vesela. Srečna! Vsak dan postaja vočja, lepSa, elegantnejsa. Potrpežljivost - uči narava! Zdaj vem, da je potrpežljivost »z velikim P« zelo pomembna, vsak dan je postavljena na preizkušnjo. V lx>lezni se srečas sam s seboj. Moraš sprejeti sam sebe! Koliko napetosti in nepotrpežljivosti je bilo v mojem življenu. Utru-jenost, bolečine, nemoć in se in Se. Počasi sem uvidela, da je to tako, da tega ne morem spremeniti, da je bolezen neozdravljiva! Marsićesa se Se moram naučiti! Moji koraki so providni, pred vsamim novim se prepričam, će je bil prejSnji dobro opravljen. Odslej bo gotovo ostalo tako. Ta razvoj teče premiSljeno in nepretrgano! To je Ijudem, ki »so sredi življenja« in nišo nikoli imeli opravka v življenju z boleznijo, zelo plehko in ćelo otročje. Ko sem se hodila v naravo, sem vedno kaj novoga odkrila, kaj nove-ga doživela. Narava me je vedno znova vabila v svoj objem. Nikoli se je nisem dovolj naužila. Nikoli naveličala. Hodila sem in hodila po ste-zicah, gredoč sem občutila polno Ijubezni. Spremljevalcev je bilo pol-no z menoj! Trave male in velike, drevesa z mogočnimi krošnjami, na njih listi su-meci, mavrica cvetočih in opojnih rožic mi stezice popestrila je! Da., to je narava. Da., to je Božje stvarstvo! »S potrpožljivostjo si lx>mo pridobili življenje«, pravi Sveto pismo, kajli v potrpežljivosti lahko človek skladno premišlja o slvareh, ki ga doletijo! Kos je da življenje teče hitro oziroma Ijudje hitimo in prehitovamo. Želimo č'imprej do cilja. Ali ga borno res doživeli, će borno hiteli? Nih-če, prav nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo pnSel na cilj. Narava ima čas! Narava gre svojo premiSljeno pol. Narava je potrpežljiva in od nje se moramo učiti! Verjemite, će bi narava govorila, bi nam marsikaj pove-dala. In govori! Le prisluhniti ji moramo. MILENKA T. C.EISER slične ideologije, je bilo kar nekaj očitnih zaznamkov, ki jih iz današnje perspektive bolje in trezneje razsojamo: na primer požgana šola, miniran most, oskrunjeno Marijino znamenje in še kaj bi se naSlo. Zadnji čas je Dragomelj na poseben način prizadela avto-cestna afera, razpra-va in govoričenje okrog nove lokacije osnovne Sole, ki naj bi bila odslej Sestletka z določeno rezervo ali ćelo devetletka -po želji nekaterih nekje na sredi naše žu-pnije Sentjakoba ob Savi, kar bi bila mor-da za občestvenost šoloobveznih olrok še najboljša in povezovalna reSitev, seve-da ob sodelovanju občin Domžale in Ljubljana - Bežigrad in ob zadostni pod-pori tisočih se krajanov. Nesorazmerno je namreč riniti v Evropsko unijo, sami pa da bi bili zaprti v ozki dragomeljsko-pSaš-ki svet: če kot kristjani verujemo, da je Bog vseobsegajoča Ijubezen, potem naj bi tuđi mi ne gledali samo na lastne interese in tako puSčali naSe otroke razcep-Ijati na vse strani. Ne nazadnje pa je Dragomelj posebej »zaslovel« po poškodovani protihrupni ograji na avtobusni postaji iz smeri Ljubljana - Dragomelj. Težko je najli izraz, s PSIHOLOŠKO SVETOVA- NJE V DRUŽINSKIH, PARTNERSKIH, STARŠEVSKIH ZADEVAH. SVETOVANJE PRI ODLOČITVAH, KRIŽAH. dipl. psih. SABINA ŠILC, družinska terapevtka SVETOVALNE STORITVE s.p. tel.: 721-165. katerim bi okarakterizirali, ožigosali in »ovrednotili« to razbijaško in barbarsko dejanje, vandalizem brez primere. Ta »hrup« prihaja v vsako hiso, se razSirja po avtobusih, v okoliških šolah in razredih in zaznamuje našo kulturo oziroma kulturo povzročiteljev. Avtobusi vozijo v naši kraj, okvirno rečeno, precej nad 50 let in sosedje avtobusnih postaj so hrup ves čas strpno prenaSali, danes pa nekateri očit-no nišo mogli prenaSati protihrupne og-raje. Tako mlada avtobusna postaja pa dobiva po »zaslugi« razbijaštva svoj epilog daleć naokrog in razSirja »slavo« Dra-gomlja. Oktobra lani zgrajena avlobusna postaja ozitoma protihrupna ograja, novembra pa že podrta, je znamenje, milo rečeno, težke roke za vse poznejše rodove, žalo ludi s pričujočim zapisom ne pri-hajam prepozno. Težko je predvideti, komu je bila lako v napoto: nikomur ni de-lala sence, zemljiSče zanjo ni bilo nikomur odvzeto, ker je državno dobro, nikomur ni delala krivice, avtobusno postajo kot lako pa smo težko pričakovali tako krajani Dragomlja in PSale, kakor tuđi Šentpavla, Male Loke in Bišč. Domala pa še ni človeka, ki ne bi postaje prej ali slej vsaj občasno tuđi uporabljal, zato razbi-jaSka akcija prizadeva nas vse, ker smatramo, da je razbilje protihrupne ograje svojevrsten protest tuđi proti avtobusni postaji. Menda nastala škoda znaša kar okrog 600.000,00 SIT, kar gre iz žepa vseh davkoplačevalcev. Slorjeno dejanje pa je toliko bolj katastrofalno, ker protihrupna ograja ne predstavlja nikakršnega posega v zasebno zemljišče in kot tako, to je skupno dobro, tuđi (še) ni do kraja »izkorišćeno«. Ubogi Dragomelj! Kajti ne gre razmišljati v smeri, da bi bil nosilec umazane akcije iz kateregakoli drugega kraja, ražen kolikor bi Slo za plačanca. In če bi danes novi pisatelj opisoval srečanje jokajočega človeka z jezusom, bi le-ta na jezusovo vprašanje, zakaj joka, ne odgovori »le«: »Slovence sem«, ampak: »Dragomljan sem«. Kdor more, naj razume. Sapienti sat. Ob koncu tega zapisa pa vsem upo-rabnikom avlobusne postaje želim za preostanek novega leta 1997 ne le srečno vožnjo in uspešne opravke ipd., ampak predvsem mirz Bogom in zvsemi Ijudmi dobre volje, razbijačem protihrupne ograje na avtobusni [»staji in morda! njihovim naročnikom pa »mirno« vest. IVAN KEPIC Mali oglasi SLAMNIK 714-S99, 72I-0Z3 SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. ASFALTERSTVO RORC d.o.o. vam poasfaltira dvorišče, dovozno pot, izvršimo tuđi kompletne izkope z nasutjem tampona. Tel. si.: 061/883-265, dom.: 061/873-156, mob.: 0609/ 613-186. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. OKVIRJAMO, plastificiramo, kasiramo. Prodajamo umetniške odtise, grafike, kipce... Želimo Vas opozoriti na ekskluzivno oblikovane paspartu-je za Vaše fotografije. Tel. (061) 716-115 in 13-35-228. KVALITETNE instrukcije, matematika, fizika in anglesćina. Tel. 712-061. PRODAJAM komplet novo opremo za renoviranje zavornih čeljusti in lamel sklopk. Batič - 066 68-035. V PORTOROŽU oddam lepo enosobno opremljeno stanovanje. Tel.: 066/771-365. ZA OBČASNI prevoz z mojim av-tomobilom (3x tedensko) išćem žensko srednjih let. Tel.: 714-355 (mama) ŠTEDILNIK candv zelo ugodno prodam. Tel.: 713-416. OBHAJILNO obleko prodam. Tel.: 713-617 ZAPOSLIMO NKV delavca-koza delo v proizvodnji konfekcije; ročne spretnosti, starost 25-30 let. Tel.: 815-081, od 8.00-14.00. INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje sole. Tel.: 728-556 ODDAM vrt v najem v Domža-lah. Tel.: 711-676 INSTRUIRAM angleSčino in nemšćino za osnovno in srednjo solo. Tel.: 713-044 Andreja. PRODAMO komfortno trisobno, delno opremljeno stanovanje, velikosti 84 m2, z garažo, v centru Domžal. Informacije SIB Nepremičnine, d.o.o., Ljubljana, tel.: 125-62-13. TESSIL DOB Za boljše tesnjenje Že v davnini so bila okna in vrata, ki v vsaki zgradbi ščitijo prostor pred različnimi atmosferskim! vplivi, iz lesa, ki pa se z leti raz-suši in rahlo deformira. V posledici to pomeni slabo tesnjenje, kar povzroča stalni neprijetni prepih, ohlajevanje prostora, vdor hrupa, prahu, vlage in onesnaženega zraka v prostor. Dokazano je, da se skozi reže oken ali vrat izgubi tuđi do 30% toplotne energije, kar pa vsekakor ni poceni. Podjelje TESSIL, sloritveno podjetje d.o.o. PE tesnjenje Robert ERJAVEC v Dobu se že nekaj let ukvarja z učinkovitim načinom tesnjenja oken in vral, pri katerem so negativni vplivi zanesljivo odpravljeni. () postopku vgradnje govori g. Erjavec: Postopek vgradnje je enostaven in učinkovit, saj v okvir okna ali vrat napravijo mm utor in vanj brez lep-Ijenja vložijo cevno silikonsko tesnilo. Tesnila so izdelana iz silikonskega elastomre in so odpoma na temperaturne razlike od -60 do +260 stopinj, komične vplive in staranje, proizvajalec pa daje žanje kar 10 let jamstva na obstojnost tesnil. Cena tesnjenja z delom in malerialom je 590,00 SIT -za lekoči meter.« TESSIL Vaša cenjena naročila pričakuje vsak dan na tel. 712-167! ffiottA Prešernova 48 1230 Domžale Tel.: 061/722-920 KSENIJA LUBI savna solarij i masaža PREH1TIMO POLETJE: NAŠE SONCE NIKOLI NEZAIDE. URAD ZA DELO DOMŽALE Stranke Urada za delo Domžale obveščamo, da smo v mesecu marcu prešli na sistem naročanja strank. V mesecu aprilu pa imamo spremenjene tuđi uradne ure in sicer: PONEDELJEK, TOREK IN PETEK od 8. do 12. ure SREDA od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Vloge za delovna dovoljenja pa sprejemamo: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK od 11. do 12. ure. Ob četrtkih ni uradnih ur. Redno ali honorarno zaposlimo ČISTILKO za čišćenje prostorov v popoldanskem času za ohmočje Domžal. Vte*tt oceanom /. maj, čisTOĆn čišćenje, vzdrževanje in varovanje objektov tel.: 715-771 Drobimo kamenje - podobno frezanju, po njivah, po gradbiščih, dvoriščih, praznimo greznice in vršimo kontejnerski odvoz. Izposoja motokultivatorjev, rahljača okrasnih trat, motorne vrtalke in motorne šte-marice. Oddajamo parcele za vrtove na poljski cesti v Domžalah. Tel.: 061/722-056. gKOTNlK, DOMŽALE * obžagovanje polomljenih dreves * obrezovanje živih mej * obrezovanje okrasnega drevja in grmičevja Mobitel: 0411664 615 OPEL avtotehna WD@ in KOSEC d.o.o. ČESTITA VSEM OBČANOM IN SVOJIM STRANKAM OB PRAZNIKU DELA - PRODAJA VOZIL OP1L - SERVIS - AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE KREDIT - LEASING - MENJAVA STARO ZA NOVO V DOMŽALAH SALON, Ljubljanska 110, Domžale, tel.: 716-092 SERVIS, Kamniška 19, Domžale, tel.: 715-333 VSE LASTNIKE IN LJUBITELJE MALIH ŽIVALI OBVEŠČAMO, da lahko pri nas cepite svoje Hvali proti atekllnl tuđi v popoldanskih urah in ob sobotah. VET. AM. d.o.o. Ambulanta za male živali Slomškova 30, Domžale, Rodica tel.: 714-247 RODICA Kft DOMŽALE Odprto: ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! AUDIO VIDEO TV SERVIS GORJUP Nudimo vam-. • ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu • montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke. Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971 28 APRIL MALI TRAVEN /lamnik Domžale 13 FIZIO CENTERTRZIN *** enem tednu se počutite v po i kot prerojeni... ?? 721-386 Izkušnje ruskih zdravnikov, fizioterapcvtov in mascrjcv ISCG IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI d.o.o. 1230 Domžale, Kolodvorska 6 Potrebujete IZPIT ZA TRAKTOR Prijavite se na Tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki, ki bo v prvi polovici maja 1997. Prijave zbiramo na ISCG, d.o.o. Domžale, Kolodvorska 6, tel.: (061) 711-082 ali (061) 712-278. Krajevna skupnost Jarše-Rodica daje v najem poslovne prostore v izmeri 450 m2 z velikim pripadajočim funkcionalnim zemljiščem za mirno obrt, servisno dejavnost, gostinstvo. Poslovni prostori se nahajajo v Grobljah. Informacije dobite po telefonu 721-369. Razpis traja do 30. aprila 1997 JUS-SECURITT d.O.e. lHttl|anska102,D0M2«lE JUS-SECURITY LJUBLJANSKA 102, DOMŽALE TCL: 061/715-776, 716-230 JUS-SECURITY VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA Nudimo vam 24-urno intervencijsko službo, varovanje oseb in premoženja. Mobitel: 0609/638-007 AVTOŠOLA-JUS KATEGORIJE: A, B, C, E in H Pričetek tečajev vsak torek ob 10. in ob 16. uri Mobitel: 0609/615-159 JUS-SECURITY TRGOVINA Prodaja, montaža in servis telefonskih aparatov, alarmnih naprav in video nadzornih sistemov Zagotovite si varnost z JUS-SECURITV! LAĐA PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMANMENGEŠ Slovenska c. 66 AKCIJA: PRI NAKUPU NOVEGA VOZILA VAM PODARIMO OBVEZNO ZAVAROVANJE IN ZELENO KARTO POMAGAMO VAM TUĐI Z UGODNIM KREDITOM NA3IN4 LETA TUPI STARO 2A NOVO! tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, faks: 737 313 STUDENTSKI SERVIS DOMŽALE Tel.: 711 790 ^ Lj ubljanska 70 Za vpis v studentski servis potrebujete: ■ potrdilo o vpisu s srednje sole oziroma fakultete — ■ EMŠO - evidenćno matično Stevilko ■ davćno stevilko hranilno knjižico ali tekoči raćun KO ZEPNINA NI D0V0U... ■ pogoj za vpis je dopolnjena starost 15 let - Velika ponudba instrukcij za vse stopnje in predmete - Napotnice za delo lahko naroćite tuđi po telefonu - Vsi, ki isćetc ali ponujatc studentske sobe se lahko oglasite na našem servisu ali nas pokličitc po telefonu - Kmalu nas boste našli tuđi na internetu - nas E-mail: info@studentski-s-domzale.si Studentski servis je odprt - vsak delovnik od 8. do 16. ure, ob sredah do 18. ure, ob petkih do 15. ure, ODPRTO PA IMAMO TUĐI OB SOBOTAH od 9. do 12. ure. STUDENTSKI SERVIS DOMŽALE GRADIMO IN OBNAVLJAMO Z METALKO Akcijska ponudba: SIT SAMOKOLNICA LIV - sestavljiva 6.195.- električni MEŠALEC ZA BETON LIV, 120 L 46.200.- lesena PLESKARSKA LESTEV ELLES, A-5 7.990.- JUPOL 25 kg, notranja disperzijska barva 2.590.- KER. PLOŠCI« SMOV, notranje, art. 83200,1 m2 1.395.-KER. PLOŠCICE SMOV, talne, zunanje, art. 43001,1 m2 1.945.-KER. PLOŠCICE GORENJE Blanka B, Im2 995.- IZOTEKT V 3, v roli 3.490.- pocinkano PLETIVO ZA OGRAJE 22x60x1000 mm, t.m. 160.- Metalka Trgovina PRODAJNI CENTER DOMŽALE - Ljubljanska 63, tel. 061/721267 Velja do prodaje zalog! METALKA TRGOVINA Slovenska trgovina s tradicijo ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obvešćam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 **£\ RIBN'CAN Miševa 14,1230 DOMŽALE Tel./faks: 061/713-875 SLOVENIJA MALICE 450,00 SIT MOŽNOST PLAČILA MALIC lx MESEČNO PIZZE 550,00 SIT JEDI PO NAROĆILU SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 30 OSEB ODPRTO OD T-22h NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO NISSAN SERVIS KRULC Cesta heroja Vasje 8, Moravče tel.: 061 731 143 731 200 faks: 731 084 TRGOVINA UGODNO MICRA že od 15.990 DEM ALMERA že od 22.490 DEM PRIMERA že od 29.400 DEM OPTIJK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, RE. Mengeš, tel.: 061/738-980 VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI Tesovnikova 27A, Lj. (Ježića) Naročila po tel.: 372-967 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure. Radovan Zajc, dr. vet. med. mag. I. Trstenjak, dr. vet. med. raM4LEs Poiljctjc za trgovino in proizvodnjo d.o.o. SI - I2.H) Domžale, Slamnikarska 1, tel/fa'ks: 061/715-004 Cenjenim strankam NUDIMO IZDELAVO POHI&TVA ?O NAROČILU IN 05TALIH LE5ENIH IZPELKOV in sicer: ■■ otro&ke in mladinske sobe - spalnice - kuhinje - pisarnisko pohistvo - lesene polizdelke - leseno galanterijo \zvajamo tuđi popravila in obnovo starega pohištva INFORMACIJE: RAM-LES d. o. o. Slamnikarska 1 (v prostorih družbe TOKO UNE d. d.) 1230 DOMŽALE, tel./faks: O61/715-OO4 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. Domžale /lamnik APRIL MALI TRAVEN 29 vam nudi - pizze iz krušne peči kosila in jedi po naroćilu vam poleg ostalih uslug ] v aprilu in maju nudi paket - kcmićno čišćenje notranjosti vozila poliranje zunanjosti vozila po ugodni ceni ,[E@[MMPDt Vir, Šaranovičeva 18, Domžale tel. 061 711-081 AS DOMŽALE Audi Servis in trgovina, d.o.o. SLO -1230 Domžale, Ljubljanska c. 1, Slovenija Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V MORAVČAH PRI KMETIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI OD 8. DO 12. URE V. MORAVČAH PRI KMETIJSKO-GOZDARSKI ZADRUGI OD 13.30 DO 18. URE NA TROJANAH PRED TRGOVINO »ATRANS« OD 8. DO 12. URE V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 13.30 DO 18. URE V KRAŠNJI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V LUKOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V DOBU PRED TRGOVINO NAPREDEK OD 8 DO 12. URE V MENGŠU V JAMI SCT-DRUŽBENA PREHRANA LEBEN TOPOLE OD 8. DO 12. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V ŠTUDI PRI »MATIJEVCU« OD 8. DO 13. URE IN OD 13.30 DO 18. URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM OD 8. DO 13. URE V TRZINU PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteKiega zavarovalnega obdobja, če je vozilo že evidentirana sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, cannsKo deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale v 30 dneh od dneva opravljenega tehnicnega pregleda. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in osebno izkaznico lastnika vozna. 1. PONEDELJEK, 5. MAJA 1997 2. TOREK, 6. MAJA 1997 TOREK, 6. MAJA 1997 3. SREDA, 7. MAJA 1997 SREDA, 7. MAJA 1997 4. ČETRTEK, 8. MAJA 1997 5. PETEK, 9. MAJA 1997 6. SOBOTA, 10. MAJA 1997 7. PONEDELJEK, 12. MAJA 1997 8. TOREK, 13. MAJA 1997 9. SREDA, 14. MAJA 1997 RACUNALNISKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS, EXCEL~(20 ur) ~ WINDOWS 95 (5 ur) iNTElNET~UPORABA MODEMA (5 ur) 7"I3~66O AUTOCAD, CORELDRAWrfANGOr TECAJI KOMUNIKACIJ IN INTERNETA Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času! Studentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta! SLAŠČIČARNA OGER IZSTAREGA TRŽI NA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORI POTIČE IN DROBNO PECIVO. STALNO JE NA ZALOCI TORTA ZA DIABETIKE. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORTr TUĐI POPULARNEGA HUGA IN PUNČKO BARBI. VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIKE DELA IN ŽELIMO LEP MAJ. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 7.-22. URE, TUĐI OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH. Mengeška 26, Trzin, 1236 Ttzin tel.: 715-699 3Kmi Trgovina SPI NA Trgovina z mešanim blagom Tel. 731-192 Krašce 17, Moravče CENEJE CENEJŠE NAJCENEJŠE VSEM KUPCEM ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE POSEBNA AKCIJA: - PERSIL VREČKA, 6 kg -1.699 SIT - PERSIL VREČKA, 2^ kg - 649 SIT - METLE SIRKOVE - 349 SIT - VINO LJUTOMERČAN - 399 SIT - KIRA GOVEDINA, 1250 gr - 219 SIT CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG HVALA ZA ZAUPANJE CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnlke - tople grede, kompostnlke - škarpne elemente - vinogradnlške stebre - kanalske Jaške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735408 od 8.-16. ure K0MLANCs.p. VAM NUDI: - ZIBELKE IN POSTELJICE S KOMPLETNO OPREMO (JOGI, POSTELJNINA, OBROBA, STOJALO, BALDAHIN, JOGI RJUHE, ITD.) -.KOMPLETI ZA KOSKE (PO NAROĆILU) - BENKICE (PLAJŠEK) - MAJČKE - KAPICE - ŽABICE - PLIŠASTI IN BOMBAŽNI PAJACI IN KOMPLETI - DUDE, STEKLENIČKE ... (NUK, DISNEV, AVENT) - KOZMETIKA ZA OTROKE (FISSAN, PENATEN, JOHNSON) - VOZIČKI, STAJICE, HOJICE, AVTOSEDEŽI, STOLČKI IN ŠE IN ŠE ... Najpestrejša izbira polo majic, kratek rokav, v 15-tih barvah, od št. 1-12 let BLAGOVNA ZNAMKA KATJA & ALEN NAJBOLJŠI BUCI BUCI MALOPRODAJA SALON OTROŠKE OPREME IN KONFEKCIJE Ljubljanska 63 (pod Metalko — nasproti knjižnice) tel.: 72-11-44 NOVI DELOVNI ČAS: PON.-PET.: 8.00-19.30 SOBOTA: 8.00-13.00 @> ^ SERVISNI CENTER VIDEO - TV - KAMERE - SAT TV GRUNDIG, PAČE, PANASONIC PHILIPS, SAMSUNG, SONY Smo edini specializirani servis z izkušnjami iz tujine za navedene znamke aparatov na vašem območju. Servisiramo najnovejše modele VCR, TV in SAT sprejemnikov (100 Hz, IDTV PAL PLUS), na podlagi vsakoletnih šolanj v tujini Servisiramo video opremo za nadzor (kamere, Time Laps VCR, projektorje). Kamkorderje popravimo po prejšnjem dogovoru. Kvalitetni antenski sistemi po ugodnih cenah. APARATOV NE POPRAVLJAMO, TEMVEČ POPRAVIMO Goropećnik Romana s. p. Slamnikarska 5, Domžale Delovni ćas: 9.-12. in 16.-19. ure Tel.: 061 711-007 ISCG, IZOBRAZEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRARČNE DEJAVNOSTI d.O.O. 1230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE * SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIRCIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) Jesenski semester 1997/98 - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJ I: - Windows 95, Word for Windows, Excel,... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih na- prav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vođenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in trak- torskimi priključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja \q krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza), vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278. Oddam vrt v najem v Domžalah tel.: 711-676 ZAHVALA V štiriinšestdesetem letu se je prvega aprila po hudi in težki bolezni od nas tiho poslovil in nas zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric Lovrenc Poznič iz Trnjave pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje, svece, darove za svete mase in cerkev ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Ob tem se zahvaljujemo tuđi dr. Marku Pippu ter osebju klinike Petra Deržaja, ki so mu v zadnjih urah lajšali boledne. Posebna zahvala velja družini Oražem za vso pomoć, g. župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, tako konjenikom, gasilcem in praporščakom, kvintetu Pomladni odmev iz Logatca za ganljivo zapete pesmi in g. Francu Novaku za čuteče poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi 0M£RS Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel./fax 714-875, tel. 721-726 OB ŽALNEM TRENUTKU VAM NUDIMO: * DEKORACIJO VEZICE * VENCE * ARANŽMAJE: IKEBANE IN ŠOPKI * PAKETE SVEČ * DOSTAVA S KUPONOM KORISTITE 10% POPUST. |~ KUPON:~i0OX, "pOPUŠf ] CVETLIČARNA OMERS »KDOR NI TKPEL, NE VE NIČESAR. NE POZNA NITI DOBREGA - NITI ZLECA, NEKJZNA LJUDI, NE POZNA NITI SAMECA SEBE.« (Fenelon) VSPOMIN Drugega maja mineva deset let, oclkar nas je zapustil Pavle Urankar Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, in postojite ob njegovem grobu. Njegovi NEIOKAITE OB MOJEM GROBU, SAI VESTE, KAKO TRPBA SEM, ■LE TIHO PRISTOPITE K NJEM IN VEČNI MIR Ml ZAŽELITE. ZAHVALA Ob izgubi naše najdražje mami, babice, prababice Antonije Kocjan se želimo zahvaliti vsem, ki ste nam pomagali v času njene težke in dolgotrajne bolezni; hvala dr. Farkašu, patronažni sestri Irmi, ter osebju hematološke klinike Kliničnega centra Ljubljana. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob njeni smrti; župniku Andreju Svetetu hvala za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru |anko Kersnik Brdo za zapete pesmi, krajanom Imovice, podjetjema Jata- Meso in Napredku Domžale za vse darovano. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem hvala za vso pomoć, izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter hvala ker ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni IN MEMORIAM Berti Bojetu Bili) si li - samo ti - edinstvena, ki si znala zakriCati, i'e li ni bilo kaj prav, ki si znala povoditi na glas resnico, prav! Bila si ENA, s katcro seje bilo lepo pogovarjati. Zapomnila si si ljudi, obraze, imena... Ljudi si ljubila, nx>Ske si ljubila, sina si ljubila, kot kdo Se? Za njega si šla v Izrael... si učila hebrejščino! Bila si naša, slovenska, saj sem ljubila s tabo pogovarjati se v tako tvoji, sočni slovenSčini. Borila si se kot trpezni konj - kdo ve? Da bi povrnila Zidom pravico, draga Bertai Da bi spomnila ljudi, naj bi bil svet lepii, boljši, duhovnejii, kot je bila tuđi crna zgodovina Židov? Nepozdbno mi je obdobje, ravno za materinski dan je bilo, ko je imol Dane Zajc z Janezom Škofom večer-predstavitev svojih pesmi v KUD France Prešeren. Ko smo skupaj sedeli za okroglo mizo: še Olga Kacjan, Uroš Maček in Branka, režiser Bitenc in njegova dramaturginja iz Celja s hćerko in Dušan Lipovec in ti Berta in jaz. Bilo je takr.it, kot bi se zmenili, smo se zbrali skupaj in to se ni zgodilo nikoli već. Tebe ni vef. Ostale so le tvoje knjige, da jih preberemo in tvoje srce med nami. VIDA MOI.ITEV, IJIK) IN TRPLJENJE TVOJE JE BILO ŽIVIJENIE ZAHVALA ob i/gubi naše tete Marije Birk Babnikove tete, iz Sp. Tuštanja pri Moravčah Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje, svece in darovane sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Vinku Čampi za mesećne obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred s sveto maso. Hvala vrhpoljskim in moravskim pevceni ter prijatelju Juretu za zaigrano Tišino. Hvala za pisna in ustna sožalja. Še posebej pa smo hvaležni sosedom Hribovskim za vsakodnevne obiske in pomoć ter družinam ]ernikovim in Mihovim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsi domaći ZAHVALA Ob nenadni in prezgodnji smrti našega dragega moža, atija in tata Metoda Pavlija iz Turnš pri Dobu, ki je umri 6. aprila 1997 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekali sožalje in darovali cvetje in svece ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti gospodu župniku iz Doba za lep pogrebni obred, predstavniku Smucarske sekcijeTurnše )anku |eraju za ganljive poslovilne Ijesede, pevcem za zajjete žalostinke in sindikatu Sario Slovenija Kolićevo za pomoć. Vsi njegovi LjUBIIA SI ŽIVIJENIE, LJUBILA SI SVOI DOM. A OUŠIA SI TjA, KIER NISOVRAŠIVA NEGOR/A. ZDAI V GROBU MIRNO SPIŠ, A V SRCIH NAŠU i ŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v sedeminosemdesetem letu sklenila naša draga Regina Pevec - Gostič Zakrajškova mama s Prevoj pri Šentvidu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in svece ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala delavcem, upokojencem in pevcem družbe Tosama, gospe Olgi Florjanćić in gospodu Tonetu Zureju za ganljiva poslovilna govora, organizaciji ZB Prevoje in KS Prevoje, upokojenskemu društvu Lukovica, ZLSD Domžale in pogrebnemu zavodu Vrbančič. Zahvaljujemo se dr. Pevcu in Domu upokojencev Domžale, še posebno gospe Čili za skrb in pomoć med njeno boleznijo. Naj ostane naša mama verlno v lepem spominu vsem, ki so jo ronili in jo imeli radi. Vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, eleela, brat in stric Anton Horjak z Rodice pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in zaposlenim v podjetju HORjAK PRECISE d.o.o. Domžale, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovanje sveč, cvetja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ladislavu Hacetu iz ZD Domžale za dolgoletno skrbno zdravljenje. Enaka zahvala tuđi jarškemu župniku g. Kvaterniku za opravljeno pogrebno slovesnost, predstavnikom ZŠAM Domžale za ćastno stražo in g. jegliču za poslovilni govor. Hvala tuđi Gasilskemu društvu Jarše - Rodica in pevskemu zboru Kultumega društva Groblje za zapete pesmi. Hvala za številno spremstvo na njegovi-zadnji poti. Vsi njegovi UTIHNU. IE TVOJ ClAS, OBSTALO JE TVOJE SRCE. OSTALI SO SLEDOVI PRIONU I ROK IN KRUTC> SPOZNANJT, DA SE NE VRNEŠ VLČ. ZDAI VCR< )HU MIRNO SPIŠ, A V SROH NAŠU I ŠE ŽIVIŠ. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi Ijubega moža, očeta, cledka, tasta, brata in strica Janeza Hafnerja z Vira, Tolstojeva ulica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, stanovalcem Tolstojeve ulice in znancem za izkazano pomoć, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Vladu Pečniku za lepo opravljen obred in pevcem bratov Pirnat za lepo odpete pesmi. Posebna zahvala kolektivu Termit Ihan za pomoć in socJelavcem, ki so ga ponesli na njegovi zadnji poti, ter sodelavcu govorniku za lep govor. Zahvaljujemo se tuđi vsem za trud in požrtvovalnost na kraju nesreće. Hvala tuđi trobentaću za odigrano tišino. Še enkrat hvala vsem za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi, ki so ga imeli radi in ga spoštovali /lamnik APRIL MALI TRAVEN 31 ZAHVALA Ob nenndni in boleći izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre, tete in tašče Ivanka Vehovec roj. Peterc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-kom, sosedom, prijateljem, in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in svece, darove za sv. maše in drugo pomoč. Iskrena hvala g. župniku Viktorju Primožiču in g. Dragu Lavriču za lepo opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru, mesanemu cerkvenemu pevskemu zboru in Berti Kunavar za ganljive besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Z.iilo je sonec za fiorami žc, /a livadami, tihimi polji... Njegove oči več ne žarijo, odšel je za vedno v lepii, boljši svel. ZAHVALA Neprićakovano, brez slovesa in skromno kot je živel, nas je zapustil brat in stric Ciril Volkar z Vira Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, KS Vir, GD Vir ter ORPAL-u za podarjeno cvetje, svece in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. kaplanu za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala GD Vir in praporščakom za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. predsedniku GD Vir za ganljive poslovilne t)esede. Vsem hvala, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovo sorodstvo ZAHVALA V devetdesetem letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica Veronika Gostič roj. Drčar iz Prevoj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, svece in nam izrekli sožalje. Vsi njeni ZAHVALA V sedeminšestdesetem letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in stric Jakob Tekavc Markov Jaka iz Rafolč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam ustno in pisno izrekli sožalje ter darovali svece, cvetje, sv. maše in drugo pomoć. Posebej se želimo zahvaliti gospodu župniku Andreju Svetetu, Lukovškim pevcem za zapete žalostinke, govorniku za ganljive poslovilne besede, sosedom za nesebično pomoč, še posebej Smarajčevim. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob nepričakovani in mnogo pre- zgodnji izgubi našega moža, očeta, dedija, brata in strica Jožeta Koviča iz Preloga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in svece. Iskrena hvala govorniku g. Andreju Zajcu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica Pepca Miš roj. Rokavec iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, svece, darovane sv. maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Banku za zdravstveno pomoč in sestri Vidi za nego. Zahvaljujemo se tuđi g. Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Tržiča za lepo petje ob maminem slovesu. Vsi njeni NI BESED VEĆ TVOJIH, NI VE<'STISKA TVOIIHKOK IN TA SmMIN NE BOZBLEDEL, IV > KONCA Z NAMIBO ŽIVEL. POMLAD NA ZEMLK) SE fOVKNE, PETU II*.:SE OGLASI, ZEMLIA S CVLTIEM St CX1RNE, TEBE PA OD NIKODER NI. ZVEZ.DL TEBI NAIZAKIKl VETRK' TEBI NAI PIHLJA, SONCi: SPOKOIA NAI V SIIE, NAI IIBOLAHKA 7IMLIICA. V SPOMIN Triindvajsetega aprila 1997 je minilo šest let, odkar je za vedno zaspala draga hčerka, mamica, sestra in teta Anica Urban roj. Slapar z Vira pri Domžalah. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke v njen spomin. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi mamice, hčerke in sestre Tatjane Unger se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tuđi gospodu župniku in pevcem. Hčerka Blanka, mami, brat Tone, sestra Iva. POMLAD BO NA NAŠ VRT PRIŠLA IN ČAKAIA DA PRIĐEŠ TI. IN SEDLA BO NA ROŽNA TIA IN)OKALA,KERTENI. (S. Gregorčič) V SLOVO IN ZAHVALO Dne 25. marca 1997 smo na prerano zadnjo pot spremili našo drago ženo, mamo, staro mamo in sestro Štefko Goltez roj. Mahnič Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, svece in izraze sožalja. Zahvaljujemo se pevcem, g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in vsem, ki ste se v tako velikem številu udeležili pogreba. Vsi njeni! Domžale, 9. 4. 1997 ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Draga Opalički iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožaljn, darovane svete maše, cvetje in svece. Posebna zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke ter glasbeniku za zaigrano tišino. Zahvaljujemo se g. dr. Hacetu za vso pomoč med boleznijo. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata Ivana Gotarja iz Serjuć pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece in prispevke za sv. maše. Posebna zahvala g. župniku Primožiču in patru Jožetu, kolektivu Termit in pevcem ter sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi POMIADNA VRT IX) TVOJ PRIŠLA IN ČAKAIA, DA PRIDFŠ TI. INSHHA BONA ROŽNA TIA INJOKALA, KER Jt NI. (S. GregorćiC) ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v štiriinšestdesetem letu zapustila draga Pavla Bratun iz Moravc Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, svece, mase ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, organistu ter cerkvenim pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali ali ste nam stali ob strani. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke, sestrice, vnućke in nećakinje Diane Dolinar iz Preserij pri Radomljah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svece. Hvala osebju Pediatrične klinike za zdravljenje in nego. Posebna zahvala dr. Krevsu in dr. Veselu, ki sta se dve leti trudila Diani omogočiti lepše ter predvsem daljše življenje. Hvala tuđi sestram kardiološkega oddelka zo skrb in vzpodbudo. Lepo se tuđi zahvaljujemo g. župniku Alojzu Golobu za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni ZAMAN JE BIL TVOJ BOJ, ZAMAN VSI DNEVI UPANJA, TRPLJENJA UOLEZENJEBILA MOČNEJŠA OD ŽIVLJENJA ZAHVALA V dvainšestdesetem letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Jože Maučec iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Farme Ihan za izrečeno sožalje, cvetje, svece, darovane svete maše in drugo pomoć. Zahvaljujemo se za pisna in ustna sožalja ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Francu Zaplati za opravljen pogrebni obred s sveto maso, ihanskim cerkvenim pevcern za lepo petje ter g. Ferdinandu Starinu za iskrene poslovilne besede. Iskrena hvala tudi dr. Pogačarjevi ter patronažni sestri ge. Dragici Šarec iz ZD Domžale za veliko skrb in pomoć med njegovo boleznijo. Iz srca pa smo hvaležni sosedom družine Kralj in družini Krepek, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala! Vsi njegovi Deček v travi lezi in prav sladko spi. Sanje bele so kot sneg, v njih vlada smeh. (Teja Pirnal) Urošu v spomin Brezskrbne počitnice je prekinila usodna novica, da Ixj odslej tvoja klop prazna. Težko razumemo in verjamemo, da te ni već med nami. Pogrešamo te kot vzornega učene a, dobrega sošolca in prijatelja, tabornika, plesaka. Pogrešamo odličnega igralca naših priljubljenih športnih iger. Kako lepo smo preživljali odmore v dežju! Le kdo naj sedaj vodi igro? Prijetno je bilo poslušati tvoj nežen glas - glas pogumnega, odličnega solista v otroSkem zboru. Tvoj prijazen nasmeh in pogled nas je vedno navduševal in spodbujal pri delu. Manjkajo nam tvoja razmišljanja in poročanja o dogajanju v naravi, saj si z njimi bogatil tudi naše znanje. Vedno smo navdušeno poslušali tvoje iskrivo pripovedovanje, kako si skrbel za mlade fazane, kaj si opaz.il na lovskih sprehodih z atom. Tako topel odnos, kot do narave, so ob tvojem pogledu in pozdravu začutili tudi odrasli. Preveć svezi so spomini lepih doživetij, da bi mogli sprejeti to kruto resnico. Tvoji sošolci, učenci in učiteljice iz tvoje Sole v Dragomlju Poročilo CPV za meseca februar in marec Domžale, 2. 2. 97 ob 1640 uri je obćan zaprosil poklicne gasilce iz CPV za pomoć. O nesreći so jim po telefonu na kratko sporoćili. Gasilci so ugo-tovili, da se je bojler zaradi pokvarje-nega termostata prekomerno segrel, zato je poćila odvodna cev, iz nje pa je iztekala vroća voda. Casilci so hitro zaprli ventil na dovodni cev i. Radomlje, 9. 2. 97 ob 1708 so preko Centra za obvešćanje gasilci sprejeli spo-ročilo, da gori stanovanjska hiša. Zato je dežurni operater v CPV takoj aktiviral sireno v Radoniljah. Pri prihodu enote CPV so na kraj prišli še gasilci iz Radomelj in Rov, toda posredovanje ni bilo potrebno, ker je lastnik ogenj sam pogasil kar z vodnim ćurkom iz plastičnih cevi za zaliva-nje vrta. S tem iznajdljivim dejanjem si je lastnik prihranil kar zajetno vsoto tolarjev, če bi ogenj brez ovire požiral ostrešje. Požar je izbruhnil zaradi nepravilno izpelja-ne kovinske dimniške cevi tik ob leseni stresni konstrukciji. Kompolje, 20. 2. 97 ob 1932 uri je po-veljnik CiD Krasnja po UKV zvezi obvestil enoto CPV da gori drvarnica, ki je v sklopu gospodarskega poslopja. Zaradi hude nevarnosti sta odpeljali dve kombinirani vozili in vključili so sireno gasilskih drustev v obćini Lukovica. Po prihodu na kraj so ugotovili, da gorijo drva in leseni odpad-ki v drvarnici pod kozolcem. Ogenj so pogasili z vodnimi curki, z mesta so odnesli drva in drugo, vse skupaj pa je kot požarno stražo prevzel poveljnik obcine Lukovica. Na kraj je prišlo šest gasilskih enot iz KraSnje, Blagovice, Lukovice, Prevoj, Vira in iz CPV. To je bilo petindvajset gasilcev, ki so bili pripravljeni pomagati sočloveku v nesreći. Radomlje, 24. 2. 97 ob 11.25 uri je ob-čan zaprosil za pomoć pri resevanju leta-la na daljinsko vođenje, ki se je zaradi ok-vare zapletlo v veje visokega hrasta. S tro-delno raztegljivo lestvijo so gasilci letalo le dosegli in ga izročili lastniku. Dvakrat so nudili pomoć še pri odpira-nju vrat in zapiranju vode, dvakrat so oći-stili cestišče po prometni nesreći in enkrat črpali vodo zaradi poćene cevi. Vir, 3..!. ob 18.20 uri je obćanka preko telefona obvestila poklicne gasilce v CPV da gori podrast med cesto LJ-CE in reko Kamniško Bistrico, dim pa je oviral promet na magistralni cesti. Casilci so ogenj poga-sili z vodo in okolico namočili. Spodnje )arse, 5. i. ob 8.30 uri je dežurni operater v CPV sprejel obvestilo, da se moćno kadi in gori na deponiji lastnika bližnje ključavničarske delavnice. Pouda-ril je, da se kurjenje in zasmrajevanje kar OB 10-LETNICIDOMŽALSKEGA KOMORNEGA ZBORA Domžalski komorni zbor vas vabi na LETNI KONCERT kibo v soboto, 17. maja 1997, ob 20. uri v Slovenski filharmoniji v Ljubljani Izvajali borno skladbe Mendelssohna, Brahmsa, Debussya, Francoixa, Lajovica, Pahorja, Kreka, Kumarja, Čopija in Lebića. Vsi ste lepo vabljeni. ff^ffl AHAČIČ SERVIS TRGOVINA gorenje Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE, tel. & faks: 061/722-107 ■\KCIJSKA PRODAJA 1. SUŠILCI PERILA 38.452 SIT-GOTOVINA 2. PRALNISTROJI OD 52.580 SIT NAPREJ 3. BARVNITV OD 39.154 SIT NAPRE) 4. SESALEC GORENJE 13.623 SIT 5. HLADILNIKI Z ZAMRZOVALNO OMARO (visina 178) 6Z387 SIT 6. HLADILNIKI Z ZAMRZOVALNIKOM (visina 160) 48.066 SIT HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE OMARE IN ŠKRINJE, ŠTEDILNIKI KUHINJSKE NAPE, POMIVALNA KORITA, POSODA, SESALCI, LIKALNIKI GOTOVINSKI POPUSTI 12% PRODAJA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! redno [»javlja, kar ne sodi v naselje. Inter-vencijska enota je takoj odpeljala do deponije ob Kamniški Bistrici, kjer je bil tuđi lastnik; povedal je, da je nekaj moćno podlo, kot da bi bila eksplozija. Ogenj se je iz razlite katranske smole po prođu in raz-metanih lesenih paletah že širil po podra-sti, kar so gasilci pogasili z vodo. Ob pregledu območja, kjer je gorelo, so našli eks-plodirano 50 kg jeklenko. Zato si velja za-pomniti, da nišo vse stvari samo za odpad, ćeprav so odslužene. Še sreća, da ni bilo nikogar v blizini, kajti posledice bi bile hude. Domžale, 5. 3. ob 2245 uri so odhiteli gasilci v halo komunalnega centra zapirat vodo, ko se je obćan stusiral. Hotel je vodo zapreti, a mu ni uspelo, odtrgal se je ventil in ga je obdržal v roki. Ker ni vgra-jenih podometnih ventilov, so zaprli glavni ventil. Preserje, 6. 3. ob 00.25 uri so gasilci sprejeli sporodlo iz centra za obvešćanje, da pred Napredkovo trgovino gori vsebi-na v kovinskem zabojniku; to je bilo potrebno dobro namočiti z vodo. - Selo pri Ihanu, 8. i. ob 10.05 uri je po telefonu obvestila gasilce lastnica stanovanj-ske niše, da je ob kurjenju krušne peči za-gorelo se v dimniku. Na kraju so si gasilci stvar ogledali in zavarovali objekt. Ko je ogenj začel ugaSati, so z žitno dimniško metlo očistili Se dimnik. Trzin, 8. 3. ob 22.55 so domžalski poli-cisti sporoćili, da v industrijski coni gorijo smeti in dim grozno moti tamkajšnje pre-bivalce. Zato so gasilci odhiteli pogasiti. KraSnja, 9. 3. ob 14.25 uri so dobili obvestilo o go/dnem požaru. Tja je takoj od- Prostovoljno gasilsko društvo Domžale - mesto vabi vse občane Domžal, da se udeležijo slavnostne otvoritve obnovljenega gasilskega doma v Domžalah. Otvoritev bo v soboto, 3. maja 1997. Slavje se bo pričelo ob 17. uri v domžalski cerkvi s sveto maso v počastitev praznika sv. Florjana - zaveznika gasilcev. Po končani maši bo sledil slavnostni sprevod, kjer bo ob 18. uri otvoritev in blagoslovitev gasilskega doma. Prisrčno vabljeni! Upravni odbor PGD Domžale - mesto hitela intervencijska enota, soćasno so bila aktivirana gasilska društva, ki imajo kombinirana vozila, v katerih so poleg osnovne opreme še večja količina vode. Na zelo strmom in tezko dostopnem terenu so se gasilci spopadli z ognjem in ga pogasili do 19.(X) ure. Potem so požarno stražo prevzeli domaći gasilci s pomočjo še dveh kombiniranih vozil. Pogorelo je nekaj manj kol tri hektare podrasti. Sodelo-vala so naslednja gasilska društva: Krašnja, Prevoje, Blagovica, CPV, Lukovica, Dob, Domžale, Vir, Mengeš, larše-Rodica, Loka in Homec. (iasilcev je bilo 65 in 14 gasilskih vozil. Spodnje larše, 9. 3. ob 16.55 uri so v CPV sprejeli telefonski klic, ko jih je obćan obvestil o požaru ob obrežju Kamniške Bistrice, kjer je gorela podrast. Po enournem gašenju so se gasilci vrnili. Vir, 10. 3. ob 13.55 uri sta moćno gorela suha trava in podrast, ob pomoći vetra pa je ogenj hitro napredoval na obrežje Kamniške Bistrice. Tuđi tokrat so stvar us-pešno resili gasilci iz CPV. Pšata, 11. 3. ob 18.20 uri je enoto CPV obvestil obćan s posestva Pšata, da se iz gozda moćno kadi. Nato je odpeljala in-tervencijska enota. Na kraju sta bila dva obrana in kurila razno suhljad. Ognjišće je bilo dovolj odmaknjeno od travnatih in gozdnih površin, žalo so ju gasilci opozo-rili o odloku, ki prepoveduje vsakršno kurjenje v naravi. Trzin, 15. 3. ob 15.50 uri je dežurni operater sprejel već zaporednih telefonskih klicev občanov in Centra za obveščanja, da gori gozd. Ko so prišli v Reboljevo ulico, so gasilci videli već metrov visok pla- men in dim približno sto petdeset melrov v gozdu. Gasilci so prišli do večjega kupa starega žaganega lesa, verjetno je bila ne-koč nekakšna baraka; to sla dva možakar-ja podrla in pripeljala v notranjost gozda zažgat. Ogenj so pogasili. Na pomoć so prišli še trzinski gasilci in pomagali preložiti kup lesa, tega je bilo zaradi varnosti potrebno politi z vodo. Domžalski policist pa je prevzel neposlušna kurjača, ki se bo-sta ćez čas pogovorila s sodnikom za pre-krške. Depala vas, 18. i. ob 2110 uri so gasilci sprejeli obvestilo o požaru v kurilnici zasebne hiše. Po prihodu na kraj ni bilo potrebno posredovati, saj so ogenj z roćnimi aparati na prah pogasili domaći. Požar je po prvi oceni nastal zaradi okvare termostata na peći za centralno ogrevanje. Casilci so prostor in peć temeljito pregledali in ocenili, da ni nevarnosti, da bi ogenj ponovno izbruhnil. Zato so kraj zapustili. Trojane, 19.3. ob 1733 uri so s Centra za obvešćanje sporoćili, da gori na magistralni cesti osebno vozilo opel omega. Inter-vendjska enota je takoj odšla, dežurni operater v CPV pa je preko daljinskega vklopa sirene obvestil še Blagovške gasilce. Požar so lokalizirali že soudeleženi vo-zniki z ročnimi gasilnimi aparati, dokonč-no so ogenj pogasili gasilci CPV. Vir, 25. 3. ob 19.05 uri so vašćani sporoćili gasilcem, da zaznavajo moćan vonj po kurilnem olju. Gasilci so pregledali ob-moćje, kjer je smrdelo, in nazadnje ugotovili, da se iz dimnika vali gost dim, ker ni popolnoma zgoreno kurilno olje z dimom prišlo iz dimnika v ozračje. Laslniku pok-varjenega oljnega gorilcn so gasilci pripn-roćili servis. Vir, 25.1 ob 9.20 uri so domžalski po-licisti zaprosili, da smejo vlomiti vhodna vrata, ker lastnika že dlje časa pogrešajo. Gasilci so se prošnji odzvali in v stanovanju našli pokojnega lastnika. Domzale, 27 3. ob 5.00 uri so odhiteli gasilci CPV v Domžale zaprel vodovodni ventil, ker je na območju križišća na Ljubljanski cesti poćila glavna vodovodna cev. Preprečili so še vdor vode v kletne prostore SPB-ja. Srednje larše, 28. 3. ob 15.00 uri je za-gorela podrast ob skladišču Napredek, ogenj so gasilci v eni uri pogasili. V preostalih sedmih intervencijah je bilo treba posredovati Irikrat pri /apiranju vode v stanovanjih, po dvakrat vlamljanje vrat zaradi izgubljenih kljućev in čišćenje cestišča po prometni nesreći. VIKTOR SVETIN (CPV) Drugačna Cvelim v novo pomlad med rdečimi tulipani. Bek). Drugačna. Gledale me. Zardevam, a ni dovolj. Še vedno sem bela. Poredan dan zaspi. Prespana noč odpre oči. Preživeto življenje umre. Vrtnica pa kar diši. LEVSTEK ZtATKA RODLX PEUGEOT SCU**-* »ItODAJA Rova 3a PooblaŠČeni prodajalec i prodaja (061) 727-798 1235 Radomlje | jn serviser vozil PEUGEOT! servis i061' 727^0 ---------------------- faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM +6% KOMPLET PROGRAM PEUGEOT P-106 od 14.900 DEM BOXER od 26.500 DEM P-406 od 31.000 DEM P-406 BREAK od 36.000 DEM P-306 NOVI MODEL od 22.000 DEM VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE PEUGEOT 306 Napredkov nagradni kviz Žrebanje bo 17. maja 1997 ob II.00 pred Blagovnico Vele v Domžalah PIA™llBl#EI% Nagradni kupon oddajte v Napredkovi blagovnici Vele v Domžalah najkasneje do 17. maja do 10."° ure. Nagrade: avtomobil Volkswagen Pol^^M^BWi|SKmnik. oralni stroj 1. Kako se imenuje Napredkova Blagovnica v Domžal^fif I I ......B jBP^^PIl^^^Blčfc^rr^ Gorenje |_a) blagovnica MINI |__b) blagovnica VELE 2. Označite Napredkov slogan La) Z NAPREDKOM SE DAN ZAČNE. Lb) NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI. Vaš naslov: Fotokopiranih kuponov ne borno upoštevali! /lamnik Slamnik je glasilo obćin Domžale, lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhaj.il v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pri-čel izhajati Občinski poroćevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022 Pomoćnica odgovornega urednika MARIJA KAVKA URADNE URE: vsako sredo od 15.-17 ure Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELI, VERA VO|SKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica sirani obćine lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani obcine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na ljubljanski cesti (>') v Dom/alah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-7)0, 721-022 lehnićni urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT C il.isilo i/h