ff - Največji iloveaciu dnetnilT^l
It Združenih državah
Velja za vse leto « • • $6.00 i
g Za pol leta.....$3.00 5
Za New York celo leto « $7.00 (j|
Z« inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
r
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Sovenian Dmiiy ftft
I	the United States.
a litoad every day except Sunday* * |	and legal Holidays.	|
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLAKDT 2876
Entered as SecoDd Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 91. — ŠTEV. 91.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 19, 1927.
TOREK 19. APRILA 1927.
VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV.
Posvetovanje velesil.
Velesile *e posvetujejo glede bodočih korakov. — Nekatere hočejo poslati ultimatum Kantonča-nom. — K an t on ča ni razpolagajo z več kot štiridesetimi armadnimi enotami.
WASHINGTON, D. C., 18. aprila. — Anglija in druge sile nameravajo poslati kantonskemu zunanjemu ministru Cenu ultimatum, če ne bodo Kitajci takoj sprejeli zahtev prejšnje poslanice. Namignili so, da se zavzemajo Združene države za bolj zmerni tok, vsled katerega bo potrebna na daljna izmenjava not.
SANGHAJ, Kitajska, I 8. aprila. — V pogovoru kantonskega poveljnika v Sanghaju, generala Pai-ja, s časnikarskimi poročevalci, je poročal načelnik njegovega generalnega štaba glede napadov proti oboroženim delavcem v Sanghaju in v drugih kra jih ter pojasnil položaj, ki je dovedel do tega. Svetoval je časopisju, naj pred objavljenjem poročil vclede notranjih dogodkov rajše prosi nacijonaliste, naj ugotove stvar s svoje strani.
Dotžil je komuniste, da so se zarotili proti vladi in da nasprotujejo ciljem nacijonalistov. Nacionalistična stranka skuša združiti vse razrede na Kitajskem ter jih emancipirati, dočim dajejo komu nisti prednost le gotovim razredom prebivalstva. Ko so se obrnili komunisti na dr. Suna, naj jim do-vol i vstop v stranko, je bil zadovoljen s tem pod pogojem, da slede njegovim doktrinam. — To zaupanje so zlorabili. Komunisti so kmalu pričeli s kampanjo za vlado v stranki. Delavcem in kmetom so pripovedovali, da so nad vlado in da so odgovorni le komunistični internacijonali.
Komunisti kontrolirajo sedaj province Hupeh, onan in Kiangsu. Prišel je čas, da se očisti stranko komunistov. Nacijonalistična stranka hoče izvesti le program dr, Suna glede enakosti, demokracije in skupnega delovanja vseh družabnih razredov.
9
General je nato napravil poklon silam kot nasprotnicam komunistov ter rekel, da bo pozdravi la Kitajska pomoč Amerike, Anglije, Francije in Japonske, ki bi sprejela Kitajce na temelju enakosti.
Mrs. J. Walker
Obnovljeni odnosa ji med Švico in Rusijo.
Švicarska vlada v Bernu je izrekla obžalovanje, -in Moskva je zadovoljna. — Prekinjeni odnosa j i med Švico in Rusijo so bili obnovljeni.
Governer Smith KOALICIJSKI KABINET
o veri in državi.	OSNOVAN V JUGOSLAVIJI
I
da se vmešava v zadeve države. — Prostost vesti. — Izrekel se je tudi za absolutno ločitev cerkve od države.
HENRT KILLER. WA»M 0. C
/(Min newyorskega župana, ki je krstila n a j novejši nemški j«ar-nik "New York".
Pričetek procesa proti morilcema Snyderja.
"Grey je šakal", — pravi obtožena Mrs. Snyder. — Obtoženka zmerja svojega prejšnjega ljubčka ter zatrjuje popolno nedolžnost.
V zadnjem apelu 11:1 javnost objavlja .Mrs. Kutli lirown-Snyder svojo popolno ločitev od prejšnjega Jjubf-ka, Ifnirv Jndd (Jrava. s i katerim ^e ninoril svojega moža. Se<laj pa pa zaničuje! Obravnava se bo pričela dane«. V svojem apelu na javnost pravi:
— To je poslaniea na moje pri-j jatelje in na prebivalstvo, ki me pozna le kot žensko, koje ime se! prikazuje v listih z velikimi crka-
MOSKVA. Rusija. 17. aprila. Zunanji urad je včeraj zvečer objavil. da je bil podpisan v lierJi-nu dogovor, ki je odpravil dol<ro Icontroverzo med sovjetsko Rusijo i:i Švico radi umora ruskega emi-sarja Vaelava Vorovskega pri kc-nfereiieici v Lausanne tekom let a 10*2:1.
V	objavi se j>l;>si. da je dala Kvi-ea izraza svojemu obžalovanju radi umora Vorovskega potom švi-fiitskeira inžinirja Maurice Con-radiju, ki je bil pozneje oproščen v sodišču, in ranjenja ruskega časnikarskega, zastopnika Ahren-sa, ki je takrat spremljal vVorov-skija.
Dog-ovor dostavlja, da lio plačana denarna odškodnina družini umorjenega ruskega emisarja.
V	oficijelni izjavi se glasi, da se bodo pričela eimpreje mogoče v prijateljskem duhu pogajanja glc-j de vseh vprašanj med obema deželama.
-Proti ko n ni je rečeno:
— S tem izjavljata obe vladi, da je končan konflikt med obema dežnima in da so razveljavljene vse medsebojne omejevalne odredbe.
Governer Smith ne pri- y Beogradu je bi stvor jen koalicijski kabinet, ka-znava pravice cerkve, teremu naceluje Vukičevič. — Iz njega je izključena le Radičeva skupina. — Rim izraža u-panje, da bo nova jugoslovanska vlada nadaljevala z izmenjavo nazorov ter izboljšala odno-šaje.
--BEOGRAD, Jugoslavija, 18. aprila. — Nov
Včeraj je objavil governer koalicijski kabinet, obstoječ iz radikalcev, kmetov Smith izjavo, tikajoče se njege- in demokratov, katerega je stvoril Velja Jukičevič. vih nazorov glede vere in drža- je preVzel vlado včeraj opoldne, manj kot štiri in
ve. \ sebina teli nazorov se glasi:: 1	•	— Tr	.„ "i 1 •
Verujem v čaščenje noga s«. dvaJset ur po resignaciji Uzunovicega kabineta.
glasno v. vero in običaji rimsko-ka- Nova vlada predstavlja vse stranke v Jugoslav i-
toliške cerkve. Ne priznavam no- jiT z {zjemo Hrvaške Radičeve stranke, ter je bilo do
bene sile v napravah moje cerkve.	• ,1	J ♦ 11 1 1 • 1
,	, \ r, . govorjeno tekom zadnje albanske krize, da se oia
da l)i se umesavala v ustavo Zdr , , .	11. 1	.
držav ali v izveden je postav de či kabinet glede jugoslovanske zunanje politike.
M. Vukičeviča, ki je bil vzgojni minister v zad-absolutno ,»r0stost j njem kabjnetu, jc pozval včeraj zjutraj kralj Air k
sander, naj sestavi novo ministrstvo. Vrnil se je o
ena kost
Kerenski ožigosal sovjetski terorizem.
Verujem v vesti za vse ljudi i 11 vseh cerkva, vseli sekt in veroizpoved« 11 j pred postavo kot stvar poldne ter predložil seznam, katerega so že sestav«
pravice, ne pa kot stvar naklonje- \[ strankarski voditelji. Kabinet je bil takoj zap> 1-
nosti.	v
■sezen.
Verujem v absolutno ločitev j	*.,.„..	• 1	i i •
cerkve in države in v strogo izve-i ' Marinkovič, minister za zunanje zadeve v kabi-
denje določb ustave, da naj ne netU OavidoviČa, ki si je pridobil podporo skupšči-
sprejme kongres nobene postave i ne radi svojih zmernih nazorov tekom krize Z ltali-
prletle uveljavljen ia vere ali pre-1 .	.	....	11-
jo, ie postal zunanji minister v novem kabinetu.
I povedi prostepra izvajanja vere. :J ' J	J
Verujem v institucijo javnih Bogdan Markovič, ki je pred par dnevi sklenil poso šol kot enega temeljnih kamnov j;}0 pr{ Blair & Co. v New Yorku, je ostal finančni
minister. Prejšnji minstrski predsednik Uzuno-vič in prej&nji zunanji minister reric nista v katii -javnih ali verskih šolali.	j netU.
Verujem v princip nevmešava-l	zagotovilom podpore Skupščine, ki se bo se-
nja o«l strani te aezele v notranje	&	1 1	.w , . 11
zadeve drugih narodov in da »no-i stala prihodnji mesec, se pričakuje, da bo spreje-ramo stati neomajno priti takemu la vlada agresivno politiko, katero so zahtevali ra-vmesavanju. naj ga -ahteva	likalni in kmečki voditelji.
ameriške prostosti. Verujem v pravico vseh starisev.vda izberejo, če naj se njih otroka vzgoji v
koli.
Verujem v skupno bratovščino mož pod skupnim očetovstvom Boga.
----J A' tem duhu se pridružujem
Kerenski je izjavil na ve- vsem so-Amerikancem vseh izpo-
! vedi v iskreni molitvi, da naj bi ( ne bil nikdar zapet v tej deželi iz jZvan kak javni služabnik radi vere, v kateri je skušal se ponižno
like m zborovanju, katerega seje udeležilo 1500 oseb, da lahko tukajšnji delavci pomaga-'i)f)kori,i svojemu Bogu. jo Rusij.'. s tem, da sku-'
nii izza smrti mojega moža. Mrs.
Kot enega vzrokov za napade proti delavcem iRuth BrG^n S,iyden ~ moje ime
1	1 *t 1 i • 1*1	i 1	na ustnih vseh in brez dvoma
je navedel, da so bili delavci nahujskani od komu- jih je na stotino ki mp doUe (la
nistov in da ovirajo revolucije. Zahtevali so ta-j sem sokrivka smrti mojega mo-
kajšnji povratek mednarodne naselbine, dočim !ža- p,re* dvoma pa je nasprotno
skušajo bolj zmerni krogi nacijonalistične stranke ^ ™ x'™*e ljudi k!
v.	i*i	. v .	pv • . j glasa ti s tem pravorekom obsod-
doseci to diplomaticnim potom. Dostavil je, da be in ki si pravijo, da ne more nistrski predsednik pod provizo- podale danes zjutraj žrtve tri SO že storjeni koraki za reorganiziranje splošne de- blato. S katerim se me obmetavaj1*"'110 vl;ido. leta 1P17 je navdu-'soijP nilada bela žena in dva Ki-lavske zveze	ničesar opraviti proti moji "ne-|5il včeraj 1500 zborovanju v Mec- tajea v neki hiši na zapadni 125
šajo iztrebiti komunizem v Ameriki.
Aleksander K« renski, ruski mi-
UMOR IZ LJUBOSUMNOSTI
Najbrž vsled
RIM, Italija, 1 8. aprila. — Resignacijo jugoslovanskega kabineta smatrajo tukaj ne le za posledico nesoglasja glede finančne politike, kot se je oficijelno pojasnilo v Beogradu, temveč tudi za posledico vprašanj glede zunanje politike. Politika, katero je zasledoval bivši kabinet napram Italiji, je vzbudila ostre diference v mnenju kabineta.
Novi jugoslovanski kabinet bo zrl na položaj v bolj realistični luči in bo nadaljeval z izmenjavo nazorov z italijansko vlado, ki trdi, da jo navdaja odkritosrčna želja, da stavi odnošaje med obema ljubosumnosti so: deželama na solidno in trajno podlago sigurnega miru.
Napol oficijelno časopisje, ki zrcali mnenje zu-
M *•	0 i • „ , v , . 4n dolžnosti". Imam le prošnjo, (Ja, ea templju, ko se je zavzel za poli- cesti. Mlado Žensko so našli ustre-j nanjega ministrstva, pa svari Beograd, da ne bo
jNaCIJ on listi razpolagajo sedaj Z vec kot 40 ar ,aka javuftst s io sorlbo do Itične jetnike v K.tsiji, ki trpijo v 1|eno v npartmentu. V enem nad-! J ® , .	K	Jvnnznrien lc^k
madnimi enotami. Na južni strani velikega zidu !kl,r ne bo izrekla porota, ki bo sovjetskih jeCali.	Ltnpj« nižje ,o našli ranjenega lmo^oce doseci te^a	ce M bo VP» zorJen kak
ipartmentu.
•r ne bo izrekla porota, ki boj sovjetskih ječah, sta le Še dve provinci, namreč Santung in Cili, ki ; izvoljena prihodnji tetlen. svoje-| Kerenski je rekel, da je terori-j Kitajca, dočim so <lobi!i na strehi nista pod kontrolo Kantončanov	>'1 l>ravoreka- Brez strahu zrem zem danes V Rusiji hujši v svojih nadaljnega mrtvega Kitajca. Oko-
\/ Ll'v' • D i	i • to r\(\r\	-	pravortkn nasproti, ker vem. da: posledicah kot pa ie bil pod car-• liščine in <
V bližini Pukova je baje 20,000 moz severne:« nedolžna in da se vsaj v naši j ji; da je prostost govora uničena. I nja policij«
armade in 2000 proti - revolucijonarnih Rusov. «l cželi ne kaznuje ženske radi zlo-i«la so napolnjene ječe sovjetske Domneva se, da bodo vprizorili Kantončani kma- jtMlia' kat<n*°*2ra 1,1 i^-šila f-'- vlade gotovo znamenje, da vojn-lu ofenzivo proti severnim.	. -Koliko žensk v 1ej deželi je je ruski na red boj za demokra-
. r ...	.	. pae eitalo obdolžit ve glede mene? tično vlado.
OtlCljemo se je izjavilo, da morajo imeti vse Štirje psihopatje. kojih dva jej Korenskega je uvedel Matej ladje, ki vozijo med Cinkiangnom in Nankingom, naj°]o zagovornoštvo in dva dr-,Woll, podpredsednik American
mornariško spremstvo, ker se na severnem, oziro	so vJ^^lem Federation of Labor, ki je imeno-
• v 1	. . v	.,	tednu preiskali O raya. 1 eprav ni-J val Kerenskija simbol demokraci-
ma južnem bregu stoječe severne in kantonske ce- jso hoteli psihiatri dosedaj še Po- v Rnsiji. ' zagotovil je gostu.
te pogosto obstreljujejo.	vedati, do kakšnega zaključka so t]a upa organizirano delo v Zdr.
Angleška križarka Vindictive se nahaja na poti;priili' so io von,1:ir Zvedelo, da so'a^avah. da bo sedanje komuni-
V Hankov, kjer se pričakuje važnih razvojev.	^ Wnik« izvanredno Stično diktatorstvo v Rusiji kma-
poizveuova-
I
so baje spravila na: dan. da je mladi Kitajec, katerega so našli mrtvega na strehi, iz ko drugo drŽavo, ljubosumnosti ali osvete ustrelil
mlado žensko in nato najbrž od- ga Kitajca, nakar je izvršil na dal smrtonosne strele na d. uge-i strehi hiše samomor. Revolver, ka-
napor, da se razpravlja glede tiranske pogodbe, s katero je Italija zajamčila politični štatus quo v Albaniji. Ta pogodba se tiče le Italije in Albanije tQr ne more tvoriti nobenega temelja za pogajanja s ka
terega so našli poleg njeg:i, potrjuje to teorijo.
V	bližini Junanfu so umorili kitajski banditi ca-nadskega misijonarja Slichterja in njegovo osemletno hčerko.
V	Hankovu, sedežu nacijonalistične vlade, se nahaja sedaj 36 bojnih ladij, med temi sedem a-meriških. Nadaljne patrulirajo po Jangtse med Hankovom in Sanghajem.
MOSKVA, Rusija, 18. aprila. — Tukaj pričakujejo z veliko napetostjo konferenco, ki se bo pričela danes v Hankovu. Na tej konferenci se bo določilo politiko nacijonalistične stranke na Kitaj akem. Izvestja pravijo, da se je število komunistov v zadnjih dveh letih podvojilo in da šteje stranka sedaj 30*000 članov. £dina možna pot za de-
zgovornest in da je bil celo pripravljen opisati svojo vlogo pri umoru.
Kot znano, se bo pričel proces proti obema danes 1er bomo poročali o poteku in zaključku tega izvanredno dramatičnega slučaja.
Gray duševno normalen.
Štirje izvedenci obrambe in državnega pravdništva so prišli do prepričanja, da je Henrv Jud Grav. soobdolžen
hi nadomeščeno z demokratično vlado.
Kerenski je pričel primerjati razmere pod carji z današnjimi razmerami.
— Čeprav je bil takrat položaj teman, je bilo vsaj mogoče $ro-voriti. vprašati in izzvati, a danes so ruske ječe in ruska taborišča za izgnance polna političnih jetnikov. katere so poslali tjakaj isti ljudje, ki so izdali rusko prostost.
;Snyderja. duševno normalen ter umora Alberta 1 odgovoren za svoja dejanja.
lavce, da iztrgajo moč srednjemu razredu je, oja-čiti komunistične organizacije in anektirati število utrjenih postojank.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriSkega ali fcsnadukega denarja nam je treba podali, cu poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai v dinarjih ali lirab Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponndba ugajala, potabno ia ako boat« rpoštevali stojo šl riat in naao zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ..	.. $ 9.40	Lir ...	.. 100 ...	. .. $ 5.65
Din. ..	.. 1,000 ..	.. $ 18.50	Lir ...	... 200 ...	... $11.00
Din. ..	.. 2,500 ..	.. $ 46.25	Lir ...	... 300 ...	... $16.20
Din. ..	.. 5,000 ..	.. $ 92.00	Lir ...	... 500 ...	... $26.50
Din. ..	.. 10,000 ..	.. $182.00	Lir ...	... 1000 ...	.. .. $52.00
Za jiošiljatve, ki presegajo Pesettisoč Dinarjev ali pa Pvatisoč Lir dovoljujemo poselten znesku primeren popust.
Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter rrfunamo za stroške $1.—
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	phone: cortlaxdt 4<:s7 New York^tN. Y*
Posebni podatki.
Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor sledi: z a $25, ali manji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. p« 3 rente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogoTJru.
~T

GLAS NARODA. 10. APR. 1927
GLAS NARODA
(SLOVESE DAILY)
Owned and Published by SLOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president.____Louis Bencdik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St.. Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "OLA S NARODA"
(Voice of the People)	_
Issued Every Day Except Sundays (Hid Holidays.
Za celo leto relja list za Ameriko
in Kanado ..........................$€.00
Za pol leta ..............................$3.00
Za četrt leta ............................$1.50
Za New York <i cclo leto....$7.00
Za pol leta ................................$3JO
Za inozemstvo za cclo leto ..$7.00 Za vol leta ................................%3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement nn Agreement.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzem&i nedelj in ptaznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti hp ne priobču je jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.	____
"GLAS
NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3876.
D
SENZACUONALNA" OBRAVNAVA
Petintrideset let na ženska Mrs. Snyder jo imela svojega moža. postrani pa še ljubimca, nekega G rav a.
Pred dobrim mesecem se je s pomočjo ljubimca izne-bila svojega moža.	r
Oblasti so jima bile kmalu na sledu, in včeraj ^ je začela obravnava.
Vse predpriprave za obravnavo so bile že pred enim
tednom dovršene.
Vršila se je ogromna reklama. Makolateri Demp-fceyev "fight" je bila take doležen.
y sodni dvorani je prostora za 150 časnikarskih poročevalcev.
Časopisi, ki bodo po svojih poročevalcih zastopani,'p bodo imeli najmanj pol milijona dolarjev stroškov Ta denar ne bo uporabljen za povzročitev
Naifepz2SŽTNoviNameravam polet
# se je izjalovil.
Znani ameriški letalec,
t *
poročnik Byrd, ki se je ponesrečil, je pripravljen pomagati pri Bel-lanca poletu iz New Yorka v Pariz, ker ne more poleteti sam. — Polet se bo završil krog 1. maja. c
! CTRTISS FIELD. L. T.. 1«. apr. ! Poročnik Richard Iivrd. ki ne bo jinojrei sam odleteti v Pariz en mesec si 11 še dalje, ker si je zlomil j zapestje tekom včerajšnje aero-; planske nezgode, je ponudil svojo| I poiuo«" posadki Dellanca monopla-na v pripravah 7.a ]>r.!et v Pariz.,
; Clarence ('hamberljn. eden pilo-j l * ... tov aeroplana. ki je dosegel svetovni rekord glede vztrajnost ne-' ga poleta, je obiskal IVrrda v Hackensack bolnici in tekom tega obiska je stavil FSvrd To ponudbo.
Razprvljal je o pripravali. katere treba uveljaviti za tak poje Miss Thelma McMillan. Tega'Iet ter zavrnil idejo, da je treba
MB'
J-JELMAE kadilci se nikdar n e naveličajo Helmar. Ljubezen napraia Helmar ostane ista, zato ker je pristna.
Seznanite se s
Kraljico izrednih riga ret
Jugoslavia
irredenta.
UNOCItWOOO A UNOCItWOOO, N. V.
priznanja je biia deležna pri ne-1 izkušenega navigatorja za uspešen ki tekmi lepotic v kraljevem	take vrste. Obema pilotoma,
gledališču v Otago. Xova Zelan-!Acosti in Chauiberlinu je stavil na dija.
DfcAnnunzio — odrešenik Istre! ' nir-i "(Joriške Matice" pred sod-(Jabriele D' Annun/io je poslal! ni jo oprošT-ena. ker /. oddajo knjijr pulskemn prefektu svojo foto- ni za jr reši hi ni<" Usiznjivega. toda jrrafijo iu mu napisal željo, da hi; fašUn«-ni namen je dosežen: po-on postavil prvi kamen za istrski j prej zaplenili knjige, jih raz-vodovo. (I rad nja naj bi se pričela j nn tali in uničili. Fašistična sod-v kratkem. Prefekt je takoj spre-1 ni ju se potem še postavi, češ. glej-jel D'Annnnzijev predlog. D'An-he. kako smo pravični napram nunzio hof-e baje tndi. da se nsta-jdrugorodcem! Po sodnijah je stra-novi širok odbor i/, državnik in sen nered in jnsliea je vprežena v deželnih zastopstev, ki bi pronča-) službe obmejne politike. Zato pa
Peter Zgaga
Te fini sem slixnf sledeče globoko modrovanje:
— Narodi so se začeli prebujali. »" loveški rod bo kmalu izpregh -dal. Vs«k narod se skuša osamosvojiti in s<» izrehiti suženjskih okov. K osvobojenju in k samobitnosti je d Ost i pripomogla svetovna vojna. Ruski narod se je iz-nebil carja, nemški kajzer si ne npa s Holandskega domov, Av-stro-ogrska monarhija se je zdro-I bila v prah in iz pralni so nastale nove države. Kralji in cesarji iz-I »injajo. l.aški kr; lj je brez besed. | l^totake tudi angleški in španski j kralj. N"i ve." daleč čas. ko ne bo o kraljih ne duha ne sl-dia.
| Pač. samo štirje kralji bodo i,-ostali: Pikov. Srčni. Karov in Križe v kralj.
v
.Te/a je huda reč. Posebno huda jeza. Stare bukve priporočajo, naj človek na šteje do sto. predno v jezi zajiočne kako dejanje. S tem je rečeno, da pa bo ponavadi jeza minila še predno no do sto naštel.
O i
NOVICE IZ SLOVENIJE
Svedrovska zalega v Ljubljani.
V nočnih urah je bi! izvršen vlom v Lebnovo trgovino na Poljanski cesti. Hlapca je proti jutru zbudil ropot v hiši in ko je j par ur v
jrazpolago svoje izkušnje ter re-jkel. da bo pregledal vse zemljevide in diagrame ter oba izuril v u-i porabi inštrumentov, j Datum za polet v Pariz ni še določen. Odločitev je odvisna od vremena in časa. tekom katerega bodo inštalirali nove inštrumente in od tega. če ho pokazal motor napake, ko se bo nahajal raku. Dne 1. maja bo
va! vsa
! st re
gospodarska ki bi se pobrigal.
vprašanja si jo Tndi e št" nja v
da
iodniki. ki imajo kaj po-sebi. pro«" iz Julijske na merodajnih mestih doseže po-1 Krajine nazaj v stare province, meč. s katero bi se Istra izkopa-'
^.j la iz sedanje svoje mizerije. .Tako lepo. ako je resnično iz Istre prihajajoče poročilo! Ako D'Annun . zio pričara v Istro blagostanje, zasluzi, da. mu sredi dežele posta-v i jo večji spomenik, kakor je listi "Paro della vittoria*' v Trstu.
Cestne razmere na progi Logavec-Sv. Križ
stopi
v trgovino, jo je našel odrto. v njej pa neznanega moške-
kakega
polna luna. kar je skrajne važno-, sti za navigatorja, in vsled tega ra. ki je odpiral predale. Hla pec j je vr jet no. da se bo vršil polet par ga je hotel zgrabiti, toda nežna- dni prej ali pozneje, lice se mu je spretno umikai. Na
Po sodnijah v Julijski Krajini
i je povsodi polno sestankov. Tudi radniki ne morejo /. delom naprej. 'Odlagajo se nujne rešitve in ijnd-
^	"	_ jlli-i .->1- lllll JI-	IHI lllltirvni. ..Nit	l ilnl n I 1] rl I I IHHIU lil (.[UUrtllU- Ulll- ^ . ^	^ . ^ „
preobrata V kazenskem postopanju, par pa edinole ill iz-.pomoč je prišel potem stražnik, kike za gazolin. ki bodo vsebovali V ,nn,t 1
.	. v .	i	----it	i	1	*	sla dajo sod m-p
ključno za to, da se nasiti senzacije zeljno, moralno po- 'jO ze prej opazil, da se suceta o-j trideset galon gazolma ter Povo j pre-anjaiiHi Mm
i . •	-i 1_____;nvnnct	[krog Lebnove hiše dva sumljiva!čali krožni ra<lij aeroplana za več, T '
^varjeno m spolno degenerirano jasnost	|	. ..........on je polno ovad
Ameriška javnost je vsa imeta za čistost in fistobo. y odprla neka vrata Chn se je pr.j
Inštalirali bodo tri douatne tan-, .	„
..jstvo tma veliko škodo. Alnogo po-
jam raznovrstna
ugorodcev". Ved-
db. Danes je kak
orožnik razžaljen, jutri privleče-
jo v zapor kakega fanta radi
"subverzivnih" klicev, če kdo zn-
pa ga sliši
moška, kmalu nato pa čul. da so ; kot pet ur.
T'porabili bodo tudi nauke!
Posebno sedaj v velikonočnem času. In vsledtega bo V veiru svedrovcu posrečilo priti im ! vztrajnost nega poleta. Za i hI ob-1
čodni dvorani razkrita in odgrnjona v vsej svoji umaza-	se je pričel divji lov za n ost mož v aemplami. kejih piha-- slovon..ko nu
,.	iiijim po dvorišču. Preganjalca — nja so skrajno omejena, t>o služil: .
BOStl krvosramna postelja.	! stražnik in hlapec - pa sta kma-i mehkejši modroc. na katerem bo-:'™
In za to je potreba 150 reporterjev!	||n spodila tudi Še drugega zajca. I Sta avijatika lahko spala.
Neki newyorski list je yj> kupil "spomine" Mrs. Pred seboj Sta imela kar naenkrat!---
s ,cr	dva postopača. Hlapec je že skdro POLOMI NASIPOV
Jdotekel vlomilca, ki se je pa tisti Teh "spominov" ni ona nikdar pisala. Napisal 33h hip pojrnal foz ina]o 0frriijo da|
je kak perverzen repoiter in ona jili jo potrdila s svojim prjt|e Cesto X;
Tz < »malic jioročajo o nekem
moškem, ki je bil sedeminštiride-
set let poročen, po sedeminstiri-
desetili letih j.- pa loputnil svojo
ženo s stolom po glavi. SSedemin-
štirideset let ga je dražila in mu
strigla besede. Možak je zadrže-
. , ,	. , , i j val jezo iu štel.
so lake. da se morajo lesne tvrit-[
ke poleg krize v lesni trgovini'	.i*' naštel do milijona, jo
boriti še s prevoznimi težavami, udaril. Trgovska zbornica v Gorici se jtj	*
bavila s to zadevo in predložila. M1.](jo npvos|n so p0sIali v nu,_ pri kompetentni oblasti prošnjo. sto y klj1iarsk|( 5olo J)va Tni>SWfl za nujno izboljšanje omenjene ee-» j(1 ,,-j,., 1{n]iati nato s(, ^ ste. Pa m samo ta cesta tako sla- vn,jla f]omf)V jn S(1	pripr;|V_
ba. ampak jm je polno po vsej de-|,j|lti na sWi zakonski st;uu
zo''*	j Xa ženite.vanje je povabila tudi
svojo prijateljico iz mesta, s katero sta se skupaj učili kuharske umetnost i.
In prijateljica je pozdravila ženina s sledečimi besedami: — (Vstitnm vam. iskreno česit-jtam. Ko j.> bila vaša nevesta v
kn j ij
i amen se mu je
podpisom. Dobila bo par tisoč dolarjev za svinjarijo, ka-jtudi po.srečil. pustiti ]>a je moral i a iti .> i i j-,	•	__- i	iv hlapčevih rokah svojo stiknio.
tero bo "publika" hlastila z največjim pozeljenjem.	,	• , ,
1	"	, j v kateri ]e imel razne svoje doku-
Mi*s. Snyder potrjuje denar, advokati so dragi. In mont(i in eelo nokaj tlenarja
Svedrovcema se je sicer posre-
tem pa venske
"-Taselec". 'Kolačke" iu <lruge take otrokom namenjene spise. Pre-
OGROŽAJO DOLINO iskava. obravnave. obsodbe. Pa
--se je pripetilo, da je bila poverje-
V Pazinu
imajo za podeštata domačina Bruna Canmsfi. "Piccolo' ga proslavlja kot velikega italijanskega navdušenca. ki je pokazal svojo po-deštatsko sposobnost zlasti takrat
ist. je hitro tu ovadba, po-j k" VOflil O'Aiinunzijeve oficir-. mestu, je neprestano govorila sa-koliko da posla lov na slo-j> ,iJI naP'-»d na "Pučkega Prija j nio f> vas kako st<1 1(Tp kako st(, posebno še na t< !Ja v Parizu.	| dober in kako strašno rada vas
j ima. Xe p rest no mi je zatrjevala: Takega kot je moj preljubi Lojze je umrl tamošnji žunnik Ignacij! ni na vsem svetu.
V Bazovici
Počivalnik.
P1XE PJJ'FF. Arkansas. 18.j;
aprila. — Potem ko so se razpo-
čili včeraj v bližini tukajšnjega
kraja trije nasipi Arkansas reke. je>
j postalo skoro neizogibno, da bo
.... , . . . ... • preplavi jenih kakih	150,000 akrov
eilo iH)begniti. vendar pa je imela _ „.	,
.... . . . , , . . : zemlje v Jefterson	okraju m da , .v., .i •• I policija v rokah vse aokaze, kdo je
Tik rtred obravnavo ie zavrsil presenetljiv pre o-
^	1	o i	i vlom zagrešil. Dva meseca so vlo-
vsledtega ni nobeno sredstvo prepodi n in prenizkotno, sa lno, da se zbere potreben denar.
bo s tem povzočena ueprecenlji-a škoda na lastnini.
Duševno in te- miiea zasledovali agenti po Ljub-T'	, , .	,.
. A , .	. . ! Iz preplavlejnih	ozemelj priha-:
liani, te dni pa sta %e odpeljala
' *w . .	t • i i iajo poročila, da	vozno motorni
dva v Kranj in privedla v Ljub- *' , .	, , , .
eolni ]io rekah, ki so stopile pre-;
brat: oba obtoženea sta skoro ponorela.
lesno sta popolnoma unioena.
V jetnišnieo so se odpravili štirje zdravniški izve	. . ,„4I11
"	J	...... iljano 23-1 etnega Rudolta r rigi- ,	,	. .
denci, ki so obtoženca dolge ure izprasevali, otipavali ni'aia ki jo bi, ^ „sinžben kot'Ji0	ter (la sprejemajo ose
mrevarili ter koneno dognali, d<i sta duševno zdrava.
Obtoženka je dan pred obravnavo podivjala.
Upala je, da jo bo obiskala mati, toda mater iz nekega nepojasnenega vzroka ni bilo'.
Kričala je in trgala obleko s tofea. Tolkla je krog sebe, in bele pene so ji bruhale iz ust.
Smrt je res čudna.
Zakaj ne odreši obeli obtožencev s svojim dihljajem 2<* pred obravnavo? Po obravnavi ju bo morala takoali ta*vO odrešiti.
Komaj so se polegli odmevi Hallovega procesa, ki je vzbujal tako gorostasno pozornost, je usoda iskazala ča sopisju novo uslugo.
Na razpolago mu je dala proces proti Gravu in Mrs. Snyder.	*	x
Glede plehkih senzacij bo proces zasenčil vse dosedanje.
|čevljar, in njegova tovariša, delavca Jožefa Vidmarja, ki je bil tudi zaposlen v Kranju. Ptička sta stanovala skupaj. Spoznala sta se
be. ki so pribežale na nasipe pred naraščajočo vodo. Rdeči križ daje na razpolago živila tisočerim ljudem.
že pred časom. Ker sta imela oba j Vidmar tej družbi sicer nista pri-enaka nagnenja, sta se kmalu spo-| padala, vendar sta z njenimi čla-j razumela in se za nedeljo odloči-i ni bržkoneMobro znana. Tudi vlom^ la. da odideta na slučajni rabut vjv stanovanje ravnatelja dohodar-Ljubljano. Detektivi so pri sve- stveiiega urada Zupana, ki še ni d rove ili našli ves plen, ki sta ga pojasnjen, ima bržkone na vesti
nabrala v Lebnovi trgovini, in sicer okrog 3000 Din. gotovine, de-
ta družba. Policija, ki je intenzivno na delu, npa, da se že v krat
loma v bankovcih, še več pa v ko- kem vsi tj ziikovci vjamejo.
^Veteran aretiran kot po-narejevalec denarja.
ST. LOUIS, Mo., 18. aprila. — Agenti Tajne službe so aretirali Včeraj v Muphysboro. 111., veterana svetovne vojne John Mayesa-jma, etareg* pet in trideset let, kot Roditelja tolpe ponarejevalcev Ta tolpa je baje apravi-premefc ponarejenega denar-lesku f $800,000. Vse kale, trije otroci ponare-izdelovati ban-
Država podedovala ciedsčino.
Država Wisconsin je dobila dohodninskem davku iz zapuščine Milijonarja John Beggsa $1,915,000.
na razpolago modern atroj. Pona-redbe so bile tako izvrstna da je bilo mogoče zamenjati ponarejeni denar v vseh velikih bankah New Yorka, Sfc. Louisa, Chicaga, je bil Detroit* in drugih meats	n @aaalastbik ondjem.
van cm denarju.
Iver je več znanih vlomilcev na| Igralka Sylvia Hawkes svobodi in se vlomi v Ljubljani' zelo množe, je policija prepričana. da se je organizirala" zopet večja vlomilska družba. Frigidi in
Zaustavile prehlad predno je prepozno.
Red Cross obliž hitro pomaga.
Nevarno je pustiti prehlada, da gre svojo pot. Kaj lahko se razvijeta in-flaenca ali pljuCica. Če ste prehlaje ni ali če mislite, da boste, takoj na delo! Kupite zanesljiv in hitro delu-Joč Johnson's Bed Cross obliž sa le-dice ter ga prilepite na prsi. Ta ču-dov'*", pomoč prinašajoč obliž kot navaden obliž ter ni prosojen .V obliki ledic, da se prilega. Skoro takoj pomaga — greje, pomiri. SSti, — pomaga prebavi ter uredi cirkulacijo. Lekarnarja zagotovo vprašajte ca Johnson's Bed Gross obliS s rdečim
;—AdT'L
I
•jHMmteoo a UHOCainooo. h. i.
se je pred kratkim poročila z 20, let starim sinom znanega Earla of Shaft ersbury.
KONCERT NIKOLE ZANINOVICA
V
New Yorku
SOBOTA,
23. APRILA
*
Ob 8:30 ZVEČER
Y M C A AUDITORIUM
318 WEST 57th ST. (Corner 8th Ave.)
-V« klavirju spremlja:
ur t h ur s sell Program :
A Ha "11 Lacerato Špirita" iz opere
"Simon Borca ne f/ra" ...................................................... Verdi
a)
b)
e)
a) h)
e) d)
e)
a) t>)
c)
d)
e)
f) S)
a)
b)
c)
d)
Kad mlidija nmrieti.....................................................Ja*. Hatze
Milu si mi .......................;............................................ Jo«. Hatze
Majka ............................................................................ Jok. Hatze
Romanca ..........................................................................Vj. Ruiič
Not t urno ......................................................................................................." "
Skoči ................................................................................................"
Tako s" nt i je nja čas ......................................................." "
Svedjer ................................................................................................................................................" "
Am an d jevojko Sto si Leno
Stoja-no, moqi, Stojano Škripi gjeram Dude, mori, Dude Sunce bi sjalo Povela je Jela
— Ljudske pesmi je zbral in. priredil P. Konjovič.
Evening Song ............................................................... Olmstead
Clorinda ............................................................................ Morgan
'When the House Is- Asleep ................................:........... Haigh
A Red, Red Rose.........................:.................................. Hastings
Vstopnina: $1. V partem (Orchestra) 75c na balkonu. Vstopnice se snmore dobiti v raznih trgovinah in prt g. Ivanu Mladineo.
' Ženin jo je začuden pogledal.
Inato fia odvrnil: i
—	Me ve-eli. toda moje ime je 1 Frank.
i Moderne ženske in dekleta ! .Joj. kako se razlikujejo o deklet, ki so j živele pivd dvajsetimi ;ili deset i-j mi leti.
Njihova razposajenost je priki-| pela do viška. V ljubimkanju jim nihče ni kos;.
Ob jutranji zori hodijo domov, i pijejo ž pranje in kade eiprarete. Za jstariše ».e ne brigajo dosti. Mladc-j mu kaplanu v cerkvi bolj gledajo v lice kot pa poslušajo njegovo besedo.
So sicer tudi častne izjeme, ki pa tvorijo posebno poglavje v tej | razpravi o modernih dekletih.
To so take. ki se svojih starišev boje.
Fant je bil obiskal ljubico na njenem domu, in ljubica je bila sama doma. Dolgo časa sta se pogovarjala. O čem drugem kot o ljubezni. Napočila je ura slovesa.
Fant je vstal in jo milo poprosil :
—	Tvaj neT da sc bova poljubila za slovo?
—	Zamojdel, — je rekla ona in pogledala na uro. — Pa le hitro. Sedaj je ura devet. Ob desetih bo
že moja mati doma ...
*
nej, prijatelj, kako je pa to'0.
Ako naložiš v banko $50. lahko vzames ven:
t. teden $20 .... ostane $30
2.	teden $15 .... ostane $15
3.	teden $ 1____ostane $14
4.	teden $14____ostane $ 0
Skupaj $50
ostane $59
Potem takem si devet dolarjev na dobičku. Račun semjema. Try andvgčt iti ,

GLAS X A RODA. 19. APR.
Razmerje med Jugoslavijo in Italijo.
Napeto^ v i t »i i jaiu>k(i-j i igrmlo- f i »p-j kampanja proti Franciji, lanskih <>inflfiajih, ki je to pot d«>- Francijo j«* bilo treba {HjIkazaKi Mffla precejšnjo ostrcvrt. j«- tn-nut- m «! .w«*t«»m kot pribežališče razno tiM-cr na vidtv ublažena, vetular I nih sumljivih eksistenc. ki o«»ro-ne odstranjena: pojavila .ve bo nb'zajo mir v Kvropi. Ce bi bilo do-prvi priliki in prvem jiovodu. ki i seženo, da ne bi mogla Francija lio dan ali Iskan. Kajti čc se ne po-j pri raznih konfliktih poesegati javi i/, danili razmer Mini, ga bo vmes kot razsodncia. bi bila itali-znaia Italija poiskati. S tem dej-ijauski eskanzivnosti pri benevo-
jc treba vedno računati. Karimat i j • ne glede na režim, ki vlada vsakokrat v Italiji. Pri sedanjeni režimu pa je opasnost tem večja.
■nc-i Anglije odprta pot. Ta kampanja .>e j<- sicer ponesrečila, tipal pa je na usj>eh druge: namrei proti Jugoslaviji, ki je ita'iji
Kajti .vojna marsikaj: slav
je prinesla Italiji! najbolj na poti. kamor vodi glav->. pri r <kst ek na o-j na smer iu ki .se je do sedaj Itaii-
zemlju. večji vpliv v mednarodni politiki. Ali prine.da ji ni enega ali vsaj ne dovolj: kruba! Tudi po vojni in zmagi je ostala Italija revna, preobljudena. Zato bo iz naravne j>otrebe težila za razširjenjem in najbližji in najugodnejši teren je zanjo danes, po razpadu Avstrije, Balkan. Ta nujm^t po izseljevanju je dam*, ko je Severna Ameriko .skoro zaprta, 6c l>olj akutna kot pred vojno, /u-tf> 1k) linija zunanje italijanske politike v tej Miwri neizpremenje-na, pa naj ho zunanji lnini.sTi-r Sforzjt. Xitti ali Mussolini. Različna je lahko samo metoda, cilj ho isti.
Ji vedno pokorila tako. da je zbujala že .-»mn. da se čuti krivo. S primerno taktiko iti hitrostjo se je obda 1 tu uspeli tudi pron od-|)t, In Francije. Tudi ta nakana .ie je izjalovila, izjalovila za .sedaj, i Kajti sledile bodo nove, tako da
I
kriza latent na. ker je italijanski iruperi jalLzem in panperlzem iwodiv&en od vsakokratnega režima.
AHA, ZATO!
KONEC KITAJSKEGA BANDIT A

V Abesiniji izhaja francoski list " Proletaire*'. katerega ureja neki židovski novinar. Regent A belili je
JOSIP YRLKAYERII:
+ n Srečka štv. 000.333.
Zdaj. ko že na Kranjskem v.sa- moj»»ga milijona. Nato me jt pri-
kdo stavi, poskusi še ti. sem si
mi-
, Ka.s Ta far i je zelo naklooujen i |siil in sejn kupil oni dan po prvem jtalijanski vla<li in faaistovski po- srečko državne razredne loterije.
F»ila je lej»o zelena, malo Ijolj svetlo od rožmarina, ki cvete vseh upov bolnemu fantu mi oknu najzvestej-šega dekleta. Seveda so se ob prvem pogledu na srečko poro.lili tudi v
VRBHWOOO *. UNDCDWOOD.
jlitikj ter se boji. da ne bi Mussolini .stegnil svojih prstov po njegovi | posesti. Za-to mu ni prijetno, če v j njegovi državi kdo zabavlja na ■ fašiste. Pred kratkim je "Prole-|tairc" prinesel napad na impe-j rijali/uično politiko Italije. Itali 1 janski poslanik v Abesiniji se je j taikoj poslu žil abesiiLskega prija-|telj»tva in je vložil pri tamošnji | vladi formalen protest, i
Ras Ta far i se je tega tako u-strašil, ila je nemudoma otlstavil ravnatelja lista ter ga po svojih sodnikih obsodil na mesec dni je-I če. Židovsko šolo. katero je vodii. mu je obla.st zapečatila in list
jazno pozval, da naj pokažem svojo presrečno srečko. Iskal sem je in iskal, pretipal in preobrnil
vse žepe, a srčke ni bilo.
Preje ljubeznivi in u'^tojni bančni ljudje pa so udaril: v .>rv h in grohot. V tem .*»e jim je na .sre čo pridružila tudi moja boljša pomeni dotlej neznani upi. vse lepši j loviea in mi — seveda v .»injnh— od upov fantovskih. Pa kdo ne bi j tako. narahlo položila precej lopcl upal gotove sreče pri tej čudni šte- S obkladek ravno na ono bunko. Še
danes sem ji hvaležen, da me jv-na ta. sicer ne lepi nač r resda iz zagat in opravila iz bank -.
S tem pa moje čudne loterije še ni bil konec. Tisti dan potem je bil res petek in je proti pondne-vu prisopihal čez hrib pismonoša. S časopisi in drugo pošto je v svoji nasrečni kamodnosti izroC.il mo-
vilki 000.333.
Z ostalimi 30 dinarji — po naključju ima tudi serija srečk r to številko — sva jo mahnila s prija-teljem Ernestom na polič cvička, kjer sem mu pokazal svojo novo pridobitev in sem mu pri tretjem poliču na dolgo in široko razložil svoj načrt za primer velikega do-
Slika nam kaže pritlikavega bandita. ki je s svojo bando dolgo ča sa teroriziral okraj Tientsina. Končno so era prijeli tei na smrt. Slika je bila vzeta tik pred usmrčenjem.
Proletaire" ustavila. To posvari-! bitka. Pri četrtem poliču .sva s.nv- ji	tudi pismo tržaškega cd
igo ca-j j0 spomin ja nekoliko na protino- govorila le še o °> lh i vinarsko.prakso v Italiji. Vlada je čemur mi je dobri
Pred svetovno gospodarsko konferenco.
Pred dvema letoma je
Neki zelo znan propagator abstinenc nega gibanje je imel v ne-Drugi vzrok tem krizen je iska-jkem kraju shod. kaerega se je u-ti v sedanjem režimu. Miissoliiiiju' dcležilo nenavadno velik veliko
se je notranji udar posrečil, kn-i «*vil<> radovednežev, liovornik je} prihajajočih faktorjev enkrat ob-] pusti kor najbrže niti sam ni pričakoval. I govoril prepričevali! i n na ob-Taki uspehi pa so nevarni, ker j razih poslušalcev .si- je kazalo, ka-labko zavedejo dotičnega v psiho-, k« jih zanima snov govora. I)a bi zo. da ne zna ločiti možnega od j«elo stvar lažje razumeli, je dal nemožnega in postane avanturisl. tudi par primer iz življenja.
namreč želela zapleniti celotno naklado. s policijo so iskali številko lista, v kateri je -izšel žaljivi članek. po javnHi lokalih in celo po zasebnih hišah ter list povsod, kjer so naleteli nanj. zaplenili. Xat<> " Proletaire'' par dni ni izšel. Prva številka nove serije pa je iuo-l rala obžalovati izpad proti fašistom in objaviti kazen, katero ji
četudi mu mogoče ta lastnost ne leži v krvi. Zadnjega se hjvas o ilus&oliniju ne bo dalo trditi. K temu pride Mussolinijev n<>-
koneu i»a je povedal še tole prili-ko: "W.einiino slučaj. Tukaj imamo polu čeber najboljšega vina in poleg 1'-ira pa ravno tako veliko
klenilo' ratifikacija pogodbe, ki se nanaša Društvo narodov sklicati svetovno na pomorska pristanišča, posebej gospodarsko konferenco, da se po- pa še, da se odpravijo državna tr-klicani zastopniki pri tem vpoštev govska brodovja in da se tudi o-!
,l>usti vsako subvencioniranje in; j(, naložlIo sodi»V. S tem je bilo širno razgovore o vseh svetovnih. favoriziranje privatnih parobrod gospodar«kili A-prašanjih. Pripra-jnih družb. Dalje.se poudarja po
ve za to konferenco .so .se bil? treba sklenitve mednarolne pog<nl-	opraviti š
pričele. V pripravljalnem be. ki bi preprečila mnogokrat'	•• ■ - .
h i odboru je kot zastopnik Internacio-^ dvojno obdavčenje pri pomorskem
■kmalu
tranji politični položaj. Zavladal posodo v«nie. Pa bi pripeljal sem-je n«id državo v znamenju zmage !caj Mav-sarjevega osla,. Ui je celi luul komunizmom in bil izrecno j Jan vozil drva. premog itd. ter ali molče priznan in slavljen kot , bil žejen, tla mu ježek vi.-s- iz gob-rešitelj lomovine. Zalo ni bilo ' c;r. Kaj mislite, katero pijačo hi č.udno.-^la je tako hitro pmlrl tu -i ta osel izvolil.'" — Glas iz dvo-
"Vodo" — "Seveda." pravi nato govornik, "In kaj lni-
di <lruge svoje nasprotnike, ki ni-j ram so bili v nobenem sorodstvu s komunizmom. ampak so bili nasprotniki Aiussolinija zato. ker >o se u- ; pirali diktaturi. Ta druga zmagaj V svoji popolnosti je bila celo diktatorju *amenui malo preveč popolna in prehitra. Kajti po borbi j je Irt ba bilo začeti vladati. To j vladanje pa ni moglo obstojati iz j samih fašistovskih parad in nav-J dubcvalnih in grozilnih govorov.
-lite. zakaj.'" — ti las iz dvorane: "Zato. ker je osel."
ADVERTISE in GLAS NARODA
URADNI ŠIMEL
nale krščanskih strokovnih orga-: transportu. — Razpravlja se tudi nizacij Pauvels iz Belgije.	o zdravstaveni in carinski kontroli
na mejah, kakor tudi o določbah
d an j o italijanski vladi zadoščenj'.' in če 15og da. bo imela A besi nj a z oboroženimi i-tčvljianskimi četami.
Konferenca, za katero so se vr-
! podonavskih držav glede prometa
šile organizatorične priprave sko-ro celo preteklo leto, se prične v maju. Med tem se je nabral tudi ogromen stvarni material, ki bo
podlaga delu in morebitnim kon- ho<lne^a razvoju in (la ^ so Iz(1m-
' na Donavi in ]>ristaniščih. —(Jlc-[ de zračm^ga prometa se izraža že-• lja. da se mu pusti prosto pot svo
|	NVmčiji je ura Ini šimel še
j zelo udomačen, tuili v sedanji re-ni v tem ozirti mnogo kot f»a prej v monarhiji. V mestecu Wald pri Sol in gen je bi! ne-ke*mu novorojencu dostavljen lira len dopis. Mati novorojenca je v porodnišnici v Elberfeldu porodila dete in ko se je vrnila v [Wald. ji' prirastek pravilno javila Dopis, ki je kmalu
ampak ljudstvu je bilo treba dali j " '' to, česar je pričakovalo že od zma-[ j* u gov it e vojne: možnost zaslužka, možnost izšel j e\ an ja v bolje i>o-^ pokrajine. In zo[>et je prišlo raz-j očaranje.
Ker pa ve tudi Mussolini, da so | kruha lačni ljudje bolj nevarni kot siti politikanti, je skušal obrniti pogled n a roti a iz žalostne do- 11,1 z,ipaiis
n;i2o sledil, se je >rla.sil : "tJospod
čnim sklepom delegatov na konic renči.
Poročevalski oddelek tajništva Društva narodov objavlja izvleček iz poročila Mednarodne trgovske zbornice, ki ga je izdelala posebna komisija, ki je imela nalog razglabljati o zaprekah, ki posebno v povojnem času ovirajo svoboden razvoj svetovne trgovine in gospodarstva. Radi zanimivosti zaključkov, do katerih je prišla la komisija, se hočemo /. njimi po-bližje seznaniti.
Poročilo posega zelo stvarno in e precej objektivno v jedro prob-lemo. Služilo bo lahko ne samo kot podlaga za podrobnejše delo ki Diference. ampak bo. če le kako, v nj««govem smislu prišlo do končnih sklepov.
Material vsebuje 7 oddelkov, ki obravnavajo sledeča vprašanja :
jajo takoj v začetku kake utesnu-joče določbe.
Tretji odstavek govori o sklenitvi konvencije, da se odpravijo vse izvozne in uvozne |>repove<li. (>-snutek. ki ga je napravil gospodarski oddelek Društva narodov, naj bo podlaga tej konvenciji. V nadaljnjem .se zahteva popolna svolHula glede uvoza iu izvoza surovin.
milijoni o. pri prijatelj pnue-žiknje pripomnil: "Ti, ki drugače nimaš ]>osebne sreče, boš gotovi srečen v loteriji". In prav je imel. da je rekel taiko.
Ko sva bila s številko serije pri kraju, riie je spremil tja onkraj prehoda čez železnico, kjer sem ob slovesu zahvalil za druščino in mu voščil prav lahko noč. "Lahko noč!" je rekel tudi tovariš, malce pokašljal in mi že odd a leč žel"] še enkrat veliko sreče.
Z vedno drznejšimi načrti v glavi .sem jo v gosti temi ;n dobri uri prhnahal domov. Sprejet .,,•%-«•-da nisem bil tako. kakor se spodobi človeku, ki ima v žepu srečko 7. gotovim milijonskim dobičkom. Zato sem se pri tisti priči osamo-flilo je nekje na ^ladjarskem svojil in krenil namesto v sobo v okoli Pečuha. kjer je mirno živel' kuhinjo, ki pa ima za ljudi moj-neki čevljarček. Oženjen je bil z' ^<>rte veliko prenizka vra*a. Tres& ženico, ki je bila tako modra, da je reklo po glavi in v glavi in s ji ji nikoli prihajalo na misel, da j tem je bila oni večer opravljen i bi se z možem hotela prepirati, ta- moja, sicer tudi drugače bolj ko da sta živela v najlepšem so-i skromna večerja.
gbisju. Ker sta pa bila daleč od | V meliki postelji sem pozabil na mesta in vsake priložnosti, da bi'svojo trdo bunko in sem sladko se mogla včasih malo pozabavati, zadremal v mislih na svoj milijon, sta si nabavila radio-aparat. Xeki Biti je moralo okoli polnoči. 3«o dan pa sta se vendar le sprla. — mi prinese prismonoša, ki pride Vzrok je bil radio. — Ona je ho- drugače v naš kraj samo ob dela v
SKRITI ZAKLAD
vetn'rka. To pismo je imelo istota-ko lepo zelen ovitek, v njem pa sne-žnobel, skrbno zravnan list s pri jazno opombo, da moram. k»*r sem trikratni opomin stranke plačal ' r: ničle, položiti tekom osmih dni v njegove roke znesek. l»eri in piši : dinarjev — ali pa bo rnbežen!
Seveda je to nesrečno pismo razburilo ženo bolj od mene. ki sem zapravil ponoči cel milijon. Da iti jo 'spravil v dobro voljo, sin ji pri kosilu pokazal kupljeno srečko.
"* Zadel boš že. zadel." je rekla. "Z glavo v steno, ne pa v loteri-ji!**
Milo se mi je storilo pri tem e i rd nem p r^rokova n j ti.
Ko .-u-ni o priliki potožil svojemu prijatelju žalosten konec te čuure dogodke, me je potolažil:
" Kj. Jože. bo pa menda le držalo ono. kar sem ti rekel. Veš. tisto zastran sreče. Pa v tretje gre tudi rado!"
Da bi imel, dobri Ernest, vsaj tokrat prav!
tebi poslušati Ja<zz-godbo iz Londona, on pa tango iz Madrida, poleg tega pa še neko predavanje V nadaljnjem obravnava poroči- \7 Berlina. Imela pa sta samo eno lo tehnična carinska vprašanja in slušalo in — sprla sta se. Ker se se predlaga predvsem ratifikacija jP to godilo na Maljarskem, kjer ženevske konvencije glede poeno- >f) prebivalci precej temperament-
movine v razeljeno tujino. S tem ( je bil na eni strani začasno rešen
staviti carinskih formalitet.
Mednarodne industrijske pogodbe (peti odstavek) je treba vsekakor pozdraviti, ker izključujejo vse uničujočo konkurenco in blagodejno vplivajo tudi na splošnost. ker primeroma še dovoljno vpoštevajo vsestranske interese delavstva.
Helmut Sf( inhausen. Po poročilu zglaš valn-'sra urada ste se nase-
niotranjib neprilik. na drugi stra-
, . ,	,	i Id: V ulic: Tiefendiek številka 12.
111 pa si obeta, doseči s tem realnih )
uspehov.
Pri tem je padel njegov pogle 1 na Francijo in Jugoslavijo. Francija je danes najmočnejša kontinentalna sila in obenem edina, ki ji tlidi Italija prizna v tem oziru superijornost brez želje, da bi su to ugotovilo .Zato se je začela naj-
prišli pa ste od zunaj. Vasi zgla s;tv: se tu uradno ne nasprotuje, ia vam stanovanje v mestu AVald pe pristoja in ga tudi ne morete dobiti nakazenega. Vaše zahteve ] o stanovanju za morete predi oži-le svojemu prejšnjemu stano-vtrnj. uradu oU-ine Wald."
OGNJENIK VEZUV V AKCIJI
1. Postopanje z i nozemc i (juridične ( konzumentov in trgovine. Pri po-in socialne neenakosti): 2. Trans-' ro.-.a {|a se tozadevno zakonoda portne težave, ii. Prepovedi uvoza in izvoza. 4. Carinsko-tebnična

vprašanja. .">. Mednarodne industrijske pogodbe. U. Pinaneielne težave. krediti, posojila. 7. Kolektivna konvencija za ustvaritev stalnega organa za proučevanje trgovin-sko-gospodarskih ]irilik .
Že ta navedba priča, kako glo-" oko se skuša prrtblem načeti. Kratek pregled po posameznih odstavkih pokaže tako vsvetovni trgovini veščemu trgovcu, kakor tudi znanstveniku teoretiku, da se pri tem res ni pozabilo ničesar, kar danes zavlačuje ali celo ovira ozdravljenje svetovnega gospodarstva in Trgovine.
Predvsem je izrazna nujnost, da se uvede kolikor mogoče enotna in liberalna pravna uredba za ino-zemee. K temu predlogu je previden ih eel sistem konvencij, ki bi u-redile postopamje napram inozem-eem. Predlagano je, da se potni listi popolnoma odpravijo in da se uvede popolna svoboda bodisi za časno ali za trajno bivanje v kaki državi. Vsi tozadevni predlogi gredo za tem. da se sklene tost varna kolektivna pogodba vseli držav pod auspicijami Društva narodov.
Drugi odstavek vsebuje vrsto predlogov za zboljšanje transporta po suhem, na morju in po zraku. Železnice naj skušajo uvesti enotne uredbe in kolikor mogoče enotna in enaka prometna sredstva, predvsenv osebne, pa tudi bolj rabljene tovorno vozove. — Glede pomorskega transporta se priporoča
ne narave, je žena čevljarja pograbila staro vazo ter jo treščila v moža. Vaza je bila last njegove rajnke matere iu mnogo let se ni nikdo niti zmenil zanjo. Vaza pa je ravno prav prišla, ker vaza je posebno pripraven predmet za metanje v glavo. Vaza se je seveda razlezla na drobne kosce, glava čevljar jeva pa je ostala cela. Toda kot bi trenil, so se sovražno-
ja posameznih držav usmeri m iz-,
pelje tako. da se olajšuje sklepanje!-ti ustavile, kajti po tleh se niso
aljali samo drobci vaze, pac pa
takih jmgodb.
V šestem odstavku .se ugotavlja, da je mnogim sedanjim težkočam v industriji in trgovini kriva ne stalnost valute. Zato je treba gledati povsod na čimprejšnji stabilizacijo in se tudi državam stabilne valute priporoča, da v svojem lastnem interesu podpirajo države z nestalnim kurzom pri njihovem stremljenju za stabilizacijo.
Sedmi odstavek vsebuje končno avstrijski predlog, ki ga pa Mednarodna trgovska zbornica sta vi j a kot svojega in ki gre za tem. da se ustvari pri Društvu narodov nek stalen organ, ki naj nudi delegatom posameznih držav priliko, da kon-ferirajo in študirajo potrebe svetovne trgovine in gospodarstva. XaSoga tega organa bi bila izdelovanje osnutkov pogodb in pobijanje sporov v mednarodni trgovini.
Kaj se bo dalo od teh predlogov v krajšem ali daljšem času izpeljati, o tem Jbo podala svoje mnenje konferenca. Brez dvorna obstojajo točasno tudi nem ale politične težave, ki so naravno mnogokhat nasprotne najboljšim nameram na gospodarskem, pol ju. Vsled tega bi bilo treba pri imenovanju in sestavljanju delegacij za to konferenco paziti na to, da jih ne bodo tvorili sami gospodarski ekspert i. marveč, da je treba vse storiti, da se na ■konferenci .sami more pravočasno
nih ]>etkih. s preznojenim iob^in v levi in z brzojavko v desni pre-veselo novico: "Gospod, cel n>ii'-jon! Pa dinarjev, ne kron!" Za njegov velikodušni trud — .siromak jo je pribrisal kar čez hrib - -sem mu dal celili 100 D'n. Ima pač tudi sam v sanjah sre ". 1
Še hitreje kot pismonoša pri meni. sem bil jaz na postaji, vlak je že čakal in bil tiidi kakor blisk v Zagrebu, jaz pa v banki Re!n i d mg.
"Dajti mi moj milijon, ki sem čakal nanj tako dolgo in sem ga zadel ob 11. uri!"
To vam je bilo drenja in sejma okoli mene srdčnega človeka. l*'e-
Afjifirajtc za "Gins Xaroda", največji slovenski dnevnih v Ameriki.
ALI VESTE —
da je bil prvi besednjak napravljen najbrž na Kitajskem ter da je vseboval 40.000 besed. V petnajstem in šestnajstem stoletju so bile objavljene enciklopedije. Prvi strokovni besednjak je bil v latinščini ter je bil pred približuo 1.100 leti preveden v osem jezikov, t'hamberjeva Enciklopedija je bila izdana leta 1728. Johnsonov slavni angleški slovar pa 1. 17.15. Websterjev angleški slovar je prvič izšel leta 1882. Ali veste, da so bile Helmar cigarete prvič uvedene v ameriško javnost pred 20 leti ter da so bile izza onega časa neprestano priljubljene ter imajo
stitati so mi v vseh zagrebških je- danes na milijone občudovalcev, zikih, sam gospod direktor pa s-._
tiuli številni zlatniki. Rajnka mati je gotovo v kaki stiski ali rek-viranju zlatnike skrila v vazo. Jako da so šele sedaj prišla na dan. Med zakonskima je zavladalo veselje in da se v bodoče ne bast a več prepirala, sta sklenila, da si nabavita zvočnik (Loud speaker).
je spoštljivo priklonil v.^ičnn.s^vu ' ADVERTISE in GLAS NARODA
ALI imate ze SIovensko-Amerika n.rt i koledar? — Naročite en iztis se danes!
veda v Evropi. Ako se to zgodi, tedaj ne bo s tem za.početo samo smo-treno delo na gospodarskem polju, ampak more postati konferenca v resnici nov in resnično pomemben korak k utrditvi svetovnega miru in evropske solidarnosti. -
NAJBOLJŠA STAROST
Moški je tako star kot so njegovi organi. Še pri 70 letih je lafcko čvrst in krepak, če ima zdrave življenjske organe. Pijte dosti vode in poskušajte
slavno zdravilo za UkUm\ jetra mehur in boteatuo oritljanje tole 177a leta lOOfi. Ojači življenje organe. l»?i
izlečiti rane. ki jih jc povzročila | lekarnarjih. Tr; rellkcst« politična rankošanost. predvsem se-
Glejte, da bo im« GoM Medal na v»akl Ucatljl. N« kupujte
I aaes je čas — na včeraj ne morete več ra-čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost.
A ko preide današnji dan, ne da bi imel kak pomen za vašo bodočost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč.
ajboljši način ohraniti današnji dan za pri-• . hodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda.
l^inako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se ^^ bodete spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga bodete potrebovali.
Cl prejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovanje. Vloge lal-ko pričnete z $1.
82 Cortlandt Street
New York, V.
\
nr.Aft s*APiOr>A. 1$. apt*. 10-27

MATI SKRB
SOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. F.

I
.........
tin
(Xn dal jeva nje. i
Srstri, ki stii v teku mrkili »"asih izgubili proeoj svoje veselosli, sta hodili plaho naokrog in ko so jo oee prvikrat vzravnal na svojem leži k«'-11 ter zagledal »kozi okno temno pošast, je stisnil pesi! ter' zakričal:
— Zakaj iiKn pustili zgoreti te živine?
Pavel pa jo j«* A<> bolj trdno vklenil v* svoje sree.
Sedaj je eas. da postaneš zopet živa. — ji je rekel, pričel vi « kolo ter zrl v kotel. Nato je pričel rezljati zvečer majhne modele' in nekega dne je pisal Gottfriedu: — Pošlji mi iz vaše šolske knjiž-! nice par knjig glede ustroja parnih strojev.
Gottfried se je pustil zaman prositi. V prvi vrst i je proti nje-! govim principom jemati iz knjižnice knjige, katerih ne rabi s.iin in' <lru*»ie ne ho,In Pavlu prav ni." koristile, ker ni podkovan v Teorc-J tični fiziki. — Nato pa sr> obrnil na Maksa. Ta mu je poslal takoj «l<>set funtov lez;ik paket /. novimi knjigami. pole<r katerih se je na-' mhljai nlm petdeset mark. Sklenil je ohraniti knjige tel- spraviti skupil j denar. — Za "črno Suzano" ni nič predrago, — si je ntislil.	i
Nekega dopoldne je prišel na dvorišče voz. v katerem sla se-1 dela poleg orožnika še dva tuja gos]toda. Eden teh. debeluliast go-' spod. z /lato obrobljenimi očali, se je predstavil kot preiskovalni sodnik.	j;
Pavel se je takoj prestrašil, kajti čutil je. da mora marsikaj prikrili.
Preiskovalni sodnik si jo najprvo ofj]«'<lal pozorišče požara, na-1 rnvil ski. o fundamenta ter vprašal, kje so se nahajala vrata in ok-na. Nato je dal sklicati posle ter jih natančno zaslišal, kaj so počeli na dan poprej ter do trenutka požara.
Pavel je stal poleg, bled in tresoč se in ko je sodnik odpustil slu z.inčad, da zasliši njega samega, mu je bilo pri srcu kot da se bliža Sodni dan.
New York Edison Ura
8:00 do 9:00 Nocoj na WRNY
374 mot rov
SOJ CiloHkla
(ALEKSANDER ENGEL:
Teden sreče.
(Nadaljevanje.)
XIV.
The E tli son Ensemble
Josef rifinime, vodja.
Overi ura "OherorT . . . Wci.er
Izfrpki Iz 41oIauthe" . Sullivan
Scene de la Czardas "Hejre Kad" .... Ilubay
Violin S.»I<» . . I»avid Robinson Kavkaškc črt ire
Il»l»olitow-Ivaiiow Kratek govor.
Sermada ..... Codard
Violin T>iH't — David ttohiusou.
in Edwin nacluiiiiu
Židovske narodne pesmi in
pJes .... K.l.ly Iiroven •
Nemški ples .
I »ittersalorf
Stalna radro-izloiba za udobnost na-
ših odjemalcev in Javnosti Je na 124 West 42nd Street.
The New York Edison Company
Vam na razpolago.
| Kako bi rekli človeku, ki je lastnik prekrasne male palače in zapira lijene lepe prostore, sam pa i stanuje v muli. tesni sobici v podstrešju palačo? Vsak razsoden človek bi dejal: Tak človek je norce,
datki po odhodu iz Nizze ^mešno nizki. tako. da si prav lahko ogle-data Florenco in celo Rim. Tudi poševni stolp v Piši je VTeden, da si mimogrede oprledata. Vse seveda le pod pogojem, da kar najbolj Si iopo odmerita svoje zahteve
čudak! Noben človek nima te-a in tako. kakor si m-ni ljudje i kar si zeli. Težko je. osvoboditi morejo P"™*™ počitniško !se bogastva, mnogo težje, kakor;pOT°
pa revščine.	J ^ sta si ogledala čudovito j
Tn rrr\inm	- . i3oP° stcdflieo z vrati iz lllOIia. Lotil
Je gotova stopnja premoženja,! . . ,...	. .
1.i	, . . ise J'* zadovoljila s tem. da je nez-
kjer mora biti človek suženj« svo-< .... .	' !
1 .	...	»no stisnila roko s v 01 e era zaročenca
jega premoženja, če noče biti no-1, . . . J ~ , ,
I	„„ vo.t; ♦	•	t- lk	in <la Jp zim ven poskusila
II	ec • Kll.lTi tak norec je zapravi p-' , v. .. .... . .	_
■ _ s, ... .	... ' . I prešteti stu-iinsedemdeset stebrov
\ec. C c se jo človek naveličal svoje-1,	,	,	. ,
* j petih cerkvenih ladij. Obcudova-; ga premoženja in ne najde v boga- , . - -	.. .
. 0 . . 4	0 1 la sta poševni zvonik iz inannor-
stvu svoje sreče, potem mu ne os- - -	. . ,
1, .v .	t . , ua in granita ter plavala v morju
rane ničesar drugega, kakor da - - ,	..
... .. .	„	1 blaženost 1. Lotine oei so se sveti-
zivi sredi svoje sreče v uboštvu.K 1 „ -1 1 , • -r>	. . , . .	Je. kakor človeku, ki pride po ve-
. hesnicno bogati prebivajo vedno ,-, •	... .
. . v.	. ,	.liki žeji do case in pije iz nie.
le v podstresju svojega bogastva. v ., • ...	. . .
' rr 1	. , v. . .	,	. » riorenci ji je povedal njen
; Tako podstresje je ze pred mnogi- ™ 1 • • , - , •. ,. ". ' . . 1	0 r red. ki je imel čudovito veliko iz-
1111 meseci priredil izvrsten arhi-L. , ,la	• .
. w ,	, . ^ I obrazbo. da sta v rojstnem mestu
tekt za lastnika palace v X. ulici , r\ * - 1	™
. ,, . ,	fnekega Danteja, nekega Roccae-
;na \\ 1 edenu (dunajske mestnem' • , , „	T>..
3 .	, . iCia 111 nekega Jlachiaveliija. P.ilo
i okraju.) I bostvo podstrešja ie • A	i- - j	...
•i f
Kretanje parnihov . Shipping
UMETEN SNEG
podstrešja je
j bilo v slogu natančno podano in „ „ .	... ,	,
I 1-1 . .	, ,	iS^ moreta napraviti dva zaljuh-
arnitckt si jc mnogo ubijal glavo.'--
i predno je napravi načrt za to kar
je to najbolj čudovito potovanje, ki ga moreta napraviti dva zal juh ljcnca. Končalo se je ravno sedme
ni k.
- Ali ste bili tin dan požara v skednju? — ga je vprašal sod-
—	Da.
—	Ali kadite?
—	Ne.
—	Domislite se. .V ste imeli kaj opravka z ognjeni, užigalicami ali stičnim?
—	O r.e, jaz sera preveč previden.
—	Kedaj ste bili zadnjikrat v skednju?
—	Ob osmih zvečer.
—	Kaj ste delali tam?
—	Napravil sem svoj vsakdanji obhod, predno zaprem vrata.
—	,\!i zaklenete vrata sami?
—	Vedno lastnoročno.
-—- Ali sto kaj zapazili dotičnega večera?
—	Ne.
—	Ali niste videli nikogar jdazili se po okolici?
Kot blisk je udarilo vanj. Šele v tem trenutku se je spomnil • ence. katero je videl izginiti v gozdu ob početku požara. To pa ni bilo v okolici,
tiloboko je vzdih nil ter rekel: — Ne.
Tako. sedaj prihaja! Že naslednje vprašanje je moralo spraviti na dan njegova nočna potovanja in moral bo razkriti skrivnost, katero je dosedaj nosil v svoji najgloblji notranjosti.
Ni pa prišlo. Preiskovalni sodnik je naenkrat prekinil ter rekel po kratkem odmoru:
—	Ali ni bil do pred kratkim v vaši službi neki hlapec, po iuie-i u Randsus?
—	— je odvrnil ter zrl na sodnika z velikimi očmi. Torej na Tiaudsusa se je obračal sum.
—	Zakaj ste ga odpustili ?
Pripovedoval je na dolgo o onem strašnem dogodku, a skrbno pazil, da je ostal prizor z Douglasom. ki se je zavrnil poprej, čimbolj mogoče v temnem. Sedaj, ko je bila odbita prva nevarnost, je' zopet našel svoj nn r.
..... v ,	.ga due ik> odhodu iz Nizzc. Ravno
najbolj siromašno pohištvo. V 4emI	.	. T . .
n	. 1	1.sedmega dne sta dospela I.oti in
,, _	j podstrešju je stanoval '"šofer" •	-	......
\ Berlinu vzbuja splo5nn ,,,, | Prwl D(wnhnf Pn smMj ST„ »njen «»ro.,n« n. DnUj n«
~ n";:i an*1"5ki kemik.	je bil lastnik desetih milif0.'k°l0?™r' V'" "'"'T ' "I
katerim J, .sklenila uprava vele-!nov tlolarj(.v. varn0 naloženih v'Y
19.	aprila:
Reliance. Cherbourg. Hsmburg.
20.	aprila:
Aqultanla, Cherbourg; Geo. Washington, Chtrbourg, Bremen.
21.	aprila:
New York. Cherbourg, Ilamburf. ta parila:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
23. aprila:
Paris, Havre; Majestlr, Cherbourg
Torek. Bremen.
27.	april*:
Ber^nfarfa, Cherhourf; Pr^i. Ilard-
lng, Cherbourg, Bremen.
28.	aprila:
Deutschland, Cherbourc, Ilamburf. 30. aprila:
Leviathan. Cherbourg: Frane«, Havre; Bremen, Cherbourg, Bremen. 4. maja:
Mauritania, Cherbourg; President
Rooaevelt, Cherbourg liremen. 8. maja:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
6.	maja:
lierlin. Cherbourg, Bremen.
7.	maja:
Olympic, Cherbourg.
10.	maja:
Pres. Wilson, Trst. SKLT.VI IZLE1
11.	maja:
Aquitania, Cherbourg.
12.	maja:
Hamuurg, Cherbourg, Hamburg; Mueiicncn, Cherbourg, Bremen.

14. maja:
Paris, Havre. SKITN'I 1ZI.KT
17.	maja:
Brrenfiaria. Cherbourg; Columbus, Chfrbourg, Bremen.
18.	maja:
Oorge Washington. Cherbourg
Bremen.
19.	maja:
Westphalia. Hamburg. 21. maji:
Leviathan, Cherbourg; France, Havre; Derfiiinger, Bremen.
24.	maja:
Martha Washington. Trst; Bellanu«, Cherbourg. Jlaiiiburg.
25.	maja:
Maurelanla, Cht-rl>ourg; President
Harding, Chtrbourg, Dremen. 29. maja: Albert BaJlin. CJierbourg. Hamburg.
28. maja:
Olympic, Cherbourg; Bepubllc, Bremen, Cherbourg.
31. maja:
Aquitanla, Hamburg.
Cherbourg; Thurlngla,
4.	junija: Paris, Havre.
23. Junija:
Pres. Wilson. Trst. SKUI'NI 1ZI.KT 2. julija:
lie de France, Havre. — SKUPNI
1ZL.KT
5.	avgusta:
President Wilson, Trst —SKUPNI
1ZL.KT
sejma v Berlinu po-odbo /a pro- j AnjtloSki banki. Izključeno ie bilo, izvajanje umetn^a snejra. Berlin da bi se kdaj tpll milijonov osvo. dobi ze v kratkem C-asu mnetna | bodiK Pred bI iih moral ril7(hui Miuu-arska polja, ki bodo smučar| potem pa bi imoli pn njeff0vem na-j jem na r^olago tudi v sponi!,- zoni zopet dru?i skrbi z denar.
danskem in poletnem času.
Angleški izumitelj je iznašel prašek, katerega lastnosti jirav za ostajaj o za
im* ne
Predno sta dospela do eilja. je de jal Fred:
— Bila sva ravno en teden v Tta-lliji, oil odhoda iz Nizze pa do danes.
Da. ravno en teden. — je de-
jem. (dede vprašanja, ee se ne bij. . T
1 - . . . ■» .	jala l.oti.
mosrel iznebiti denarja n:i ta naein	...
1	1	i -. i — S1 bila srečna?
da bi fra kar na lepem podaril do-} ,	.
, . A • u i i •	j . -j-. , r. - iJekliea mu je odgovorila z doi-
lastnostnn i brodelnnn zavodom, si Doenhof ni •	,	,
o ___ -1 „	• 11 -	/m 1 i i fri-ii poljubom svojih lepili nstnie.
•snega. S tem praškom se pa^uje te i bil na jasnem. (lovek vendar no,p ' .	. . ' . ,
,	, . , . .. v	—Pri tem pa na iu ie veljala vsa
ien, namenjen za smuko. 111 smu- more vedeli, kaj pride se s easoml , . , '	' . .
- „u i	i	> - -1	1 i vožnja, od dneva odhoda 17. Aiz7.e
earjeni je ob vsakem času dana »n ee se mu neko«- vendar ne bo! , ,. „„„ .. m .
i	1 • i i ' i 1	rr. x	-it idalje, bSO lir. Tako poeeni je pr.i-
prdoznoKt. da se zabavajo kalcor zdelo. . . Trenotno je preziral de !	v ,	. '	1
pozimi v zasneženi prirodi. Ber-jnar .trenotno je bil filozof; trenot-\va srecai ~ pravi	P«P«l"«-
lineani že delajo načrte za tn.ie- j no je bil asket. stoik in predvsem
ter hrib, v neki veliki avtomobilski l skeptik. Dvomil ie nad tem, da bi! v .	, ,. , , T
1,	+„ io - i 1,11-11- i*- 1-i - t iraennati. — mu odvrne ljubka Lo-
iopi pa so postavil 13m visoko .ska-»kdaj kaka zona ljubila moza z de- .
kalnieo, do katere votli 130 m dol-jsetimi milijoni dolarjev, varno naga jiroga. Za to napravo bo trel:-a i loženimi v Angleški banki in da
ma resno.
— S takimi stvarmi ne smemo
3henghJCy\i8

lfl<
wow covta«i>
Sest dni preko oceana
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
P A R I S — 23. aprila; 14. maja FRANCE — 30. aprila; 21. maja
MAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuh.nja.	Izredno niike cen«.
Za Jamčil.' .si prostor z:i prvo vožnjo novega velikan^
''ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta.
Vprašajte kateregakoli pooblašv-enepn agenta «li:
FRENCH LINE _____ 19 gtate street, New York
— Mož je imel nekoe lepše živ-j ljenje. Dam se obgiaviti. C-e ni bil kdaj kaj drugega, kakor avtoiaks-! ni šofer!
( K oner prihod njic.)
200.0000 kg umetnega snega.
francija se drzl etikete
bi ga ljubila radi njega samega. Deset miljonnv dolarjev ho vedno
ti.
zahvalno pismo
XYI.
Tvo je Loti sporočila svojemu
PARIZ. Francija. 17. aprila. —•
l>*v«-t lt-t sem imel strašne bolečina v /•elodru. tla jilt skoro nisem mogel ve' prenaSa.il. Vefikrat sem si -i,;.-: smrti Zdelo se mi jp. .la mi nooeno z.lravilo
takorekoP tretje v tem zakonu, —'bratu, da se je zaročila z nekim j TrikTaV" s*,ravnik more ,,oma»an-Njegova žena bi ga takorekoč va- šoferjem, je ta presenečen vzklik rala z bogom Mamonom. . . Fred nil:
Doenhof pa je bil. kakor rečeno.I — Toda oprosti, zato ti vendar filozof. Radi svoje filozofije je po- ni bilo treba zadeti glavnega do-
Etiketa je v tretji republiki prav tako -stroga kot je bila na dvoru Ludovika XIV.
Radi te etikete je bil predsednik Donmergue izključen, da prisostvuje pogrebu svrije nastajsta-rejse sestre v svojem domaeem me-tn Aiugties-Mortes pred krat-
I stal šofer. Najbolj znani in naj- bitka.
kim, kajti protokol pravi, da ne Protokolist je »lelal pridno pripombe in preiskovalni sodnik je predsednik republike zapu-

dvignil obrvi, kot da je že po^-olnoma na jasnem. Ko je Pavel kon »vaf. je dal orožniku migljaj. Slednji se je obrnil in odkorakal v sme ri proti Helenenthal.
—	Stvlaj pa k vašemu gospodu oeetu. je v takem stanju, tla se ga ljibko zasliši?
—	Bom pogledal. — je rekel, Pavel ter odšel v bolniško sobo.
Našel je oeeta sedeti visoko vzravnanega v postelji in na njegovih potezah je ležal izraz s silo zatrte jeze.
—	Naj le pridejo, — je vzkliknil Pavlu nasproti. — Sicer jc vse neumnost, kajti pravega se ne upajo lotiti, — a naj le pridejo.
Pri povedal je sodniku prizor boja. a ravno to, kar je Pavel iz sramu zamolr-al. namnV- prepir z Douglasom in nalinjskanje psa, Je širokoustno izblebetal pred tujci.
Sodnik se je v zadregi praskal po sbm in pisar je skrbno zapisoval.
Ko je prišel Majliofer do trenutka, da opiše vmešavanje svoji ga sina. je utihnil. Tz njegovih oei je prišel žarek, v katerem je žarel ogenj odpora in srda.
—	Tn kaj potem? — je vprašal sodnik.
—	Jaz sem star mož. — je mrmral med zobmi, — ne'prisilite me priznati svoje lastne sramote.
Sodnik je bil zadovoljen. Vprašal je starega, če se ni že poprej obračal njegov sum proti Raudsusu in tedaj se je skrivnostno nasmehnil ter menil:
-1— Roko. podlo roko je par nudil k temu, — a . .. ~ ^
Prenehal je.	v
—	Kaj. a? — je vprašal sodnik.
—	Skoda, gospod sodnik, da nosi pravipn zavezane oei. — je odgovoril s porogljivim usmevom, — ničesar nimam povedati.
Sodnik in pisar sta zmajala z glavo in s tem je bilo zaslišanje končano.
—	Ali bo Mihael Randsus aretiran? — je vprašal Pavel gospoda, predno sta stopila v voz.
—	Fpam, da je že. — odvrnil sodnik. — Tekom pijanosti jc napravil par sumljivih pripomb in kar smo izvedeli od vas. je vee kot dovolj, da se uvede preiskavo proti njemu. Seveda bo treba še marsikaj pojasniti.
Nato V*** odpeljala. ' .	* - V
■ •... i
stiti Pariza, kadar ima parlament redne seje. Več predhodnikov Doumergue-a. ki so radi hodili je rekel sodnik. — Ali j naokrog nespremljani, je skušalo
j te ovire sitnih formalnosti, a ti poskusi so se vedno končali s porazom predsednikov.
i
i' (Dalje prihodnjih.) ^
# <
■ >

Afjitirajte -a "Glas Narr-da", največji slovenski dnevnik v Ameriki
rojaki, pozor
Naš uradnik, 3Ir. V. Premru, bo spremljal potnike na II. skupnem potovanju s parnikom
"P ARI S", ki odpluje iz New Yorka 14. maja, do Ljubljane, od tu se pa poda v Vipavo.
Tako v Jugoslaviji kot v zasedenem ozemlju bo obiskal razne kraje, predno^ se povrne v Ameri ko. Ako ima kateri rojakov kako naročilo in se njegovi ljudje ne nahajajo predaleč od krajev, ki jih obišče, bo skušal rojakom vstreči, če mu naznanijo svoje želje vsaj do pričetka maja.
FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortland t St., New York, N. Y.
KNJIGO
KAKO SE POSTANE AMERTŠKT
DRŽAVLJAN imamo zopet v zalogi. Stane 25^ Onim, ki so jo medtem naročili smo jo že odposlali.
Uprava Glas Naroda, 82 Oortlandt St., New York City.
bolj iskani šofer na Dunaju.
Lepega dne prejme vratar njegove palače brzojavko : — Pripravite podstrešje. Vrnem se po-jutrišnjemN— Vratarjeva žena je morala namreč pospravljati pod strešje. Fredov komornik jc skoraj vedno na dopustu. Ni ravno prav pristojal v ta milje. Kaprice Freda so trajale vedno natančno šest mesecev. Kakih 5 mesecev je stanoval v umetnem podstrešju in je bil hkrati šofer. Vratar je dejal svoji ženi:
— Sedaj bo kmalu čas. s katerim pride zopet kaj novega. Prav P0^^ Ja a-radoveden se.m. kaj 11111 je sedaj padlo v glavo.
Vratarjeva žena odide sopiha-joč pospravljat pod streho. Uboga podstrešna sobica je imela namreč tudi stranske prostore. Če ste odprli na desni nizke duri iz mehkega lesa, ste opazili prekrasno kopalnico z modrimi stenami. Na j levi strani uboge sobice je bila razkošna biljardna soba, kajti tudi v revščini si mora človek preganjati dolgčas in maloštevilnim Fredovini prijateljem, med njimi tudi ravnatelju velike banke, se je zdela vsa stvar originalna do blaznosti. Fred jc priredil cclo zabave v podstrešju, takorekoč soare.ie v revščini, na katere so morali priti gospodje v delavskih bluzah in dame v katumi. Kakor rečeno, vse skupaj je bilo strašno originalno, toda le redki izvoljenci so vedeli za to. Kajti Fred je že poskrbel za to. da je ostala stvar skrbno čuvana skrivnost. Torej je revščina le nekaj takega kakor sramota. — Tudi filozofom se zdi najbrže poniževalna.
Loti mu jc povedala o vsej pustolovščini. Povedala mu je, kako jo postala srečna šele, ko je šel denar. s katerim si je hotela kupiti en sam teden sreče, k vragu. Njen brat pa ni bil filozof, stresel je
glavo in dejal: — Vam ženskam jo pa res dati denar v roko! Stopet-deset milijonov zapraviti! Draga, kaj bi jaz vse lahko napravil s tem! Po takem polomu ne moreš biti nič več srečna.
Loti pa je le trdila, da je sedaj presrečna.
— Ne poznaš ga še! — je vedno
Končno je brat želel, da se spozna z zaročencem svoje sestre. Se-siali so se a* neki kavarni. Sodba, ki jo je imel Lotin brat o ženinu svoje sestre, jc bila zelo kratka :
sem bil operiran hrt-z uhk n.i 1 Vzt-l sem vsako priporo.-eno zdravilo, pa nobene pomoči. Vsi.-d fcole«-in nisem m-.-gel spati, podnevi r.u- j • p.-, tako l-<le-to. da sem si želel smrti. sem imr-i pr:i 1 zen želodec, se mi je v: re'o v glavi, f-e i sem pa kaj jedel, se mi j.. y.-lelr,. .la sen ! im^l kiselkast okus. .noj je^i.i j., ijti vedno pokrit z belo vVarino in nei'reat.-.n-j sem moral pljuvati ljudje so se obračali od mene, ker ::e..i im ■! tako slabo i sapo. (> bi ne bil v svojih mladih letih j prištedil par »isoO dolu.jt-v, bi bil na ce- 1 sti; kajti ni mi biio nn- niti z.-, delo, i niti za denar. Nič me ni brisalo, kaj bo i z menoj. Neprestana pečici, bolečine \ nogah in križu, glavobol in omotica, v.<-e i to je tako vplivalo name, da sem opustil • vse upanje, da oi bil kd ij zdrav. Sa- ' enkrat sem se pa v štiriindvajsetih lirah popolnoma predtugači!. Danojii^s se ne vrSe čudeži, Ijudj ? so prepametni, toda z menoj se je zgrodil moderen čudež. Danes delam, trdo d^Hm in sk^š.-nt nadomestiti, kar sem izgubil tekom nesmo-trenega življenja. V zahva'j za dobljeno pomoč sem sklenil povedati vsakomur o mojem čudovitem ozdravljena in jim povedati vse. ne da bi z..r.te\ai kp.ko planilo ČV hočete izvedeti, kako -sem o-zd ravel, mi pošljite koverto z znam I. o. na kateri je vaše ime in naslov. Z veseljem vam bom pomagal, ker sem tako hvaležen za svoje zdravje. Pomnite, da vam nočem prodati nobene stvari in da razen strogkov nočem nobenega posebnega denarja. Moja želja je pomagati trpečemu človeštvu. — John Gornik. 3"5-35 Walsh Bldg., Pittsburgh, Ta. — (Ta nasvet bo objavljen samo enkrat, zato taki>j na delo.)	—Adv't.
ADVERTISE in GLAS NARODA
-^NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO
COSULICH^
Idirektna smer
POTOVANJA [Kratka železniika vožnja' do doma po zmerni ceni.
| Odplutje proti Tratu In Dubrovniku:
PRESIDENTS WILSON
10. MAJA — 23. JUNIJA
MARTHA WASHINGTON
24. MAJA — 7. -JULIJA i VpraSajte za cene m prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West 8t , N. Y.
ALI -imnfe že Slovensko-Atneri-kanski koledar? — Naročile en iz t is se danes!
XV.
Potovanje zaljubljene dvojice se ni tako gladko končalo. Pred je trdil namreč, da so dosedanji iz-
POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM
PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9.
$25.—
S strešico za slovenske črke č, s, i
$30.—
OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ
TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street, : : New York, N T.
44
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor j« namenjen potovati ▼ ■ta rl kraj, je potrebno, da je pon-fan o potnih listih, prtljagi in dragih stvareh. Vsled naSe dolgoletna lzkn&nje Vam ml a&moremo dati najboljša pojasnila In priporočamo, ▼edno le prvovrstne brsoparnlk«.
Tudi nedrSavljanl ume/ejo po-tovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje alt permit la Washingtona. bodisi za eno leto ali fl mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost ▼ Washington, D. O. na generalega naaelnl-škega komisarja.
Glasom odredba, ki je stopila t veljavo SI. julija, lMf se nikomur reč ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora Iti iskati vsak posiies osebno, bodisi v najbližnjl naselni-Kkl urad ali pa ga dobi ▼ New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na avoj« lastno odgovornost.
Kako clobiti svojce Is starega kraja«
Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce la starega kraja, naj nam prej piše ca pojasnila. Is Jugoslavije bo pripaSčenib v tem letn 870 priseljencev, toda polovic« te kvote je določena sa ameriške državljane, ki šele dobiti sem ttariie la otroke od 18. do 21. leta in pa m poljedelske delavca.
Ameriški dšavljanl pa aameraj« dobiti son Sene ln otroke do 18. leta bres da bi bili šteti t kvoto, potrebno pa je delati prošnjo t Washington.
Predno podvaamete kak| SonS. pišite nam.
FRANE SAKSER STATE BA^K
n wmAim bt, nmm ion
ur
_!_
_____
_______