Če Urban (25. maj) greje zelo, trgatev dobra bo. Murska Sobota, 25. maja 2000, leto Lil, št. 21, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT AKTUALNO DOMA, str. 3 GOSPODARSTVO, str. 7 Bo ustavitev rafinerije zaprla tudi vrata Nafte Marko Slavič v galopu med vinarje [BREZPLAČNI OGLASI KOMMERS OGLASNIK JOŽE GRAJ___________________ »Neprijetna« vprašanja Kaj pomeni darovati kri, najbrž ni potrebno zgubljati besed. Vsekakor gre, vsaj pri nas, predvsem za humano de- janje, s katerim človek človeku pomaga ozdraveti ali mu celo rešiti življenje. Žal pa lahko drug drugega tudi ogrozimo, če naša kri ni zdrava, če je na primer okužena s kakšnim nevarnim virusom in podobno. Gre torej tudi za odgovorno dejanje. Krvodajalci, med katerimi sem tudi avtor tega zapisa, moramo odslej pred odvzemom krvi izpolniti poseben anketni list in se lastnoročno podpisati - anonimnost je s tem vprašljiva -, s čimer jamčimo za verodostojnost odgovorov in smo tudi kazensko odgovorni, če se ugotovi, da bi zaradi lažnih podatkov morebiti koga ogrozili. V svetu so takšni primeru že znani, in to tudi v naši neposredni bližini Avstriji, kjer so ugotovili, daje bila darovana kri okužena z virusom HIV, ki povzroča aids. Preden pa sem razmišljal o tem, so se mi vprašanja v anketi zdela neprijetna in tudi nekoliko žaljiva. Ali res moram po toliko letih krvodajalstva na primer odgovoriti, ali imam spolne stike z drugim moškim, če si z injekcijo vbrizgam mamila, če sem zadnja tri leta potoval zunaj Evrope in imel spolne stike s »sumljivo« osebo ...? Po vsej verjetnosti so podobno doživljali tudi nekateri drugi. Vem, daje na transfuzijskem oddelku v Murski Soboti nekdo celo odklonil izpolnjevanje ankete, zato ni mogel darovati krvi. Ampak darovanje krvi mora biti res tudi veliko odgovorno dejanje, pri katerem ne sme obstajati niti najmanjši sum, da bi lahko drugega ogrozili. Vseeno pa se mi postavlja tudi vprašanje, ali bodo odslej krvodajalci s tem sami odgovorni, če bo kdaj res kaj narobe. VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN ALOJZ BORKO Police 18 9250 G. Radgono Priznanja najuspešnejšim Podelitev priznanj uspešnim gospodarstvenikom, ki jo že nekaj let pripravlja Območna gospodarska zbornica za Pomurje, je postala tradicionalna. V začetku tedna so prejeli letošnja priznanja za izjemne gospodarske dosežke Alojz Behek, generalni direktor Radenske Radenci, Branko Kurbus, direktor Arconta Gornja Radgona, Milan Moreč, tehnični direktor Tovarne moških oblačil Mura Murska Sobota, Darko Pejnovič, direktor ABC Pomurka International Murska Sobota, in Franc Vida, direktor ViB Lendava. Več o nagrajencih na 9. strani. Foto: JZ GOSPODARSTVO Letno 15 milijonov strešnikov iz Tondachove opekarne v Križevcih str. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Potrebujejo vodovod, saj je ob suši polovica vodnjakov praznih str. 1 4 str. 17-21 Podjetniška priloga Malo gospodarstvo Ozko in široko gledanje Z a okroglo mizo je spet sedela le dobra desetina. Vedno eni in isti obrazi. Okrogla miza, ki jo je organiziralo pomursko združenje podjetnikov o položaju in prihodnosti malega gospo- darstva v regiji - pesem s ponavljajočim refrenom? Anton Balažek, samostojni svetovalec pri OGZ za Pomurje, je občinstvu ponudil v razpravo teze o položaju in možnostih za razvoj malega gospodarstva v regiji, ki jih je tudi podprl s podatki in analizami. To, kar seje zgodilo ameriškemu analitiku, ki so ga pred časom skorajda »nesli s prizorišča«, ker je malemu gospodarstvu - tako kot Balažek -priznal širši pomen in ekonoms- ?> MERKUR MERKURJEVE VROČE CENE ko (dobiček, vlaganja), socialno (delovna mesta), sociološko (demografija) in psihološko (samozavest) vlogo in poslanstvo, se piscu tez ni primerilo. Mlačnost v odzivu publike - mnogo slabše od burne reakcije, kresanja mnenj, konflikta. Kaj trdi Balažek? Malo gospodarstvo v regiji je v zadnjih petih letih vendarle doživelo napredek - povečalo oziroma ustalilo se je število gospodarskih družb, v njih se je pomembno povečalo število zaposlenih in ustvaril se je dobiček. Kljub temu predstavlja prešibak potencial za pomembnejši razvojni impulz regije. Zaradi gospodarske šibkosti Pomurja in pričakovanih težav ob vstopu v EU bi moral biti razvoj malega gospodarstva spodbujan. A ne pod politično kapo - nujnost je depolitizacija malega gospodarstva. Malo gospodarstvo ima po trditvah Anona Balažka večji pomen za regijo pa tudi državo, kot so mu ga ta čas v gospodarskih in političnih vrstah pripravljeni priznati, zato si je tudi drznil zatrditi, da bi male trgovne v regiji, ki so najbolj na tem, da bodo druga za drugo propadale, morale biti deležne zaščite, in da spodbujanje zgolj kmetijstva ni prava razvojna možnost za regijo. MHi NAROČNIK-------------- 2 AKTUALNO OKOLI NAS 25. maj 2000, VESTNIK Beograjsko pismo beograjski katedrali Kristusa kralja, ki stoji nekako na pol poti med »beograjčanko« in mestno skupščino, se udeležuje nedeljskih maš v slovenščini kakih 20 do 30 vernikov. Po površini je nadškofija ena največjih, saj se razprostira na območju celotne Srbije, vernikov pa je komaj za majhno župnijo, okoli 8500. »Beograjsko nadškofijo vodim polnih 14 let, vsako leto pa se tukaj računa za tri delovna,« pravi nadškof dr. Franc Perko, ki je včeraj na Rakovniku v Ljubljani posvetil svojega pomočnika, nadškofa koa-djutora Stanislava Hočevarja, »v upanju, da me bo prej ali slej v celoti nasledil.« Druga neizpolnjena želja nadškofa Perka je, da bi ga nasledil pripadnik hrvaškega ljudstva, kajti beograjska nadškofija je tudi metropolija za Vojvodino, kjer živi kakih 100.000 vernikov hrvaške narodnosti. Toda Sveti sedež je očitno presodil, da so hr-vaško-srbski odnosi še preveč zaostreni, da bi na sedež beograjske nadškofije poslal Hrvata, četudi sta ZR Jugoslavija in Hrvaška že pred štirimi leti navezali diplomatske odnose, ko sta uradni Zagreb in Beograd trdila, daje sovraštva za vselej konec, z nami pa še do Slovenska nadškofa v Beogradu Po svoje je paradoks, da sta slovenska nadškofa v Beogradu odgovor Vatikana na hrvaško-srbske napetosti, kajti uradni odnosi med Ljubljano in Beogradom so nikakršni V danes niso vzpostavili niti konzularnih - in veliko vprašanje je, kdaj se bo začela topiti blokada med Beogradom in Ljubljano. Tretji slovenski nadškof, prihaja v Beograd, kjer zdaj vladajo najbolj zaostreni odnosi med oblastjo in opozicijo, natanko dober teden po ukinitvi neodvisne televizije Studio B in Radia B2-92 ter študentskega radia Index, ko se srbska država praktično pripravlja na uvedbo izrednih razmer. Torej na ukinitev ne samo srbskih javnih občil, temveč soudeležbe opozicije, ki ima »v posesti« formalno 17 srbskih večjih mest. Prepovedani naj bi bili javni shodi, protestna zborovanja čedalje bolj nezadovoljnega ljudstva, ki si s povprečnimi plačami 80 nemških mark - razen omejenih količin osnovne hrane - zares kaj več ne more privoščiti. Ljudem so ostali v uteho za zdaj le trije neodvisni dnevni listi, Danas, Glas javnosti in Blic, nad katerimi visi tudi Damoklejev meč ukinitve, tako kot so spravili v arest neodvisne elektronske medije - med katerimi le Radio B2-92 oddaja svoj program prek satelita. Sedež beograjske nadškofije je v središču zadnjega dogajanja ljudstva, med najvišjo stavbo »beograjčanko« in beograjsko mestno skupščino. Na poziv opozicije bo lahko v soboto, ko pričakujejo v Beogradu novega nadškofa, spet zelo vroče, ker pripravlja opozicija na beograjskem Trgu republike nov protestni miting. Ker je triumvirat Miloševič-Markovič-Šešelj, ki že eno leto vlada Srbiji in Jugoslaviji, tako rekoč zaigral na vse registre, so vsake napovedi glede razvoja dogodkov zelo tvegane. »Tako kot je služba beograjskega nadškofa,« dodaja nadškof dr. Franc Perko, ki sicer pravi, da so bili njegovi odnosi z oblastjo in srbsko pravoslavno Ce- rkvijo vseskozi korektni, vendar pa je nadškofija prisiljena deliti usodo vsesplošnih razmer v srbski družbi - telesne in čedalje bolj in bolj tudi duševne lakote navadnih smrtnikov, vernikov in nevernikov. PETER POTOČNIKI VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Semen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960,33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM’ letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Iz New Yorka Hilarry dobila novega nasprotnika oproga ameriškega predsednika Billa Clintona, ki v ameriški politični zgodovini odpira novo poglavje, saj se kot prva »prva dama« poteguje za visok voljen položaj, je pred kratkim ostala brez ostrega, a hkrati predvidljivega nasprotnika za sedež v zveznem senatu. Župan mesta New York Rudolph Giuliani je najprej priznal, da so mu našli raka na prostati, nato priznal, da z njegovim zakonom nekaj škriplje in se bo najverjetneje ločil, nakar je piko na i pribila še njegova soproga Donna Hanover, ki je pred kamerami skrušeno priznala, da njen mož ni nič kaj drugačen od Billa Clintona, vsaj kar se tiče skokov čez plot. S Clintonova raven Vsega skupaj naenkrat je bilo preveč tudi za ostrega in napadalnega Giulianija, in čeprav je navedel kot glavni razlog za odstop od senatne tekme na listi republikanske stranke zdravljenje raka, mu konservativci v lastni stranki niso odpustili varanja svoje žene, saj se je s tem spustil na »Clintonovo raven«. Kakorkoli močno sovražijo priimek Clinton, kot če bi jih polil z vročim oljem, bi v senatni tekmi s kandidatom, ki zakonske obveznosti jemlje podobno kot predsednik, republikanci izgubili glavno moralno prednost. Giuliani se je zdaj odločil posvetiti se mestu, katerega prebivalce bo morda manj mučil s potezami, s katerimi ga želi na zunaj spremeniti skorajda v kakšno avstrijsko Prvih sto dni V znamenju reform, nasprotovanj in sankcij Avstrijska vlada deluje poenoteno, hitro in učinkovito rva konservativno-desničarska vlada v Avstriji po tridesetletnem vladanju socialdemokratov je uspešno preživela prvih sto dni služenja avstrijskemu narodu. Že prvi dan nastopa se je morala soočiti z bilateralnimi sankcijami preostalih štirinajstih držav Evropske unije (EU) na politični in diplomatski ravni, istočasno je deževala nanjo huda kritika domačih sindikatov in razburjene opozicije. Razlog je bila prav sestava nove vlade koalicije, v kateri so se povsem nepričakovano znašli (takrat še Haiderjevi) skrajnodesničarski svobodnjaki (FPO). Po prvih sto dneh je očitno, da se je začel s privatizacijo in zniževanjem socialne skrbi pri sosedih neokonservativni obrat. Reforme, ki jih je črno-modra vladna koalicija sprožila v teh dneh, bodo našo severno sosedo dolgoročno spremenile. Kadorvske spremembe Od 16 članov nove vlade, ki so 4. februarja nastopili službo, je doslej odstopil samo eden. Michael Kriiger (FPO) je moral po 25 dneh svojega službovanja kot minister za sodstvo iz zdravstvenih razlogov predati ministrstvo nadstrankarskemu kandidatu, odvetniku Dieterju Bohmdor- vasico. Manj mučil zato, ker ga v zadnjih dneh ni mogoče prepoznati, saj se je močno spremenil. Oseba, polna samorefleksije Namesto zadirčnega Rudija, ki sili z glavo skozi zid in ne dovoljuje, ugovorov, je stala pred novinarji oseba, polna samorefleksije, pripravljena priznati, da politika za izboljšanje kakovosti življenja v New Yorku morda ni zajela vseh slojev prebivalstva, kar bo med razmišljanjem o smislu življenja skušal popraviti. Samo to je še manjkalo, da bi priznal preoster odnos do pripadnikov manjšin druge barve kože in psihiatrični uradi New Yor-ka bi se napolnili z drugače vsega »hudega« navajenimi lokalnimi novinarji. Hillary Clinton ima ferju. Jbrg Haider (FPO), kije uspel skleniti koalicijski sporazum s konservativno usmerjeno ljudsko stranko (OVP) sedanjega kanclerja Wolfganga Schussla, je 1. maja letos predal vodstvo stranke podpredsednici vlade Susanne Riess-Passer. Hiter tempo reform Ne glede na ostre kritike, ki jih je bila deležna nova vladna zdaj druge težave, ki sicer še niso prišle do izraza, saj je v javnomnenjskih anketah trenutno v krepki prednosti pred novim političnim »dirkalnikom« republikancev Rickom Laziom, domačinom z Long Islanda. Pritepenka iz Arkansasa Giuliani je bil predvidljiv, saj bi vsak črnec ali Latinoameričan v New Yorku zagotovo oddal svoj glas Hillary Clinton samo iz nasprotovanja ali sovraštva Giu-lianiju. Potem bi morala prepričati le še zadostno število belcev in zmaga bi bila v žepu. Lazio sicer še ni dovolj znan in nima toliko prijateljev, obenem pa nima niti sovražnikov. Prijatelji se bodo hitro našli, saj mu bodo pomagali republikanci s celotnega ozemlja ZDA, ki bi raje skočili brez padala z vrha Empire State Buildinga kot pa novih šest let v dnevnih poročilih poslušali priimek Clinton. Lazio je začel ob najavi kandidature zlivati olje in žveplo na »pritepenko« iz Arkansasa, ki nima pojma, kaj je New York, in mora prilagajati svoj naglas ter šele izbirati baseballsko moštvo, koalicija vse od prvega dne svojega nastopa tako na domačih tleh kot tudi v tujini, se je že od začetka lotila velikih sprememb in reform v državi. Začetni zagon, ki naj bi označeval odločnost in dinamiko, je nedvomno ustvaril velik kontrast glede na staro rdeče-črno vladno koalicijo. Socialdemokratsko-ljudska vlada je namreč že leta dajala vtis, da so se vladna kolesa ustavila in da člani vlade sedijo v svojih foteljih brez posebne volje in veselja do dela. V teh dneh je nova vlada do-končo uredila in rešila sicer bolj malo problemov, vendar je začela celo vrsto reform in sprožila kar nekaj novih razvojnih tokov, ki bodo alpsko državo v prihodnosti odločno zaznamovale. Začel se je val privatizacij, uradniški aparat bo moral precej zategniti pasove, sprožen je raz- za katerega bo navijala. Razen takih »pomembnih« lastnosti za politika iz New Yorka pa se Hil-lary in Lazio pri političnih vprašanjih ne razlikujeta preveč. Lazio ni eden tistih divjih republikancev iz kongresa, ki so s preganjanjem Clintona in drugimi za večino sveta nerazumljivimi političnimi potezami pod vodstvom nekdanjega speakerja Newta Gin-gricha spravljali v obup ljudi s trohico zdrave pameti. Privlačnost dvoboja Hillary bi ga sicer nedvomno skušala prikazati kot takega, kar je običajna sestavina newyorške politične tekme. Toliko bolj sedaj, ko so vanjo uprte oči cele Amerike. Hillary Clinton piše zgodovino, njeno ime vzbuja močna obojestranska čustva, predsedniška tekma med Georgom Bushem in Alom Gorom pa je postala po odstopu senato-rja Johna Mccaina tako dolgočasna, da tudi konec željno pričakovanega dvoboja med Clintonovo in Giulianijem ne zmanjšuje privlačnosti dvoboja v New Yorku. ROBI POREDOŠ kroj socialne države. Podražila so se stanovanja, bencin, elektrika in zavarovanja. Demonstrativna edinost Vlada si je ves čas načrtovanja in izvajanja reform prizadevala ustvariti vtis, da deluje poenoteno. »Odlično sodelujemo,« nenehno poudarja kancler Schussel, »in poskušamo nastopati kar se da soglasno. Svojih moči ne namenjamo medsebojni diskvalifikaciji.« Nastal je tudi vtis popolne transparentnosti: konservativno-desničarska vlada se namreč ne pogaja na tajnih pogajanjih, marveč se vedno drži napovedanih terminov in dosledno tudi objavlja rezultate, dosežene s pogajanji. Da takšen način dela bode v oči socialdemokrate (SPO), ki so se po tridesetih letih prvič znašli v opoziciji, je jasno, zato je modro-črna vlada deležna odkritih, četudi premalo argumentiranih napadov s strani rdeče opozicije. Generalna tajnica socialdemokratov An-drea Kuntzl: »Zdi se, da je način dela te vlade ,hitro delovati in potem počasi premisliti’.« Rdeča tajnica trdi, da vlada hitro pride do rešitev, jih objavi in potem trikrat izboljša. Toda zaenkrat so takšni očitki privlečeni za lase, kajti desničarska vlada ni v teh sto dneh delovala nič drugače kot kakršnakoli druga demokratična vlada, ki sprejema zakone in ki uvaja reforme. Nova porazdelitev moči Socialdemokrati in zeleni so se postavili veliko bolj na levo, kot so bili prej. Svobodnjake javnost uvršča povsem na desno, medtem ko poskuša ljudska stranka ohraniti svojo tradicionalno »spravno« vlogo v sredini. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je SPO sicer kljub vedno manjšemu deležu simpatizerjev še vedno najmočnejša stranka. Spremenila pa se je situacija na drugem in tretjem mestu: na drugo mesto so se ponovno povzpeli kanclerjevi konservativci, medtem ko so skrajnodesničarski svobodnjaki ponovno padli na tretje mesto. Vzrok naj bi bil med drugim tudi odhod Jbrga Haiderja z mesta vodje stranke. »Restavracija neoviranega kapitalizma« Da se je pričel v Avstriji z novo vlado politični preobrat, je doma po sto dneh postalo jasno opoziciji in sindikatom, v tujini pa preostalim državam članicam EU. Toda kot nikjer ni vsaka sprememba sprejeta z navdušenjem, ker ima tudi neprijetne posledice, se mora tudi nova de-sničarsko-konservativna vlada soočati z očitki, da z neoliberalizmom prinaša »restavracijo neoviranega liberalizma«. Tako vsaj pravi vodja zelenih Alexan-der van der Bellen, ki dodaja, da namesto da bi se v državi nadaljeval uspešen model »demokracije konsenza«, ki je Avstrijo napravil za eno najbogatejših držav sveta, igra nova vlada na karto »demokracije konflikta«. Toda kljub tem očitkom ne gre pozabiti, da je »uspešen model« privedel Avstrijo le na videz med najbogatejše države, nova vlada je namreč naletela na ogromno proračunsko luknjo in podedovala nezaslišano velike državne dolgove. MARJETKA RAUŠL FOTO: REUTERS ■ VESTNIK , 25. maj 2000 AKTUALNO DOMA 3 Pomursko gospodarstvo še vedno zaostaja za slovenskim Krivce poiskati doma Nekateri kazalci lanskoletnega poslovanja kažejo, da se trend zaostajanja vendarle ustavlja 14.880 dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca dosega Slovenija 70 odstotkov povprečja Evropske unije in se uvršča pred Grčijo in daleč pred vse države v tranziciji. Medtem ko so nekateri kazalci gospodarskih gibanj ugodni, se slovensko gospodar- S bila nekoč nosilci razvoja, smo dovoljevali, da so se proizvodne hale spreminjale v trgovine, namesto da bi zanje iskali nove za gospodarstvom države. Še pred letom je namreč zaostajanje pri prihodkih realno presegalo 10 odstotkov. Prav tako je spodbuden podatek, da se je realno bolj kot v Sloveniji v Pomurju povečal tudi doseženi čisti dobiček (v regiji za 29,7 in v Sloveniji za 18 odstotkov), hkrati pa skrbi podatek, da seje čista izguba v Pomurju realno povečala za 7,8 odstotka, medtem ko se je v Sloveniji zmanjšala za 15,3 MHi V petek so iz Nafte Lendava poslali sporočilo za medije in v njem zapisali, da tuji dobavitelj, s katerim so aprila podpisali pogodbo za dobavo, še ni uspel izpolniti pogodbene obveznosti, zato so konec tedna ustavili predelavo v rafineriji. Ponovno jo bodo zagnali takoj, ko bodo dobili prve količine surovine. Po prvih ocenah pa surove nafte - kot še sporočajo z Nafte - do konca maja ne bo mogoče dobaviti. Med zastojem bodo zaposleni opravili nujna remontna dela. Vest iz Nafte, ki zastoj dela v rafineriji pripisuje suhemu naftovodu, nam seveda ne pojasnjuje, zakaj partner ni izpolnil obveznosti, sporočilo samo pa je tudi dvoumno, kajti v prvem delu govori o takojšnjem zagonu rafinerije ob pridobljeni surovini, v delu, kjer je govora o visokih cenah surove nafte, pa piše: »Zato bosta med prihodnjimi osnovnimi vodili rafinerijskega programa ekonomika poslovanja in izbira najugodnejšega trenutka za ponovni zagon rafinerije.« stvo še vedno otepa s težavami, je dejal na razširjeni seji upravnega odbora območne gospodarske zbornice za Pomurje mag. Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Največ preglavic še vedno predstavlja inflacija, ki je neobvladljiva in je lani znašala 6,1 odstotka, za letos pa napovedujejo, da bo 7,5-odstotna. Presenetljiva je bila v lanskem letu rast bruto domačega proizvoda, ki je v primerjavi z letom prej porasel za 4,9 odstotka, za letos načrtujejo 4-od-stotno rast, vendar gibanja v prvih letošnjih mesecih kažejo, da bo načrt presežen. Stopnja nezaposlenosti naj bi se z lanskih 13,6 odstotka letos znižala na 13,2 odstotka, plače pa naj bi s 3,3-odstotno rastjo zaostajale za rastjo bruto domačega proizvoda. Slovenske gospodarske družbe so v lanskem letu ustvarile 120 milijard čistega dobička, kar je največ v zadnjih letih, velik del prihodkov pa ustvarijo z izvozom. Z 11 milijardami dolarjev izvoza, kar predstavlja 60 odstotkov bruto domačega proizvoda, se uvršča Slovenija med največje evropske izvoznike, približno toliko blaga pa tudi uvozi. proizvodne programe. So pa nekatera gibanja vendarle ugodnejša od republiškega povprečja. Čeprav je brezposelnost v Pomurju nad slovenskim odstotka. Po besedah Jožka Čuka tudi pomursko gospodarstvo nima manjših možnosti kot na drugih območjih, vendar mora za raz- Seveda so gospodarska gibanja v posameznih slovenskih regijah različna in pomurski gospodarstveniki opozarjajo, da ta regija na mnogih področjih zaostaja za slovenskim povprečjem, po nekaterih kazalcih pa se uvršča na zadnje mesto. Tudi po dodani vrednosti je Pomurje na zadnjem mestu, je opozoril di- rektor območne gospodarske zbornice Franc Pucko, in to kaže, da ostaja regija še vedno surovinska osnova za razvita območja, z odlivom dohodka s tega območja pa se razkorak samo povečuje. Posamezni gospodarstveniki opozarjajo, da smo Po-murci krivi tudi sami. Ko so propadala številna podjetja, ki so povprečjem, je število zaposlenih raslo lani hitreje kot v Sloveniji pa tudi poslovno so bile pomurske gospodarske družbe dokaj izenačene s slovenskimi. Skupni prihodki so zaostajali lani le za 0,3 odstotka za rastjo v Sloveniji, kar je spodbudno, saj se s tem ustavlja trend zaostajanja pomurskega gospodarstva voj poskrbeti predvsem samo. Po njegovem v pomurskem gospodarstvu ne manjka znanja, na voljo je tudi dovolj inštitucij, potrebne je le več politične volje in skupnih nastopov. Žal pa so še vedno preveč očitni lokalni interesi in lokalna razdrobljenost, to pa ne vodi do rezultatov. LUDVIK KOVAČI Za prvo je še druga resnica Če izključimo možnost, da se je vodstvo Nafte pogodilo z neresnim dobaviteljem, potem je imel ta razlog za zamudo pri dobavi. Ali pa morda ta izhaja kar iz položaja rafinerije same in negotovosti, v kateri je? Cenovna neskladja na trgu in s tem kopičenje izgube pa k vsemu le prilivajo olje. Na marčevski konferenci, ki so jo sklicali zaposleni in sindikat družbe, so delavci opozarjali lastnike, da zaradi sklepanja kratkoročnih pogodb in dobave majhnih količin surovine na trgu kupujejo najdražjo surovino - cena je namreč podvržena sprotnim nihanjem na trgu. Rafinerija tako izgublja, šobili prepričani zaposleni. (Rafinerija je lani predelala 255,2 tisoč surove nafte, kar je predstavljalo 71 odstotkov načrtovane predelave, polna letna zmogljivost rafinerije je 450 tisoč ton, v. aprilu podpisana pogodba o dobavi surovine s tujim dobaviteljem pa je le za 15 tisoč ton.) Njihova pripomba ni bila deležna odziva lastnikov. Kako tudi, saj je količina surove nafte za predelavo v lendavski rafineriji opredeljena v dogovoru med lastnikoma o zagotavljanju pogojev poslovanja Nafte do konca leta. In po dogovoru pomeni kratkoročno ohranjanje poslovanja sektorjev Nafte njihovo delovanje v obsegu, ki ga bo omogočila ekonomika predelave surove nafte v tem letu. Zagotavljanje surove nafte in odkup derivatov pa sta bila po dogovoru in pod določenimi pogoji »zaupana« Petrolu. Torej, če je v negotovosti usoda rafinerije same, ohranjanje rafinerijske dejavnosti pa le kratkoročno in v obsegu, »kolikor se izpača«, potem ne more biti dolgoročnosti pri sklepanju pogodb za surovino. In če ni dolgoročnosti, se je zaradi trenutnih neugodnih tržnih razmer dobro odločati «... za izbiro najugodnejšega trenutka« za delovanje rafinerije. Vse to pa postavlja sporočilo, da se je rafinerija ustavila, ker dobavitelj ni izpolnil pogodbene obveznosti, v povsem drug položaj.. Zavrnjeni ministrski kandidati Reklama za kavo Zamorček »Kar se je zgodilo, je dobra napoved za drugi krog« M andatar Andrej Bajuk bo moral v desetih dneh predlagati novo listo ministr- skih kandidatov. Njegov predlog je državni zbor zavrnil s 45 glasovi ZA in 45 glasovi PROTI, Po objavi rezultatov glasovanja je Bajuk povedal, da je pričakoval boljši izid, o novi listi kandidatov, ki jih mora predlagati, pa je povedal: »Na vsak način bom stvar dobro premislil, se posvetoval, prepričan pa sem, da je lista, ki sem jo že predlagal, resnično dobra in primerna za ta trenutek v naši domovini.« Pri tem je omenil možnost, da bo državnem zboru predlagal v glasovanje celo iste kandidate, če se bodo seveda ti s tem strinjali. Andrej Bajuk je poslancem tudi sporočil, da se je pripravljen odpovedati argentinskemu državljanstvu. Država bi si zaslužila, da bi dobila vlado Po končanem glasovanju sta ---tildi olasnvfl prvakov SDS in SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Janeza Janše in Franca Zagožna. Prvi meni, da bi si država zaslužila, da bi končno dobila vlado. Dodal je, da se nadaljuje negotovo stanje, ki ni dobro za nikogar. Janša je sicer prepričan, da bi bila vlada izvoljena, če bi dobila vseh 44 pomladnih glasov. Predsednik nove združene stranke je bil prepričan, da bo nova vlada izvoljena, kljub temu pa ni vrgel puške v koruzo. Dodal je še: »Mislim, da bomo poskus ponovili. Mislim, da bo drugi krog uspešen.« Sta bili glasovnici res neveljavni ? Vendar pa v parlamentu, podobno kot pri izvolitvi mandatarja, tudi tokrat ni minilo brez zapletov pri glasovanju. Poslanci so tudi tokrat morali opraviti ob-kroževanje za in proti dvakrat, saj je bila pri prvem glasovanju na dveh glasovnicah beseda ZA obkrožena, beseda PROTI pa prečrtana, zato se komisija ni mogla odločiti, ali sta omenjeni glasovnici veljavni ali ne. Pri prvem glasovanju je bilo 45 poslancev za predlagano vlado, 43 pa proti. Prvak SNS Zmago Jelinčič je zato prvo glasovanje označil z besedami, da gaje spominjalo »na reklamo za kavo Zamorček - zmedeno, brez koncepta in bedasto«, krivdo pa pripisal predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku. Franc Zagožen pa je o pono- vljenem glasovanju povedal, da sta očitno dva poslanca prvič glasovala »na svoj način«, drugič pa sta se, kot vse kaže, odločila, da glasujeta proti. Javna prepričevanja Pri razpravah poslancev pred glasovanjem je bil zanimiv predvsem nastop Polonce Dobrajc. Poslanka je povedala, daje bila po tem, ko je podprla tretji krog mandatarskih volitev, na katerih je bil izvoljen mandatar Bajuk, izpostavljena »javnim prepričevanjem«, vanje pa naj bi vpletli tudi njene starše. Pri tem je dodala, da takrat še ni bila prepričana, komu bo dala svoj glas, zdaj pa bo to gotovo storila drugače, kot je storila pri glasovanju za mandatarja. Dobra napoved za drugi krog Poslanci LDS so verjeli, da vlada ne bo potrjena, je povedal vodja njihove skupine Tone Anderlič in še dejal: »Kar seje zgodilo, je dobra napoved za drugi krog.« Predsednik ZLSD Borut Pahor je o vzroku za glasovanje proti Bajukovi vladi pojasnil: »Zavzemal sem se za predčasne voli- tve, ključni argument je, da ljudje na volitvah povedo, komu zaupajo mandat.« Vodja poslanske skupine DeSUS Anton Delak pričakuje, da bo Bajuk vztrajal pri kandidaturi istih ministrov, da pa bo morda zamenjal tri ali štiri kandidate. Dodal je še, da ne ve, kdo je dal 45. glas, da pa bi bil zelo vesel, če bi to vedel. Če drugi krog ne bo uspel Če tudi ministrski kandidati v drugem krogu ne bodo izvoljeni, lahko predsednik vlade predlaga, da se o vsakem kandidatu z liste glasuje posebej. Če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, se po zakonu o vladi šteje, da je vlada nastopila funkcijo. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih zaupal drugemu ministru. Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala. DEJAN FUJS FOTO: REUTERS ■ /PU1/ Radio Murski val 34,6 Khz Četrtek, 25. maja 18.00 Mali radio O svojem delu, življenju, otrocih bo govoril velikan slovenske otroške poezije Tone Pavček Avtorji: ustvarjalci osrednje otroške oddaje 4 LOKALNA SCENA 25. maj 2000, nsnK Dobro je storiti dobro Elektronska zemljiška knjiga v praksi Blanka je dobila računalnik Obetajo se revolucionarne spremembe Projekt elektronske zemljiške knjige je stekel tudi v Pomurju - Vnašajo usklajene podatke iz zemljiškega katastra - Razbremenitev sodišč K o so lanskega julija začeli testirati elektronske zemljiške knjige na osmih okrajnih sodiščih - poleg Ljubljane, Maribora, Celja, Kopra, Krškega, Slovenj Gradca in Šmarja pri Jelšah tudi v Še so ljudje, ki radi pomagajo —---------------------------------------------------------- lani Župnijske Karitas Odranci so se lani odločili, da bodo organizirali dobrodelno akcijo za nakup računalnika in braillove vrstice za Blanko Škafar iz Odranec, ki obiskuje 4. razred šole za slepe in slabovidne v Ljubljani. Na dobrodelni prireditvi, ki je bila novembra lani, so zbrali več kot 500.000 tolarjev. K dobrodelnosti so pritegnili še druge darovalce (posameznike, podjetja, ustanove, občine in druge), tako da so zbrali kar 2.396.607 tolarjev. Za nakup računalnika, braillove vrstice za slepe in tiskalnika so odšteli 2.172.472 tolarjev, torej jim je še ostalo 224.135 tolarjev. Ta denar bo odranska Karitas namenila v druge dobrodelne akcije. Računalnik, ki so ga izročili Blanki v nedeljo po maši, ima braillov zaslon ALVA 570 Satelite Pro in je izdelek nizozemskega podjetja. Predstavlja peto generacijo braillovih zaslonov, v kateri so združene najsodobnejše inovacije hardver-ske opreme in ergonomska oblika. Zaslon ima sprednjo vrstico 70 Braille celic, ki omogoča ročno branje besedila z zaslona. Blanka Škafar se bo v petem razredu začela učiti strojepisje in na ta način bo izboljšana komunikacija z videčimi vrstniki. Na predmetni stopnji pa bo začela tudi z računalniškim opismenjevanjem na prilagojeni računalniški opremi za slepe in slabovidne. Pri vsem tem ji bo pomagal računalnik. Sicer pa je čez teden v Ljubljani, v petek pa prideta ponjo očka in mamica, v ponedeljek pa jo spet zapeljeta v veliko mesto. Š. S.l Murski Soboti je bilo pričakovati korenitejše spremembe pri vodenju zemljiških knjig. Še zlasti zato, ker so novembra 1999 začeli tudi z izobraževanjem referentov z vseh 44 okrajnih sodišč v državi, torej tudi z okrajnih sodišč v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti. Gre za projekt elektronske zemljiške knjige pri centru na gornjeradgonskem okrajnem sodišču šele aprila začeli izvajati projekt elektronske zemljiške knjige, v kar sta vključena dva referenta. Podobno stanje je tudi na lendavskem okrajnem sodišču, kjer imajo v ta namen zaposlenih pet referentov. za informatiko. Na območju Pomurja je stekel proces vnašanja že usklajenih podatkov iz zemljiškega katastra v elektronsko zemljiško knjigo. Na soboškem okrajnem sodišču poteka aktivna obdelava podatkov, pri čemer so doslej uspeli uskladiti okrog 700 zemljiškoknjižnih vložkov od skupnega števila 65.000 primerov. Tako šest referentov in dve strojepiski čaka v prihodnje obilica dela. Za zdaj so usklajeni vložki evidenčnih list A in B, torej številke parcel in vrsta ter lastništvo, čaka pa jih še podobno opravilo glede usklajenosti bremenskih listov C. Na ljutomerskem okrajnem sodišču so nam potrdili, da trije referenti opravljajo vpisovanje usklajenih zemljiškoknjižnih podatkov v računalnike. Pričakujejo, da bodo kmalu dobili še en računalnik, ki bi jim omogočil nemoteno elektronsko vodenje zemljiške knjige. Medtem pa so Težavno usklajevanje podatkov Ob kopici raznih podatkov o nepremičninah je seveda iluzor- no pričakovati, da bo zemljiška knjiga kmalu v celoti računalniško vodena, kajti tuje izkušnje kažejo, da bo do takrat preteklo še nekaj let. Kot napovedujejo, se bo čakanje na vpis v zemljiško knjigo v prihodnjih letih skrajšalo le na štiri do pet dni. Z elektronskim vlaganjem predlogov za vpis in vpogledom v zemljiško knjigo po internetu, saj je načelo zemljiške knjige načelo javnosti, se torej obetajo revolucionarne spremembe tudi na tem pomembnem področju. MILAN JERŠEi Zemljiška knjiga je izvorna evidenca za ugotavljanje stvarnopravnih pravic pri nepremičninah. Če hočete dokazati, da ste lastnik nepremičnine ali imate pri njej kakšno drugo pravico, kot je na primer predkupna, zastavna ali služnostna, potrebujete izpisek iz zemljiške knjige. Zemljiški kataster, ki ga vodijo v republiški geodetski upravi in v lokalnih geodetskih upravah, je izvorna evidenca za ugotavljanje dejanskih razmerij na teh zemljiščih. Kredit za Art center sprožil obsežno razpravo Vročih 60 milijonov Nadaljevanje 31. maja ajbolj vroča točka zadnje seje občinskega sveta Moravske Toplice je bila prav gotovo prošnja Društva prekmurske pobude Onej za podelitev občinskega jamstva oz. garancije za odobrena sredstva z javnega razpisa Ministrstva za okolje in prostor za zgraditev Art centra v Središču. Kot smo v Vestniku že večkrat pisali, so bila za gradnjo umetniškega centra v nekdanji vojaški karavli že zagotovljena sredstva v okviru programa Phare Čredo v skupni višini 250 tisoč evrov, občina Moravske Toplice pa je v projekt vložila obstoječe zemljišče in nepremičnino s pripadajočo infrastrukturo. Trenutno je projekt na polovici in tik pred začetkom gradbenih del, Zdravko Pravdič in Goran Miloševič iz Oneja - izvajalca in pobudnika projekta ter kasnejšega ustanovitelja skupaj z občino in kulturnim društvom Antal Ferenc - pa sta na sejo pravzaprav prišla s prošnjo, da si mora upravičenec zagotoviti ustrezno jamstvo oz. garancijo za vračilo odobrenega posojila s strani razpisa za »dodelitev sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni iz Središča, tudi sam koordinator projekta, ki je menil, da se dobijo lahko sredstva povsod prej kot v občini Moravske Toplice, županu pa zabrusil: »Pri tej zadevi te ne potrebujemo, .kasirati’ pa te ne pustimo.« Obravnava se bo nadaljevala na naslednji seji, ki bo že 31. maja. TOMO KOLESI SKUPAJ PROTI f KRI f MlfNALUj 5. podjetniški forum - srečanje mladih podjetnikov v Gornji Radgoni Podjetniški krožki s prihodnostjo skupnosti v Sloveniji«. Gre za 60 milijonov, doba vračanja posojila pa je sedem let ob moratoriju od šest mesecev do dveh let na začetek odplačevanja posojila. Toda niti Pravdič niti Miloševič si verjetno nista mislila, da bosta naletela na tolikšno previdnost moravskoto-pliških svetnikov. Vsak od njih sicer pravi, da ni proti gradnji Art centra, vendar so vsi tudi poudarili, da gre za velik znesek, zato je treba biti prepričan, da bo Onej ta kredit lahko pravočasno odplačeval. Alojz Glavač se je vprašal, kaj bo imelo Središče od Art centra in kaj občina. Znesek se mu zdi previsok, da bi se lahko že takoj odločil, razen če bi bil prepričan, da bodo tam potekali projekti nacionalnega pomena in se vsak dan menjavali vrhunski umetniki. Branko Recek je menil, da so dobili gradivo o zadnjih aktivnostih za gradnjo centra prepozno, Geza Puhan pa je želel podrobneje spoznati program in delo društva, saj če kredita ne bodo mogli sproti odplačevati, ga bo morala vrniti občina. Tajnik društva Zdravko Pravdič je pojasnil, da je imel Onej lani 26 milijonov tolarjev prometa, letos že prek razpisov kandidira za 75 milijonov, od donatorjev že ima 10 milijonov, sredstva pa so mu zagotovljena tudi iz programa Phare. Dodal je še, da bo država plačala en milijon štirim umetnikom, ki bodo bivali in ustvarjali v Art centru od septembra do decembra. Sklepno besedo pa je imel župan Franc Cipot, ki je priznal, da je to kočljiva zadeva, a menil, daje dokončen sklep mogoče sprejeti tudi do konca septembra: »Tudi jaz se vedno sprašujem, ali bo Art center dajal velik dobiček. Ne bo ga! Art center ne more dajati velikega dobička, je pa izredno pomemben za razvoj kulture, umetnosti in okolja na narodnostno mešanem območju. Center pa naj bi dobil tudi me-dregionalni pomen, saj naj bi se povezal z umetniki iz vzhodne Evrope.« Ravno zaradi tega bo l. junija k njemu prišel direktor Urada za mladino Republike Slovenije in prek Urada bi si občina še lahko zagotovila del dodatnih sredstev, sam center pa bi lahko začel funkcionirati znotraj njegovega sistema. Po Cipo-tovem mnenju ni nujno, da se odobri vseh 60 milijonov, ampak bo kredit izkoriščen le toliko, kolikor bodo neposredno prinašale vsebine Art centra. Z njegovim odgovorom pa ni bil zadovoljen svetnik Tibor Voroš ©080-1200 POKLIČITE 1 OSTALI BOSTE ANONIMNI čenči oseminštiridesetih slovenskih osnovnih šol, ki so v tem šolskem letu obiskovali podjetniške krožke podjetja SUN iz Gornje Radgone, bodo predstavili na sobotni sklepni prireditvi svoje mini poslovne načrte. Srečanje mladih podjetnikov na sedaj že 5. podjetniškem forumu bodo s svojim obiskom počastili vidni gostje iz gospodarskega in političnega življenja, kot so predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk, v. d. ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin in drugi, ter projektu tako izkazali priznanje. Nasploh je imel projekt podjetniškega opismenjevanja mladih, ki ga je z veliko zane-senjaštva uvajalo podjetje Zlatka Erliha SUN iz Gornje Radgone, vsa leta s strani državnih služb veliko moralno podporo, toda vsako leto znova seje zatikalo pri njegovem financiranju. Tako so v tem šolskem letu z uvajanjem krožkov kasnili in izpeljali so jih lahko na manj šolah, kot so načrtovali. Pred dnevi pa je bila dana z objavo javnega razpisa za izbiro izvajalcev programa razvoja podjetništva in ustvarjalnosti mladih podjetniškim krožkom pod blagovno znamko SUN, trdnejša prihodnost tudi po finančni plati. »Če bomo na razpisu uspeli in upam, da bomo, bomo v naslednjem šolskem letu število vključenih šol pa tudi učencev podvojili. V Sloveniji imamo štiristo štiriinštirideset osnovnih šol, mi pa smo imeli krožke v oseminštiridesetih, tako daje možnosti še veliko,« je izjavil Zlatko Erlih. Kljub neurejenemu financiranju projekta v preteklih petih letih se je ta vendarle dobro »prijel«. Prve podjetniške abecede se je letno naučilo po nekaj sto najstnikov, v delavnicah za usposabljanje mentorjev so izšolali sedemdeset voditeljev krožkov, za kakovostnejše poučevanje pa so pripravili lani v podjetju SUN ob podpori sponzorjev prvi domači priročnik in delovni zvezek za mlade, kije že tudi pošel. Projekt tudi uspešno predstavljajo na tujem. MHI Iz občine Črenšovci Kljub pocenitvi dražja voda Neplačnikom bodo odklapljali priključke na vodovodno omrežje - Nemoč (?) pri parkiriščih za tovornjake H e bi sodili po tem, kar je zapisano na papirju in potrjeno s sprejetim sklepom na občinskem svetu ta torek, bo glede oskrbe s pitno vodo, lastništvom in vzdrževanjem vodovodnih naprav, vodarine in še nekaterih drugih vprašanj, ki so povezana s to problema- tiko, poslej vse jasno in bolje. Gre za odlok o preskrbi in odjemu pitne vode na območju občine Črenšovci, v katerem je določeno, daje upravljalec javnih vodovodov občina, ki izvaja oskrbo s pitno vodo prek režijskega obrata. Vodovodne naprave, ki so bile zgrajene z družbenimi sredstvi in s samoprispevkom občanov, so premoženje občine (ne pa tudi last), ki jih je kot upravljalec dolžna vzdrževati. Gre za vodovodna črpališča na Gornji in Dolnji Bistrici, v Črenšovcih, Tr- nju in Žižkih ter za cevovode do priključkov odjemalcev vode. Za naprave, ki jih morajo vzdrževati uporabniki sami, pa se štejejo hišni priključki od vodomera naprej. Več reda naj bi bilo tudi glede plačevanja vodarine, saj bo odslej neplačnikom mogoče prekiniti »dobavo« vode, stroške ponovne priključitve pa bodo morali povrniti uporabniki. Da bi preprečili nadaljnje onesnaževanje še obstoječih vodnjakov s pitno vodo, so dolžni njihovi lastniki skrbeti za neoporečnost teh vodnjakov, poleg tega pa je prepovedano zasutje. Določena je tudi nova višina vodarine za letos. Čeprav so osnovno ceno vode znižali za približno deset tolarjev (s 40,09 na 30,75 SIT za kubični meter), je končna cena za toliko višja in znaša 110 tolarjev za kubični meter. To se sliši neverjetno, VESTNIK 4 NA ' INTERNETU A___k vendar je k osnovni ceni potrebno prišteti še republiško takso za obremenjevanje vode (letos 64,80 SIT), vodno povračilo ■ (6,30 SIT) in 8-odstotni davek na dodano vrednost. Kot že nekajkrat, je bistriški svetnik Anton Kolenko opozoril na velik problem, ki ga imajo lastniki tovornjakov in cistern zaradi parkiranja. Zdaj jih puščajo na različnih in v glavnem neustreznih mestih blizu svojih domačij, z vožnjo po vaških ulicah pa uničujejo ceste in povzročajo hrup. Po njegovem bi bila rešitev, če bi občina storila določene korake, da bi uredili skupno ekološko parkirišče. Možna lokacija bi bila na desni strani ob cesti med Srednjo Bistrico in Črenšovci, čeprav so tam vknjižena zemljišča, ki spadajo v 1. kakovostno območje, čeprav v naravi to nikakor niso. Pot do prekategorizacije pa je mučna, dolgo- trajna in negotova. JGi filll , 25. maj 2000 LOKALNA SCENA 5 Izvirna zamisel - uspešna izpeljava bistriške šole Metereološki pojavi in vpliv na okolje Učenci so že dejansko raziskovali, sami merili in napovedovali celo vreme K ar je slišati, je res. V OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici je zavel v zadnjem času nov veter, ki prinaša pozitivne spremembe v vz-gojno-izobraževalnem procesu. To potrjujejo vsakoletni odmevni raziskovalni projekti, uspehi učencev na raznih tekmovanjih, zanimive javne prireditve za starše in druge goste, zunanja in notranja urejenost šolskega prostora idr. V tem šolskem letu pa so uspeli tudi na razpisu Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport za sofinanciranje inovacijskih projektov. Pred dnevi so sklenili delo in svoje rezultate predstavili tudi ši/si javnosti. Naslov projekta je bil Metereološki pojavi in vpliv na okolje. Pobudo zanj je dala ravnateljica Terezija Zamuda, vodenja projekta pa je prevzela učiteljica biologije in kemije Marija Seršen. Vanj so bili vključeni vsi učenci in učitelji šole, strokovni delavci, več staršev in zunanjih strokovnjakov. Tako sta med drugim sodelovala tudi Tanja Cegnar s Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana (TV-napovedo-valka vremena) in predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo M. Sobota Štefan Smodiš, stro- kovni mentor (konzulent) pa je bil Igor Lipovšek z republiškega zavoda za šolstvo. Razumevanje narave je najpomembnejši cilj okoljske vz- Državno tekmovanje v hitrostnem tipkanju in izdelavi spletne strani__________ Najboljši domačin konomska šola M. Sobota je bila minuli petek gostitelj državnega tekmovanja, na katerem so se pomerili dijaki in dijakinje srednjih šol v Sloveniji, ki obiskujejo program upravni tehnik, v hitrostnem tipkanju, dijaki in dijakinje programa poslovni tehnik pa v oblikovanju oz. izdelavi spletne strani na računalniku. Najprej je bilo na vrsti ogrevanje. (Foto: JG) Za največje prijetno presenečenje je poskrbel domačin An- I drej Frelih (njegova mentorica je I bila profesorica Darinka Jerše), Srečanje mladih raziskovalcev Dvig kakovosti egionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti je že petič zapored organiziral državno srečanje (tekmovalnega značaja) mladih raziskovalcev. Po besedah dr. Mitje Slavinca, strokovnega vodje regionalnega centra in koordinatorja državnega srečanja, je opazen napredek tako pri številčnosti kot kakovosti raziskovalnih nalog. Prijavilo seje sedemindvajset šol iz vse Slovenije, in sicer je 115 dijakov s pomočjo 64 mentorjev izdelalo 56 raziskovalnih nalog. Vsekakor velja omeniti, da so mlade raziskovalce pozdravili tudi podpredsednik Državnega zbora R Slovenije Andrej Gerenečr, predsednik Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije dr. Tomaž Slivnik ter predstavnik ministrstva za znanost in tehnologijo dr. Miloš Komac. Med srednješolci iz našega okolja so dosegli največ točk (1. mesto) Boris Barbarič, Aleš Žekš in Leon Hadler (Srednja poklicna in tehniška šola M. Sobota, mentorja Slavko Režonja in Rober Balažič) za nalogo Vpliv kaljenja na mehanske lastnosti jekla ter Andreja Kočar in Srečko Kovačevič (Gimnazija M. Sobota, mentorica Valerija Režonja) za nalogo Slovenski prispevek k svetovni matematiki, ki so ji recenzenti prisodili 2. mesto. Z omenjenim srečanjem mladih raziskovalcev je sovpadal tudi podpis pogodbe o vključitvi Društva oračev Pomurja v Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. JG ■ Nekaj kot ples vetra ... (Foto: JG) ki je dosegel v hitrostnem tipkanju kar 409 udarcev v minuti in pri tem naredil le eno napako. Tako je osvojil zlato priznanje, srebrno je šlo v Novo mesto, bronasto pa v Ljubljano. Med »našimi« sta se dobro odrezala tudi Andreja Vrečič (7. mesto) in Aleš Kološa (9. mesto), ekipno pa je Ekonomska šola Murska Sobota zasedla 2. mesto. V izdelavi spletne strani so zastopali Ekonomsko šolo M. Sobota Manuel Lah, Oliver Gjerkeš in Aleš Šiftar (mentorica Renata Ivanič) in zasedli 2. mesto - za Srednjo upravno-ad-ministrativno šolo Ljubljana in pred Srednjo šolo Jesenice. Namen tovrstnega tekmovanja pa ni le merjenje, kdo je najhitrejši in najboljši, ampak tudi medsebojno spoznavanje in druženje. Praksa sicer kaže, daje to zanje predvsem velika motivacija, najboljši pa praviloma hitreje dobijo zaposlitev. JG! goje in temu cilju so sledili tudi v inovacijskem projektu: iskanje raznovrstnih informacij iz različnih virov, kreativno razmišljanje, vrednotenje lastnih spoznanj in spoznanj drugih, njihova uporabna vrednost, predvsem pa spremljanje meteoroloških pojavov ter raziskovanje vplivov vremena na ljudi, živali in rastline. To so skušali spoznati z vsemi čutili, doživljati tudi z glasbo in plesom, literarnim ustvarjanjem, opazovanjem, merjenjem z ročno izdelanimi instrumenti, fotografiranjem ... Konzulent Igor Lipovšek je v svoji oceni projekta med drugim poudaril, da je bilo to res nekaj drugega kot redno šolsko delo, da je ob njem šola dihala kot eno, učenci višjih razredov pa so že zares sami raziskovali, merili ter vedeli, kaj in zakaj delajo. »Tudi sam sem se veliko naučil iz tega projekta.« Dokaj pohvalno je njihovo delo ocenila tudi predstojnica organizacijske enote Zavoda R. Slovenije za šolstvo v Murski Soboti Irena Ku- mer. Navzoči na predstavitvi pa so bili lahko prijetno presenečeni tudi nad kulturnimi točkami, ki so bile na tak ali drugačen način povezane z vremenskimi pojavi. JOŽE GRAJ ■ Varuh človekovih pravic v Pomurju Širok spekter problemov V dveh dneh se je odzvalo trideset državljanov - Pereča dolgotrajnost sodnih postopkov - Zavlačevanje denacionalizacijskih postopkov V aruh človekovih pravic Ivan Bizjak se je kar dva dni mudil na obisku v Murski Soboti, kjer je prisluhnil številnim pritožbam in pobudam občanov. Na pogovor v pisarni velike dvorane mestne občine je prišlo trideset državljanov, med katerimi se jih je 24 najavilo že predhodno, šest pa ga je dodatno seznanilo s svojimi težavami. »Problemi, ki so jih načeli, v bistvu ne odstopajo od podobnih drugje v Sloveniji. Moram reči, da je bilo precej primerov, ki zadevajo dolgotrajnost sodnih postopkov, kar je povezano s stanjem na sodiščih v Murski Soboti in Lendavi. Sicer pa je zelo širok spekter problematike; od postopka za pridobitve državljanstva do raznih postopkov v zvezi s pokojninskim zavarovanjem in begun- ci. Razen sodnih postopkov so številni tudi različni upravni postopki in davčne zadeve, nekaj primerov pa je bilo tudi s področja odškodnin žrtvam vojnega nasilja, glede postopkov pri sodniku za prekrške itd. Prav tako ni manjkalo delovnopravnih zadev, le v redkih primerih pa je šlo za zadeve, ki se nanašajo na delo občin,« je povedal varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. Komentar Smo se v pravni državi? MILAN JERŠEI Kot je znano, je soboško sodišče na zahtevo prebivalcev Cankarjeve in Tišinske ulice v Murski Soboti že pred časom sprejelo odredbo o začasni prepovedi vožnje s težkimi tovornjaki med 22. in 6. uro vsak dan, torej tudi ob nedeljah in praznikih. To je pomenilo za stanovalce omenjenih mestnih ulic dokajšnje olajšanje, saj so se vsaj v nočnem času izognili velikemu hrupu težkih tovornjakov, ki peljejo z mejnega prehoda v Dolgi vasi in v obratni smeri iz Gornje Radgone, da ne govorimo posebej o vidni škodi na stanovanjskih hišah in načetem zdravju ljudi zaradi izpušnih plinov in tresenja tal. Ker je za urejanje prometa v državi pristojna policija, je bila le-ta sprva prisiljena spoštovati začasno odredbo soboškega sodišča. Tako so prek Direkcije za državne ceste Cestnemu podjetju Murska Sobota naročili, da uredi na parceli svoje nekdanje asfaltne baze v Lipovcih zasilno parkirišče za tovornjake, kamor sojih policisti pred 22. uro preusmerjali na prisilni počitek. V ta namen so uredili tudi prometno signalizacijo, ki je voznike težkih tovornjakov opozarjala na nujnost prekinitve nočne vožnje. Le-ti s takšnim uresničevanjem odredbe seveda niso bili najbolj zadovoljni, ker se jim je precej podaljšal čas potovanja skozi našo državo, kar je povezano z višjimi stroški-bivanja tujih voznikov pri nas. Hkrati pa tudi razmere na prisilnem parkirišču, kjer so imeli na voljo le tekočo vodo in poljska stranišča, niso bile ustrezne. Proti državi pa je odločno protestirala tudi beltinska občina, kije zlasti opozarjala na veliko nevarnost onesnaženja okolja, kar bi se lahko zgodilo ob morebitnem izlivu nafte in drugih nevarnih snovi iz cistern. Nezadovoljstvo so izražali tudi prebivalci okoliških krajev, ki so zaradi jutranjega množičnega odhoda tovornjakov z lipovskega parkirišča zamujali na delovna mesta, predvsem v Murski Soboti. Vse to je očitno vplivalo na najnovejšo odločitev države, s katero je v bistvu prenehala spoštovati sodno odredbo. Z izgovorom, da policisti nimajo več tehničnih možnosti za njeno izvajanje, je urbanistični inšpektor soboškemu cestnemu podjetju izdal odločbo o takojšnji odpravi zasilnega postajališča za tovornjake v Lipovcih. Obenem so morali cestarji odstraniti prometne znake o prepovedi nočne vožnje. Poslej policisti sodno odredbo spoštujejo le v Gornji Radgoni, kjer po 22. uri tovornjake iz mariborske smeri preusmerjajo na urejeno parkirišče na Meleh. In kaj v zvezi s tem še reči? Upravičeno se lahko vprašamo, ali res živimo v pravni državi. Zdi se, da so odločitve po ustavi neodvisnih sodišč za državo nekakšna španska vas. Kako si namreč drugače razlagati njeno ravnanje, ko je prek svojih institucij onemogočila uresničevanje odredbe, za sprejetje katere so se državljani prizadetih mestnih ulic (pre)dolgo prizadevali. V nastalem zapletu si je država na prefinjen način umila roke, ker ji po formalni plati ne morejo očitati, da je kršila zakone. Tako se je nočno tihožitje za del Sobočanov končalo sredi minulega tedna. Ali bo ostalo le pri tem, bo pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Dejstvo pa je, da je v tem primeru država padla na izpitu. Njeno dvolično obnašanje in sprenevedanje je spravilo sodstvo in državljane na stranski tir. Mar to ne bo povečalo nezaupanje ljudi v možnosti pravičnega reševanja zadev? Na vprašanje, kako je s kazenskimi zadevami, pa je dejal, da se v vsebino sojenja, ki poteka na sodiščih zoper posamezne obtožence, ne sme neposredno vmešavati, ampak se bolj vključuje takrat, ko gre za položaj pripornika. Obravnava tudi primere izrazite nepravilnosti, od maltretiranja do ponižujočega ravnanja policistov z državljani v predka- zenskem postopku. Po njegovem lahko daje svoje mnenje glede morebitnega kršenja človekovih pravic v katerikoli fazi postopka. Dodal je še, da primerov domnevno nestrokovnih ravnanj in prekoračitev pooblastil policistov ni toliko, kot se morda zdi na prvi pogled. Poglavje zase pa so postopki denacionalizacije, ki se marsikje vlečejo kot jara kača, zato varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka preseneča, da v Pomurju ni dobil nobenega vprašanja na to temo, saj so težave pri vračanju po krivici odvzetega premoženja očitne. Kot pravi, je nesprejemljivo, da se kljub pred leti sprejetemu zakonu sklepi ne uresničujejo, kot bi pričakovali. MILAN JERŠE! Radio Murski val 94,6 Mhz Četrtek, 25. maja 10.30 Reportaža tedna: Kako se prekmurski fantje odpravljajo v slovensko vojsko? Avtor: Boštjan Rous 6 FINANCE & GOSPODARSTVO 25. maj 2000, »■ V zraku še nadaljnja dva odstotka K ot je razvidno iz tečajnice, so delnice tudi minule dni izgubljale vrednost. Tako stanje je na trgu že nekaj mesecev, še naprej se praktično ne trguje, od časa do časa prihaja le do prerazpo- rejanja portfeljev, o klasičnih dolgoročnih poslih pa se niti ne govori več. Investitorji so zapadli v globoko krizo, ki je po nekaterih napovedih ne bi bil sposoben ozdraviti niti umik omejitev za tuje portfeljske naložbe, kaj šele objave napovedi izplačila dividend pri nekaterih boljših slovenskih družbah. Indeks SBI na tedenskem nivoju še naprej pada, le v sredo je prišlo do rahle okrepitve, ki je bila v petek še nekoliko močnejša. Ta indeks je tako čedalje bližji vrednosti 1.600 točk, v petih dneh pa je izgubil kar 2,2 odstotka. Padanje indeksa naj bi se po mnenju nekaterih počasi ustavilo in indeks naj bi se gibal nekaj časa na teh nivojih. V podobni situaciji je tudi indeks pooblaščenih družb PIX, tudi tu je splošna gladina delnic nižja za več kot 2 odstotka, indeks je vreden le 1.157 točk. Dnevni prometi so bili nekoliko skromnejši prejšnji teden (400 mio.), nekoliko več prometa na račun svežnjev pa je bilo te teden (1.000 mio.), tako je bilo skupaj v petih dneh za 3,5 milijarde tolarjev prometa. Največji posli so bili z obveznicami RS02 in z RS 18 ter z delnicami Radenske v sredo, z delnicami Dolenjske banke (bruto dividenda 2.000 SIT) in z delnicami Ateninih skladov. Med pomembnejšimi delnicami je največ izgubila delnica Krke (- Delnice na lokalnem trgu v tolarjih Mura G, C 630,00 MlinopekG 1.800,00 Pomurske mlekarne G 26.000,00 KG Rakičan G, C 6.800,00 SGP Pomgrad G 200,00 Cestno podjetje M. Sobota G 1.000,00 Tekstil pletilstvo Prosenjakvd G 3.000,00 Radgonske Gorice G 16.000,00 Kapela G,C 1.500,00 ArcountG 220,00 AravtoG 150,00 MIR Radgona G 3.300,00 Variš G 850,00 Elektro material G 400,00 Murales G 550,00 Mlekopromet Ljutomer G 2.050,00 Telekom G 33.100,00 Kompas MTS G 900,00 5%), v torek je bila vredna le 22.800 tolarjev. Precej so se pocenile še delnice BTC-ja (div. 400 sit), Istrabenza, Petrola in SKB-banke. Delnice Petrola so tako zdrsnile na 19.100 in delnice Istrabenza na 2.122 tolarjev. Med manj prometnimi delnicami so se pocenile delnice Merkurja in Dela, porasle so vrednosti delnic Term Čatež in Banke Koper. Pri prometnejših delnicah so rast beležile delnice Inte-revrope, Merkatorja (12.943SIT) in Pivovarne Laško (+0,33 %). Trgovanje z delnicami kranjskih Živil, ki so v začetku preteklega teden začele kotirati na borzi, je bilo dokaj skromno, njihov enotni tečaj pa se je oblikoval v torek'na ravni 11.200 tolarjev. S pokojninskimi boni se je v teh dneh trgovalo okrog 42.89 tolarja. Pri pidih se je v ponedeljek največ dogajalo prek svežnjev z Ateno ena in dve, in sicer je bilo s prvo sklenjenih za 151,49 milijona SIT poslov (41,56 SIT + 1,84%), z Ateno dve pa je bilo sklenjenih za 150,51 milijona SIT poslov, pri čemer je porasel enotni tečaj za 1 odstotek na 41 tolarjev. Največji padci so bili pri t. i. dvojkah, delnica PM2N je vredna manj kot 26 tolarjev, večji negativni nihaji so pri delnicah Kmečke družbe, pri Zvonu 1 in pri delnici Zlate monete 1. Borzni posrednik IGOR LEBAR ■ Na kratko Spodnji Ivanjci V KS Spodnji Ivanjci so imeli spomladansko očiščevalno akcijo, v kateri sicer hi sodelovala množica ljudi, spodbudno pa je, da se je je udeležilo več mladih. Predsednik sveta KS Karel Mir ugotavlja, da odvržejo največ odpadkov ljudje od drugod, ki se vozijo po dokaj prometni cesti Gornja Radgona-Maribor-Ptuj. Krajani se veselijo 800 metrov dolgega pločnika in cestne razsvetljave od prodajalne KZ Gornja Radgona do gasilskega doma, čeprav je v načrtu šele za prihodnje leto. (L. Kr.) Beltinci V tem kraju deluje študijski krožek, ki ga vodi Angelca Svenšek, obiskuje pa ga 13 žensk. Te so se (na)učile peči razne domače potice, vrtanke in pecivo, segle pa so tudi po madžarskih receptih in zdaj vedo speči tudi dobre pereče in ocvreti langaš. Ženske so veliko govorile tudi o zdravi prehrani. Ljudska univerza Murska Sobota bo recepte iz beltinskega krožka izdala v brošuri, tako da bodo po njih lahko pekle razne pekarske izdelke iz kvašenega testa še druge ženske, ki hočejo svoje jedce vedno presenetiti s čim novim. (J. Ž.) /mi/ Radio Murski val 94,6 Mhz gostoma Primožem Škobernetom Avtorica: Simona Špindler Nedelja, 28. maja 21.05 Sračje gnezdo na Murskem valu - nedeljska večerna oddaja Kaj smo bili v prejšnjih življenjih? Vse o reinkarnaciji z in Vesno Periček Krapež. Letno 15 milijonov strešnikov iz Tondachove opekarne Cilj: 25-odstotni tržni delež v Sloveniji Naslednji korak je širitev proizvodne linije in podvojitev proizvodnje Beto 1998 predstavlja prelomnico za podjetje Kri-ževske opekarne. Po uspešnem lastninskem preoblikovanju v letu 1995 so namreč v podjetju začrtali nove razvojne cilje in začeli iskati strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen zastavljene cilje tudi uresničiti. Kri-ževski opekarnarji, ki imajo za sabo že več kot devetdesetletno tradicijo, so namreč spoznali, da sami zastavljenim ciljem ne bodo kos in tako je prišlo v letu 1998 do prvih pogovorov s skupino Ton-dach Gleinstatten iz Avstrije. V slabega pol leta so bila dogovarjanja končana, s podpisom pogodbe pa je postal Tondach več kot 90-odstotni lastnik osnovnega kapitala družbe. Če so mnogi takrat podvomili o upravičenosti takšne odločitve in izražali bojazen, da bo novi lastnik opekarno zaprl in s svojimi izdelki osvojil to tržišče, je bil strah kmalu odveč. Takoj po prevzemu so namreč začeli z delnimi posodobitvami, vzporedno pa so pripravljali popolno obnovo linije za proizvodnjo opečne kritine. To so v drugi polovici lanskega leta povsem obnovili, v obnovo pa so vložili 1,2 milijarde tolarjev. Opekarna v Križevcih se danes ponaša z najsodobnejšo tehnologijo in je najsodobnejši obrat za izdelavo engobirane in glazi- Z multimedijsko predstavo »Človek na strehi« v prostorih nove proizvodne linije so v opekrani Tonda-ch v Križevcih pri Ljutomeru tudi uradno predali namenu posodobljeno proizvodnjo, ki je stala novega lastnika 1,2 milijarde tolarjev. Fotografija: JURE ZAUNEKER rane vlečene opečne kritine v skupini Tondach in v tem delu Evrope nasploh, letno pa v njej izdelajo 15 milijonov kosov kritine bobrovec. Z opustitvijo zidnega programa bodo v Križevcih prihranili 60 odstotkov surovine, za proizvodnjo strešne kritine pa je letno porabijo okoli 33 tisoč kubičnih metrov. Tondach v Križevcih zaposluje zdaj 88 delavcev, ki so v Skupina Tondach spada med srednje velika zasebna podjetja, ki zdaj že proizvaja v šestih različnih državah, na 15 lokacijah in v 22 pečeh. Letno izdelajo 230 milijonov strešnikov in 230 milijonov zidakov, 1.650 zaposlenih v vseh Tondachovih opekarnah pa je lani ustvarilo 1,5 milijarde šilingov prihodkov. Uspešno leto Pomurskih lekarn letu 1999 ustvarili 1,4 milijarde tolarjev prihodkov, za letos pa načrtujejo prihodek v višini 1,45 milijarde tolarjev. Uspešno poslovanje zagotavljajo kakovostna surovina, usposobljeni delavci in najsodobnejša tehnologija, pravi Branko Zidar, Jože Štrakl pa dodaja, da je podjetje sedaj v celoti pripravljeno na vstop v Evropsko unijo, saj razmišljajo globalno. 40-odstotno rast prodaje v lanskem letu bodo skušali ponoviti tudi letos, zadali pa so si cilj, da osvojijo 25-od-stotni tržni delež pri kritini v Sloveniji. Odločitev o prihodu Tonda-cha v Slovenijo je bila dobro premišljena, pravi generalni direktor Franz Olbrich. Svet postaja vedno manjši, meje izgi- njajo, izdelke iz gline pa je treba po njegovem izdelovati tam, kjer je kakovostna surovina. Izdelava strešne kritine ima v Križevcih že stoletno tradicije in ima prihodnost tudi v novem tisočletju. V Sloveniji želi Tondach postati vodilni proizvajalec strešne kritine iz gline, zato so sedanje zmogljivosti za prihodnost premajhne in že razmišljajo o širitvi. Naslednji korak bosta nova sušilnica in nova proizvodna linija, ki bo proizvodnjo najmanj podvojila. Novo proizvodno linijo v Križevcih, kjer že nekaj časa teče proizvodnja, so predali namenu ob navzočnosti številnih gostov na priložnostni slovesnosti konec prejšnjega tedna. LUDVIK KOVAČ ■ Dopolnjevanje lekarniške mreže ansko poslovno leto je bilo za javni zavod Pomurske lekarne uspešno, čeprav je minilo v znamenju uvajanja davka na dodano vrednost tako za zdravila kot lekarniške storitve, ki do sedaj sploh niso bile obdavčene. V osmih lekarnah in dveh podružnicah je šestinsedemdeset zaposlenih ustvarilo nekaj več kot tri milijarde tolarjev prihodka ali za dvanajst odstotkov več kot leto prej, bruto dobiček pa je znašal sedemindevetdeset milijonov ali skoraj tri četrtine več kot leto prej. »Ugoden poslovni rezultat oziroma dobiček izhaja predvsem iz dobrih poslovnih odločitev in prizadevanj zaposlenih, je pa tudi posledica odprave dolgoročnih rezervacij za investicijska vzdrževanja iz preteklih let, ki smo jih zaradi uveljavitve novega Zakona o računovodstvu odpravili,« je skok pri bruto dobičku pojasnil direktor Pomurskih Lekarn Ivan Zajc. V Pomurskih lekarnah so izdali zdravila na 708.257 predpisanih receptov, kar je za 4 odstotke ah 26.503 recepte več kot leto prej, in z njimi ter storitvami izdaje zdravil ustvarili 57 odstotkov prihodka, delež prihodkov s prodajo blaga in storitev na trgu pa je znašal 37 odstot- kov. K večji prodaji v Pomurskih lekarnah je prispevalo tudi odpiranje novih lekarn oziroma dopolnjevanje lekarniške mreže in posodabljanje obstoječih. Lekarne so tudi računalniško podprte, z informacijsko mrežo pa je zaposlenim omogočen dostop do novih informacij s področja farmacije. Sami pa so se tudi izpopolnjevali v smeri odličnosti pri opravljanju storitev. In prav plače zaposlenih v lekarnah so bile v zadnjem času aktualna medijska tema, saj je izdalo računsko sodišče pregledanim lekarnam negativno mnenje. Ivan Zajc, direktor Pomurskih lekarn in predsednik lekarniške zbornice, pravi: »Lekarne izjavnih financ za plače niso porabile niti tolarja več, kot jim dopušča zakon. Računsko sodišče pa tega dejstva ne upošteva in pravi, da so vsa izplačila, ki so višja od kolektivne pogodbe, nezakonita.« Dodatki, ki si jih je izboril sindikat Fides za zdravnike, so porušila nastavljena razmerja po kolektivni pogodbi, po kateri pripada farmacevtu z opravljenim pripravništvom in strokovnim izpitom plača v znesku 125 tisoč tolarjev. Zato šo lekarne iz prihodkov, ustvarjenih s prodajo na trgu, popravile plače zaposlenim, to pa računsko sodišče zavrača. Lekarniška zbornica zato meni, da ni smiselno sankcionirati delo in ustvarjanje prihodka na trgu, slovenski farmacevti pa so že tudi ustanovili svoj sindikat, ki se bo potegoval za farmacevtski dodatek, ki sedaj ni legaliziran, saj ga ni v kolektivni pogodbi. Ministrstvo za zdravstvo in lekarniška zbornica Slovenije v dokumentu Nacionalni program zdravstvenega varstva, ki je v državnozborskem sprejemanju, predlagata normativ, da naj bi imeli leta 2004 enega farmacevta na 3500 prebivalcev, lekarna pa naj bi oskrbovala od pet do sedem tisoč prebivalcev. V javni lekarniški mreži v Pomurju, v kateri je tudi šest zasebnih lekarn s koncesijo, paje en farmacevt na 4100 prebivalcev in lekarna za 8100 prebivalcev. »Letos bomo odprli lekarno pri Svetem Juriju ob Ščavnici, koncesija pa je razpisana za lekarno v Puconcih. Tako bomo imeli lekarno na 7200 prebivalcev. Želje po odpiranju lekarn v manjših občinah so, vendar moramo pri tem upoštevati tudi mrežo ambulant,« je povedal sobesednik o širitvi lekarniške mreže v Pomurju. MAJDA HORVATI VESTNIK VESTNIK , 25. maj 2000 GOSPODARSTVO Marko Slavič postal 75-odstotni lastnik Ljutomerčana Življenje s tovornim prometom Zadržati podjetje v domači lasti Podjetje Marko Slavič je skupaj z ABC Pomurko International sodelovalo pri nakupu Pomurke Mesne industrije, zanj pa je zanimivo tudi premoženje Panonke V est o tem, da je postal ljutomerski podjetnik Marko Slavič večinski lastnik Ljutomerčana, se je v javnosti pojavila nenadoma, vendar pa odločitev o tem ni bila sprejeta čez noč, nam je v pogovoru zatrdil Marko Slavič mlajši, saj so v njihovem družinskem podjetju o tem razmišljali že dalj časa. Za nakup so se dogovorili s Pomursko investicijsko družbo, nakup in podpis pogodbe pa so opravili prejšnji teden, ko je investicijska družba uspela zbrati 75 odstotkov delnic Ljutomerčana. Kaj vas je vodilo do odločitve o nakupu Ljutomerčana? Marko Slavič: Želeli smo, da ostane podjetje Ljutomerčan v domači lasti, saj bi se prej ali slej pojavil drug kupec in z Ljutomerčanom bi se lahko zgodilo podobno, kot se je že s kakšno drugo pomursko firmo. Želite postati 10O-odstotni lastnik Ljutomerčana? Marko Slavič: O tem za zdaj ne razmišljamo, saj je pametneje, da sredstva, ki bi jih porabili za nakup preostalega deleža, vložimo v sanacijo podjetja. Položaj v Ljutomerčanu ni ravno rožnat. Ste seznanjeni z razmerami? Marko Slavič: Znano mi je, da ima podjetje izgubo, vendar ta ni pretirana in prepričan sem, da je razmere mogoče sanirati. Tudi sami bomo skušali prispevati svoj delež k temu, saj smo se v desetih letih marsikaj naučili. Marko Slavič zatrjuje, da je nakup Ljutomerčana dobra naložba, vendar bo potrebno v njem marsikaj spremeniti. O tem, kakšna bo usoda 235 delavcev, noče govoriti, zatrjuje pa, da bo v ok snopredelovalni obrat Simentalka, ki bo moral iskati poslovne vezi s Pomurkino Mesno industrijo, farma prašičev na Cve-nu, ki je prav tako Ljutomerča-nova, pa bo odslej tudi redni dobavitelj prašičev za soboško Mesno industrijo. Seveda bo iskal Marko Slavič za Ljutomerčana tudi druge strateške partnerje. Predvsem za klet in mešalnico, medtem ko želi farmo in poljedelsko pridelavo v celoti obdržati zase. Če je v razmišljanjih mnogih Mura še vedno meja med Prekmurjem in viru firme MS Ljutomerčan ljudi mogoče prerazporejati, če želijo povečati realizacijo, pa o pre sežkih ni mogoče govoriti. In kaj bo z vodstvenim kadrom? Če bo ocena, da je sposoben voditi podjetje, ima po Sla-vičevih besedah vse možnosti, Prlekijo, Marko Slavič dokazuje, da to ne sme biti. Obe regiji sta pretežno kmetijski, s podobnimi problemi, zato morata sodelovati in skupaj nastopati s svojimi zahtevami do države, saj sicer ne bo pravih rezultatov. Kapitalsko povezovanje podjetja Marka Slaviča in ABC Pomurke International je že dokaz takšnega sodelovanja. ljutomerski podjetnik pa bo sodelovanje čez Muro še širil. Njegovo podjetje že nekaj časa tudi v Prekmurju odkupuje živino za Mesno industrijo Pomurka in je eno redkih, ki jo v 30 dneh tudi plača, svojo navzoč-nost^v Prekmurju pa bo še razširil. Ponudbo in storitve želijo zaokrožiti, saj na eni strani že oskrbujejo dobršen del kmetov na tem območju z reprodukcijskim materialom, od njih pa bodo v prihodnje odkupovali tudi tržne presežke. O tem, ali je za njega še zanimivo premoženje nekdanje Panonke, ni želel posebej govoriti, vendar je povedal, da ni rečeno, da se ob prodaji ne bi pojavil kot kupec. LUDVIK KOVAČI V prosenjakovskem Tekstilu so kljub težavam lansko poslovno leto končali brez izgube Obetavnejša druga polovica leta Pomurje, zbudi se! Povezovanje občin več kot potrebno -Kako zaupati državi, ki ni pravna? svetu Krajevne skupnosti (KS) Gornja Radgona so na podlagi številnega odziva krajanov, ki živijo ob glavni cesti Podgrad-Mele in v Panonski ulici do mednarodnega mejnega prehoda, sklicali zbor krajanov na temo Živeti s tovornim prometom. Občani so si dali duška ob opisovanju nevzdržnih življenjskih razmer, kar precej jih je bilo mnenja, da je edina rešitev samo še državljanska nepokorščina, vendar v sodelovanju z drugimi občinami, ki se s tem proble mom prav tako srečujejo. Zbor krajanov sta vodila predsednik sveta KS Marjan Žula in podpredsednik sveta KS Stanko Sakovič. Glavni namen zborovanja je bil, oblikovati iniciativni odbor, ki bi zastopal interese krajanov, ki živijo ob glavni cesti. Zelo izčrpen v predlogih skupnih zahtev je bil Stanko Sakovič, ki je med drugim poudaril, da je treba spodbuditi župana Gornje Radgone za povezovanje z drugimi župani, in sicer od Pesnice do Lendave. Prav tako bi na vlado poslali njihove zahteve, ki bi morale pospešiti potek del za gradnjo avtoceste, s tem da so nekateri menili, da ima avtocesta brez obvoznice samo minimalne razbremenilne učinke. Hkrati želijo tudi zagotovilo Ministrstva za promet in zveze za sanacijo magistralne ceste, kajti le-ta je zelo poškodovana, kar povzroča ob vožnji še večji hrup, zahtevajo pa tudi sprotno odpravljanje poškodb na cestišču. Veliko zaskrbljenosti so izrazili navzoči ob nemogoči prometni ureditvi v Gornji Radgoni, ki precej otežuje življenje občanov. Menili so tudi, da imajo vso pravico zahtevati, da jim glavno prometno cesto pometejo vsaj enkrat tedensko, kajti dvigovanje prahu je spet eden številnih obremenjujočih dejavnikov, s katerimi se ljudje ob cesti srečujejo. Ker bi bilo treba v ta namen opraviti nekaj strokovnih analiz (npr. meritev hrupa in vibracij), ki pa so kar precej drage (z njimi bi dokazali, kako zdravju obremenjujoče in škodljivo je pravzaprav življenje ob tako prometni cesti), so navzoči pozvali občinski svet, da občina prevzame plačilo stroškov analize. Ko so se oglasili posamezni občani, se je naštevanje težav kar vrstilo, najbolj pa so izstopala prepričanja, daje treba celotno zadevo voditi v sodelovanju z občino, kajti zavedajo se, da sami niso dovolj močni, prav tako pa so bila tudi mnenja, da se v individualne tožbe v Sloveniji, ki še ni pravna država, ne splača spuščati. Sestavili so sedemčlanski iniciativni odbor, ki se bo po potrebi še razširjal. Ta bo vodil vse postopke dogovarjanja in bo v imenu občanov pogajalec, prav tako pa bo tudi organiziral zaporo, če bo to potrebno. Z odborom naj bi se redno sestajal župan, ki bi tudi zagotovil pomoč občinske uprave. Člani odbora so: Dušan Zagorc, Stanko Sakovič, Ernest Merklin, Milan Nekrep, Franc Korošec, Jože Kos in Vida Borovič. Navzoči so se strinjali z mnenjem občana, ki je poudaril, da je ta problem stvar celotnega Pomurja, ne samo Gornje Radgone, to pa zahteva prožen odziv in skupen nastop vseh prizadetih občin, kjer je v ospredju prepričanje mnogih, da bodo samo z državljansko nepokorščino dosegli to, kar bi jim država pravzaprav morala zagotoviti. DARJA TIBAOTI da ostane, v nasprotnem primeru pa bo potrebno iskati drugačne rešitve. Seveda pa se bo moralo podjetje v prihodnje bolj povezovati z drugimi partnerji in novi večinski lastnik do deloval v tej smeri. Ob dejstvu, daje sodelovalo podjetje Marka Slaviča skupaj z ABC Pomurko International tudi pri nakupu Mesne industrije Pomurka in ima v njej pomemben lastniški delež, razmišlja tudi o povezovanju v tej smeri. V okviru Ljutomerčana deluje me- Nova polnilna linija Rogaške e od leta 1996 naprej se je začelo v Kolinski - Rogaških vrelcih obdobje večjih naložb. V minulem letu je bilo napolnjenih in prodanih okrog 25 milijonov litrov pijač, od tega 6 milijonov litrov na tujih trgih. Prodaja proizvodov v plastenki pa je predstavljala kar 45 odstotkov vse prodaje. Da bi odpravili tehnične in proizvodne težave in razširili izbor pijač ter omogočili polnjenje izvirskih vod, so se odločili za gradnjo nove polnilne linije za plastenke. Nova naložba, ki sojo nedavno predali namenu, je ocenjena na približno milijardo tolarjev. Omogoča polnjenje novih proizvodov, in sicer izvirske vode Tiha, ki priteče izpod Boča iz globine 160 metrov in bo edina Plače so nizke, vendar jih zaposleni prejemajo redno tevilo nezaposlenih se v Pomurju sicer rahlo zmanjšuje, vendar je le malo obstoječih podjetij, ki intenzivno zaposlujejo nove delavce. Izjema pri tem je gotovo Pletilstvo iz Prosenjakovec, ki je v zadnjih dveh letih na novo zaposlilo okoli sto delavcev in v vseh treh obratih jih trenutno dela tristo petdeset. Ob matičnem obratu v Prosenjakovcih ima Pletilstvo še obrata v Ormožu in Križevcih na Goričkem. Po besedah direktorja Ernesta Eoryja števila zaposlenih v prihodnje ne bodo povečevali, saj zdaj namenjajo posebno pozornost prestrukturiranju in mo na slovenskem trgu z nizkim zamaškom, ter zdravilne mineralne vode Donat Mg v novi preobleki in novi embalaži, to je v pollitrskih in litrskih plastenkah. Opremo za pripravo izvirske vode je montirala firma GEA iz Nemči dernizaciji proizvodnje. Med tremi proizvodnimi programi imajo največji delež oblačila za prosti čas, ki jih izdelujejo v Prosenjakovcih in Ormožu. Del te proiz je, proizvodno linijo za polnjenje proizvodov v plastenke pa italijanska firma PR0C0MAK. Pred njimi je še dokončanje celotnega projekta logistike, ki vključuje regalno skladišče, posodobitev sredstev notranjega transporta, ureditev skladišča za reprodukcijski material, obnovitev vseh streh itd. V ta name so že izdelani vsi projekti, vrednost naložbe pa bo milijarda tolarjev. -EMI vodnje je v obratu v Ormožu, razvoj, vodenje in trženje pa so v matičnem obratu. Pred kratkim so razvili lastno blagovno znamko PROS, ki jo uspešno tržijo na domačem tržišču, sicer pa velik del oblačil za prosti čas delajo za znane kupce v Nemčiji. To so v glavnem dodelavni posli, vendar se pripravljajo'tudi na klasični izvoz na to tržišče. V programu oblačil za prosti čas dela že zdaj 70 odstotkov proizvodnih zmogljivosti za izvoz, v skupnem obsegu pa ta program zaseda polovico vseh proizvodnih zmogljivosti. Pomemben delež v Tekstilu predstavlja izdelava avtomobilske konfekcije, ki teče v sodelovanju s Preventom iz Slovenj Gradca, iz V Pletilstvu razvijajo tudi lastno drobnoprodajno mrežo in zdaj že imajo pet lastnih in tri franšizne trgovine, tovrstne oblike neposredne prodaje pa nameravajo še širiti. Direktor Ernest Eory priznava, da so plače zaposlenih nizke, • vendar razmere v tekstilni industriji višjih ne dovoljujejo. Jih pa zaposleni redno prejemajo, delavci pa so deležni tudi vseh drugih povračil, ki jih zagotavlja kolektivna pogodba. delujejo pa zadnje sedežne garniture in naslone za koncern Volks-wagen oz. za avtomobile golf. Povpraševanje po teh je v zadnjem času izredno in le s težavo zmorejo zadovoljiti vsa naročila. Dnevno izdelajo od 1.200 do 1.300 garnitur, delavci pa morajo velikokrat delati tudi v podaljšanem delovnem času. Program avtomobilske konfekcije predstavlja od 30 do 35 odstotkov celotne proizvodnje Tekstila. Majmanjši delež predstavlja trenutno program izdelave tehničnih tekstilnih izdelkov, vendar je ta v nenehnem razvoju in vzponu. V tem programu prevladujejo razni filci za gradbeništvo, predvsem za nizke gradnje, izdelujejo pa še za hladnovodne in toplovodne izolacije. Pri izdelavi filca so pred leti sodelovali s podjetjem File iz Mengša, potekali so celo pogovori o ustanovitvi skupne firme, vendar so sodelovanje lani prekinili, saj niso uspeli najti skupnega jezika. Pri razvoju hladnovodnih in toplovodnih izolacij so delali dve leti, rezultati pa niso izostali in zanje že imajo kupce v Nemčiji. Pri izdelavi tehničnega tekstila za potrebe pohištvene in avtomobilske industrije prav zdaj uvajajo novo tehnologijo, ki bo pomemben podvig na tem področju. Če želijo ostati konkurenčni na domačem in tujem trgu, morajo skrbeti tudi za. posodobitev tehnologije in kljub težavam, s katerimi se srečujejo v poslovanju, jim to dokaj uspeva. Z modernizacijo proizvodnje oblačil za prosti čas so povečali lani produktivnost za 7 odstotkov, ob vlaganjih v tehnologijo pa so tudi inovativni in lani so sami po lastnih idejah izdelali dva stroja. Čeprav so imeli lani zaradi težav pri izvozu težave s poslovanjem, so se s programi uspeli prilagajati potrebam tržišča in poslovno leto so sklenili brez rdečih številk. Prva polovica letošnjega leta bo v okviru plana, čeprav stroški rastejo hitreje, kot so načrtovali, lepši časi pa se jim obetajo v drugi polovici leta, še posebno, če bo uspešno stekla proizvodnja, za katero prav zdaj usposabljajo zaposlene. LUDVIK KOVAČI (IZ)BRANO 25. maj 2000, vestnik Dijaki doživeli demonstracije London včeraj in danes okviru kulturnega maratona je potekala na ljutomerski gimnaziji Frana Miklošiča tudi projektna delavnica London včeraj in danes. Dijaki, v glavnem drugih letnikov, so letos za prvomajske praznike namreč že tretje leto po vrsti potovali v London na petdnevni izlet, kjer so si ogledali muzeje po želji - British War Museum ali Muzej voščenih lutk, parlament, četrt Camden Town, kjer so MTV-studio in tržnica za mlade, Leicester Square, kjer potekajo razne ulične predstave, ob tem pa spoznavali zgodovino Londona in tudi Anglije, saj so obiskali tudi mesti Stratford upon Avon in Oxford. Sedanji utrip Londona pa so neposredno doživeli na svoji koži, saj so padli na sredo prvomajskih demonstracij Mayday. Ne samo to, nekateri od njih so bili ravno v tistem McDonald’su, ki so ga protestniki kasneje razbili na kose, vendar se na srečo ni nikomur nič zgodilo. V Spomini na Titov čas »Nihče ga ne more nadomestiti« Kljub visoki starosti bo Jože Kosec z Jeruzalema letos spet obiskal Kumrovec Mentorica Liana Miholič ter spremljevalki Suzana Ramšak in Mojca Nedelko ne morejo prehvaliti svojih dijakov za obnašanje na študijskem izletu v Londonu: »S takšnimi učenci je krasno biti učitelj.« Zanimivo je, da so imeli dijaki vsak večer dve uri in pol prosto, tako da so lahko sami delali, kar so želeli, toda kljub temu jih mentorica Liana Miholič ne more prehvaliti: »Če kdaj, jih moram pohvaliti sedaj, saj so se držali vseh dogovorov, program pa sem jim skušala sestaviti tako, da jim bo čimbolj zanimiv. Ne samo, da so vse ubogali, tudi sami so se odlično znašli, tako da je bilo bivanje z njimi užitek.« Izlet v London je spadal v okvir obvezne izbirne vsebine (spoznavanje arhitekture, britanskega sistema, volitev ipd.), tako da bodo po končanem projektu, ki bo razstavljen po šoli, vsi dobili potrdilo o opravljenem predmetu. Dijaki bodo potovali v angleško prestolnico tudi naslednje leto, saj se za to zanima iz leta v leto vedno več dijakov. TOMO KČLEŠi Nastop folkorne skupine v Turnišču V soboto, 27. maja, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Turnišču nastopila folklorna skupina domačega kuda Štefa na Raja. Nastop spada v okvir občinskih prireditev ob 25- letnici delovanja folklorne skupine. TK ■ Radenci P oleg zasebnih lastnikov želi podjetje Radenska vključiti izvire mineralne vode, ki ležijo na gozdnih zemljiščih oziroma v prvem območju kmetijskih zemljišč, v ažuriran srednjeročni in dolgoročni program občine. Poleg tega nameravajo urediti igrišče za golf na zemljiščih med naseljema Radenci in Hrastje - Mota, kjer so predvidene agrooperacije, kar je največji poseg v občini. Sanirali bodo tudi degradirana območja, ki bi jih namenili za turistično in rekreacijsko dejavnost. Zaradi želje podjetnikov po višjih kreditih so pripravili nov pravilnik o pogojih in kriterijih za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega go-, spodarstva. Med drugim pri manjših kreditih - glede na razpis je to .znesek tri milijone tolarjev - ni potreben poslovni načrt. S tem se avtomatično znižajo stroški pridobivanja kredita. Komisijo sestavljajo po novem dva predstavnika občinskega sveta, en predstavnik banke in dva predstavnika pooblaščene razvojne agencije. M. J. VIC za čebelarstvo na DOS Prosenjakovci Pridni in delovni kot čebele prvi polovici lanskega leta na Dvojezični osnovni šoli (DOS) Prosenjakovci ustanovljeni Vzorčno izobraževalni center (VIC) za čebelarstvo, ki je bil že deseti po vrsti, a edini s to vsebino, ki ga je Komisija za interesne dejavnosti pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije odprla na slovenskih osnovnih šolah, je zaživel v pra- vem pomenu besede. O tem smo se lahko prepričali tudi ob našem nedavnem obisku na šoli, saj so ravno tedaj opravili točenje cvetličnega medu. V goste so namreč povabili učence z Osnovne šole Fokovci, kjer prav pod njihovim okriljem že nekaj let deluje čebelarski krožek. Mladi prosenjakovski čebelarji so zelo delavni: potem, ko so se v novi »preobleki« s priložnostno razstavo ter pokušnjo medu in medice prvič uradno predstavili lani jeseni na mednarodnem sejmu sadja v Gornji Radgoni, so se letos odzvali povabilu na sodelovanje na enodnevni delavnici v okviru dnevov tehnične kulture v Ljubljani, prejšnji mesec pa so uspešno spravili pod streho še regijski kviz Čebela se predstavi, na katerem je v treh skupinah sodelovalo kar 19 ekip iz osmih pomurskih osemletk ter Srednje kmetijske šole iz Rakičana. Za njimi je tudi uspešen nastop na državnem tekmovanju mladih čebelarjev v Novem mestu, kjer so skupaj z učenci sosednje Osnovne šole Fokovci osvojili dvoje odličij: s srednjo skupino srebrno ter z nižjo bronasto. M edtem ko se mlajša generacija še komaj spominja Josipa Broza - Tita iz os- novnošolskih učbenikov, kjer so ga predstavljali kot pomembno zgodovinsko osebnost, govorijo starejši ljudje o njem še zelo živo in gledajo na tisti čas s precej spoštovanja. Takrat so tudi praznovali Titov rojstni dan, 25. maja, ki so ga poimenovali dan mladosti. Še danes ravno ob tem ča su veliko ljudi obišče Kumrovec, Titovo rojstno hišo, med njimi bo tudi letos 89-letni Jože Kosec z Jeruzalema. Po stenah Jožetove hiše visi kar nekaj Titovih fotografij ali kakšnih drugačnih upodobitev, v vseh prostorih se najde kaj, tudi fotografija Titove žene Jovanke. Pravi, daje pri Titu najbolj občudoval predvsem »odločen nastop samozavestnega možakarja«. Spominja se, da so takrat imeli vse, ni bilo pomanjkanja, bilo pa je več discipline in spoštovanja kot danes. Po njegovem mnenju je slika današnjega časa veliko bolj črna in nič kaj obetajoča, »zato pravim, da Tita ne more nihče nadomestiti«. Takrat so gradili tovarne, odpirala so se nova delovna mesta, veliko pa jih je imelo možnost delati v tujini. V tistem času je imel Jože kot pleskar zaposlenih kar deset pomočnikov in imeli so tudi precej dela. Ob tem razmišlja, kako slab položaj obrtnikov je v današnjem času, kako zapirajo tovarne, ki sojih takrat postavili. Jože je po osvoboditvi delal v Kumrovcu pleskarska dela v Titovi rezidenci, na kar je še posebno ponosen. Sodeč po slikah, ki jih je sam narisal in Po bližnjem državnem srečanju vzorčno-izobraževalnih centrov na Zavrču so njihove Jože Kosec je lansko leto, prvič, odkar je takoj po osvoboditvi opravljal pleskarska dela v Titovi rezidenci, obiskal Titovo rojstno hišo, letos se spet odpravlja tja. Sodišče: Kuzma ni razžalil Žilavca Milan Žilavec, stečajni upravitelj Kmetijstva Črnci, je tožil Karla Kuzmo, »nekakšnega ljudskega tribuna v zadevah od prodaje stanovanj v Lutvercih in drugih«, ker da ga je z javnim nastopom v medijih močno prizadel, s čimer naj bi oblatil njegovo čast in dobro ime ..., zato daje močno psihično trpel. Žilavec je prek svojega odvetnika zahteval od Z Okrajnega sodišča Gornja Radgona Žilavec proti Kuzmi misli usmerjene v čim boljšo pripravo 1. Čebelarskega tabora, ki naj bi potekal na šoli za učence višjih razredov iz vse Slovenije med 25. in 30. junijem; prihodnje leto pa naj bi bili celo gostitelji srečanja in državnega tekmovanja čebelarjev. GEZA GRABAR ■ toženca odškodnino (500.000 tolarjev), plačilo sodnih stroškov in javno opravičilo. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni (sodnica Majda Bakan Šif- Mercedes-Benz, novi razred C Dnevi odprtih vrat. Testne vožnje. V petek in soboto, 26. in 27. maja 2000, med 8. in 18. uro, pred hotelom Ajda v zdravilišču Moravske Toplice. VESTNIK NA INTERNETU: precej zapolnjujejo Jožetovo hišo, je tudi tam opravil odlično delo, saj slike odsevajo linije sposobne roke z veliko natančnosti. Spominja se, kako je bilo vsako leto ob 25. maju: »Takrat smo komaj čakali, da prižgemo televizijo in da smo lahko gledali številne prireditve ob tem prazniku.« Tako kot je bil Tito zelo rad v družbi mladih, ima tudi Jože rad mladino, vendar pa poudarja, da se mora mlad človek tudi kulturno obnašati. K Jožetu namreč zahaja veliko ljudi, med njimi je precej mladih, saj ima pred hišo lično urejen park, ki ga želo skrbno ureja. Tukaj tudi vsakomur postreže s svojim vinom ali z mesom iz tilnke. Svoj čas so sem večkrat pripeljali tudi goste iz Titovega Užica, ki je bilo pobrateno z Ljutomerom, tudi nanje ima veliko lepih spominov in tudi na številne druge stvari, je pa Jože kljub svojim letom še vedno zelo živahen. DARJA TIBAOT FOTO: R. STEGMULLER ■ tar) je te dni izdalo sklep, da se Žilavcev zahtevek za plačilo odškodnine in zamudnih obresti ter pravdnih stroškov v celoti zavrne. Še več: Žilavec je dolžan plačati pravdne stroške v znesku 70.000 tolarjev. Toženi Kuzma je s sklepom sodišča zadovoljen. Izjavil je, da je sodišče delovalo pošteno in neodvisno. Žilavec pa se je že pritožil na višje sodišče v Mariboru. O. B. ■ Mercedes-Benz Prihodnost avtomobila MIH , 25. maj 2000 (IZ)BRANO 9 Gimnazija M. Sobota beleži uspehe svojih dijakov Znanje tujega jezika odpira poti v svet I Priznanja uspešnim pomurskim gospodarstvenikom Težko bi brez njih Odlična uvrstitev Igorja Kolarja iz Puconcev in Andreje Kočar iz Korovec na državnem tekmovanju a državnem tekmovanju iz tujih jezikov sta tekmovala murskosoboška gimnazijca v kategoriji drugega tujega jezika - angleščina, kar je Igorja privedlo do naziva državnega prvaka, Andreja pa je prejela srebrno priznanje. Tekmovanje je bilo aprila na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki sta se ga Igor in Andreja udeležila glede na predhodne dosežke šolskega in regijskega tekmovanja, podelitev priznanj pa bo v soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ker tovrstnih dosežkov ne gre prezreti, sta se predstavila v pogovoru za Vestnik, in uspešna, kot sta, sta tudi zelo zanimiva sogovornika. drugo leto. Testi na tekmovanju sploh niso bili zahtevni, saj je ogromno tekmovalcev doseglo od 50-ih možnih nad 40 točk. Igor: »Za angleščino sem se začel zanimati v osnovni šoli, saj sem gledal veliko televizije ali sem bral kakšne angleške revije. Največ sem seveda pridobil z obiskovanjem tečaja na Ljudski univerzi v Murski Soboti, kjer bom kmalu opravljal izpit za Cambridgeov certifikat, to pomeni, da lahko grem študirat tudi v tujino. Na tekmovanje se nisem posebej pripravljal, vendar pa mi je precej pomagalo znanje, ki sem ga pridobil na tem tečaju, katerega obiskujem Prva javna radijska oddaja Jukebox, ki si jo je zamislil radijski kolega z Murskega vala Boštjan Rous, je prav gotovo uspela. Polna dvorana restavracije Zvezda v Murski Soboti je bila priča »izštekanemu« koncertu, kjer so se prvič skupaj predstavili kitarist in pevec Orlekov Vlado Poredoš - Baretkaš, kije zaigral na mandolino, potem še en sodelavec Murskega vala, bobnar Boštjan Bertalanič, član Puconci: Veter v laseh - s športom proti drogi. Namen: spodbujati mlade in jim ponuditi drugačen pogled na življenje: aktiven, prijazen, vesel, sproščen, skratka - prevetren. Letos je majski veter zapihal tudi na OŠ v Puconcih, kjer so pripravili športno-zabavno prireditev, ki so seje udeležili tudi mladi z OŠ iz Tordasa na Madžarskem. Več kot štiriurni program sta domiselno povezovala moderatorja Danica Lovenjak in Uroš Sedonja. Vrhunec prireditve je bil nastop glasbene skupine Foxy Teens. Najbolje je vžgala njihova uspešnica Naj pada dež. Na posnetku so plesalke iz petega razreda. (J. Konkolič) Sam sem pričakoval uvrstitev med deseterico, prvo mesto je bilo presenečenje, s katerim sem seveda zelo zadovoljen. Veliko se ukvarjam z naravoslovjem, kar skušam do neke mere združiti z družboslovjem, razmišljam v smeri umetnih inteligenc in psihologije. Ukvarjam se tudi s športom, zelo rad tečem v naravi, za kar je trenutno pri nas rock skupine Ten High, nadalje violinist Samo Budna (Posodi mi jurja, Marko banda), Janez Čizmazija (Tango Quartet, Big Band Murska Sobota) s kontrabasom, glasbeni strokovnjak Ladislav Gyorek (Hobby Brass Band) na pianinu in kitarist Srečko Merklin, nekdaj član kultne soboške zasedbe Zasilni izhod. Nastop je minil v bolj domačem razpoloženju, saj seje Vlado med izvajanjem tudi pogo- Igor Kolar - državni prvak v angleščini, drugem tujem jeziku varjal s svojimi starimi prijatelji in znanci. Boštjan je za naslednji koncert, ki bo 20. junija, že napovedal skupino Tercet Katrinas iz Domžal, trenutno pa se najbolj otepa vprašanja, zakaj se Juke-boxu (beri, kot piše, op.a.) ne pravi »džuboks«. Zato, ker gre pač za njegovo domislico in tako bo tudi ostalo. TOMO KOLES FOTO: JURE ZAUNEKER Andreja Kočar - do srebrnega priznanja skoraj brez truda precej prostora, ker gradijo železnico, igram pa tudi košarko ali se ukvarjam z računalnikom. Potovanja me tudi precej zanimajo, in sicer po Evropi, Afriki ali Združenih državah, še najbolj privlačna pa se mi zdita Škotska in celotna Velika Britanija. Najverjetneje bom študiral novinarstvo, čeprav sem nekaj časa razmišljal tudi o študiju kemije, vendar sem zdaj to misel že opustil. V življenju bom skušal biti čim uspešnejši, saj zelo ambiciozno razmišljam o prihodnosti.« Andreja: »Angleščina me je vedno zelo zanimala, vendar pa nikoli nisem obiskovala kakšnega tečaja, tudi v osnovni šoli se nisem učila angleščine. Veliko sem se naučila prek televizije, besede so mi zelo hitro prišle v uho, pisavo pa sem začela spoznavati šele v gimnaziji, kjer se na teste nikoli posebej ne pripravljam. V angleščini tudi precej razmišljam, marsikdaj najdem prej ustrezen izraz v angleščini kot slovenščini, medtem ko nemškega jezika, ki sem se ga učila že v osnovni šoli, sploh ne maram. Angleščina je zelo lep, zanimiv in tudi uporaben jezik. Zelo rada potujem in tukaj mi znanje angleščine pride še kako prav. Najbolj si želim potovati po Indiji in Avstraliji, pravzaprav želim obiskati vse celine. Ker me poleg jezikov zanima tudi naravoslovje, imam veliko težav pri odločanju za študij. Odločam se med psihologijo, medicino, pravom, jeziki in novinarstvom. V bistvu gre za različna področja in za katero koli se bom odločila, bom eno vedno pogrešala. Najbolj v ospredje dajem zaenkrat študij novinarstva vzporedno s študijem kitajščine in študij medicine. Od življenja pričakujem uspešnost na vseh področjih, kar mi bo uspelo le, če bom vedela razviti vse svoje potenciale. Na prvem mestu mi bodo vedno družina, ljubezen in prijatelji, vendar je v tem obdobju bolj v ospredju šola in naprej kariera, kajti mislim, da moram najprej nekaj sama doseči. Šele takrat bom zadovoljna s sabo in bom lahko to delila z drugimi.« DARJA TIBAOT ■ o zgledu Gospodarske zbornice Slovenije so se pred leti tudi v območni zbornici za Pomurje odločili, da podelijo priznanja za izjemne gospodarske dosežke najuspešnejšim pomurskim gospodarstvenikom. V območni gospodarski zbornici za Pomurje podelijo vsako leto pet tovrstnih priznanj, žal pa je komisija za izbor nagrajencev letos prejela le en predlog za priznanje, zato se je odločila, da sama predlaga posameznike, ki so v preteklosti prispevali pomemben delež k razvoju podjetja, v katerem delajo. Priznanja GZS - OGZ za Pomurje so letos prejeli Alojz Behek, generalni direktor Radenske Radenci, Branko Kur-bus, direktor Arconta Gornja Radgona, Milan Moreč, tehnični direktor Tovarne moških oblačil Mura Murska Sobota, Darko Pejnovič, direktor ABC Pomurke International Murska Sobota in Franc Vida, direktor ViB Lendava. Priznanja sta dobitnikom izročila predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk in predsednik komisije za priznanja pri območni zbornici Ernest Ebenšpanger. ALOJZ BEHEK je začel svojo poklicno kariero leta 1979 v Radenski in tu ostal do danes. Kot izjemen strokovnjak za marketinško področje je 20 let uspešno delal v Radenski, prav njegova marketinška znanja pa so omogočila primerno vodenje sprememb v podjetju, ki se je tako prilagajalo okolju. Od leta 1989 je opravljal dela direktorja marketinga v Radenski, od leta 1990 je bil pomočnik generalnega direktorja, leta 1996 pa je postal generalni direktor delniške družbe Radenska. S predanostjo podjetju in s tem zavezanostjo h kakovosti, znanju in nenehnemu razvoju je Alojz Behek oblikoval ekipo sodelavcev, ki je sposobna obvladovati izzive našega časa. BRANKO KURBUS je začel svojo poklicno pot v Avtoradgoni kot tehnolog, kot sposoben strokovnjak pa je opravljal različne vodstvene funkcije v podjetju. Leta 1990 je prevzel vodenje programske enote Bivalne enote, z registracijo hčerinske družbe Arcont pa je konec leta 1990 prevzel vodenje novonastale družbe, ki jo vodi še danes. Pod njegovim vodstvom se začne rast podjetja, ki postane eden največjih evropskih proizva- jalcev bivalnih zabojnikov. Hkrati s povečano proizvodnjo in prodajo se širi tudi seznam novih držav, kjer stojijo Arcontovi izdelki, saj podjetje več kot 90 odstotkov izdelkov izvozi na tuje trge. MILAN MOREČ je svojo delovno pot začel v Murini Tovarni moških oblačil leta 1972 in nadaljeval v delovni enoti v Ljutomeru, kjer je bil tudi njen vodja. Po vrnitvi v matično enoto je prevzel leta 1977 delo vodje tehnične priprave dela, naslednje leto pa je postal tehnični direktor in to delo opravlja še danes. Spada v skupino tistih mladih strokovnjakov, ki so odigrali pomembno vlogo pri razvoju in modernizaciji Murine proizvodnje. Prav v teh letih je dosegla Tovarna moških oblačil največji razvoj, predvsem na tehnološkem področju, ter si pridobila poslovni ugled doma in v svetu. DARKO PEJNOVIČ je svoje službovanje po diplomi na ekonomski fakulteti v Zagrebu začel leta 1974 v zunanjetrgovinskem oddelku KIK Pomurke, pravni prednici današnje ABC Pomurke International. Leta 1981 je prevzel funkcijo direktorja, ki jo opravlja še danes. Podjetje je delniška družba, katere osnovna dejavnost je mednarodna trgovina s kmetijskimi in prehrambenimi izdelki, v vseh letih pa je ABC Pomurka Inter- national močno vpeta v pomurski kmetijski prostor in prek nje teče pomemben del mednarodnega poslovanja pomurskega gospodarstva. Pred kratkim je postala tudi večinski lastnik Pomurke Mesne industrije in s tem so ustvarjene možnosti, da Mesna industrija ponovno postane uspešna mesnopredelovalna industrija in nosilec razvoja pomurskega kmetijstva. FRANC VIDA je svojo zaposlitev začel kot strojni tehnik v mariborski Metalni. Ob delu je končal višjo šolo, nato pa redno še visoko ekonomsko komercialno šolo v Mariboru. Kot pripravnik se je leta 1975 zaposlil v podjetju Gorenje Varstroj, nato pa delal na različnih delovnih mestih, med drugim tudi kot direktor tozda Purlen. Ko so bile leta 1990 zakonske možnosti za zasebno podjetništvo, je ustanovil zasebno po- djetje ViB, d. o. o., kije tudi izvozno usmerjeno in polovico prihodka ustvari na zunanjem trgu. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram je Francu Vidi uspelo, da seje obdržal v družbi malih podjetij in ustvaril vizijo njegovega razvoja. LUDVIK KOVAČ ■ 1O INTERVJU 25. maj 2000, flSTiil Pogovor s kiparjem Francem Tobiasom o mestih pokojnih Vzemi, zemlja, kar je tvojega So klasičnim pokopališčem dnevi šteti? S o stvari, o katerih ne govorimo radi in veljajo za tabu - »prepovedano« temo. Med temi je menda na prvem mestu - smrt, ki pa je, kot pravi nemški rek, številka, ki jo na življenjski loteriji vsak izvleče. Pokopališča, kot jih poznamo pri nas v Prekmurju in Prlekiji, pa še zdaleč niso edina oblika oziroma mesta pokopavanja. Gospod FRANC TOBIAS iz Razvanja pri Mariboru, naš današnji sogovornik, je izdal 1998. leta 200 strani obsegajočo knjigo Mesta pokojnih, v kateri se je predstavil kot temeljit poznavalec prostorskega in oblikovnega problema pokopališč. Tudi gospodar sveta mora umreti - Morda bi za začetek povedali kaj o sebi, saj pisanje ni vaša glavna zaposlitev. »Rodil sem 1937. leta v Muretincih v občini Gorišnica. Po gimnaziji sem se dopisno izobraževal na akademiji za kiparstvo v Karlsruhu v Nemčiji, sicer pa sem kiparil že od otroštva. Leta 1970 sem dobil status samostojnega kulturnega delavca - kiparja. Doslej sem ustvaril blizu 30 javnih kiparskih del: v lesu, pro-kromu (zvarine), kamnu in tudi betonu. To so predvsem kulturni spomeniki. Posebna smer, s katero se tudi ukvarjam, pa je pokopališka plastika: nagrobni spomeniki in tudi večje skulpture, ki so simbol pokopališča. To pa niso nujno križi, ampak tudi druge skulpture, ki predstavljajo neko idejo, ki predstavlja pot človeka, pokopališki mir .... na primer podoba žene z zlito posodo.« - Kaj vas je spodbudilo k pisanju o tako tabu temah, kot so umiranje, ravnanje z mrliči, pokopi, urejanje grobov...? »Ob svojem delu sem videl potrebe po idejah, novostih ... Stara pokopališča so polna, bogata ..., na sedanjih pa so povsod po Evropi praviloma plošče z napisi. Šele v zadnjih desetih letih pa so se začeli uveljavljati novi materiali, nove oblike. Tudi pokopališču je treba dati podobo sedanjega časa. Če se ozremo v preteklost, ugotovimo, da so bila pokopališča tja do 1830. leta cerkvena last in da so bila čez leto zanemarjena, kajti le pred dnevom mrtvih so jih uredili. Po letu 1830 so prešla zaradi Napoleonovih in reform Franca Jožefa mnoga cerkvena pokopališča v upravljanje vasi in mest oziroma občin. Pred 150 leti so se pojavili litoželezni križi, ki so jih vlivali na Dunaju, pozneje pa tudi na Madžarskem in v Dvoru na Dolenjskem. Po svoji ceni so bili dostopni tudi manj premožnim svojcem in ti so jih postavljali na grobove svojih najdražjih. Križe so izdelovali do druge svetovne vojne, potem pa se je livarska industrija preusmerila v vojno industrijo. Nekaj let po vojni so sicer še postavljali tudi železne križe, potem pa ne več, kajti zamenjal jih je kamen. Je lep in ker ga je mogoče obdelati s sodobnim pripomočki, ni drag. Kaj več o tem pa morda v nadaljevanju.« - V uvodu svoje knjige Mesta pokojnih ste zapisali: Človek je del žive narave. Po svojem ustroju ni najmočnejše bitje na Zemlji, s svojo umsko in duševno razvitostjo pa je postal gospodar sveta. Zato je že od prazgodovine spoštovano bitje. Ta »gospodar sveta« pa tudi umira. »Na cerkvenih pokopališčih so nekoč pokopavali le ljudi, ki so pripadali Cerkvi. Po reformaciji pa na katoliških pokopališčih niso več dovoljevali pokopavati pripadnikov reformatorskih cerkva, na primer evangeličanov. Pa tudi narobe: tam, kjer so množično sprejeli ideje reformatorjev (na primer, da seje zanje navdušila vsa vas), so postala cerkvena pokopališča reformatorska, na njih pa ni bilo več mesta za posameznike, ki so ostali zvesti katoliški Cerkvi. Pripadnike manjšinske cerkve so začeli pokopavati zunaj rednega pokopališča: na poljih. Morda je tu tudi odgovor na vprašanje, zakaj so nekatera pokopališča tako oddaljena od vasi. Dobro je, da zdaj ni več toliko ločenih pokopališč, imate pa jih sicer tudi v Prekmurju. Ponekod, na primer v Nemčiji, pa se najdejo tudi napisi ob imenih pokojnikov (tudi zakoncev na skupnem spomeniku), kateri veri je pripadal: katolisch, evangelisch...« - Katere tipe pokopališč poznamo danes? »Evropska pokopališča so arhitektonsko urejena, gozdna, parkovna in mešana pokopališča. Obstoji pa lahko tudi delitev po pripadnosti: civilno pokopališče, ki nosi naziv po kakem manjšinskem narodu (židovsko, nemško, rusko), vojaško pokopališče, samostanska ali redovniška pokopališča. Pokopališče je mišljen prostor v naravi, kjer se po- I kopavajo trupla pokojnih ali pa tudi njihov pepel v žarah ali brez njih (žgani pokop). Žarna pokopališča so tista, kjer pokopavamo samo žare s pepelom, navadno v manjših grobovih. Skupni grob je pepelni, žarni ali telesni grob za večje število pogrebov in lahko nadomesti pokopališče. Žarna hramba je smiselno grajena zgradba z velikim številom zaprtih hramb, ki so dostopne obiskovalcem in prav tako lahko nadomesti pokopališče. Grobnica pa je prostor za shranjevanje pokojnih pod posebnimi pogoji. Lahko so posamezne, lahko so v nizu, tudi pod isto streho. - Katere so značilnosti vrstnih grobov, družinskih ali dvojnih grobov, izbranih grobov? »Grob je osnovna celica ali sestavina pokopališča. Grobno polje je fizični del groba, sestavljen iz dveh delov; eden je do 35 centimetrov širok pas za nagrobnik in njegov temelj, drugi del pa je prostor za pokope ... Grobovi, ki so nanizani v vrstah, so vrstni grobovi, a so med seboj ločeni s prehodi. Vrstni grob za odrasle je praviloma dolg 250 centimetrov, širok od 90 do 130 centimetrov. Družinski grob je danes dvojni grob (dvojno grobno polje), ki pa so ga ponekod zmanjšali. Izbrani grobovi so bili v času Av-stro-Ogrske, še danes pa so aktualni v Nemčiji. Gre za zasebni grob zunaj pokopališča, ponavadi ob lepih poteh z lepim ozadjem. Takega sije na domačem dvorišču uredil tudi Ivan Kramberger in čudi me, da ga niso tam tudi pokopali. Izbrani grob pa je lahko tudi na pokopa lišču. - Na podeželju poznamo predvsem grobove, na pomurskih mestnih pokopališčih pa najdemo tudi grobnice. Je dovoljeno postavljati tudi nove? »V Sloveniji nimamo predpisa, ki bi dovoljeval ali prepovedoval postavljanje grobnic, pač pa si to pristojnost lastijo občine. Tam, kjer ne dovoljujejo postavljanja novih grobnic, ljudje pa bi jih radi imeli, kupujejo stare grobnice, za katere nihče ne skrbi, in jih preuredijo v nove. Grobnica je primerna za skeletni pokop, za žarnega pa ne.« Slovo, kot si ga je želel - Ljudje se navajajo na novosti. Postopoma pa se uveljavlja tudi krema-cija pokojnikov. »V Sloveniji so zgradili najprej krematorij v Ljubljani, lani pa tudi v Mariboru in vedno več ljudi izraža željo, da dajo svojci upepeliti njegove posmrtne ostanke. Uresničiti mu je treba to poslednjo željo! Če pa nekdo za časa življenja zabiča, da ga ne smejo upepepeliti, pa je treba upoštevati tudi tako željo. Če pa se pokojnik ne izreče ne za eno ne za drugo, se lahko svojci svobodno (moralno) odločijo ali za skeletni pokop ali za upepelitev. Glede pogreba pa menim, da se morajo svojci ravnati tako, kot bi želel pokojnik. Če je bilo njegovo življenje skromno, se je treba tudi od njega posloviti skromno, brez velikega pompa. Od ljudi, ki so javno delovali, bili predani javnosti ..., pa seje treba temu ustrezno posloviti. Ne zdi se mi pravilno ravnanje svojcev, ki se odločijo za čisto tihotni pokop; brez javnosti. Na mariborskem pokopališču je 50 kvadratnih metrov velika zelenica, na katerih lah ko svojci pokojnika raztrosijo njegov pepel. Pepel lahko stresemo tudi v skupni grob ali v skupno žaro .,.« - Kaj porečete o sedanjih vežicah na pokopališču? Mar niso razkošne? Je njihovo ime primerno? »Mrliška vežica ali veža je stavba, prostor za mrliče do pogreba. Pokojniku, ki je do svoje smrti nekje prebival, je bilo bivališče dom. Prostor, kjer miruje do pokopa, je lahko mirovalnica. Mirovalni-ca je lahko majhna pa tudi večja, zastekljena in hlajena s hladilno napravo. Poslovilni hram pa je prostor, kjer se poslovimo od pokojnika. - Kaj narediti s starimi pokopališči? »Stara pokopališča, na katerih že 50 let ni bil nihče pokopan, so pokopališča v mirovanju. Ponekod štejejo med pokopališča v mirovanju tudi že tista, kjer že 25 let ni bilo pokopa, in ki jih žal nihče več ne vzdržuje. V mirovalni dobi pokopališča ne smemo ukiniti. Upravljalci pokopališč (občine, krajevne skupnosti) imajo sezname (tudi tlorise) grobov, iz katerih je razvidno, ali na določenih pokopališčih še pokopavajo in kdaj je bil zadnji pokop. To evidenco vodijo tudi zaradi tega, da lahko zaračunavajo stroške za vzdrževanje in urejanje pokopališč. - Kako zasaditi s cvetlicami grobove, da ne bo videti kičasto? Je primerno zasajevati na pokopališčih tudi drevje? »Poznamo visoke nasade, ki so trajni (drevesa, visoke grmovnice), in nizke nasade, ki so trajni ali sezonski (nizke trajnice ali sezonsko cvetje). Zasajevanju visokih dreves se moramo izogibati, razen če so v načrtu ureditve pokopališča. Vsekakor pa morajo biti grobovi vsaj dva metra od dreves oziroma morajo imeti vsaj toliko zelenega pasu. Dreves, ki spuščajo smole, pa sploh ne smemo saditi na pokopališčih. Sprejemljivo pa je za-sajevanje (če je tako v načrtu ureditve pokopališča) listavcev. Odpadajoči listi so namreč tudi simbol umiranja in - obnavljanja.« - Kaj pa nagrobni spomeniki? Se vam ne zdi, da so nekateri preveč razkošni in težki? »Kamen je dober pomnik. Je trajen, naraven in simbol neprebojnega: za grobom ni več posegov do pokojnika. Dobra lastnost kamna je v tem, da je očarljiv v gmotnosti in vitkosti. Potrebno je ločiti trde in mehkejše kamnine. Trde so didrit, diabez, sienit idr., mehke kamenine pa so marmorji, dolomiti, školjasti apnenci, peščenjaki. Prva skupina je težja za obdelavo, je pa mnogo trajnejša. Druga skupina je mehkejša, a manj obstojna. Najvažnejša odločitev pri izbiri kamna za nagrobnik je izbira barve glede na bližnje okolje. Zelo neokusno je videti pri enojnih grobovih, kjer so si nagrobniki zelo blizu, če se kdo spomni in hoče kaj posebnega v obliki, velikosti in barvi. Tak nagrobnik je lahko najlepši, kvari pa vse okolje. Včasih je škoda prevelikih stroškov, če se ne najde prava odločitev. Nagrobnik naj ne štrli kot - strašilo, ampak mora biti primeren okolju.« - Svojevrstna »zgodba« so tudi epitafi. »Morajo« biti črke izklesane, nalepljene ...? Kaj porečete na fotografije, ki so prilepljene na spomenike? Kaj sodite o »izpraskanih« likih pokojnikov? »Pri nas so nagrobni napisi v glavnem nabožne vsebine, izjemoma pa se najde tudi kaka druga, tudi šaljiva vsebina. Črke z imeni pokojnikov in morebitnimi drugimi podatki naj bi bile vklesane v kamen. Vprašljivi so pozlačeni napisi. Današnje fotografije hitro zbledijo. Praskan-ke so trajnejše. Primernejši pa so reliefi.« - Morda je dobro, da si vsi svojci po kojnikov ne morejo privoščiti postavitve razkošnih spomenikov. Kakšen pa naj bi bil preprost spomenik? »Oblika nagrobnega spomenika je lahko preprosta geometrijska oblika. Tudi iz naravne skale. Lahko pa je tudi umetniška forma, ki nekaj izpoveduje. Nagrobnik je glava groba, je nosilec imena ali podobe pokojnega, je podaljšan spomin na preminulega, je simbol življenjske smotrnosti, je steber kulture, je indeks likovne moči, je znanilec in ščit groba.« Simboli na nagrobnikih - Na nagrobnikih pa so ponavadi tudi razni simboli. »Nekako jih lahko razdelimo na rastlinske simbole (klas, snop, trta .,.), živalske (riba, golob, jagnje ...), geometrijske (trikotnik, krog, križ ...), nebesna telesa (sonce, mesec, zvezda ...), druge simbole (srce, angel, sidro, sklenjeni roki ...). Pojavljajo pa se tudi novi simboli (cvet, odlomljena skala, steber, sedeča ptica, krogla ...). Tvorba simbolov je pomembna ustvarjalnost v nagrobniški in spomeniški dejavnosti. Že res, da kamnosek mora izpolniti naročilo, toda je tudi prav in koristno, da naročniku kaj svetuje, za kar mu utegne biti hvaležen.« - Kaj pa porečete o krašenju nagrobnikov (rože z vazami, večne lučke...) »Prav je, da pokopališč ne obiščemo le pred 1. novembrom, ampak poskrbimo za grobove večkrat. Nanje lahko prinašamo rože v vazah, ikebane, venčke, šopke. Ni pa primerno nositi na grob kakih predmetov, na katere je bil pokojnik morda močno navezan, na primer otrok na igračke. Sveče in utripajoče lučke so problematične, ker se pokvarijo. Boljše so navadne sveče, ki dogorijo in so dane kot žrtev ali darilo na oltar. Šopki v vazah hitro ovenijo, voda pa se navzame neprijetnega vonja...«. - Kam pelje razvoj? Bomo imeli pri nas v SV Sloveniji še naprej klasična pokopališča ali pa morda le še niše, v katere bodo dali žare z našim pepelom. V svoji knjigi navajate (v besedi in sliki) zgled iz Gorišnice pri Ptuju. »Klasična pokopališča se v večjih mestih ne bodo mogla obdržati v nedogled, ker so preobsežna, veliko je vzdrževanja in to je drago. Marsikdo že zdaj ne more plačati vzdrževanja oziroma najemnin za grobove svojih prednikov. Treba bo misliti na zgoščena pokopališča, katerih značilnost je, da je na manjši površini mogoče pokopati več ljudi. Najboljši zgled za to so žarni pokopi, kjer je pepel varovan. V manjših krajih pa se bodo ohranila tudi klasična pokopališča, ki pa utegnejo postati kdaj celo krajevna znamenitost. Že zdaj poznano nekatere kraje predvsem po njihovih pokopališčih. - Vizija novih tipov pokopališč? V svoji knjigi Mesta pokojnih ste razmišljali tudi o tem in med drugim omenjate grobovne rozete. »Grobovne rozete so pravzaprav gro-bovna območja; so zaokrožene celote, ki" se postavljajo posamično, lahko pa tudi v kombinaciji dveh ali treh, kar je še vedno videti kot posamezno grobovno območje. Več grobovnih rozet, nanizanih druga ob. drugi v kopleksu, tvori parkovno zastavljeno območje, ki ima nekatere prednosti pred arhitektonsko urejenim ali vaškim pokopališčem ... Oblikujemo lahko rozete najrazličnejših oblik in velikosti. To je odvisno od števila in vrste grobov (družinski, enojni, žarni), oblika pa je lahko trikotna, kvadratna, večstra-nična, enoredna, dvoredna. Pri projektiranju grobovnih rozet je treba biti varčen s prostorom, razkošen pa v estetiki. Če bomo dobro razmišljali krajinarji in drugi ustvarjalci (arhitekti, umetniki ...), bodo prihodnja pokopališča kraj za kulturna in čustvena podajanja.« - Gospod Franc Tobias, iskreno se zahvaljujem za sodelovanje v tem pogovoru. Verjetno bo poslej kakemu bralcu bližja misel, da na svetu le nismo zato, da bi živeli, ampak tudi zato, da bi umrli, kajti s smrtjo pride novo življenje. POGOVARJAL SEM SE: ŠTEFAN SOBOČAN I VESTNIK , 25. maj 2000 KULTURA 11 Nikoli več vojne Zgodovina Ganija Llalloshija Michelle Ma Belle (fotokopija, akril, platno), Gani Llalloshi, 1999. galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru je bila na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Ganija Llalloshija, ki je bil rojen v Prištini 8. maja 1965, sedaj pa živi v Ljubljani. Llalloshi je končal leta 1989 Akademijo za likovno umetnost v glavnem mestu Kosova, in sicer na oddelku za slikarstvo pri profesorju Nusretu Sa-lihamenxhici, slikarsko specialko pa končal leta 1991 pri prof. Andreju Jemcu na ALU v Ljubljani. Dve leti kasneje je pri profesorju Lojzetu Logarju dokončal še grafično specialko. Študijsko se je izpopolnjeval leta 1995 v Parizu in leta 1997/ ’98 v Berlinu kot štipendist nemške vlade pri profesorju Marva-nu na Hochschule der Kunst. Iz tega bivanja je nastal tudi prvi del cikla History, s katerim se je prvič predstavil lani v ljubljanski galeriji Equrna. Llalloshi je član ZDSLU od leta 1990. Ciklus slik History je nastajal več kot dve leti, v Trstenjakovi galeriji pa je bil na ogled drugi del. Ta ciklus temelji na umet- nikovi intervenciji v digitalne fotokopije znanih umetnin iz zgodovine umetnosti. Osnovni vzgib pa je bila vojna v njegovi domovini, na Kosovu. Llalloshi je imel že več deset skupinskih oz. samostojnih razstav v srednjeevropskem prostoru, za svoje likovno ustvarjanje pa je dobil nagrade na Salonu mladih v Prištini, Majskem salonu ZDSLU v Ljubljani, na koloniji Ex tempore v Piranu in prejel odkupno nagrado dunajskega Muzeja Albertina. Ob Llalloshijevi razstavi se je v galeriji Anteja Trstenjaka odprla še priložnostna razstava Nikoli več vojne, ki jo je pripravila muzejska enota ljutomerskega Zavoda za kulturo in izobraževanje. S to razstavo izbrane literature, dokumentov in orožja je zavod želel opozoriti na 55-letni-co zloma fašizma in nacizma, dveh najbolj surovih totalitarnih režimov v Evropi, ki sta pripeljala narode do začetka druge svetovne vojne. TKB 6. medregionalna likovna razstava azstava primorskih likovnih umetnikov ZVESTA APOL LONIA, ERIKA LOVKA in KLAVDIJA TUTTE sodi v kontekst nadaljevanja medregionalnih likovnih razstav, za katere je leta 1990 dala pobudo Galerija Murska Sobota in jih postavljamo vse do danes. Pred nami je torej šesta razstava, na kateri sodelujejo omenjeni primorski umetniki, za katere lahko rečemo, da jih poleg zavezanosti h klasičnemu slikarstvu povezuje skupno iskanje korenin in duhovno vračanje k izvirom širšega sredozemskega kulturnega prostora in njegove kulture, katere dediči so tako v materialnem smislu, kot z že vsajeno in duhovno pogojeno gensko zasnovo. Sožitje prostorskih in ambientalnih razsežnosti, vpetih v silnice njihovega občutja mediteranskega sveta, odraža v njihovih slikah svojska svetloba in čvrsta tektonika kompozicije slikovnega polja, prežetega s senzibilnim, hedonistično naravnanim slikarskim nagovorom. Po tej plati nedvomno predstavljajo antipod prekmurskim slikarjem, ki so s svojimi deli vnesli v slovensko likovno umetnost prvine severnoevropskega slikarstva, v prvi vrsti tesnobno razpoloženje, fizično in duhovno; dramatično, ekspresivno občutje domače krajine in ljudi, eruptivno, nemirno dolgo ali kratko slikarsko potezo in mističen kolorit. Razstavo spremlja katalog z barvnimi reprodukcijami in spremno besedo Franca Obala, avtorja razstave. Razstava bo na ogled do 1. junija 2000. GALERIJA MURSKA SOBOTA ■ Tretje oko Jožeta Denka V kavarni Jelša v Murski Soboti so ob zvokih mladega harmonikarja Denisa pred kratkim odprli razstavo fotografa Jožeta Denka (na posnetku na levi, op. a.), sicer tudi predsednika so- boškega fotokluba. Zanimivo je, da je avtor v spremni knjižici kar zapisal nekaj misli o sebi. »Navzočnost tretjega očesa -kot jaz temu pravim - mi v vsakem trenutku bije v zatilju: poglej kompozicijo v naravi; kakšna harmonija barv, kakšen kontrast... Moč fotografije je tako energija, ki me spremlja in mi daje moči zabeležiti trenu- tek, videti svet drugače, se ga dotakniti... Razstava nima namena osvojiti gledalca, ampak ga spodbuditi k razmišljanju c prostoru ...« razkriva Denko, katerega dela bodo na ogled dc 14. julija. BESEDILO: TOMO KOLEŠI DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Trojka, trojkica tudi v Radencih V galeriji kar dvesto poslušalcev »lepega petja«! Smeh ni greh S o si najbrž rekli člani gledališkega društva Radenci in še v tretje zaigrali komedijo: besedilo Alfonza Kumra Trojka, trojkica. In spet se je pokazalo, da je za ljubiteljske odre komedija pač naj- primernejša zvrst. Tokrat so k sodelovanju povabili profesionalno režiserko Dušo Škof ter dvakrat zaporedoma napolnili kongresno dvo- rano hotela Radin v Radencih s številnim občinstvom razpoloženjem. in vedrim Pisec besedila je kar uspešno uporabil znane komične zaplete v novi preobleki: dogajanje je postavil v upravo nekega lesnega podjetja med »tranzicijo«. Igralci Vlado Kranjec, Nataša Bračič, Zdenka Zadravec, Vladimir Ran-taša, Stanko Senčar in Marija Marič, že ustaljena ekipa, so svt>-je vloge dobro odigrali, »zvezda večera« pa je bil prav gotovo novi član Albin Krajnc v vlogi zapite- ga lika iz ljudstva - prebrisanega in vedno žejnega vratarja Vinka. Za njim pa ni nič zaostajala Nataša Bračič, prav tako ljudska in jezična čistilka Treza. Lahko bi rekli, da sta nosila predstavo, ki seje odvrtela v enem zamahu, tako da smo pozabili biti pozorni na malenkosti, kot je bilo recimo dejstvo, daje bila teta Treza videti mlajša od nečakinje Mance. Vsekakor je bil namen komedije dosežen: zabavati tako, da zavijaš resnico v prijetne šale, kot je svetoval že davno tega prihodnjim pisateljem častilec lepe ljudske besede Fran Levstik. B.B.L. ■ Gledališko društvo z režiserko e redko se v soboški galeriji zbere blizu dvesto ljudi, tokrat pa se je to zgodilo 12. maja, ko je tam nastopilo vokalno društvo Bel Can-to iz Murske Sobote. Gre za skupino sedmih deklet, ki že nekaj časa negujejo tradicijo lepega večglasnega petja pod strokovnim očesom umetniške vodje Gabriele Bratina, ki je tudi L sopran v društvu. Druga dekleta v skupini so šh Mihaela Šeruga (II. sopran), Janja Gruškovnjak (II. sopran), Jerneja Gaber (L alt), Maja Ropoša (L alt), Nuša Razdejšek (II. alt) in Metka Horvat (II. alt). Simpatična in nasmejana dekleta so na koncer Uspeli koncert godbenikov iz Bakovec Glasbeniki pihalnega orkestra iz Bakovec so v soboto, 13. maja, izvedli svoj spomladanski koncert v prijetnem okolju v rakičan-skem gradu pod taktirko Željka Ritlopa. Program je bil zelo pester, večino melodij pa so poslušalci poznali in jih zadovoljno nagradili z aplavzom. Vodja orkestra je glasbenike skrbno pripravil na ta nastop, saj so tehnično, dinamično in intonančno odlično podajali posamezne skladbe. tu prefinjeno in z občutkom zapela šestnajst pesmi, med katerimi so bila tudi dela Palestrine, Mozarta, Marenzia, Paula McCartneya oz. Johna Lennona, Slovencev Merkuja, Srebotnjaka, Mokranjca in Gobca, niso manjkale tudi ljudske priredbe, konec pa je pripadel črnski duhovni Sit Down, Sister. Kako pomembno je vokalno društvo Bel Canto v slovenskem glasbenem prostoru, dokazuje tudi glavno pokroviteljstvo koncerta - to je bila soproga predsednika države Štefka Kučan. TOMO KOLEŠ, FOTO: TK■ Vsem nastopajočim, posebej še dirigentu, iskreno čestitam in želim, da bi še v prihodnje tako uspešno nadaljevali glasbeno poslanstvo v naši domovini in tujini. JOŽE GRLEC ST., UMETNIŠKI VODJA LOV. ROGISTOVi 12 AKCIJE 25. maj 2000, ■■ Zlatnik zvestobe Adeli Korpič iz Budinec Vsak četrtek ga nestrpno čakam NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli Oni. Adela je in ni sama udinci na Goričkem so vas zaselkov. Naj jih nekaj nanizam: Bejčin Breg, Črnkin Breg, Filovin Breg, Gaješin Breg, Gospodarin Breg, llkin Breg, Žlarski Breg ... Ko sem nekega domačina povprašal, na katerem koncu vasi je doma Adela Korpič, ki smo je prejšnji teden izžrebali za dobitnico zlatnika za dolgoletno zvestobo Vestniku, mi je rekel, naj se zapeljem po sveže asfaltirani cesti, ki vodi na Žlarski Breg; pokazal pa je tudi do-bitničino hišo in dodal, da se prav do nje ne bom mogel prebiti z avtom, saj je odcep le kolnik. Ker se nisem najavil, Adela seveda ni vedela, da ji pripeljem zlatnik. Prav prijetno sem jo presenetil. Za pozornost se je prisrčno zahvalila. Potem sva kar zunaj na soncu malo poklepetala. »Že 26 let sem vdova. Pred toliko leti se mi je mož, ki je bil zaposlen v Avstriji, smrtno ponesrečil na cesti. Imela sva dva otroka: Zvonko je žal umrl, ko je bil star komaj štiri mesece, hčerka Trezika pa se preselila pred petimi leti na Kuzmo k prijatelju oziroma bodočem zetu Ludviku. Že res, da me obiskujeta, toda v glavnem sem sama doma,« je povedala Adela. »Vestnik, prihaja k naši hiši že mnogo let. Odkar sem sama, ga pričakujem še z večjo radovednostjo, saj me zanimajo novice iz Prekmurja in od drugod.« Adela ima sicer šesthektarsko posestvo (od tega je hektar gozda), a ga žal sama ne more obdelovati, zato ima že nekaj let tudi V nedeljo, ko sem obiskal Adelo Korpič, je bilo sončno vreme, zato sva pokramljala kar na dvorišču. Tudi mucke so prišle na spregled. - Foto: Š. S. prazne goveje in svinjske hleve. Pita pa dvanajst kokoši, po dvorišču čivka nekaj deset piščančkov in po njem se podijo tri mačke. Vse imajo svoja imena, na katera se tudi odzivajo. Pri hiši je tudi pes -čuvaj. »Preživljam se s pokojnino, ki jo dobivam po pokojnem možu,« je priznala Adela. Potem se je čudila, češ kako dober voznik sem, da se mi je uspelo prebiti z avtom tja gor na Žlarski Breg, kjer je njena hiša. »Spodaj so cesto asfaltirali. Odsek, ki pelje do moje in sosedove hiše, pa bi bilo treba vsaj dobro utrditi, da bi bil lažje prevozen.« S to opazko sem se seveda strinjal. Prav gotovo je takega mnenja tudi pismonoša, ki ji prinese vsak četrtek nov domači tednik. Š.S.I /1441/ Radio Murski val 94,6 Mhz Nedelja, 28. maja 10.30 Nedeljska kuhinja: Igrati Franceta Prešerna je za slovenskega igralca prestižna vloga. Spoznajte igralca Pavleta Ravnohriba. Avtorica: Vida Toš BKRA« SS CM -so S 7.990, st -90 program, mest -TTX;Mono; Hyperband ? I S Kartico Kovinotehna , • za gotovino S Kartico Kovinotehna za gotovino 33.990,st n lica TV Mariner 55TTX ■'■■■*** -diagonala 55 cm i PHILIPS 00 »SIT • SIT S Kartico Kovinotehna za gotovino S Kartico Kovinotehna za gotovino 49.990,s° TV PHILIPS 21PT 1654 -diagonala 55 cm -Black line slikovna cev - 80 programskih mest -5 stranski teletekst Potopna črpalka Water Star 00 • SIT 5' 2 § S š 49.990, sit » Masažna stena Nika art. 1001 Sistem za vodno masažo. Stenska vgradnja, enoročajna baterija, stoječa in ročna prha, fiksni curek, , .6 šob za vodno masažo; OP? širina: 38 cm, višina: 139 cm S Kartico Kovinotehna za gotovino 4.990 Zg »na vrata 80 x 200 cm bna elegantna oblika - v barvi in barvi hrasta nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Prodajni center Murska Sobota, Plese i IZBERITE SI DARILO, DA NA KONCU DOBITE AVTO FIAT PUNTO!!! Danes objavljamo zadnji del slik - daril 4. kola. Izrežite, sestavite in mogoče boste zadeli mesečno nagrado (izžrebance bomo objavili v četrtek, 8. junija) ali 28. junija, ko bomo izmed vseh dopisnic izžrebali glavni dobitek, avto Fiat Punto. Izberite si darilo, da na koncu dobite ... FIAT PUNTO. Dobrovnik 6/c 9223 Dobrovnik Tel.: (069) 799 030 Faks: (069) 799 032 ŽREBANJE 28. 6. 2000 AVTOSERVIS Lajteh Prodaja in servis Fiat, Lancia, Alfa Romeo VESTNIK , 25. maj 2000 KMETIJSTVO 13 Doslednost pri izpolnjevanju obrazcev in vlog Strokovni nasvet Vloge bodo preverjali kmetijski inšpektorji Hude kazni za nepravilnosti inančne intervencije v kmetijstvu so v zadnjem času gotovo tema, o kateri kmetje največ govorijo. Do 30. maja je namreč še čas, da vsi tisti, ki bodo letos upravičeni do kakršnih koli subvencij in nadomestil, izpolnijo osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu in zahtevke za subvencije in jih s priporočeno pošiljko pošljejo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pri izpolnjevanju obrazcev je potrebna natančnost, hkrati pa morajo biti vsi podatki pravilni in resnični. Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 v 10. členu namreč določa nadzor nad podatki. Pred izplačilom finančnih intervencij ga bo opravila kmetijska inšpekcija, in sicer pri 10 odstotkih vseh prispelih vlog oziroma v obsegu, ki ne sme biti nižji od zahtevanega nadzora v Evropski uniji. Z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo je namreč potrebno našo zakonodajo prilagoditi in uskladiti z evropsko. V državah Evropske unije ureja obseg nadzora posebna uredba, ki določa, da se administrativno preverjanje ali pregledi na kraju samem izvajajo tako, da se zagotovi učinkovito preverjanje upoštevanja pogojev, pod katerimi se odobravajo razne vrste pomoči in premij. Administrativno preverjanje pomeni preverjanje parcel in prijavljenih živali, da ne bi bila pomoč neutemeljeno odobrena dvakrat v istem koledar- skem letu, pregledi na kraju samem pa morajo zajeti dovolj velik delež prošenj. Ta delež je odvisen od skupnega števila vseh vlog. Če inšpekcija ob pregledu na kraju samem ugotovi očitne nepravilnosti na določenem območju, lahko pristojni organ na tem območju opravi dodatne preglede v tekočem letu, za naslednje leto pa določi, da se delež prošenj, ki se preverja, poveča. Pri nas bo od začetka junija trideset kmetijskih inšpektorjev pregledovalo vloge in podatke primerjalo z dejanskim stanjem na terenu. Inšpektorji bodo pregledovali kopije vlog in katastrskih načrtov, ki jih morajo upravičenci imeti doma in jih hraniti še pet let. V republiškem a območju beltinske občine je le okrog deset rejcev konj. Med njimi je Štefan Zadravec iz Lipe, sicer kmet in občinski svetnik. »Pred tremi leti sem kupil žre-bičko in jo začel trenirati za jahalni šport,« je povedal novopečeni ko-njerejec. »Za vsakodnevno urjenje sem naredil poseben enosed in Minka me zapelje med polja. Včasih se vmes tudi ustavi in tedaj se .pogovarjava'. Postala je pravi družinski član.« Morda bo kdaj pri Zadravčevih jahalna šola, morda bo postala kmetija turistična, morda... Čas bo prinesel svoje. Sicer pa se nad konjem navdušuje tudi mali Leon in prav nič ga ni strah. Le kako bi ga bilo, ko pa je - na konju. - Foto: J. Ž. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. ČUDO MARAVe,frOSPO!> ihlSp&rro«! kes SEM PHUAtftžrA So svihljf VENDAR se JiM ; Obrtna ulica, 9000 Murska Sobota, t&T(069) 36 630 VELIKA IZBIRA: svetil, baterijskih svetilk, ventilatorjev, telefonov, žarnic, stikal, razdelilnih omaric, kabelskih podaljškov in ostalega elektro materiala. CENE ZELO UGODNE! vozil kmetijske mehanizacije, (novih ali rabljenih), delovnih sredstev in opreme, samohodnih sl krojev, nepremičnin; . Osnove za izračun vrednosti lizinga: m odplačilna doba 2 leti 3 leta 4 leta 5 let lastna udeležba DDV DDV DDV DDV obrok v odstotku od nabavne vrednosti 3,87 2,71 2,13 1,78 5154 1 5154 183 storitev v odstotku od nabavne vrednosti 3 18 PODJETNIŠKA PRILOGA 25. maj 2000, VESTMIK Intervju s predsednikom Območne obrtne zbornice Štefanom Pavlinjekom »Cimveč obrtnikov ustrezno izobraziti v ambiciozne ljudi!« O tem in drugem smo se pogovarjali s predsednikom Območne obrtne zbornice Štefanom Pavlinjekom, ki zlasti poudarja nujnost večje kakovosti domačih izdelkov, ki se morajo prilagoditi ostri konkurenci na širšem evropskem prostoru. Le v tem namreč vidi lepšo prihodnost. Kaj bi dejali o zdajšnjem položaju obrtništva pri nas? Štefan Pavlinjek: Sedanji položaj obrtništva ocenjujem z mešanimi občutki. Lanska statistična rast gospodarstva nas ni presenetila, čeprav je bil takrat v primerjavi z letos nekoliko boljši plačilni red. Pri tem se vidi, da večji postajajo vedno večji, manjši pa imajo vedno več problemov. Pridružuje se še problem zakonodaje, saj so obremenitve obrtnikov vedno večje. Pri skoraj vseh branžah pa ugotavljamo rast surovin, kar je sicer svetovni trend, toda končne cene ne moreš dvigniti, notranjih rezerv pa ni mogoče najti dovolj, ker so večinoma že izkoriščene. Poleg tega se pojavlja nesolidnost posameznikov, nena-vajenost na poslovanje v Evropi, ra-..vno priprave na sprejem v Evropsko unijo pa nas začnejo resno obremenjevati. Zato se moramo s tem izzivom čimprej spoprijeti. Mislim, da je nekaj katastrofalnih primerov, druge zadeve pa se bodo lahko uredile. Moram povedati, da imamo določene možnosti še v predelovalni industriji, predvsem v živilski, ker imamo zadostno surovinsko bazo. Obstajajo pa velike rezerve v gostinstvu in turizmu. Očiten je problem s proizvodnjo, saj vidimo, da ljubljanske ali tuje firme odkupujejo naša dobra podjetja. Prav to postaja za nas resen problem, kajti o tistem, kar se odkupi, se odloča, ali boš še naprej dobavljal izdelke iz regije ali pa kdo drug uvažal in jih pošiljal v Ljubljano. Poleg tega smo marsikdaj izpadli kot kooperanti industrije, ki so jo ukinili ali prenesli drugam. In ti proizvodi so šli na svetovne trge. Poleg tega posega politika, kajti npr. za vojsko ne moreš več dobavljati v domačem kraju, ampak mora vse iti prek Ljubljane, kjer se dokončno odloča. Ne gre pa prezreti tudi vedno močnejše konkurence iz drugih delov sveta, zato bomo morali obrtniki in podjetniki najprej urediti zadeve pri sebi, kolikor se seveda še da, o drugem pa bomo videli, kako bo. Dejstvo je, da je zakonodaja vsak dan bolj proti tistemu, ki proizvaja. Sicer pa je evropska zakonodaja po mojem mnenju itak neprijazna, saj je vedno več inšpekcij, in podraži končno ceno izdelka. Ravno dragi izdelki pa so največji problem. Tako nam je npr. evropska živilska inšpekcija povzročila ogromne težave, pa najsi gre za spremembe v nalepkah ali za sanitarne pogoje. Zaradi visokih cen teh izdelkov postajamo nekonkurenčni. Kakšni pa so nasploh poslovni rezultati obrtništva? Štefan Pavlinjek: Po statistiki se vrednost bruto proizvoda povečuje. Mislim, da so začetne porodne težave tistih, ki sd se odločili za obrtništvo, za njimi. Poleg tega je pozitivna zunanja plačilna bilanca. To je dobro, toda na žalost, če imamo dobro pozitivno plačilno bilanco v pokrajini ob Muri, za nas to ne pomeni kakega večjega uspeha, ker razliko v Ljubljani porabijo za uvoz Špara in Mercatorja, ki marsikdaj kupujeta blago druge Očitno tudi obrtništvo deli usodo z našo družbo ter njenimi gospodarskimi in političnimi razmerami. Temu primerni so rezultati njihove aktivnosti, pri čemer pa je poslanstvo, ki ga opravljajo, velikokrat odvisno od številnih organizacij, ljudi in tudi politične volje. kakovosti ali cenejše, ki ga potem prodajajo v Sloveniji. Ker so te cene nižje od domačih, imajo precejšnje prihodke. »Ne zapiramo se v svoje kroge!« Kaj pomenijo pomurski podatki v primerjavi z lanskim slovenskim povprečjem? Štefan Pavlinjek: Zaostajamo po zaposlenosti in številu podjetij za slovenskim središčem, kjer je več možnosti za zaposlitev. Poleg tega se težko prebiješ do njihovega lobija. Druga stvar pa je posledica tega, da smo se obračali navzven. Tako iščemo tržišča v Budimpešti ali na Dunaju, ki sta bližja kot Ljubljana, zato se naša pokrajina ponaša z dobro plačilno bilanco na tujih trgih. To pomeni, da se ne zapiramo v svoje kroge in vrtove, ampak iščemo možnost plasiranja svojih izdelkov okrog sebe. Nam meja ne predstavlja kakršnih koli problemov. Katerih panog pa je na našem območju največ? Štefan Pavlinjek: Vsekakor vodi trgovina, veliko je tudi gostinske dejavnosti, v proizvodnji pa se zadeve ne premaknejo toliko, kot smo sprva mislili. Ne smemo pozabiti storitvenih dejavnosti, saj bo naslednje stoletje v znamenju le-teh. Večjih stvari se namreč ne bo več proizvajalo na tem območju, ampak nekje drugje, zato bosta aktualna transport in preprodaja izdelkov. Kljub temu bomo morali razmišljati o ustvarjanju nove vrednosti, zlasti glede prodaje raznih kmetijskih produktov na širšem tržišču. Kam pa se najbolj prodajajo izdelki tukajšnjega obrtništva in podjetništva? Štefan Pavlinjek: Nekako smo najbolj navezani na Avstrijo in Nemčijo, nekaj pa tudi na Italijo, zato mislim, da smo dokaj enakopravno zastopani v državah Evropske unije. Prav tako nimamo nobenih zavor za prodajo svojih izdelkov na teh trgih, razen tega, da mora avto s tem blagom en dan stati na carini. Tudi kakovost naših izdelkov je zelo dobra, včasih celo boljša od drugih, vendar so še vedno predragi. Zavedati se moramo, da so slovenski izdelki že vnaprej ocenjeni za drugorazredne v primerjavi z blagom iz držav Evropske unije. Zato si verjetno zelo prizadevamo, da nas čimprej sprejmejo v Evropsko unijo? Štefan Pavlinjek: Naš cilj je, da se naša država uveljavi s svojim imidžem. Podjetnikom je navsezadnje vseeno, od kod je izdelek, ki mora biti kakovosten in po sorazmerno sprejemljivi ceni. Ko slišijo o I Bernarda Žižek iz Lipovec Iskani izdelki iz slame ernarda Žižek iz Lipovec v bistvu nadaljuje družinsko tradicijo pletenja izdelkov iz slame. S to obliko domače obrti se ukvarja že več kot 30 let. »Naučila sem se od očeta in matere, in sicer natanko pred 36 leti, ko smo slamnate izdelke pripravljali za novo mašo. Bil je to moj prvi izdelek, ki se ga še danes dobro spominjam. V bistvu je šlo za kombinacijo papirja in slame, pozneje pa smo prešli zgolj na slamo. Pri mojem prvem izdelku mi je bila v veliko pomoč teta Terezija Vinkovič, daljna očetova sorodnica. Žal je pokojna, enako tudi moj oče. Danes pletejo te izdelke še mama in sestra, v Ljubljani pa živi moj brat, ki je del naše tradicije prenesel v slovensko prestolnico. B Pletenje izdelkov iz slame je pravo družinsko delo. »Pri tem mi pomagata tudi hčerka in sin, ki sta se že od malih nog poskušala v tej spretnosti. Najznačilnejši izdelek za naš kraj je »doužnjek«, neke vrste lestenec. V začetku smo svoje izdelke povečini podarili in se bolj ukvarjali z razstavami in sejmi. Pozneje smo se poglobili v tovrstno dejavnost, ki smo jo tudi registrirali. Jaz sem to storila leta 1990. Pri tem sem si morala pridobiti tudi mnenje o tej izvirni domači obrti. Leta 1994 sem morala dovoljenje obnoviti,« pravi Bernarda Žižek. Očitno je povpraševanje po izdelkih iz slame precejšnje. »K nam domov prihajajo celo organizirane skupine ljudi, šolarji in turisti, ki se z avtobusom pripeljejo na izlet. Marsikdaj pa nas povabijo tudi v posamezna zdravilišča, kjer jim predstavimo našo obrt, hkrati pa je omogočena prodaja teh izdelkov. Nekaj svojih izdelkov ponujam tudi v trgovinah, drugače pa jih izdelujem po naročilu.« In kako poteka to delo? »S pripravo slame vred, kar je najtežje, notranjih političnih razmerah in sporih v Sloveniji, se posledice takoj kažejo v manjši prodaji našega blaga. Na srečo vlada ne vpliva odločilno na te razmere, morda le v delu makroekonomije. Pomembno je namreč, da gospodarstvo vodi državni aparat, ne pa trenutna politika. »Drobno gospodarstvo kot privesek turizma« Ob ukinitvi ministrstva za drobno gospodarstvo se postavlja vprašanje, kakšen je bil dosedanji odnos obrtništva in podjetništva z njim? Štefan Pavlinjek: Vemo, da smo tako ministrstvo nekdaj že imeli, potem so ga za nekaj časa ukinili in ga zopet vzpostavili. Zadnja leta je bilo drobno gospodarstvo zgolj privesek turističnega ministrstva, zato od tega ministrstva nismo imeli praktično nobene koristi, saj se je denar porabil v glavnem za turistično promocijo. To pomeni, da nas ukinitev tega ministrstva ne bo posebej prizadela, Kateri so tisti problemi, ki vas zdaj najbolj ovirajo, da bi lah Bernarda Žižek ob svojih umetninah iz slame. saj je najdaljši postopek, porabimo za pletenje izdelka iz slame okrog sto ur. Slamo pripravljamo sami. Sejemo žito, kmalu bomo s srpi ročno pobirali slamo, ki jo položimo na njivo in trikrat obrnemo, da se posuši, in zvežemo v snopiče. Te potem pripeljemo domov in jih spravimo na varno. Slamo obesimo ko bolj uveljavili drobno gospodarstvo in podjetništvo? Štefan Pavlinjek: Predvsem bi omenil problem širitve drobnega gospodarstva in izobraževanje ljudi. Pri nas se pojavlja težava zaradi premajhnega števila ambicioznih posameznikov. Ker na zemlji vse zraste, so ljudje prepričani, da se bo s kmetijstvom dalo preživeti. To pa ni res! Morda bo ostalo le 30 odstotkov zdajšnjih kmetij, nastal bo velik šok, ko bodo manjše kmetije začele propadati in država ne bo mogla več zagotavljati raznih subvencij. Zato bo treba o tem resneje razmisliti. Kot primer navajam, da zaposleni v mojem podjetju izdelujemo zabojnike za firmo v sosednji Avstriji, ki predeluje hren. Za njegovo pridelavo so angažirali kmetovalce iz vse pokrajine, končne izdelke pa prodajajo po vsej Evropi. Spomnim se, da so ta posel najprej ponujali našim kmetom, ki pa ga niso hoteli sprejeti, ker so razmišljali, da bo tujec od nas dobil zelo poceni hren. Danes ga dobi za isto ceno doma, zato moramo čimprej spremeniti svojo filozofijo. Gre v bistvu za tržno ceno, za katero je treba proizvajati. Tako v industriji kot obrtništvu se moramo podjetniško obnašati, ne pa čakati na državne su na zid, da se hitreje posuši, hkrati pa jo na ta način zavarujemo pred mišmi in zajedalci.« Pletenje izdelkov iz slame je skupinsko delo, »če bi jih pletel le eden, bi trajalo predolgo, zato si razdelimo obveznosti, če je dobra volja in veselje, to delo ni težko. Naše orodje so škarje, šivanka, klešče, palica in žica. Brez žice mehka slama ne bi obstala v prvot ni obliki. Zdaj imam že tako prakso, da si med pletenjem ogledam celo kako televizijsko nadaljevanko. Delam v trgovini in domov pridem utrujena, a vseeno vzamem v roke slamo in pletem. S tem se sprostim in odpočijem. Meni je to v posebno zadovoljstvo. To je verjetno zato, ker s to domačo obrtjo bvencije. Najslabši so bili nepovratni krediti države, ker se tako pridobljen denar ni ustrezno vrednotil. Vsaka stvar mora biti ekonomsko opravičljiva, če se želi z njo preživeti in imeti določeno prihodnost. Kako pa bi opredelili poglavitne načrte tukajšnjega obrtništva? Štefan Pavlinjek: Na obrtni zbornici si zelo prizadevamo, da bi čimveč obrtnikov ustrezno izobrazili, zato so največje investicije namenjene prav temu področju. Vedno več ljudi peljemo po svetu, da vidijo, kako je drugje. S tem jih hočemo spodbuditi tudi k večji ambicioznosti. V tej situaciji nas lahko reši edino to. Morda bi kazalo pridobiti še denar iz Evropske unije in države za dobre projekte. Pri tem je pomembno, da človek, ki sprejme tak izziv, zagotovi njeno uspešnost. To je morda najtežje, ker nas je socializem dokaj pokvaril. Usoda je sedaj na ramenih mladih ljudi, v katere se splača financirati, ker imajo povsem drugo filozofijo. Če delata dva enak izdelek, bom pazil, da vam spodmaknem stol, ko pa pride mladi, bo rekel, naj obdržim stol, ker bo on naredil novega. S tem, ko mladi človek išče nove stvari, je bistvena razlika v filozofiji, saj se ne ukvarja z obstoječim stanjem, ampak vedno išče nekaj novega, zato veliko vlagamo v šolo podjetništva in marketinga. Ob tridesetih slušateljih lahko pričakujemo določen potencial, od katerega si v prihodnje veliko obetamo. MILAN JERŠEi živim od malih nog. Že pri petih letih sem namreč staršem pomagala in se tako kmalu naučila pletenja izdelkov iz slame. Ker tudi moj sin rad plete, sem prepričana, da se bo tradicija nadaljevala.« »Poleg .doužnjekov' izdelujemo najraje krogce, srčke, košarice za kruh ali rože, vaze, križe, velike vrče, amfore in razne zidne obeske, ki so med turisti zelo priljubljeni. Včasih izpolnimo tudi posebno željo kakega posameznika. Tako smo nedavno aranžirali vso gostilno, od lestenca, stenskega okrasja do namiznih vazic. Pred tremi leti smo sodelovali s tekstilno šolo pri pripravi modne revije. Izdelovali smo razne dodatke. Na Ljudski univerzi Murska Sobota prav zdaj vodim tečaj pletenja izdelkov iz slame. V skupini je enajst nezaposlenih, ki nimajo končane nobene šole. Tako jih privajamo na delo, da bi se lahko dalje usposabljali. Ker sva oba z možem zaposlena, tedensko izmenoma vodiva omenjeni tečaj.« Svoje izdelke je prikazala tudi v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji. »Tam sem spoznala ljudi, s katerimi sem navezala stike. Zdaj so ti izdelki razširjeni že skoraj po vsem svetu, v Ameriki, Avstraliji in drugje. Dobila sem priznanje domačega turističnega društva in Pomurske turistične zveze za tradicijo ohranjanja domače obrti.« Njen dom pa krasijo tudi številni pokali in diplome. MILAN JERŠE, foto: JZi VESTNIK 25. maj 2000 PODJETNIŠKA PRILOGA 19 Soboška vrtnarija je postala v zadnjih letih kar sinonim za lepo ureditev okolice ali za uspešen nakup okrasnih rastlin, rož, dreves, grmovnic kajti njihov slogan Kar raste pri nas, bo zagotovo tudi pri vas, se uspešno potrjuje v praksi. Več kot tri desetletja so navzoči v našem prostoru in širše s svojo dejavnostjo pridelave in prodaje rastlin na veliko in drobno, v zadnjem času pa se vedno bolj uveljavlja tudi urejanje zelenih površin. O vrtnariji nekoč in danes smo se pogovarjali z direktorico Melito Varga Lemut, ki je ob upokojitvi dr. Aleksandra Šiftarja prevzela vodenje podjetja. Kar raste pri nas, bo zagotovo tudi pri vas je precej drzna napoved. Kako jo s sodelavci uresničujete v praksi? »Naša osnovna dejavnost je pridelava okrasnih rastlin. Na 14 hektarjih zemljišča vzgajamo in gojimo okrasne rastline v našem substratu. Osnovni cilj je seveda prodaja teh rastlin, vendar ne z namenom, da prodamo, temveč da rastlina uspeva tudi v drugem okolju. V glavnem večino rastlin vzgajamo sami, uvoza je zelo malo. To so predvsem rastline, kot so rododendroni ali azaleje, za katere že v naprej vemo, da pri nas ni možnosti za gojenje. Pri vzgoji rastlin vztrajamo že od nekdaj in tako bo tudi v prihodnje.« Je to vaša prednost pred drugimi, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo? »Prav gotovo. Nekoč je bito ogromno vrtnarij z lastno pridelavo. Po sprostitvi uvoza po letu '91 pa je veliko slovenskih vrtnarij, npr. Florina, Rast, Volčji potok in druge, proizvodnjo zmanjšalo in povečalo uvoz rastlin. Vendar v zadnjem času zaradi podnebnih razmer in substrata ponovno narašča zahteva po domačih rastlinah, se pravi po rastlinah, vzgojenih doma. To ni nič čudnega, kajti takšne imajo dosti večjo možnost, da uspevajo pri uporabnikih. Uvožene rastline so namreč v čisti šoti, ki je sicer za rast idealna, vendar ko to rastlino presadimo v našo bolj ilovnato zemljo in drugo klimo, nastane problem. Nedavno sem imela na obisku strokovnjakinjo iz Sarajeva, ki si je prišla ogledat našo vrtnarijo. Bila je navdušena nad proizvodnjo. Povedala mi je, da svojim študentom vedno znova pripoveduje, da rastlin ne smejo gledati samo od zgoraj, temveč naj jim »slečejo hlače«. Se pravi, vzeti jih je potrebno iz lončka in pogledati korenine.« Ukvarjate se z dvema dejavnostma -vzgoja in prodaja okrasnih rastlin ter urejanje okrasnih vrtov in drugih zelenih površin. Kakšno je razmerje med njima? »Še vedno je glavna dejavnost vzgoja, v zadnjih petih letih pa se povečuje delež urejanja okolice. Lahko rečem, da vsako leto za tretjino.« Je to zaradi zaupanja v stroko ali pomanjkanja časa? »Oboje. Mislim, da so ljudje vseeno ugotovili, daje tudi pri vrtnarjenju pomembna stroka, tako kot pri drugih delih. Mogoče najprej poskušajo nekaj sami nasaditi, potem s tem niso zadovoljni, presadijo, nekaj še dodajo, nato se to posuši in čez čas ugotovijo, da to ni tisto, kar so želeli. Domača zelenica in okrasni vrt jih ne sproščata, temveč po tihem jezita. Menim, da je pomoč vrtnarjev, ki svoje delo dobro poznajo in ga tudi strokovno opravijo, nujna.« Kako pa se lotevate urejanja zelenih površin? »Zelo različno. Pri nekaterih strankah od začetka, se pravi, da jim svetujemo, okrasne vrtove izrišemo in rastline posadimo. Drugim ponudimo samo strokovni nasvet ali opravimo samo delno ureditev. Po želji pač. Za vse pa velja, da se dela lotimo strokov no, saj bo zelenica njim v veselje, nam pa v potrditev stroke in referenca za vnaprej.« Slišati je, da seže glas o dobrem delu soboške vrtnarije tudi čez Muro. »Res je. K nam prihajajo tako kupci rastlin kot tudi tisti, ki želijo, da jim uredimo zelenice, iz vse Slovenije. Zelene površine in okrasne vrtove smo urejali na Dolenjskem, Gorenjskem (pri Bojanu Križaju), zdaj urejamo okolico ameriškega veleposlaništva v Ljubljani.« Kako pa ste zastavili ureditev okolice veleposlaništva? »Ameriško veleposlaništvo je pri vili Pod-rožnik, kjer že od nekdaj rastejo mogočna drevesa, ki so jih ohranili. Zaradi njih je zelenica precej senčna, zato je projektant predvidel rastline za senčna rastišča. Prevladuje pa v glavnem bela barva.« Kakšni so načrti v prihodnje? »Zelo radi bi uredili prodajni prostor v vrtnariji, a je to vezano na denacionalizacijski postopek. Širili bomo dejavnost urejanja okolice in vzdrževanja, vzgojo rastlin, predvsem gojenje v lončkih, ker se tako podaljša čas sajenja.« Kako vi usklajujete vaše delo na terenu in direktorovanje? »Mi smo manjše podjetje in nikoli ni bilo strogo ločitve v smislu »ti delaš samo to«. Pri nas se delo prepleta, samo direktorske vloge ni. Meni osebno to zelo ustreza, saj želtm ohraniti stik s stroko. Ta je moj poklic. Tudi dr. Šiftarje delal tako. Kljub pokoju še vedno rad prihaja med nas in mi smo ga veseli, saj je njegovo znanje veliko in strokovnost profesionalna.« Vrtnarstvo d. o. o., Murska Sobota družba za pridelovanje in promet sadik, cvetja, vrtnarskih potrebščin, načrtovan je, urejanje in vzdrževanje zelenih površin, d. o. o., Kopališka 2/b, 9001 Murska Sobota Tel.: (069) 300 222, faks: (069) 23 229 Prvi odobreni pokojninski načrt v Sloveniji! Minister za delo, družino in socialne zadeve je na osnovi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 22. 5. 2000 odobril Zavarovalnici Triglav pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. 1 o je prvi odobreni pokojninski načrt, na osnovi katerega bodo lahko , posamezniki in podjetja uveljavljali davčne olajšave na vplačane zneske za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Glede na demografska gibanja postaja slovenska družba prihodnosti družba upokojencev, saj pridejo danes na dva upokojenca trije zaposleni, medtem ko je znašalo še leta 1984 to.razmerje 1 : 3, leta 1960 pa celo 1 : 5 (en upokojenec na pet zaposlenih). Prvega januarja 2000 je začel veljati nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zaradi ekonomskih in že omenjenih demografskih razlogov zaostruje možnosti upokojevanja v prihodnjih desetletjih. Z novim zakonom se uvaja tristebrni pokojninski sistem, kjer: • prvi steber predstavlja obvezno zavarovanje, kot smo ga do sedaj že poznali prek ZPIZ-a, • drugi steber sestavljata: - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, kjer delodajalci plačujejo za pokojnine svojih delavcev, ki imajo beneficirani delovni staž, in - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ter • tretji steber, ki smo ga že do sedaj poznali v obliki raznih življenjskih in rentnih zavarovanj in varčevanj ter prostovoljnih pokojninskih zavarovanj. S slednjimi ima največ izkušenj Zavarovalnica Triglav, ki ima v okviru Življenjskega kroga že nekaj let kot edina zavarovalnica na tržišču produkt prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in tako edina tudi že izkušnje s tovrstnimi zavarovanji. Enostavneje povedano: pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja bodo nižje kot do sedaj. Če si bomo želeli zagotoviti višje pokojnine, bo potrebno med aktivno dobo dodatno varčevati. Pred vsemi nami je torej 25000 20000 15000 10000 5000 0 1 pomembna odločitev za eno od oblik prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim si lahko zagotovimo pravico do dodatne starostne pokojnine, predčasne starostne pokojnine, dodatne invalidske pokojnine ter dodatne družinske pokojnine, in/ali odločitev za eno od oblik zavarovanj in varčevanj iz tretjega stebra. Odločitev za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pomeni za posameznika med vplačevanjem prispevkov dodatno finančno naložbo, ki mu bo v obdobju uživanja pokojnine zagotavljala finančno varnost. Poglavitna novost Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je, da zagotavljajo sredstva, namenjena za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, posamezniku dodatno davčno olajšavo. Tudi delodajalcem prinaša vplačevanje premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje koristi. Skupinske pokojninske sheme vplivajo na lojalnost zaposlenih podjetju, povečujejo stalnost zaposlenih in omogočajo zaposlovanje kakovostnih kadrov. Za delodajalca je še posebno pomembno, da so sredstva, vplačana za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, predmet davčnih olajšav. Vplačani zneski se uvrščajo med poslovno potrebne stroške podjetja, od njih se ne plačujejo prispevki Za socialno varnost in davek na plače. Ti zneski ne bremenijo mase za plače. Delodajalcem je dana možnost, da izbirajo med Za zgled vzemimo delavca s povprečno plačo v Republiki Sloveniji. Za povišanje plače za 10.000 tolarjev neto bi mu moral delodajalec povišati bruto plačo za skoraj 23.000 tolarjev. Li Jj plačevanje prispevka za povečanje plače za □ prispevek delodajalca □ prispevki delavca + del davkov H neto izplačilo dodatno pokojnino, 10.000 srr na mesec 10.000 srr možnostjo povišanja plač ali vplačili v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki pomenijo manjšo obremenitev za podjetje. Iz primera in grafa je razlika lepo vidna. Pri Zavarovalnici Triglav spremljajo pokojninsko reformo že vrsto let in zato so novi zakon pričakali pripravljeni. Pri njih se lahko vključimo v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje kot posamezniki, za podjetja pa so pripravili tudi podjetniške sheme. Ustanavljajo najmanj dva vzajemna pokojninska sklada z različnimi naložbenimi politikami, kjer je prav tako mogoč individualen ali skupinski pristop prek podjetij. Aktivno bodo sodelovali tudi pri ustanavljanju zaprtih vzajemnih skladov in pokojninskih družb, kot že rečeno, pa imajo nekajletne izkušnje tudi s prostovoljnim pokojninskim zavarovanjem. Odločitev za naložbo v eno od ponujenih oblik prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je vezana na dolgoročno sodelovanje z izbrano finančno institucijo in pomeni tudi prevzemanje določene stopnje naložbenega tveganja. Zato je še posebno pomembno, kako dobro, trdno, finančno močno in varno družbo izberemo. Vsekakor so varnejše naložbe v velikih, močnih in uveljavljenih institucijah, ki so s svojim dosedanjim dolgoletnim poslovanjem in rezultati dokazale, da redno izpolnjujejo obveznosti. Zavarovalnica Triglav je ena redkih slovenskih zavarovalnic, ki je zavarovancem življenjskih zavarovanj vsa leta redno pripisovala dobičke, ki so med najvišjimi v Sloveniji. Tradicija, znanje, razvoj, velikost in finančna moč so trdno jamstvo za uspešno upravljanje sredstev. Vse našteto ima Zavarovalnica Triglav in kot dokaz navajamo naslednje podatke: • 54-odstotni tržni delež na slovenskem trgu; • 71 mrd SIT zavarovalne premije v letu 1999, od tega zajemajo 18,4 mrd osebna zavarovanja (21-odstotna rast v letu 1999); • rast zavarovalno tehničnih rezervacij, ki znašajo danes več kot 110 mrd SIT, to predstavlja v primerjavi z letom 1995 več kot 260-odstotno rast (glej graf desno); • več kot 200.000 sklenjenih pogodb življenjskih, rentnih in prostovoljnih pokojninskih zavarovanj; • 100-letne izkušnje in znanje; • dobro usposobljeni strokovni, razvojni in prodajni kader; • 90-odstotni tržni delež v pomurski regiji, kjer ima skoraj vsako gospodinjstvo sklenjeno vsaj eno kapitalsko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav, to je več kot 22.000 polic življenjskega in rentnega zavarovanja; • Območna enota Murska Sobota je uspela skleniti kot prva zavarovalnica in prva območna enota v sistemu Zavarovalnice Triglav prek občin skupinska pokojninska zavarovanja za kmete in tudi nekatera skupinska pokojninska zavarovanja pri nekaterih zasebnih podjetjih (v prostovoljno pokojninsko zavarovanje je tako v Pomurju vključenih že več kot 400 ljudi); • prav tako pa je prejela murskosoboška območna enota kot prva zavarovalna hiša v Sloveniji certifikat kakovosti iz družine standardov ISO 9000. Kakšni bodo časi, ki prihajajo, je odvisno od nas. Treba je pametno razmisliti, se posvetovati in sprejeti zanesljive odločitve. Oblike prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj v okviru POKOJNINSKEGA STEBRA in različne oblike zavarovanj in varčevanj iz ŽIVLJENJSKEGA KROGA Zavarovalnice Triglav so prav gotovo modra odločitev. Po podrobnejših informacijah in natančnejših izračunih lahko povprašate svojega zavarovalnega zastopnika ali se oglasite na najbližjem poslovnem mestu Zavarovalnice Triglav, kjer boste skupaj z njihovo strokovno službo poiskali najustreznejšo rešitev. Vprašanja, pripombe, pohvale in kritike pa lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: info-ms@zav-triglav.si 20 PODJETNIŠKA PRILOGA 25. maj 2000, MII Lončar Jože Zelko iz Pečarovec »Potrpljenja mi ne manjka« Ročna tkalka Daniela Topolovec »To me je že od nekdaj mikalo!« M ed najstarejše oblike človekove gospodarske dejavnosti prav gotovo sodi lončarska dejavnost, ki je bila vse do začetkov industrializa- cije nadomestek za tisto, kar so klimatsko-geografs-ki dejavniki odrekali v poljedelstvu. Tako je v domači obrti dolgo časa prevladovalo lončarstvo. V črnem vrču in putri (trebušasti posodi z dulcem in ročajem) so voda in druge pijače ostale sveže. Priljubljeni so bili lonci za kuho in shranjevanje jedi. Zdaj izdelujejo predvsem glazirane uporabne in okrasne predmete. Novi izdelki so naprodaj na tradicionalnih letnih sejmih. do Lenarta. Izdelujem vse vrste okrasnih izdelkov iz gline, npr. za kuhanje bograča, pa tudi po naročilu, če si kdo kaj zamisli. Na steni v kuhinji so izobešeni razni krožniki in številni majhni izdelki za okras.« Od kod pa dobi glino? »Povečini jo dobim kar v domačem kraju, čeprav jo je težko najti, saj je dokaj globoko v zemlji. Poleg tega za lončarske izdelke ni primerna vsaka vrsta gline, zato jo moraš najprej preizkusiti v peči. Dobro glino je zares težko najti. Če je ne dobim doma, se navsezadnje da tudi kupiti,« pojasnjuje Jože Zelko. Koliko časa pa se porabi za izdelavo lončarskega izdelka? »To je težko reči. Oblikovanje izdelka s prsti na premikajočem se podstavku je lahko dokaj hitro, potem pa me čaka komplicirano modeliranje roča- a to obrt sem se odločila, ker sem videla na sejmu domače obrti v Nemčiji delavnico s postavljenimi statvami. To me je zelo pritegnilo in sem se takoj pozanimala, ali bi se pri njih dalo naučiti ročnega tkanja. Volje za ročno tkanje, ki me je že od nekdaj mikalo, mi ni manjkalo. Najprej sem opravila enotedenski tečaj na severu Nemčije. Tkanja sem se izučila leta 1996, ko sem končala sedemmesečni tečaj za ročno tkanje. Ker sem bila tedaj brezposelna, sem se odločila za opravljanje te obrti, ki sem jo registrirala pred približno dvema letoma, nam je pripovedovala Daniela Topolovec, ročna tkalka iz material uvažati iz Nemčije. Kakšna dva dni potrebujem, da napeljem in pripravim statve za tkanje. Dodati je treba še šivanje in tkanje obešalnikov za brisače, pranje in likanje. Tako porabim za izdelavo ene brisače približno štiri ure.« In načrti? »Upam, da bom imela tudi v prihodnje čimveč večjih naročil. Tako sta namreč V Pečarovcih ima lončarstvo dolgo tradicijo. Eden od lončarjev je tudi Jože Zelko, ki se pri 28. letih s to obrtjo ukvarja že skoraj pol življenja. S tem nadaljuje družinsko tradicijo, saj je bil znan lončar že njegov oče, še prej pa dedek. Ko je končal osnovno šolo, se je Jože Zelko zatrdno odločil, da ostane doma pri očetu. »Vsak začetek je težak. Sprva sem samo opazoval očeta, kako spretno in hitro je naredil lonec, ko jaz še nisem mogel narediti niti pepelnika. Kot samouk sem se vsega naučil od očeta. Od njega sem spoznal, da dokler nimaš pravega občutka za oblikovanje gline, ne moreš ničesar ustvariti. Trajalo je seveda nekaj časa, preden sem naredil dober izdelek. Ko se enkrat vpelješ v vse skrivnost te obrti, nobena stvar ni več težka,« pripoveduje z zadovoljstvom. Obrtno dovoljenje ima šele od leta 1998, ko je od očeta prevzel lončarsko dejavnost. Tako je v bistvu registriran za opravljanje tega dela. »Ukvarjam se tudi s kmetijstvom, saj imamo njive, torej je v bistvu lončarstvo dodatna dejavnost. Največ svojih izdelkov ponujam po raznih sejmih, žegnanjih in proščenjih v bližnji in širši okolici, tja ja in sušenje gline. Sledi prvo žganje gline, na kateri je treba obrisati prah, nato drugo žganje in glaziranje. Tako se porabi ogromno časa, zato ni enostavno preračunati, koliko časa porabim za izdelavo glinastega predmeta.« V svojem kraju ne občuti posebne konkurence v lončarstvu. »Pred dvema letoma so predstavniki ene od trgovin iz Ljubljane odpeljali moje izdelke, o plačilu pa še vedno ni duha ne sluha. Potrpljenja mi ne manjka, če želim dobiti dober izdelek. Družinski člani mi pri tem pomagajo, zlasti pri prenašanju izdelkov. Po mojem si bolj utrujen psihično kot fizično, kajti ves čas moraš biti koncentriran. Smiselno je, da se ohranja taka stara obrt. Problem pa je, ker se premalo vlaga v razvoj lončarstva. Poleg tega so se zelo podražile upravne takse, zaradi česar imamo dodatne težave.« Ob vprašanju, kakšni so njegovi načrti, pa mi je odgovoril, da se na tem področju trenutno pojavlja kriza. Ob siceršnji finančni krizi ljudje kupujejo le tisto, kar je najbolj potrebno, kar pa za lončarske izdelke ne bi mogli trditi, kljub temu pa Jože Zelko iz Pečarovec z obrtjo ne namerava odnehati. MILAN JERŠE, foto: NJ ■ Murske Sobote. »Ko sem prišla domov, sem poznala osnove ročnega tkanja. Tako sem lahko začela delati samostojno, pri čemer sem se precej stvari naučila ob storjenih napakah. Sčasoma je posel stekel, saj sem dobivala.vedno več naročil. Med drugim so me poklicali tudi iz Etnografskega muzeja Slovenije, za katerega izdelujem zidne tapete iz blaga. Preselili so se namreč na Metelkovo ulico v Ljubljani, kjer so bile prej vojašnice. Prostore mansarde želijo opremiti s tapetami, kombini- ranimi iz platna in lesa. V ta namen so mi ponudili njihov stari vzorec. Zaenkrat so se odločili za petdeset metrov dolgo zidno tapeto. Tu in tam razstavljam v galeriji Ars v Ljubljani, občasno pa me tudi pokličejo tisti, ki se s to obrtjo ukvarjajo le ljubiteljsko. Tkala sem tudi izdelke za junijsko razstavo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Drugače pa večinoma tkem za zalogo in na raznih prireditvah skušam prodati svoje izdelke. Precej je zasebnih naročil.« »Moram poudariti, da so vsi moji izdelki izključno iz naravnih materialov, kot so npr. lan, bombaž in njuna mešanica, svila in volna, nekaj malega pa tudi ko-noplja. Pretežno uporabljam lan. Delam brisače, pogrinjke in prtičke, metražo, šale in vzglavnike. Surovino imam zagotovljeno. Ker je pri nas mogoče dobiti zgolj mešanico sintetike, moram zagotovljena posel in denar. Glede plačila so muzeji natančni, to pa ne velja za trgovine, kjer zavlačujejo s plačilom. Prav tako se želim še bolj izpopolniti v svojem poklicu. V ta namen grem občasno v Nemčijo, kjer zvem marsikatero novost in si hkrati priskrbim material,« nam je ob koncu kratkega kramljanja zaupala Daniela Topolovec. MILAN JERŠE, foto: NJ ■ Družinska firma Dresler iz Podgorja Prihodnost je v kakovosti izdelkov Bogate izkušnje iz Nemčije prenesli na domača tla - Zdaj imajo že sedemnajst zaposlenih - Več v opremo in posodobitev strojev e vas pot morebiti zanese na Apaško polje in ste namenjeni proti mejnemu prehodu Trate, verjetno ne boste zgrešili firme Mizarstvo Dresler iz Podgorja pri Apačah. Direktor družinske firme je Tomaž Dresler, ki si je bogate izkušnje nabral že med 12-letnim delom v Nemčiji, kjer je tedaj živela tudi njegova družina. Tam je opravljal podobno dejavnost, s katero se ukvarja tudi pri nas. Kot pravi, so firmo ustanovili leta 1981 v Podgorju, od koder je doma tudi njegov oče. »V bistvu smo začeli delati v starih hlevih, velikih okrog 250 kvadratnih metrov. Po treh mesecih sem zaposlil enega delavca, potem pa vsako leto več. Zdaj imam zaposlenih že 17 delavcev, kar je gotovo precej, zato ne nameravam več zaposlovati. Doslej smo izučili že okrog 20 vajencev, trenutno pa so v delavnici štirje. Moram povedati, da so naši delavci zelo pridni in samostojni, ker so si pridobili dovolj izkušenj od starejših delavcev. Hkrati smo v minulih letih gradili tudi nove objekte. Skupna površina poslovnih prostorov znaša sedaj že 1,500 kvadratnih metrov,« poudarja Tomaž Dresler. Ukvarjajo se z izdelavo notranje opreme, zlasti pohištva. »Pretežno gre za izdelavo kuhinjskega pohištva za zasebne stranke. Precej notranje opreme smo v preteklosti izdelovali za brezcarinske prodajalne in poslovalnice Kompasa ob mejah, vse od Hodoša in Dolge vasi do Primorske. Zadnji tak posel smo imeli na Hrvaškem, in sicer z zagrebškim podjetjem Drvoexport. Naša velika stranka je tudi Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec, pred kratkim pa smo v celoti opremili nov hotel Izvir v Radencih. Ker ni bilo nobenih reklamacij, so bili z našim delom očitno zadovoljni. Pred približno dvema letoma smo ogromno izvažali, sedaj, ko imamo veliko dela doma, pa ne več,« še zvem od sogovornika. Kot diplomirani lesni inženir pomaga sin Borut očetu pri projektiranju izdelkov. »Projektiramo namreč v bistvu vse od A do Ž. Pri večjih projektih občasno sodelujemo tudi z arhitekti. Med drugim smo opremili poslovne prostore Pomurskega sejma, projektirali smo tudi opremo za Radgonske gorice in Komunalo Ormož, v Moravskih Toplicah pa so nam zaupali opremo nove igralnice. Skušamo prisluhniti željam vseh strank, pa najsi gre za umetne mase ali furnirje, barve itd. V zadnjem času je precejšnje pov- Pogled v proizvodne delavnice praševanje po raznih predalih in kovinski opremi pa tudi po steklenih dodatkih in raznih ročajih. S stranko se dogovorimo o najmanjših podrobnostih pri izdelavi pohištva, ker ji želimo ustreči. Opravljamo pa tudi vzdrževalna dela.« Drugi sin Tomaž ima svojo firmo v Mariboru. Ukvarja se predvsem s prodajo barv in lakov. Velja poudariti, da imajo organiziran lasten prevoz. Dva mizarja sta stalno na montaži, ob večjih delih pa jih je angažiranih še več. Les kupujejo pretežno v domačih krajih. Pri tem jim pomaga mizarska zadruga v Gornji Radgoni, ki ima skladišče in sušilnico v prostorih nekdanje Line. Na ta način takoj dobijo suhi les, ki ga potrebujejo pri svoji proizvodnji. Gre za vse vrste lesa, pri čemer jim ni treba delati večjih zalog. Okovje pa pretežno uvažajo iz sosednje Avstrije. Omenjajo tudi dobro sodelovanje z območno obrtno zbornico v Gornji Radgoni, kjer dobijo vse potrebne informacije. In kje so največji problemi? »To so gotovo plačila. Marsikatera firma odlaša s plačevanjem opravljenega dela, včasih celo tri mesece, zato smo pri banki primorani vzeti kratkoročni kredit, obresti pa Oče Tomaž in sin Borut na čelu družinske firme so zelo visoke. Ustvarjeni dobiček ti banka tako »požre«. S temi problemi se ubadajo vsi obrtniki. Ko smo mi začeli, je bilo nekako lažje, danes pa je vse težje, saj tako občina kot država premalo spodbujata obrtnike, mladim pa dajejo premalo podpore. Tu in tam se .odpirajo nove trgovinice, medtem ko proizvodnih dejavnosti v bistvu ni,« z grenkim priokusom dodaja Tomaž Dresler. Kljub temu pa mu ne manjka optimizma. »Mislim, daje pri našem delu najpomembnejša kakovost. Ni več serijske proizvodnje, ampak sproti sprejemamo naročila strank. Te želijo imeti pohištvo po meri, zato izdelujemo veliko kuhinjskega pohištva, pohištva za dnevne sobe in spalnice. Verjetno se bomo v prihodnosti specializirali le za kuhinje. Pretežno število naših strank je iz Pomurja, nekaj pa tgdi z mariborskega območja. V prihodnje nameravamo več vložiti v opremo in posodobitev strojev ter projektiranje, s čimer bi lahko na trgu nastopali sami. V tem trenutku je bolje, če več vlagamo v razvoj in opremo naše dejavnosti. Letos nameravamo zgraditi še prizidek. Radi pa bi imeli tudi razstavni paviljon, kjer bi stranka lahko videla naše izdelke. MILAN JERŠE, foto: NJ ■ VESTNIK 25. maj 2000 PODJETNIŠKA PRILOGA 21 BRANSBERGER ERNEST, s. p. AV TOSALON CHRYSLER & JEEP Dolga ulica 79, Černelavci 9000 Černelavci tel: 02 5300 770, 521 1238, faks: 02 5300 777 VOVAGER VICTORY Podjetniki, pozor! Vo-yager Victory je lahko vaš za SAMO 86.000,00 sit MESEČNO. Poleg tako nizkega obroka vam ponujamo BREZPLAČNE SERVISE V ČASU GARANCIJE ( 3 leta ali 60.000 km ). JEEP GRAND CHER Pred 60 leti smo svetu predstavili prvo vozilo s štirikolesnim pogonom. Danes predstavljamo vrhunec našega strokovnega dela in tehnologije. Z njim spreminjamo merila za vozila s štirikolesnim pogonom. PT CRUISER HIT POLETJA Novo na našem tržišču! Vrtnarija z dolgoletno tradicijo, kjer dajemo prednost kakovosti VRTNARIJA CVETLIČARNA MELE: teL/fax: (069) 648-960 CVETLIČARNA RADENCI: teL/fax: (069) 65-419 http://www.hu mko, si/ku rbus/ v prenovljeni cvetličarni v Radencih se toplo priporočamo NA VOLJO SO VAM: • vsa cvetličarska ponudba O (rezano cvetje, lončnice, okrasni lončki ...) # šopki za vse priložnosti (poroke, namizni šopki, pogrebni aranžmaji, venci...) DELOVNI ČAS: od 7.00 do 19.00, sobota: od 7.00 do 17.00, nedelja: od 8.00 do 12.00 Na kratko Na kratko Velika Polana Velikopolanski župnik, sicer pa tudi dekan lendavske dekanije g. Franc Kodila je podelil v imenu mariborskega škofa g. Krambergerga škofijsko priznanje g. Cirilu Zerdmu iz Velike Polane, ki je bil kar 43 let organist v domači cerkvi. Vrsto let.je igral na orgle vsak dan. Škofijsko priznanje je prejelo tudi 22 pevcev, ki pojejo na koru že več kot 40 let. Čestitamo. (J. Z.) Okoslavci PGD Okoslavci deluje že o 1903. leta. Letos bodo oko-slavski gasilci kupili nov gasilski avto, saj ta cas nimajo nobenega; niti kakega starega ne. Denar bodo prispevali gasilci Okoslavec in Kocjana, občani, obema Radenci in pokrovitelji. Potem (kdaj, še ni znano) bodo vozilo seveda slovesno predali namenu. (F. KI.) Sveti Jurij ob Ščavnici Na območju občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona je po novejših podatkih registriranih 8.206 avtomobilov. Število vozil pa se celo povečuje, saj že nekaj časa mesečno na novo registrirajo več kot 80 avtov. Na istem območju pa se je znižalo število krav molznic s prejšnjih 4.000 na okrog 2.400, kar pa ni taka katastrofa, saj se količine oddanega mleka povečujejo. Lani, na primer, so kmetje oddali 7.083.336 litrov mleka, od tega največ (132.587 litrov) kmetija Fekonja iz Spodnje Ščavnice. (F. KI.) VESTNIK NA INTERNETU: WWW.P-INF.SI VOVAGER VICTORV ——— Avto je prostoren, gibčen in zabaven enoprostorec, ki je spremenil svet avtomobilizma. Zaradi obilice prostora in vsestranske uporabnosti se uvršča med najpopularnejša vozila današnje dobe. Očaral vas bo s klasičnim ameriškim udobjem in evropskimi voznimi lastnostmi, navdušil pa s številnimi uporabnimi podrobnostmi. Zaradi natančnega krmilnega mehanizma in vzmetenja, kakršno imajo limuzine, ga z lahkoto vozimo po ozkih mestnih ulicah, na odprtih cestah pa omogoča neomejeno uživanje v vožnji. Prispevke Veliko elementov, ki zagotavljajo varnost in jih danes upora bljajo skoraj vsi izdelovalci vozil, je bilo prvič uporabljenih prav v vozilih Chrysler Voyager. Victory to tradicijo uspešno nadaljuje, po njem so postavljena merila, po katerih danes ocenjujejo vse enoprostorske avtomobile. Zaradi visokega položaja sedežev za potnike in dobre preglednosti je izredno varno vozilo. Aktivno varnost dopolnjujejo tudi ogrevano vetrobransko steklo, klimatska naprava, močni motorji in učinkovite zavore ABS. Za pasivno varnost skrbita dve sprednji zračni blazini. Varnost pa izboljšujejo še bočne ojačitve v vratih, računalniško skonstruirana mečkalna območja v sprednjem delu vozila in toga nosilna konstrukcija. JEEP GRAND CHEROKEE Pred 60 leti smo svetu predstavili prvo vozilo s štirikolesnim pogonom. Danes predstavljamo vrhunec našega strokovnega dela in tehnologije - NOVI JEEP GRAND CHEROKEE. Z njim spreminjamo merila za vozila s pogonom na štiri kolesa. Je avtomobil, ki združuje izvrstne terenske zmogljivosti, izredno moč motorja in presenetljivo lahko vodljivost. Natančna tehnološka izdelava vozila zagotavlja varnost vozniku in potnikom, to pa dopolnjuje prijetna in udobna notranjost vozila. Računalniško podprto konstruiranje je našim strokovnjakom omogočilo izdelati in oblikovati najboljše terensko vozilo na svetu. Jeep Grand Chrerokee je terenec dovršene oblike. Položno vetrobransko steklo, pozornost zbujajoča maska in odbijači z vgrajenimi meglenkami poudarjajo dominantnost vozila, zato ga na cesti ni mogoče spregledati. VABLJENI DANES (25. maja od 10.00 do 18.00) NA DAN ODPRTIH VRAT IN TESTNE VOŽNJE V Gaber center v Murski Soboti! * CHRYSLER * JEEP * MOTORJI TRIUMH * * KYMCO * R1EJU * Tradicionalni zadnji petek in sobota v maju sta dneva, ko ste vljudno vabljeni na DNEVE ODPRTIH VRAT v našo vrtnarijo KURBUS na MELE. Predstavili bomo novosti, vrtnarijo v celoti, prodajno-proizvodne prostore in vse, kar k tej proizvodnji spada. Dneva odprtih vrat se bosta udeležila vrhunska slovenska strokovnjaka g. Slavko Zgonc in Drago Jančič, profesor na vrtnarski šoli v Celju. Svetovali vam bodo in izmenjali bomo izkušnje pri vzgoji in oskrbi rastlin. Če se odločite še za nakup, vam bomo ob že tako sprejemljivih cenah priznali še dodatni gotovinski popust. VABLJENI 26. in 27. maja 2000 v VRTNARIJO KURBUS na Mele. S cvetjem je lepše! KUPON e KUPON o KUPON o KUPON Ob predložitvi kupona boste dobili dodatni 5-odstotni popust. Na kratko Sveta Ana v Slovenskih goricah Načtovana so vzdrževalna vodovodna dela na Krivem Vrhu, kjer bodo tudi prestavili vodomere v zunanje skupinske jaške. Predvidena je še zamenjava dela cevovoda na lokalnem vodu v Lokavcu od Muršeca do prečrpališča in v Žicah od Perka do Žilavca, kjer je zamenjava cevovoda nujna zaradi predvidene rekonstrukcije občinske ceste. (F. Br.) Negova Lovska družina Negova je pred kratkim organizirala sajenje 5.000 grmovnic in dreves. Akcije se je udeležilo 20 lovcev in drugih. Podobne akcije so imeli tudi v prejšnjih letih. Cilj: ustvariti naravno zaščito za divjad, zlasti na območju Ščavniške doline, kjer je po regulaciji Ščavnice nastala »puščava«. (L. Kr.) ZA NAKUP OPREME ZA GINEKO-LOŠKO-PORODNI ODDELEK SO DO 25. 4. 2000 NAKAZALI: Družina Vlada Mikole, Matija Gubca 7, namesto venca za Ludvika Sijarta - 7.000,00; Dragica Flisar, Liškova 48, Černelavci, namesto venca za Ludvika Sijarta - 10.000,00; Šiftar, d. o. o., M. Sobota, namesto venca za Ludvika Sijarta - 30.000,00; Vilma Sinic, Puževci 34, nameto venca za Ludvika Sijarta - 4.000,00; Družina Gjergjek in Barbarič, Polana 43 a, namesto venca za Ludvika Sijarta; Marjan Dominko, Nedelica 98c, namesto cvetja za Ludvika Sijarta -5.000,00; Družina Horvat Jože, Ra-tkovci 17, namesto venca za Ludvika Sijarta - 5.000,00; Člani mlekarske zadruge iz Puconec namesto venca na grob dolgoletnemu zbiralcu mleka Ludviku Sijartu - 18.000,00; Štefan Moreč, Puconci, namesto venca za Ludvika Sijarta - 5.000,00; Družina Nemet, Puconci, namesto venca za Ludvika Sijarta - 5.000,00; Drago Bodač, Šalovci 89, prostovoljni prispevek - 35.000,00; Mestna četrt Ledava, M. Sobota, namesto daril ob materinskem dnevu - 10.000,00; Mestna četrt Center, M. Sobota, namesto daril ob materinskem dnevu -10.000,00; Mestna četrt Park, M. Sobota, namesto daril ob materinskem dnevu - 10.000,00; Mestna četrtTuropolje, M. Sobota, namesto daril ob materinskem dnevu -TO.000,00; Mestna četrt Partizan, M. Sobota, namesto daril ob materinskem dnevu - 10.000,00; Dolinka inženiring Beltinci namesto venca za pokojnega Boštjana Matka -20.000,00; Branko Cipot, Polana 48, namesto venca za Ludvika Sijarta - 7.000,00; Delavci uprave Pomurskih lekarn namesto cvetja za Božidarja Kavaša - 5.000,00; Družina Horvat - Balek, G. Petrovci 91 a, namesto venca na grob Ludvika Sijarta - 10.000,00; Družina Milana Ferjana, Cvetna 5, M. Sobota, namesto cvetja na grob pokojnega očeta Cice Kerčmar - 5.000,00; Sonja Berden, Berkovci 12, namesto cvetja za pokojno sestro Gabike Kranjec - 3.000,00; Družina Norčič - Kranjec, Martjanci, namesto cvetja za Janeza Kardoša, Tešanovci -5.000,00; Boris Kotnjek, Kranjčeva 5, Lendava, namesto cvetja za Jožeta Kozarja iz Lendave - 2.500,00; Družina Bore - Horvat, Cvetna 8, namesto cvetja za pokojnega očeta Angele Kerčmar - 7.000,00; Društvo prijateljev mladine - Ženski pevski zbor Dokležovje namesto venca za pokojno Urško Balažič iz Beltinec -5.000,00; Učenci-3. in 4. razreda OŠ Dolenci za pokojno mamo Anice Kerčmar iz Dolenec - 10.000,00; Sodelavci Pomgrada namesto venca mame Štefke Erniša - 27.000,00; Ludvik Jerebic za pokojnega Antona Gomboca iz Beltinec - 5.000,00; Družina Babič - Kerec namesto venca za pokojno Uršulo Balažič iz Beltinec - 5.000,00; Družina Melin, Zen-kovci, namesto venca za Jožeta Sa-pača iz Brezovec - 5.000,00; Družina Sapač - Nemec, Zenkovci, namesto venca za Jožeta Sapača, Brezovci - 5.000,00; Milan Zrinski, Kmečka 50, Beltinci, namesto venca za pok. Kutoša, Pečarovci -3.000,00; Štefan Somi, Dobrovnik 229, namesto venca za Marijo Ra-tko, Dobrovnik 62c - 5.000,00; Družina Kišfalvi in Mladenovič M. Sobota namesto cvetja za pokojnega Vilmoša Kocona - 10.000,00; Emilija Gomboc, Slomškova 66, namesto venca za pokojno Ljudmilo Grah - 5.000,00; Marija Novak, Zadružna 34, Černelavci, namesto venca za Ljudmilo Grah - 5.000,00; Alenka Perš, Motvarjevci 2, namesto venca za Viljema Kocana - 4.000,00; Pal Zakal, Motvarjevci 58, namesto venca za Viljema Kocana - 4.000,00; Družina Olge Bogdan, Motvarjevci 2, namesto venca za Viljema Kocana -4.000,00; Družina Lanjšček, Motvarjevci 9, namesto venca za Viljema Kocana - 5.000,00; Vsem darovalcem se za prispevke najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiro račun: Splošna bolnišnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-32361 s pripisom: ZA NAKUP OPREME Gl-NEKOLOŠKO-PORODNEGA ODDELKA ŠPORT 25. maj 2000, WSIiS Razmišljanje Potrošnik izpadel, Mura deseta Končano je bilo tekmovanje v prvi državni nogometni ligi, ki za prekmurska prvoligaša ni bilo uspešno. V zadnjem kolu so nogometaši Mure gostili drugourščeno Gorico in tekmo izgubili. Sobočani so nastopili precej oslabljeni in z mladim moštvom, v katerem sta zopet debi-tirala mladinca Moreč in Šnuderl. Mura je tako zasedla deseto mesto, kar je doslej najslabša uvrstitev Sobočanov v prvi državni ligi. Stanje je analiziral upravni odbor kluba na ponedeljkovi seji in ugotovil, da prvo moštvo ni doseglo rezultatov kot so načrtovali. Zato je to sezono potrebno čimprej pozabiti. Kljub temu pa so v klubu dosegli nekatere uspehe. Tako so mladinci Mure zelo blizu, da osvojijo oba slovenska naslova. Na stadionu so uredili pokrite tribune s 5.500 sedeži, kar je največ v državi. V kratkem pa bodo dokončali še klubske prostore, prostore za novinarje in lip ložo ter dokončani pomožno igrišče za tribuno ter tako izboljšali pogoje za delo. Dogovorili so se tudi, da bodo do naslednje seje upravnega odbora, ki bo prihodnji teden, pripravili seznam igralcev in strokovnega vodstva za naslednjo sezono, s katero naj bi Muri zopet vrnili ugled, ki ga je imela in na igrišče privabili gledalce. Sredi junija bo namreč občni zbor kluba, na katerem bodo izvolili novo vodstvo. Nogometaši Potrošnika so gostovali v Celju in od Publikuma doživeli doslej največji poraz v prvi državni ligi. Beltinčani so zasedli zadnje mesto in se po devetih letih poslovili od prve državne lige. Visoki porazi Beltinčanov kažejo, da so zadnje tekme prvenstva odigrali v nemogočih razmerah in da'je stanje v klubu zaskrbljujoče. Le igralcem in strokovnemu vodstvu se je zahvaliti, da so odigrali vse tekme do konca prvenstva ter da niso že med tekmovanjem odstopili in morali v najnižji kakovostni razred. Kaj bo z beltinskim nogometom je vprašanje, ki je že nekaj časa postavlja ljubiteljem nogometa, vendar doslej ni bilo pravega odgovora. V razreševanje nezavidnega stanja se je vključil župan beltinske občine Jože Kavaš, ki je pretekli ponedeljek sklical razgovor, na katerem je bil izvoljen poseben iniciativni odbor, ki naj bi posksušal reševati stanje v klubu in v najkrajšem možnem času pripraviti občni zbor kluba, na katerem bi izvolili novo vodstvo. V sedemindvajsetem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi sta bila oba prekmurska Ugaša uspešna. Prijetno so presnetili Čr-enšovci, ki so v gosteh premagali Rogozo, čeprav so domačini že vodili z dvama goloma. Pomembno zmago je dosegla lendavska Nafta, ki je v Gaberju premagala Elan iz Novega mesta in si tako že zagotovila obstanek med drugoligaši, kar je bil tudi njihov cilj. V tretji državni nogometni ligi so presenetili nogometgaši Hotize, ki so zmagati v Odrancih, visoki zmag sta dosegli Čarda, ki je v Veliki Polani premagala Polano in Turnišče, ki je doma premegaio Bratonce. Goričnka Big Fun je v Rogašovcih brez težav premagala Veržej, Kobilje pa Tromejnik Slovenico iz Kuzme, ki si je z.obstnakom Nafte v drugi ligi tudi zagotovila obstanek med tretjeligaši. Tekmi v Puconcih med Kemo in Bakovci ter Križevcih med Lesoplastom in Renkovci pa sta se končali neodločeno. V prvi lendavski medobčinski nogometni ligi je vse bliže naslovu prvaka Bistrica, ki je tokrat premagala Čentibo, medtem ko je Nedeli-ca igrala v Gaberju le neodločeno. V prvi soboški medobčinski nogometni ligi je Lipa nepričakovano doma doživela visok poraz s Tišino in tako verjetno odpadla od borbe za najvišji naslov. Za tega se bodo v preostalih dveh kolih potegovali Apače, Rakičan in Tišina. FERI MAUČECI । Namizni tenis Sobočani in Radgončani za peto V končnici državnega članskega namiznoteniškega prvenstva za razvrstitev od 5. do 8. mesta sta bili pomurski ekipi uspešni. Moravske Toplice Sobota so v drugi tekmi brez težav premagale Učila Križe. Veliko težje delo so imeli Radgončani, saj so drugo tekmo z Radljami doma presenetljivo izgubili, tako da so morali odigrati še tretjo tekmo v Radljah, kjer pa so zmagali z višjim rezultatom, kot so doma izgubili. Tako bosta igrali za peto mesto pomurski ekipi Moravske Toplice in Radgona. Prav zanimivo bo videti, katera od pomurskih ekip bo boljša. Učila Križe : Moravske Toplice Sobota 2 : 6 (Verč : Unger O : 2, Jazbec : Kocuvan 1 : 2, Xu Chi : Horvat 2 : O, Jazbec : Unger O : 2, Verč : Horvat O : 2, Xu Chi: Kocuvan 2 : 1, Xu Chi -Verč : Unger -Horvat O : 2, Mrak : Horvat O : 2); Radgona : Radlje 4 : 6 (Rihtarič : Kus 1 : 2, Xu Jia : Nišavič 2 : O, Udeleženci letošnje sedme kolesarske dirke Po Sloveniji so drugo etapo vozili na 166 km dolgi progi od Radenec do Beltinec, kjer je bil cilj. Etapo je presenetljiovo dobil gorski italijanski kolesar Dario David Cioni pred slovenskima kolesarjema Boštjanom Mervarjem (Krka Telekom) in Matejem Marino (Perutnina Ptuj). Tako na štartu v Radencih (na posnetku) kot na cilju v Beltincih si je dirko ogledalo veliko ljubiteljev kolesarstva. Fotografija: Nataša Juhnov Nogometna liga Si. mobil Rezultati - 33. krog Mura : Gonca 1 : 2 Publikum : Potrošnik 7 : 0 Maribor: Rudar 2 : 1 Pohorje : Olimpija 1 : 4 Dravograd : Primorje 2 : 4 Domžale : Korotan 3 : 2 Maribor 33 25 6 2 90:30 81 Gorica 33 18 5 10 54:35 59 Rudar 33 17 7 9 49:35 58 Korotan 33 15 7 11 58:43 52 Primorje 33 13 11 9 56:49 50 Publikum 33 11 14 8 53:45 47 Olimpija 33 14 4 15 64:58 46 Dravograd 33 11 1012 44:54 43 Domžale 3311 8 14 50:51 41 Mura 3311 6 16 48:52 39 Pohorje 33 4 6 23 26:73 18 Potrošnik 33 3 6 24 21:88 15 2.SNL Rezultati - 27. krog Rogoza : Črenšovci 2 : 3 Nafta: Elan 2:1 Koper: Triglav 2 : 1 Tabor: Šentjur 2 : 0 Aluminij: Železničar 5 : 0 Šmartno : Jadran 2 : 0 Zagorje : Avtoplus 2 : 0 Iv. Gorica : Drava 3 : 1 Koper 27 20 5 2 70:18 65 Tabor 2719 5 3 58:13 62 Šmartno 27 16 4 7 54:39 52 Aluminij 2715 5 7 57:28 50 Železničar 2715 4 8 47:27 49 Elan 27 14 5 8 42:30 47 Zagorje 2712 6 9 48:33 42 Iv. Gorica 2712 3 12 47:41 39 Triglav 2710 5 12 35:35 35 Jadran 27 7 1010 28:34 31 Nafta 27 8 7 12 26:40 31 Šentjur 27 7 8 12 28:48 29 Drava 27 5 8 14 25:42 23 Rogoza 27 5 5 17 23:59 20 mesto Solar: Pavič 1 : 2, Xu Jia : Kus 2 : O, Rihtarič : Pavič 1 : 2, Solar: Nišavič O : 2, Xu Jia - Rihtarič : Kus -Pavič 2 : O, Xu Jia : Pavič 2 : O, Solar: Kus 0:2, Rihtarič : Nišavič Kolesarski maraton Tišina-Cankova Na maratonu dvesto dvajset kolesarjev Kolesarski klub Tropovci je pripravil v sodelovanju s tišinsko in cankovsko občino 3. kolesarski maraton. Sodelovalo je 220 kolesarjev, ki so vozili na progi za mali (36 km) in veliki maraton (66 km). Najmlajši udeleženci so bili enajstletni Matjaž Vrbek iz Maribora, Jernej Karba iz Radgone, Nejc Fišer iz Črne in Misel Črnčec iz Sp. Dupleka. Najmlajša udeleženka je. bila Črenšovci 27 5 4 18 24:74 19 Avtoplus 27 1 6 20 11:57 9 3. SNL vzhod Rezultati - 24. krog Kerna : Bakovci 1 : 1 Polana : Čarda 1 : 4 Kobilje : Tromejnik 3 : 1 Lesoplast: Renkovci 1 : 1 Turnišče : Bratonci 8 : 2 Goričanka : Veržej 3 : 0 Odranci: Hotiza 2 : 4 Renkovci 2419 5 0 48:14 62 Odranci 2416 2 6 57:22 50 Goričanka 24 12 7 5 45:22 43 Bakovci 24 10 5 9 41:30 35 Čarda 2411 2 11 41:32 35 Hotiza 2410 3 11 51:45 33 Kerna 24 8 8 8 40:45 32 Kobilje 24 9 5 10 40:51 32 Turnišče 24 9 4 11 44:44 31 Lesoplast 24 8 6 10’39:47 30 Veržej 24 8 5 11 36:47 29 Tromejnik 24 6 7 11 44:51 25 Polana 24 5 4 15 26:61 19 Bratonci 24 3 5 16 30:71 14 1. MNL MS Rezultati - 20. krog Serdica : Grad 3 : 1 Lipa : Tišina 1 : € Cankova : Apače 0 : 1 Ižakovci: Prosenjakovci 9 : 2 Hodoš: Pušča 2 : 6 Ljutomer : Rakičan 0 : 3 Apače 2015 3 2 62:17 48 Rakičan 2014 5 1 69:18 47 Tišina 2013 7 0 64:28 46 Lipa 2014 2 4 46:28 44 Ižakovci 20 7 9 4 44.30 30 Cankova 20 8 3 9 41:38 27 Serdica 20 8 2 10 43:39 26 Grad 20 6 4 10 32:33 22 Ljutomer 20 6 4 10 29:54 22 Pušča 20 2 3 15 27:71 9 Prosenjakovci 20 3 0 17 23.76 9 Hodoš 20 2 2 16 22:70 8 O : 2); Radlje : Radgona 3 : 6 (Nišavič : Xu Jia 0: 2, Pavič : Solar 2:1, Kus : Rihtarič 2 : 0, Pavič : Xu Jia 0 : 2, Nišavič : Rihtarič 0 : 2, Kus : Solar 2:0, Kus - Pavič : Xu Jia - Rihtarič 0 : 2, Pavič : Rihtarič 1 : 2, Kus : Xu Jia 1 : 2). M. U. desetletna Maja Črešnjar iz Maribora, najstarejša udeleženca pa sta bila Mariborčana 75-letni Miroslav Mihec in 51-letna Maja Knu-pleš. Med udeleženci malega maratona je prvi pripeljal na cilj Miro Kobe iz Hruščice, med udeleženci velikega maratona pa je na cilj pripeljala skupina 22 kolesarjev, med katerimi je bilo 9 kolesarjev Tropo-vec in 6 Radenske. (FM) Liga Triglav Lendava Rezultati - 18 krog (1.-4. mesto) Bistrica : Čentiba 3 : 2 Panonija : Nedelica 1 : 1 3 55:21 39 Bistrica 1812 3 Nedelica 18 11 3 4 44:27 36 Panonija 18 7 7 4 35:31 28 Čentiba 18 8 1 9 40:35 25 (5.-8. mesto) l_akoš : Olimpija 2 : 2 Petišovci: Dobrovnik 1 : 4 Lakoš 18 8 4 6 37:31 28 Dobrovnik 18 6 5 7 35:34 23 Olimpija 18 3 4 11 26:41 13 Petišovci 18 3 1 14 22:74 10 2. MNLMS Rezultati - 20. krog Dokležovje : Gančani 7 : 2 Slatina : Roma 4 : 2 Makoter: Šalovci 3 : 0 Bogojina : Rotunda 3 : 2 Roma 20 15 2 3 73:28 47 Dokležovje 20 13 4 3 74:25 43 Slatina 20 13 4 3 52:20 43 Makoter 20 10 2 8 52:30 32 Gančani 20 8 4 8 46:53 28 Šalovci 20 6 3 11 39:54 21 Bogojina 20 2 2 16 41:112 8 Rotunda 20 2 1 17 20:74 7 2. MNL Lendava Rezultati - 18. krog Nafta vet. : Žitkovci 2 : 1 Kapca : Graničar 6 : 0 Dolina : Mostje 0 : 1 Nafta vet. 18 14 0 4 38:23 42 Kapca 18 10 4 4 48:27 34 Žitkovci 18 8 1 9 43:38 25 Graničar 18 6 2 10 41:38 20 Mostje 18 6 2 10 33:56 20 Dolina 18 4 3 11 20:41 15 Nogometna liga Si. mobil Mura : Gorica 1 : 2 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 700. Sodnik: Šart (Prevalje). Strelci: 1 : 0 Dominko (26), 1 : 1 Gutalj (45), 1 : 2 Srebrnič (66). Mura: Nemec, Cifer, Dominko, Kološa (Šnurer, Celcar (Moreč), Novak (Preininger), Vogrinčič, Dvoršak, Mesarič, Ristič, Gostan. Publikum : Potrošnik 7 : 0 Celje - Igrišče na Skalni kleti, gledalcev 2300. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelci: 1:0 Beranič (17), 2:0 Goršek (49), 3:0 Bogatinov (53), 4:0 Radosavljevič (55), 5:0 Radosavljevič (72), 6:0 Goršek (87), 7:0 Beršnjak (90). Potrošnik: Zver, Cener, Ulen, Kavaš (Mertuk), Bukovec, Horvat, Zorica, Antolin, Škafar, Popescu, Erjavec. Druga državna nogometna liga Rogoza: Črenšovci 2 : 3 Rogoza - Igrišče v športnem parku, gledalcev 150. Sodnik: Likič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Hernet (2), 2 : 0 Djurovski (24 - 11 m), 2 : 1 Horvat (41), 2 : 2 Godina (59), 2 : 3 Kreslin (86). Črenšovci: Hanžekovič, Tratnjek (Raduha), Hartman, B. Horvat, Plej, Pintarič, Kustec, Kreslin, D. Horvat, Godina, Krapec. Nafta : Elan 2 : 1 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 300. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Kapušin - avtogol (36), 2 : 0 Zver (46), 2 : 1 Plevnik (90). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Baša, Varga (Balantič), D. Novak, Tompa, Drvarič, Gerenčer (Tratnjek), Zver(T. Novak), Utroša, Šabjan. Speedway Lendavčanidrugi V Ljubljani je bila prva dirka od štirih za klubski pokal v speedwayu. Med štirimi klubi so sodelovali tudi Lendavčani, ki so bili poleg Krškega okrepljeni z dvema tujcema, Szegvarijem in Hellom iz Madžarske. Za prvo mesto sta se potegovali ekipi Krškega in Lendave, medtem ko Ljubljančani brez najboljšega Ferjana niso posegali po prvih mestih. Do finala sta imeli moštvi Lendave in Krškega enako število točk, po 30. V finalu pa Lendavčani niso imeli sreče z motorji in so se tako morali zadovoljiti z drugim mestom. Zmagalo je Krško (Šantej 14, Makovsky 13, Magosi 13, Klenovšek 4) s 44 točkami pred Lendavo (Szegvari 10, Hell 9, lekše 9, Koren 7) s 35 točkami, Ljubljano, 30, in Prelogom, 11 točk. Naslednja dirka bo že v nedeljo, 28. maja, ob 16. uri na stadionu v Petišovcih. (AM) Košarka Mladinci Radenske Creativa v prvi ligi V M. Soboti je bil kvalifikacijski turnir za vstop v prvo slovensko mladinsko košarkarsko ligo. Sodelovale so tri ekipe: Comet iz Slovenskih Konjic, Elektra iz Šoštanja in Radenska Creativ iz M. Sobote. Sobočani so premagali Comet z 72 : 56 in Elektro z 69 : 68, zasedli prvo mesto in postali novi član prve slovenske mladinske lige, kar je lep Strelstvo Zmagal Pajič V Rušah je bilo državno prvenstvo v streljanju s samostrelom na 10 m. Sodelovali so tudi pomurski strelci. Najuspešnejši je bil Gorazd Kocbek (Janko Jurkovič, Videm), ki je s 586 krogi zasedel šesto mesto. Robi Markoja (Štefan Kovač, Turnišče) je bil s 570 krogi sedmi, Dušan Ziško (Koloman Flisar, Tišina) pa s 569 krogi osmi. Med mladinci je zmagal Valter Pajič (Koloman Flisar, Tišina) 372 krogov. (FM) Strelstvo Zmagali Gančani SD Gančani je pripravilo peto tradicionalno nočno streljanje z MK-puško za pokal Občine Beltinci. Sodelovalo je 13 ekip in 56 posameznikov. Ekipno je zmagala SD Gančani (Balažič, Rebrica, Erjavec) s 113 krogi pred SD Jezero Dobrovnik, 103, in SD Štefana Kovača Turnišče, 100 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Igor Makari (Turnišče) z 91 krogi pred Zvonkom Rebrico (Gančani), 76, in Robertom Čontalo (Sebe-borci), 75 krogov. (TH) uspeh. Strelci za Radensko Creativ: T. Novak, 37, Maje, 35, Pok, 32, A. Novak, 17, in Hari, 17. (FM) Kolesarstvo Omar tretji na DP V Kamniški Bistrici je bilo državno kolesarsko prvenstvo v vožnji na kronometer za amaterje. Med 130 kolesarji se je izkazal član Kolesarskega kluba Tropovci Bernard Omar, ki je zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo. Omarje le za sekundo zaostal za zmagovalcem. Dominik Ketiš je bil sedemindvajseti. Na Bledu je bila kolesarska dirka za dečke in mladince za pokal Slovenije. Lep uspeh je zopet dosegel Simon Špilak, ki je pri dečkih zasedel prvo mesto. Med mlajšimi mladinci je bil Tilen Červek peti, pri starejših mladincih pa je zasedel Zlatko Mesarič šestnajsto mesto. Na dirki je sodelovalo 220 kolesarjev. (FM) Nogomet V polfinalni pokalni nogometni tekmi na območju MNZ Lendava je Nafta premagala Renkovce z 2:1 (2: 0). Strelci: Novak in Varga za Nafto ter Kocet za Renkovce. Odranci pa so premagali Panonijo iz Gaberja s 3 : 0. Strelca Kavaš, 2, in Berendijaš. V Križevcih na Goričkem je bila mednarodna tekma mladih reprezentanc (do 20 let) med Slovenijo in Hrvaško za pokal Mirop. Zmagala je Hrvaška s 4 : 0. V slovenski reprezentanci so bili trije nogometaši Mure iz M. Sobote: Marko Fajdiga, Igor Preininger in Aleš Bagola. V M. Soboti je bila odločilna tekma za naslov državnega prvaka v ženski nogometni ligi med ekipama Skale - Pande in Jarše. Zmagale so Jarše s 3 :1 (0 : 0). Strelke: Maleše-vič, 2, in Petrovič za Jarše ter Korpič za Škale - Pande. (FM) fiSUK, 25. maj 2000 ŠPORT 23 Šport od tod in tam Kegljanje Simon Dvoršak - nogometaš Mure Preskakovanje ovir - Konjeniški klub grad Rakičan prirejaš Srednjo kmetijsko šolo Rakičan od 26. do 28. maja peti turnir v preskakovanju ovir za pokal Slovenije. Tekmovanje, ki bo v parku rakičanskega gradu, se bo začelo v petek, 26. maja, ob 14.00 ter nadaljevalo v soboto in nedeljo ob 9. uri. (FM) Tek na Grad - ŠD Grad organizira v soboto, 27. maja, ob 12. uri tradicionalni Tek na Grad. Tek bo potekal po nekdanjih grajskih poteh. K sodelovanju vabijo čimveč tekačev in pohodnikov. Popoldne bodo na nogometnem igrišču družabne igre. (FM) Karate - V Gorišnici je bilo odprto državno prvenstvo v karateju. Sodelovalo je 118 tekmovalcev iz 19 klubov. Med Ljutomerčani se je najbolje odrezala Staša Žibrat, ki je v katah zasedla prvo mesto. Luka in Samo Prelog sta bila druga. V borbah se je izkazal Aleš Preglej, ki je zasedel prvo mesto, Katja Filipič pa je bila sedma. (NŠ) Športni ribolov - V Monoštru na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje policistov. Sodelovalo je 21 ekip in 63 posameznikov iz Madžarske, Avstrije in Slovenije. Slovenijo je zastopala ekipa Postaja mejne policije Hodoš in dosegla lep uspeh, saj je zasedla drugo mesto. Med posamezniki je bil Jože Mikolič drugi, Milan Graj pa je ulovil največjo ribo. (MG) Športni ribolov - Na Bukovniškem jezeru je bilo tekmovanje Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Med okrog 20 tekmovalci je zmagal Silvo Križanič iz G. Radgone (6.540) pred Andrejem Klemenčičem iz MS (5.680), Slavkom Dunajem iz Luka-vec (5.440). (FM) Namizni tenis - Na Ravnah so bile kvalifikacije za vstop v tretjo člansko namiznoteniško ligo. Od dveh pomurskih ekip je bila uspešna druga ekipa Kerne iz Puconec, saj je brez poraza zasedla prvo mesto in se uvrstila v tretjo ligo. Ekipa Ljutomera je zasedla peto mesto. (MU) Namizni tenis - V Škofji Loki je bil drugi turnir TOP-12 za kadete. Od Sobočanov se je najbolje odrezal Bojan Ropoša, ki je v prvi skupini zasedel izvrstno drugo mesto. Ocepek je bil četrti, Roudi pa enajsti. V drugi skupini je zmagal Fridrih, Lazar je bil tretji. B. Ropoša in Ocepek sta kandidata za evropsko prvenstvo v Bratislavi. (MU) Badminton - V Ljubljani je bilo državno ekipno prvenstvo v badmintonu. Med štirimi ekipami je Mladost Lendava zasedla drugo mesto, kar je lep uspeh. (FB) Marika Kardinar s trinajsto medaljo s SP Marika Kardinar na sprejemu v Dobrovniku. Fotografija: Jure Zauneker Končano je bilo svetovno kegljaško prvenstvo v poljskem Poznanju. V državni reprezentanci sta sodelovala tudi pomurska kegljača Marika Kardinar iz Dobrovnika in Hary Steržaj iz Ljutomera. Medtem ko je moral Hary Steržaj zaradi poškodbe že v ekipnem delu prvenstva odstopiti, je Marika Kardinar, legenda slovenskega in svetovnega kegljanja, kljub težavam, ki jih je imela med pripravami (januarja je bila operirana na kolenu), vnovič potrdila, da sodi med najboljše keglja-vke sveta. Na svojem jubilejnem, desetem Svetovnem prvenstvu je bila v ekipi Slovenije, ki je podrla rekordnih 2.877 kegljev in osvojila srebrno medaljo, s 497 keglji naša najboljša tekmovalka. V tekmovanju parov je podrla Marika Kardinar skupaj s klubsko kolegico Biserko Petak 979 kegljev (469, 510) in zasedla četrto mesto ter le za kegelj zaostala za bronasto medaljo. Med posameznicami je Marika Kardinar s 502 kegljema zasedla peto mesto, v kombinaciji pa je zasedla s 1468 podrtimi keglji sedmo mesto. Vse to so spoštovanja vredni rezultati. Ob prihodu s svetovnega prvenstva so Mariki Kardinar v Dobrovniku pripravili prisrčen sprejem, ki se ga je udeležilo veliko ljudi iz občine Dobrovnik in drugih krajev. Na dosedanjih desetih svetovnih prvenstvih je Marika Kardinar osvojila 13 medalj, od tega 7 zlatih, 3 srebrne in 3 bronaste. S tako bero odličij se lahko pohvalijo samo izjemni športniki. Številnim čestitkam, ki jih dobiva Marika, se pridružujemo tudi mi. FERI MAUČEC Dobitnik Vestnikove plakete za sezono 1999/2000 Športno uredništvo Vestnika je letos že devetič razglasilo najboljšega pomurskega nogometaša in strelca v prvi državni nogometni ligi (NK Mura in NK Potrošnik). Najbolje ocenjeni pomurski nogometaš je tokrat igralec Mure Simon Dvoršak, ki je hkrati z 8 goli tudi najboljši strelec. Prvič se je zgodilo, da sta oba naslova pripadla enemu nogometašu. Šestindvajsetletni Simon Dvoršak, sicer Mariborčan (Trčova), se je kot pionir z nogometom začel ukvarjati pri NK Malečnik, potem pa igral za kadete, mladince in člane Maribora. Nogometno kariero je nadaljeval pri Korotanu na Prevaljah, potem pa se preselil v Prekmurje. Najprej je eno leto igral pri soboški Muri, potem eno leto pri beltinskem Potrošniku, sedaj pa že drugo leto zopet igra pri Muri. - Za nogometaše Mure je bila minula tekmovalna sezona v prvi državni ligi najslabša doslej. Kaj je vzrok? »Vzrok za najslabšo uvrstitev Mure v letošnji sezoni je premalo dobrih nogometašev, težave pa smo imeli tudi s poškodbami in kartoni.« - Kako ocenjuješ svojo igro? »S svojo igro sem le deloma zadovoljen. Premalo smo bili učinkoviti, na kar pa sta vplivali tudi premajhna kakovost igralcev in neizkušenost.« - Svoj največji uspeh pa je doslej dosegla državna nogometna reprezentanca, ki se je prvič uvrstila na evropsko prvenstvo. Kaj lahko pričakujemo na evropskem prvenstvu? »Mislim, da nas bo državna reprezentanca dostojno zastopala na evropskem prvenstvu. Glede na močne nasprotnike v naši skupini pa je najbrž težko pričakovati kakšno zmago.« - Pogodba pri NK Muri ti je potekla. Kaj načrtuješ, ali še naprej ostajaš v Fazaneriji? »Glede nato, da sem v najlepših nogometnih letih, so moje ambicije visoke, zato si bom tudi poskušal najti temu primerno okolje. Ali bo to Mura ali kateri drugi klub, bomo še videli. Vsekakor pa v takšni zasedbi Mure ne nameravam več igrati.« - Dobil si plaketo Vestnika kot najboljši pomurski igralec in strelec v prvi državni nogometni ligi iz Pomurja. Kaj to zate pomeni? »Športniki smo veseli vsakega priznanja. Tudi jaz sem vesel priznanja, ki sem ga dobil od Vestnika, ki mi je tudi spodbuda za nadaljnje, še boljše delo. Še bolj pa bi bil vesel priznanja, če bi bila Mura na vrhu državne lige.« Šport invalidov Hitrostno rolanje Sobočani zopet tretji Lendavčani četrti V Portorožu je bilo drugo tekmovanje za slovenski pokal v hitrostnem rolanju. Lep uspeh so zopet dosegli tekmovalci Roler kluba Murska Sobota in ŠD Do konca iz Lendave, saj so zasedli več prvih mest. V skupni uvrstitvi so Sobočani zopet zasedli tretje, Lendavčani pa četrto mesto. Pri Sobočanih je bila najuspešnejša Jasna Šanta-vec, ki je med članicami dvakrat zmagala. Davor Šijanec je enkrat zmagal med člani. Tina Kuplen je med ml. deklicami enkrat zmagala, enkrat pa je bila druga. Lea Kovač (kadetinje) in Jernej Škrilec (kadeti) sta zasedla po eno drugo in eno tretje mesto. Nina Olas je med za- Damjan Šebjan na EP Šestindvajsetletni Damjan Šebjan iz M. Sobote je eden najboljših slovenskih košarkarjev med gluhonemimi. S košarko se je začel ukvarjati s petnajstimi leti. Igral je za klube v Slovenskih Konjicah in v Ljubljani, zadnjih šest let pa je član Košarkarskega kluba Radenska Creativ iz M. Sobote. Leta 1992 je bil izbran v slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je sodelovala na evropskem prvenstvu gluhonemih v Teal Avivu v Izraelu in zasedla četrto mesto. To je bilo zanj veliko priznanje in spodbuda za nadaljnje prizadevno delo. Leta 1996 je s slovensko reprezentanco drugič sodeloval na evropskem košarkar- četnicami zasedla dve tretji mesti. Katarina Jambor (ml. deklice) je bila dvakrat peta, Blaž Nemec (ml. dečki) pa dvakrat šesti. Pri Lenda-včanih je bila najuspešnejša Doris Solarič, ki je dvakrat zmagala med začetnicami. Enkrat pa je zmagala Manuela Bogdan pri ml. deklicah. Dvakrat druga sta bila Tanja Koren (mladinke) in David Solarič (ml. dečki). Po enkrat drugi sta bili Manuela Bogdan in Mojca Duh. Dvakrat tretji je bil Miran Rožman (mladinci), enkrat tretja pa Mojca Duh (kadetinje). Marko Krapec je bil enkrat četrti, enkrat pa peti. (FM) Hokej na travi Zmagi Leka in Motokros AMD Štefana Kovača iz Murske Sobote je v Mačkovcih pripravilo državno prvenstvo v motokrosu v razredih 65, 85, 125 in 250 ccm. Sodelovalo je 53 tekmovalcev iz 18 klubov. Zmagovalci v posameznih kategorijah - mladi 65 ccm: Gerčar (Kamnik); mladi 85 ccm: Irt (Kamnik); 125 ccm: Može (MK Mel) in 250 ccm: Kragelj (Orehova vas). V lepem vremenu sije dirke ogledalo okrog 1.200 gledalcev. Fotografija: Nataša Juhnov skem prvenstvu gluhonemih na Poljskem in dobil bronasto medaljo. Leto kasneje je bil na olimpi-adi na Danskem, kjer je Slovenjija zasedla peto mesto. Pretekli teden pa je s slovensko reprezentanco tretjič odpotoval na evropsko prvenstvo gluhonemih v grški Patras, kjer med 12 reprezentancami sodeluje tudi Slovenija. Evropsko košarkarsko prvenstvo bo trajalo do 27. maja. Za tekmovanje se je zavzeto pripravljal in pričakuje, da ne bodo razočarali, čeprav imajo v skupini težke nasprotnike, kot sta Ukrajina in Nemčija. Računa tudi, da bo prihodnje leto sodeloval na svetovnem prvenstvu gluhonemih v Rimu v Italiji. Sicer pa je Damjan Šebjan vsestranski športnik in uspešno tekmuje tudi v nekaterih drugih panogah. Tako je leta 1991 na evropskem prvenstvu v malem nogometu v Strasbourgu osvojil srebrno medaljo. (FM) Triglava V osmem krogu prvenstva v prvi državni članski ligi v hokeju na travi je Triglav v Predanovcih premagal Svobodo iz Ljubljane s 4 : 3 (1 : 1). Strelci: Škrilec, Kuzma, Kulič in Fujs za Triglav ter. Kramar, Pečjak in Bratec za Svobodo. Lek pa je v Lipovcih premagal Moravske Toplice s 6 : 1 (3 : 0). Strelci: Kavaš 3, F. Maučec 2 in Štiblar za Lek ter Kučan za Moravske Toplice. Murska Sobota je bila prosta. Lek Svoboda Triglav M. Toplice M. Sobota 12 13 13 12 11 9 9 5 4 2 O O 1 1 2 3 44:14 4 27:16 7 28:27 7 12.29 7 9:34 27 27 16 13 8 Rokoborba FERI MAUČEC Direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko podeljuje priznanje najboljšemu pomurskemu nogometašu in strelcu v 1. SNL Simonu Dvoršaku (Mura). Fotografija: Nataša Juhnov Atletika Rekord Sonje Roman V avstrijskem Hartbergu je bil mednarodni atletski miting. Med 150 tekmovalci so sodelovali tudi člani AK Pomurje iz Murske Sobote in postavili tri osebne rekorde. V teku na 400 m je Sonja Roman z osebnim rekordom 56,68 zasedla tretje mesto. V teku na 1500 m je bila Alja Petrič četrta. Osebna rekorda sta postavila tudi Tomaž Roudi na 200 m (24,10) in Miki Korčulanin na 1500 m (4:14,92), oba sta zasedla sedmi mesti. Mimica Ružič je bila v teku na 200 m deseta, Laura Korčulanin pa dvanajsta. (G. G.) Šah Aleš Lazar četrti V vaškem domu v Brezovcih je bil osmi in hkrati predzadnji konecte-denski šahovski turnir, ki ga prireja ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 49 šahistov. Zmagal je Zoran Veličkovič z 8 točkami. Najboljši pomurski šahist je bil prvokategornik Aleš Lazar mlajši (Radenska Pomgrad), ki je s 6,5 točke zasedel četrto mesto. Tomi Gruško-vnjak je bil šesti, Jože Gruškovnjak osmi’in Alojz Kos deseti, vsi so zbrali po 6 točk, Bogdan Hart enajsti, Boris Kovač dvanajsti in Lea Števanec kot najboljša ženska trinajsta, vsi so zbrali po 5,5 točke. Zadnji turnir bo v nedeljo, 28. maja, ob 9. uri pri kroškem brodu. (FM) Uspeh Pomurcev na Dunaju Na Dunaju je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi za mlajše in starejše dečke v grško-rimskem slogu. Med 59 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi pomurski rokoborci in dosegli nekaj odmev- nih rezultatov. Od Ljutomerčanov so v svojih kategorijah zmagali Horvat, Slavič in Novak. Druga sta bila Hladen in Hazl, četrta pa Lipovec in Kavaš. Od Sobočanov sta zasedla drugi mesti Šernek in Iva- nič, tretji je bil Potočnik, četrti pa Fajs. Od tekmovalcev iz Dobrovnika sta zmagala Vogrinec in Seke-reš, druga sta bila Kocon in Robi Kardinar, tretji pa Marko Kardinar. (NŠ, RB, FB) 24 KRONIKA 25. maj 2000, fiSIll Zgodilo seje... Kupšinci: Huda nesreča V ponedeljek, 22. maja, ob 6.45 se je zgodila prometna nesreča zunaj naselja Kupšinci. Voznik osebnega avta V. R. se je peljal po regionalni cesti iz smeri Gederovec proti Murski Soboti. Zunaj Kupšinec se je v križišču ustavil, da bi potem varno zavil v levo in zapeljal v vas. Podobno je ravnal tudi avtomobilist B. D., ki je ustavil za vozilom V. R. Tedaj pa je pripeljal za njima avtomobilist D. P. in s prednjim delom svojega avta trčil v zadnji del vozila B. D., ki gaje (vozilo) odbilo v avtoV. R. B. D. seje hudo poškodoval. Gmotne škode pa je za dva milijona tolarjev. Osek: Nesreča na lovu 21. maja ob 4.15 sta bila 37-letni L. W. iz Benedikta in 62-letni J. Z., državljan Avstrije, v lovskem reviju Osek, kjer je L. W. kot vodnik spremljal gosta pri lovu na srnjad. V Oseku sta se povzpela na leseno lovsko opazovalnico, pri tem pa je J. Z. odložil nabito puško CZ, kalibra 7,64, tako da je kopito puške postavil na tla, cev pa je bila naslonjena na ograjo. Zgodila se je nesreča, kajti puška je zdrsnila skozi odprtino reže v globino šest metrov in se pri padcu na tla sprožila. Krogla je prebila dno opazovalnice in zadela avstrijskega lovca L. W. v stopalo. Zdravniško pomoč so mu dali najprej v ZD Lenart, od tam pa so ga potem odpeljali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico. Zoper neprevidnega J. Z. bodo podali kazensko ovadbo. Drakovci: Je kriva elektrika? Domnevno zaradi napake na električni instalaciji je 22. maja ob 4.45 ogenj zajel stanovanjsko hišo v velikosti 200 kvadratnih metrov v Drako-vcih pri Mali Nedelji. Ogenj so pogasili gasilci iz Male Nedelje, Stare gore in Ljutomera. Kljub njihovemu posredovanju je zgorelo ostrešje v tlorisni velikost osem krat pet metrov, potem inventar in oprema v kuhinji, shrambi, na hodniku in v sobi. Škoda je visoka. Stanetinci: Vožnja po levi 21. maja ob 2. uri se je 31 -letni B. K. z območja Lenarta peljal z osebnim avtom Zastava Yugo po lokalni cesti zunaj naselja Stanetinci. V blagem levem preglednem ovinku je zapeljal z vozišča v obcestni jarek, kjer je po 30 metrih vožnje trčil v betonski prepust in se hudo poškodoval. Turnišče: Peugeot je izginil V noči s 16. na 17. maj je neznanec ukradel s parkirišča Zdravstvene postaje v Turnišču osebni avto Peugeot 306 XN, rdeče barve, registrska številka MS 59 75H. Prosenjakovci: Tat na deponiji 17. maja med 8. in 9.30 je izginila z deponije slakorne pese kartonska škatla, v kateri je bilo škropivo Fastac, ki so ga delavci KG Rakičan, EE Motvarjevci nameravali uporabiti za škropljenje posevkov pšenice. Škode je za 60.000 tolarjev. Radenci: Tat na kopališču Policisti PP Gornja Radgona so obravnavali tatvino denarja iz predala blagajniškega pulta v kopališkem kompleksu v Radencih. Neznanec je pač izrabil krajšo odsotnost blagajničarke in sunil 98.500 tolarjev. Ga bodo našli? Murska Sobota: Objestneži pri topu 21. maja je po vsej verjetnosti skupina objestnežev premaknila zadnji del topa, ki je na spomeniku na Trgu zmage v Murski Soboti. Ta je potem obvisel na robu marmornate plošče, ki se je poškodovala in je škode za 150.000 tolarjev. Genterovci: Jugec je zagorel 20. maja okrog 14.30 se je vnel osebni avto Zastava Yugo 45, s katerim se je lastnik peljal po cesti med Genterovci in Radmožanci. Jugec je povsem zgorel, ker pa je bil zelo star, je škode »le« za 250.000 tolarjev. Ogenj so pogasilci gasilci iz Nafte. Vaneča: Kraja plinskega olja Med 20. in 22. majem je nekdo vlomil v dva rezervoarja na delovnih strojih na gradbišču železniške proge na odseku zunaj Vaneče in iz njiju izčrpal 250 litrov plinskega olja oziroma nafte, s čimer je povzročil za 30.000 tolarjev škode. Š. S. ■ V PGD Logarovci se dobro zavedajo odgovornosti in pomembnosti svojega poslanstva, zato skrbijo za strokovno izobraževanje. V januarju so trije člani končali tečaj v Ljubljani in dobili naziv specialista za dihalne aparate. 20. maja pa je bila v Ljubljani desetina lo-garovških gasilcev in se v Centru za izobraževanje in tehnično usposabljanje na Igu usposabljala za gašenje in reševanje v težjih razmerah. Ker je center dobro opremljen, so se logarovski gasilci (prvi iz tega dela Slovenije) dodobra seznanili z dimnimi komorami v požarni hiši ter višino 15 metrov, ki so jo pogumno premagali s spustom po vrvi. Vlagajo pa tudi v gasilsko opremo. Letos so za ta namen porabili že milijon tolarjev. - B. Kolar Spet trčenje v lipovskem križišču Traktor ni kot avto, ki je hiter, zato se v določenih kritičnih trenutkih v prometu lahko izvlečeš. Zdi se, da je S. Š. iz okolice Beltinec, ki se je v torek peljal s traktorjem s priklopnikom po traktorski stezi iz smeri Beltinci proti Rakičanu, precenil hitrost svojega vozila, saj je v lipovskem križišču zapeljal na glavno cesto I. reda, s čimer je odvzel prednost voznici osebnega avta Š. A, ki se je peljala iz smeri Murske Sobote. Vozili sta silovito trčili, nastala je gmotna škoda za 1.200.000 tolarjev, nič kriva avtomobilistka (vozila je po prednostni cesti) pa se je hudo poškodovala. - Foto: Š. Sobočan Kajvešo prometu za osnovno- in srednješolce ed številnimi tekmovanji in srečanji mladih v minulih dneh velja vsekakor omeniti tudi tradicionalno 6. medobčinsko tekmovanje na temo Kaj veš o prometu, ki sta ga organizirala AMD Štefana Kovača ter Združenje šoferjev in avtomehanikov M. Sobota pod pokroviteljstvom Mestne občine M. Sobota. Blizu osemdeset osnovno- in srednješolcev (večina je bila prvih) je moralo najprej pokazati svoje znanje na pisnem testiranju o znanju cestnoprometnih predpisov, sledila je ocenjevalna vožnja po mestu M. Sobota, nato pa še spretnostna vožnja na poligonu (na asfaltnem igrišču pri OŠ III). Med kolesarji so bili najboljši Denis Recek (OŠ Grad), Kristjan Ivanič (OŠ Bogojina) in Aleš Flisar (OŠ Fokovci). Na tekmovanju s kolesi z motorjem (manjšimi mopedi) pa so se najbolje odrezali Zlatko Zor-ger (OŠ Grad), Simon Sukič (OŠ Grad) in Matej Gerič (Srednja kmetijska šola Rakičan). J. G., foto: N. J. ■ TOM prt ZPM5 KUC - VSAK DAN OO 12* OO 20* Zgodilo se je... Nedelica: Kdo je neznanec? Na lokalni cesti med Nedelico in Brezovico sta se oplazila z ogledali 20. maja ob 0.45 dva avta, ki sta se srečevala. En voznik je potem zapeljal v jarek in se hudo poškodoval, drugi voznik pa jo je popihal v smeri Nedelice. Domajinci: Huda poškodba 21. maja ob 18.30 se je zgodila prometna nesreča v Doma-jincih, ko je voznik kolesa z motorjem Alojz S. zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste zadel ob robnik in padel ter se hudo poškodoval. Cerkvenjak: Pretepal seje 21. maja ob 1.50 so policisti PP Lenart posredovali v Cerkvenjaku. Tam so našli 18-letnega A. M., ki se je pretepal ter kršil javni red in mir. Odpeljali so ga v trez-nilnico. Bogojina: Poškodovanje tuje stvari Neznani storilec se je 17. maja »znesel« nad parkiranim osebnim avtom Mercedes, saj je na njem razbil luči in povzročil za 100.000 tolarjev škode. Kraljevci: Vlom v hišo V Kraljevcih pri Svetem Juriju ob Ščavnici je vlomil neznani storilec skozi vhodna vrata v nenaseljeno stanovanjsko hišo. Zaradi odsotnosti oškodovanke višina materialne škode še ni znana. Vučja vas: Huda poškodba 18. maja je Boštjan P., ki naj bi vozil prehitro, zapeljal v Vučji vasi v obcestni jarek, kjer se je avto prevrnil. Voznik se je hudo poškodoval. Š. S. ■ Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Krompirjeva juha s sirom Nadevane kozličeve prsi s paprlkovo omako Blitvina zloženka Špinačna solata Češnjeva grmada Krompirjeva juha s sirom 600 g krompirja, 5 cl olja, 30 g drobtin, 60 g sira, 1500 cl kostne juhe, sol, poper, peteršilj, majaron Krompir olupimo in na drobno zrežemo. Narezan krompir skuhamo v kostni juhi. Na olju prepražimo drobtine in jih dodamo juhi, ki jo kuhamo še 10 minut, začinimo in primešamo nariban sir ter sesekljan peteršilj. Nadevane kozličeve prsi s paprikovo omako 450 g kozličevih prsi, 100 g mesnate slanine, 150 g belušev, 20 g drobtin, 10 g moke, 1 jajce Omaka: 350 g sveže rdeče paprike, 50 g čebule, 10 cl belega vina, 20 cl goveje juhe Kozličeve prsi v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo, nato iz prsi izluščimo kosti (pri tem pazimo, da jih ne prerežemo). Prsi položimo na desko, rahlo potolčemo, solimo in popramo. Očiščene beluše pomokamo, potopimo v žvrkljano jajce in povaljamo v drobtinah ter zavijemo v tanke rezine mesnate slanine. Položimo jih na kozličeve prsi in vse skupaj trdno zvijemo. Nadevane prsi zavijemo v alu folijo in pečemo 35 minut pri 170 °C. Pečena odvijemo in poljubno narežemo. Zraven ponudimo paprikovo omako. Omaka: Papriko operemo, s krpo osušimo, damo v pekač in v vroči pečici pečemo tako dolgo, da lupina odstopi. Vzamemo iz pečice, papriko olupimo, seme odstranimo. Čebulo narežemo na drobne kocke, damo v kozico in zalijemo z belim vinom. Prevremo, dodamo narezano rdečo papriko, premešamo, prekuhamo in vse skupaj gladko pretlačimo. Blitvina zloženka 300 g vlečenega testa, 500 g blitve, 300 g skute, 2 jajci, 10 cl kisle smetane, sol, poper Blitvo očistimo, operemo in v slani vodi skuhamo, nato jo odcedimo in drobno sesekljamo. Skuto pre-pasiramo, dodamo sesekljano blitvo in jajce, solimo in popramo. Vse skupaj dobro premešamo. Vlečeno testo položimo v pomaščen pekač, pokapljamo z oljem in smetano, kateri smo dodali žvrkljano jajce. Namažemo s pripravljenim nadevom in ponovno pokrijemo s testom. To ponavljamo, dokler nam ne zmanjka nadeva. Pokrijemo s krpo iz testa, ki jo premažemo z ostankom smetane in jajca. Pečemo v pečici 30 minut pri 170 °C. Pečeno poljubno razrežemo in ponudimo k mesu. . Špinačna solata 300 g mlade špinače, 20 g česna, 10 g gorčice, sol, poper, 5 cl olja, 5 cl kisa Špinačo očistimo, operemo in zrežemo na rezance. Posebej pripravimo omako, tako da česen sesekljamo, damo v skledo, primešamo olje, razredčen kis, sol, poper in gorčico. Vse dobro premešamo in s tem prelijemo špinačo. Češnjeva grmada 300 g belega kruha, 20 cl mleka, 1 vanilin sladkor, 3 jajca, 150 g sladkorja, 100 g rozin, 650 g izkoščičenih češenj, 50 g margarine En dan star kruh zrežemo na drobne kocke. Mleko z vanilin sladkorjem zavremo - ohladimo in z njim poškropimo kruh. Cela jajca in sladkor penasto umešamo. Ko zmes dobro naraste, narahlo primešamo kruh in rozine. Polovico kruhove mase damo v dobro pomaščen in z drobtinami potresen pekač. Maso po pekaču enakomerno porazdelimo, nanjo potresemo češnje in prekrijemo s preostalo kruhovo maso. Po vrhu porazdelimo drobne koščke margarine. Pečemo 40 minut pri 180 °C. Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu. Petek, 26. 5. 2000 Televizijski spored od 26. 5. do 1. 6. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Pravljice iz lutkarjevega vozička 9.20 Trojčice, risana nanizanka 9.45 Lažnivi Kljukec, gledališka predstava 9.55 Na liniji, oddaja za mlade 10.30 Svet čudes, avstralska serija 10.55 Zvok, glasbena serija 11.25 Trgovina, nemška drama, 2/3 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Osmi dan 14 .00 Vietnamska vojna, francoska serija 15 .00 Alpski večer 16 .00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdeči grafit 17.10 Vesela hišica, lutkovna nanizanka 17.45 Zenit 18.20 Dosežki 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper 22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 11.10 Gore in ljudje: Namaste, Anapurna 12.00 Orel je pristal, ameriški film 13.55 Življenje teče dalje, češko-jugoslovanski film 15.25 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.30 Po Sloveniji 18.05 Spoznavajmo, ameriška serija 19.00 Turistične akcije 19.30 Videospotnice 20 .05 Zlata mrzlica, katalonska nadaljevanka 21 .00 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.25 Nori tujec, francoski film 23.00 Ulica upanja 413, ameriška nanizanka 23.45 Oz, ameriška nadaljevanka 0.40 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. - 12.20 TV Dober dan -13.50 Diagnoza: Umor, nan. - 14.45 Jesse, nan. -15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Šifra: Rosomah, ameriški film - 21.45 Ko-mandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Sinovi groma, nan. - 0.45 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Oprah Show: Sidney Poitier - 15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja -16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nani-zanka - 22.00 Don Juan DeMarco, ameriški film - 23.50 Svilene sence, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno - razvedrilno - Portret: Anton Tonček Kos - Navigator - Slovenija gre naprej, koncert - Aktualno - 16.00 Skoraj popolni par, nanizanka -16.30 Mladi učitelj, nanizanka - 17.00 SeaOuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe Južnih morij, nanizanka - 20.10 Melrose Plače, nadaljevanka -21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski ..komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.20 Performance Tondach, reportaža - Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risana serija - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, infor. oddaja. 10.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.05 - Viva turistka, turistična oddaja 11.00 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, info. oddaja 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja 16.55 -Beach Volley v Moravskih Toplicah, zabavnog. oddaja 18.05 - Glasbeni spoti. 18.30 -Gnes, infor. oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, infor. oddaja. 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 21.30 - Ekologija, ekološka oddaja 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 - Gnes, infor. oddaja. 23,00 -SQ JAM, glasbena oddaja 23.50 - Glasbeni spoti. 00.00 - Erotika. 01.10 - Videostrani. STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurju, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Bel Cento, posnetek koncerta, ponovitev - 10.00 Videostrani in glasba - 16.00 Bel Canto, posnetek koncerta, ponovitev -17.00 Videostrani in glasba - 20.00 ŽPZ Puconci, posnetek koncerta - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje -21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 15.45 Risanka - 16.00 Televizija o televiziji - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes -17.30 Kmetijski svetovalec - 18.00 Potopisna serija - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski pregled - 21.00 Boter 2, ameriški film - 0.20 Dnevnik -0.40 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 15.05 Hišice v cvetju, nan. - 16.00 Portret Nevena Belamariča - 16.55 Otroška serija - 17.30 Hugo -18.00 Briljantina - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Pravica za vse, nan. -21.20 Latinica - 23.20 Čas je za jazz -1.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 16.20 Koncert -17.05 Športni program -19.05 Medicinski detektivi - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Vaterpolo: Mladost - BUSC, prenos Final Fouraiz Bečeja - 21.15 Seinfeld -21.40 Vaterpolo: Bečej - Splitska banka, prenos iz Bečeja - 22.50 Šport danes - 23.00 Nad obročem - 23.30 Hrvaški filmski portreti - 0.15 Pregled programa za soboto TV MADŽARSKA 1 17.05 Telešport, vmes ob 18.15 Dnevnik - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Nova budimpe-štanska dvanajstica - 20.10 Ljudje na Snežniku, madž. film (čb) - 21.40 Svetovna dediščina na Madžarskem: Pannonhalma - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Dame izbirajo, <*ženski magazin - 23.00 Šofer gospodične Daisy, ameriški film ' TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. -12.50 Glasba -13.00 Dnevnik - 14.00 1100 let sredi Evrope - 14.30 Trend - 15.00 Ni pravnomočno, šov - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 72 ur, kulturna ponudba - 18.00 Družinski krog, odkrito o družini -18.55 Program A. Alfoldi - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje -21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Telešport, vaterpolo, gimnastika TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.10 Na jug -10.55 Specialisti -11.45 Risanke - 12.55 Tenis, prenos polfinala iz St. Poltna -15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul -17.10 Princ z Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Tenis -19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 MA 2412 - 21.35 Avč!, filmska komedija - 23.10 Nevarno morje, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13.40 Hagenbeckovi -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet TV SLOVENIJA 1 9 .00 Radovedni Taček: Uhelj. 9. 15 Pod klobukom 10 .05 Bliščki, ameriški film 11 .35 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka 12 .00 Tednik 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.10 Petka 14.20 V osrčju ognja, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17.10 Mozartova druščina 17.50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Resje! 21.35 Zgodba o telesu, angleška serija 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 Vrtiljak, danska nanizanka 23.15 Hrošči, angleška nanizanka 0.05 Misija Laser, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka 9.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Štafeta mladosti 13.00 Šport 13.25 EP v gimnastiki, mnogoboj 15.30 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 Košarka NBA 18.55 Šport 19.30 Videospotnice 20.05 Slepa ljubezen, francoski film 21.40 Nič svetega, ameriška nanizanka 22.25 Svetnik, angleška nanizanka 23.15 Sobotna noč 1.15 Šok, švedska nanizanka POP TV 8.00 Družina Zakaj, risanka - 8,30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka -10.30 Šolski hodniki, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka -11.30 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka - 12.00 Modna popotovanja -12.30 Neverjetni pasji mladiči -13.00 Viva Las Vegas, ameriški film -14.30 Mistralova hči, nadaljevanka -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Pop’n'roll, glasbena oddaja -17.30 Herkul, nanizanka -18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Teorija zarote, ameriški film - 22.00 Lepa punčka, ameriški film - 0.00 Jesus Christ Superstar, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nanizanka - 10.30 Nora hiša, nanizanka - 11.00 Tomov šov, nanizanka - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Smrt za mikrofonom, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nanizanka -16.10 Divja Amerika, serija -17.15 Divji svet, serija -18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev - 19.00 Dellaventura, nanizanka - 20.00 Ugrabljena ljubezen, ameriški film - 21.45 Vrtinec poželenja, film -23.30 Zadnji magnat, ameriški film - 2.00 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 10.20 Performance Tondach, reportaža -Aktualno - 11.00 Pregled dogodkov tedna -16.00 Soočena s preteklostjo, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Do-sjeji X, nanizanka - 22.00 Popolno orožje, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 10.30 - Moto šport, športna oddaja. 11.05 • SQ JAM, glasbena oddaja. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 16.30 - Moto šport, športna oddaja. 17.00 - SQ JAM, glasbena oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.20 - TV-parada humorja - Maribor 2000, posnetek 1. dela glasbene prireditve. 22.10 - Glasbeni spoti. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. STUDIO BRLII Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 14.20 Hruške in jabolka - 15.00 Poročila - 15.15 Beverly Hills, nad. - 16.10 Melrose Plače, nad. - 17.00 Turbo Limach Show -18.30 Opera Box - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zabavni program - 21.00 Film - 22.35 Dnevnik - 22.55 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 9.40 Koledar - 9.50 Tootsie, amer, film - 11.45 Kako in kam na študij - 12.45 Zlati gong -13.40 Briljantina -14.30 Dallas, amer, film - 15.55 Črno belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.10 Kapitan James Cook, nad. - 21.00 Izbor Miss Hrvaške, prenos - 23.30 Pravi čas - 1.00 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.55 Labirint strasti - 14.30 Hišni ljubljenčki -15.20 Oprah šov -16.05 Glasbeni program - 16.45 Športni program - 17.30 Nogomet (mladi): Hrvaška ■ Nizozemska, prenos z EP -20.00 Športni program - 22.15 Šport danes - 22.30 Športni program - 23.30 Pregled programa za nedeljo (možni prenosi vaterpola iz Bečeja, gimnastike iz Bremna in jadranja iz Splita, op. a.) TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za evangeličane - 8.10 Zanzibar, mladinski program - 9.30 Otroški šport -10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila -12.05 Bravo TV -13.00 Hungarian Open, tenis -14.30 Delta -15.00 Naše stoletje -15.30 Kratki film -16.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.20 Kultura bivanja - 16.50 Telešport, prvenstvena nogometna tekma - 19.00 Lotošov - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit, kabaret - 20.35 Kumara, politična solata - 21.00 Sodnik Dredd, amer, film - 22.45 Zbo-gom, moja tašča, kitajsko-hongkonški film TV MADŽARSKA 2 7.35 Vaška TV - 7.50 Družina z jasnega - 8.40 Za manjšine - 12.00 Zvon - Cirkus Hum-berto, nan. - 13.00 Komedijanti -13.55 Otroški pokal -14,20 Narodopisje -14.30 Tri želje - 15.00 Telešport -16.35 Letalska družba Modro nebo - 17.25 Koktajl ekstremov - 17.35 Takoj!, M. Vamos -18.30 Šovprogram iz leta 1985 - 19.25 B. Bartok -19.40 Pravljica -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Telešport - 22.45 Moja olimpiada, Moskva 1980 - 23.40 Dosjeji X, nan. - 0.25 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program -12.15 Šaljivec Carey - 12.35 Življenje in jaz - 13.00 Nick Freno -13.25 O 3 Austria Top 40 -14.10 Tenis, prenos finala iz St. Poltna -16.30 Nogomet, prenos - 19.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Igra, srhljivka - 22.20 Krik, srhljivka -0.00 Noč čarovnic VI, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9,30 Julia se slabo obnaša, filmska komedija - 11.05 Očka ni poročen, filmska komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Milijonar, filmska komedija -14.25 Salzburške zgodbe, filmska komedija 15.55 V Avstriji - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Glasba brez meja, prenos z Expa 2000 - 22.20 Vse je komedija - 0.20 Slovo na mostu Waterloo, film / Ig Četrtek, < F 1.6.2000 IV SLOVENIJA 1 9.00 Mate sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Oddaja za oboke 10.40 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Naravni parki: Krupa 12 .00 Dokumentarna oddaja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.40 Družinske vezi 14.30 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Lažnivi Kljukec, gledališka predstava 17.45 Svet čudes, avstralska serija 18.05 Zvok, glasbena serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Ne/znanioder 23.25 Odvrženi, dokumentarno-igrana reportaža 0.20 Svet čudes, avstralska serija TV SLOVENIJA 2 10.00 Dr. Sommerfeld, nemška nanizanka 10.45 Nič svetega, ameriška nanizanka 12.20 Svet poroča 12.50 Slepa ljubezen, francoski film 14.25 Kolesarska dirka po Italiji, prenos 17.30 Po Sloveniji 18.05 Podeželski utrip, angleška nadaljevanka 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Na robu, kanadska športna serija 20.30 Paul Merton predstavlja: Klerikalna napaka 20.50 Koncert za flavto in godalni orkester 21.15 Ne umri brez slovesa, argentinski film 23.40 Bistvo jazza, angleška serija POP TV 9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint strasti, nad. - 12.20 Udarci pravice, nan. - 13.50 Diagnoza: Umor, nan. - 14.45 Jesse, nan. - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 21.00 Trije predsedniki, am. film -22.50 Prijatelji, nan. - 23.15 Nevarna srca, nan. - 0.00 MASK, nan. - 0.30 Na zdravje!, nan. - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show - 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Princ z Bel Aira -14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Oprah Show: Nenavadni starši - 15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet nan. -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nanizanka - 20.60 Salomonska izbira, ameriški film - 22.40 Maggie, nan. - 23.10 Svilene sence, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.15 Odklop, ponovitev 1DEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev - Bogračiada 2000 -Aktualno - 16.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka -17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Zgodbe Južnih morij, nanizanka - 20.10 Policijska družina 2, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Navigator (film, kultura, prosti čas) -Intervju: Marika Kardinar - 22.20 Anketa: Kopališče - 22:25 Etno večer z Vladom Kreslinom in pomurskimi ansambli - 22.45 Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka -0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.50 -Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.40 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 75.30 - Gnes, informativna oddaja. 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 17.40 - Iz produkcije ZLTV, Impulz Kamnik. 18.10 - Risanke. 18.30 -Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Kasaške dirke Ljutomer, produkcija Kanal 11, G. Radgona. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Foto ŠF monka nagrajuje. 20.35 - Viva turista, turistična oddaja v živo. 21,25 - Kasaške dirke Ljutomer, produkcija Kanal 11, G. Radgona. 22.05 - Kako biti zdrav in zmagovati, od-daja Rudija Klariča. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. STUDIO BRUL1 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Podobe prostora, ponovitev - 9.45 Videostrani in glasba - 16.00 Podobe prostora. ponovitev - 16.45 Videostrani in glasba - 20.00 35 MM. novosti v soboškem kinu - 20.30 Kako biti zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča - 20.30 Dobro jutro, Prekmurje, ponovi-tev jutranje oddaje - 21.15 Videostrani in glasba___________ TV HRVAŠKA 1 14.10 Film - 16.00 Planet živali - 16.30 Trenutek spoznanja- 17.00 Hrvaška danes -17.30 Morje -18.00 Kulturna in naravna dediščina - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ukradeno otroštvo, dok. oddaja - 20.45 Ko mineva čas - 21.35 Pol ure kulture TV HRVAŠKA 2 12.30 Potovanja, serija - 13.30 Pacifiške palisade, serija - 14.15 Newyorška policija, nan. - 15.00 Pravica za vse, nan. - 16.05 Carstvo divjine -17.00 Otroška serija - 17.30 Hugo -18.00 Svet mamil, serija - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Kviz - 22.20 49. vzporednik, amer, film -0.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.45 Monoplus - 14.30 Poslovni klub - 15.00 Poziv v gledališče -17.15 Top DJ Mag - 18.15 Knjižnica - 18.30 Koraki - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Nogomet (mladi): Hrvaška - Češka, prenos iz Trencina - 22.30 Nogomet (mladi), posnetek druge tekme - 0.10 Špbrt danes - 0.20 Pregled programa za petek TV MADZARSKA1 17,30 Program madžarskih Židov - 18.00 Dnevnik - 19.00 Smer Sydney, olimpijski kviz -19.30 Dnevnik, šport - 20,00 Milenijske povesti - 20.30 Nadaljujte plovbo, angl, film - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Kino Dore Prokopp - 23.05 Človeško telo, serija -23.55 72 ur, kulturna ponudba ob koncu tedna TV MADŽARSKA 2 11.00 Telesreča - 11.30 Gospodarstvo v zagonu -12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. - 12.60 Narodopisje - 13.00 Dnevnik -14.00 Glavni trg -15.35 V dvoje -16.10 Šolska ulica - 17.30 Črna skrinja - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Kvartet, program držav višegrajske skupine - 21.00 Varstvo mest - 21.30 Mojih prvih 200 let, madž. film - 0.10 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 11.20 Nori safari, pustolovski film - 12.45 Formula 1, prenos treninga - 14.10 Rojeni divjak, filmska komedija - 15.45 Pleše z volkovi, vestern -19.30 Čas v sliki - 20.15 Divja bitja, filmska komedija - 21.45 Morilci, akcijski film -23.50 Jezni sodnik, srhljivka TV AVSTRIJA 2 15.30 Znak svetega križa, film -17.00 Čas v sliki -17.15 Dobrodošli v Avstriji -18.20 Halo, kako gre? - 18.50 Kristus v času - 19.0JJ Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna Avstrija - 21.15 Zabava - 23.15 Čas v sliki -23.20 Čarobni gospod Cox, film RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSio -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSio -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop- 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu-10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja-12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želja s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSio -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21,00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij- 10.30 Mali'oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi: 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSio -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke- 21.00 Poročila-21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSio -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSio -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSio -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč SPORED Nedelja, 28. 5. 2000 TV SLOVENIJA 1 8.55 Babar, risana nanizanka 9.20 Pleme, nanizanka 9.55 Dlan v dlani 11.00 Svet morij, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.20 Turistična oddaja 13.40 Pomagajmo si 14.10 TV Poper 14.40 Resje! 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 10.15 Naravni parki: Krupa 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna I9.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Družinske vezi 22.35 Poročila, šport, vreme 23 .00 Iluzije, balet TV SLOVENIJA 2 10 .25 Zvezde Hollywooda: 3 Stogci 11 .00 Turistične akcije 11.30 Policija na naši strani 12 .00 Med. tekmovanje pevskih zborov 12.25 Motociklizem do 250 ccm za VN Italije 13.20 Košarka NBA Action 13.50 Motociklizem 500 ccm za VN Italije 14.50 EP v gimnastiki, orodja 17.00 Kolesarska dirka po Italiji 17.55 Finale pokala Slovenije v rokometu (ž) 19.30 Videospotnice 20 .05 Reši se, kdor se more!, ameriška serija 21 .00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.30 Cikcak 22 .00 Šport v nedeljo 23 .00 Veliki karneval, francoski film POP TV 8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka - 10.30 Pop’n'roll - 11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka - 13.30 Čisto prvič, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Dvojčici, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Ljubim težave, ameriški film - 22.15 Športna scena - 23.00 Fun Bali - 23.15 Šola golfa - 23.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Možje v črnem, risanka - 10.00 Družinske zadeve, nanizanka - 10.30 Nora hiša, nanizanka -11.00 Tomov šov, nanizanka - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Nikoli ne pozabi, ameriški film - 15.50 Klik! - Vitezi za volanom -Miza za pet - Do ušes zaljubljena, nanizanka - 19.00 Duh bojevnika, nanizanka -20.00 Zaupno, ameriški film - 22.30 Stilski izziv: Kolesarja - 23.10 Drugi, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Najkakovostnejša strešna opeka Tondach - 10.25 Iz našega studia: Športna zveza Murska Sobota - 10.55 Črnogorski turizem - 11.30 Portret: Anton Tonček Kos - 11.45 Slovenija gre naprej, koncert - 12.00 Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 16.00 Sveža kri, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Veronikine skušnjave, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Popolna resnica, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.35 -Videostrani. 17.40 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 20.05. - Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 21.00 - Videostrani. STUDIO BRULI Ponovitev tedenskega programa - 9.00 ŽPZ Puconci, posnetek koncerta -10.001 Feel Good, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -11.00 Človek živali človek, ponovitev oddaje o živalih - 12.00 Soboške mestne četrti: Partizan, ponovitev reportaže - 12.30 Šli-vanov memorial, ponovitev 1. dela reportaže - 13.30 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 8.00 Poročila - 8.05 Program za otroke - 11.25 Pustolovščine po Hrvaški - 12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Etnofest Neum - 14.50 Hruške in jabolka -15.30 Poročila - 15.40 Amerika: Življenje narave - 16.10 Komisar Rex, nan. - 16.55 Risanka - 17.25 Pogovorna oddaja -18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hrvaške katedrale, tv-film - 21.35 Tretja sreča - 23.10 Dnevnik - 23.35 Humoristična serija - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.00 Praznično jutro - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Praznično jutro - 12.30 Čudežne stopnice, amer, film - 14.00 Mir in dobrota - 14.35 Odstranjeno, amer, film - 16.35 Svet zabave - 17.05 Taksi za Kanado, amer, film -18.40 Okrutna divjina, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Serijski film - 22.00 Hvala za vse, ital, film - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 10.45 Beverly Hills - 11.30 Melrose Plače - 12.15 Dok. film - 13.15 Šport v nedeljo... -13.30 Motokros, prenos EP iz Zaboka... - Motociklizem, prenos dirke za VN Italije... -16.00 Gimnastika (m.), posnetek EP iz Bremna -19.30 Glasbeni program - 20.00 Nenadoma Susan - 20.25 Nogomet: Hrvaška - Francija, prenos iz Splita (mogoče začetek že ob 19.25, op. a.) - 22.20 Šport danes - 22.35 Jadranje: Match Race, reportaža iz Splita - 23.05 Oprah šov - 23.50 Pregled programa za ponedeljek TV MADŽARSKA 1 6.00 Vaška TV, izbor - 6.30 Ažurno, izbor - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Program ob dnevu otroka - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.00 Tv-klinika, magazin - 14.00 Telešport- 15.30 Za reformatorje - 16.00 Puder - 16.25 Čarobna šestica - 16.55 Svet deževnega gozda - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Prej ali slej, šov - 22.00 Film - 23.00 Dosjeji X - 23.45 Judy Farrow and Friends na festivalu Pori jazz TV MADŽARSKA 2 7.40 Program za vernike - 9.55 Madžarska hiša -10.20 Narodopisje - 10.30 Glasbeni burik - 11.25 Otroški šport -11.50 Glasbena veriga - 12.00 Zvon - Ahmed, princ Alhambre, risani film -13.10 Živali in človek - 13.40 Zelena pika - 14.35 Zagovornik, jezikoslovje - 15.05 Sporočilo svetih krajev - 15.30 Jani gre na dom - 16.00 Telešport - 17.45 Satelit, kabaret - 18.20 Kumara - 18.40 Čarobna šestica - 19.10 Henrik V., angl, film - 21.25 Teden, vmes Dnevnik - 22,25 Telešport - 0.05 Nočni program TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.05 Šport - 11.25 Avto-moto šport - 11.55 Ernest v zaporu, filmska komedija - 13.10 Amy in divje go.si, pustolovski film - 14.55 Pizza pizza, filmska komedija - 16.35 Neustavljiva dvojica, filmska komedija - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Francoski poljub, filmska komedija - 22.00 Kolumbo - 23.15 Kraj dejanja TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Anni, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina -14.00 Strelsko okolje - 15.10 Heidi in Erni - 15.35 Lumpi iz prve klopi, filmska komedija - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.55 K stvari - 23.15 Enostavno klasično t^ORED Ponedeljek, 29. 5. 2000 TV SLOVENIJA 1 10.40 Zenit 11.15 Dosežki 11.35 Na vrtu 12 .00 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Podoba podobe 16 .00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Pomaranča 17 .00 Pleme, nanizanka 17.45 Drugačni 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19 .00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20 .05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nemška nan. 21 .00 Odstiranja, dokumentarna oddaja 22 .00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22 .55 Odstiranja, pogovor 0.35 Drugačni, ponovitev TV SLOVENIJA 2 12.55 Cik cak 13.25 Sobotna noč 16.05 Domače obrti: Kolarji in kovači 16.35 Policija na naši strani 17 .05 Veliki ruski skladatelji: Modest Musorgski 17 .30 Po Sloveniji 18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19.00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 21 .00 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 In življenje gre naprej, češko-jugoslovanski film POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Labirint strasti, nadaljevanka - 12.20 Športna scena -13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka - 14.45 Jes-se, nanizanka - 16.15 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Labirint strasti, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom - 21.00 Ujeti utrinek, ameriški film - 22.45 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Nevarna srca, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravjel, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje ; 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nanizanka - 15.00 Oprah Show: Življenje za druge - 15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 21.00 Čarovnice, ameriški film - 22.45 Maggie, nanizanka - 23.20 Svile-ne sence, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - TV Pika: Oder občutkov -16.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka - 17.00 SeaOuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe Južnih morij, nanizanka - 20.10 Noro poletje, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.15 Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža - 22.45 Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka - 0.00 Glavni na vasi, risa-na nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL54 09,30 - TV parada humorja - Maribor 2000, posnetek 1. dela glasbene prireditve. 11.20 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.50 - TV-parada humorja - Maribor 2000, posnetek 1. dela glasbene prireditve. 17.40 - Orleki odleteli čez ocean, glasbena oddaja. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20,30 - Plamen noči, mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje, posnetek iz M. Sobote. 21.20 - Kanaliziranje, komuniciranje Nove dobe. 22.10 -Glasbeni spoti. 22,30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. STUDIO BRULI 7 15 Dobro fulro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Šlivanov memorial, ponovitev 1. dela reportaže -10.00 Videostrani in glasba -16.00 Štivanov memorial, ponovitev 1. dela reportaže - 17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Šlivanov memorial, reportaža, 2. del - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje od-daje - 21.45 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 14.00 Poročila - 14.10 Kako sem preživela počitnice, amer, film - 16.00 Izobraževalna oddaja -17.00 Hrvaška danes - 17.30 Svet podjetništva -18.00 Preteklost v sedanjosti -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kapelski kresovi, dramska serija - 21.30 Pustolovščine po Hrvaški - 22.00 Misli 21. stoletja - 23.05 Dnevnik - 23.30 Kanadska kraljevska farsa, nan. - 23.55 Poročila - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 15.00 Svet zabave - 15.40 Carstvo divjine, serija -16.05 Otroški program - 17.00 Prijatelji, nan. -17.30 Hugo - 78.00 Gozdarska hiša, nan. - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Poln krog, serija - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pacifiške palisade, serija - 22.35 Maverick, amer, film TV HRVAŠKA 3 16.00 Tretja sreča - 17.30 Hrvaški šport -18.30 Animavizija - 19.00 Odločilna orožja, dok. serija - 19.30 Glasbeni program - 20.20 Nogomet (mladij: Hrvaška - Španija, prenos z EP - 22.25 Nogomet: Nizozemska - Češka, posnetek - 0.00 Šport danes - 0.10 Jadranje: Match Race, posnetek iz Splita - 0.40 Pregled programa za torek (mogoče prenos tenisa z Roland Garrosa, op. a.) IV MADŽARSKA 1 14.20 Guldenburgovi, nad. - 15.10 Beethovnov ciklus - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Župnik iz Gorgetega - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Na poti - 17.30 Sporočilo svetih krajev -18.00 Dnevnik -19.00 Telesreča - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja - 21.25 V dvoje z igralko E. Eszenyi - 22.00 Dnevnik - 22.35 Ura sprejema TV MADŽARSKA 2 11.00 Madžarska prihodnosti -12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. - 12.50 Glasbena veriga - 13.00 Dnevnik -14.00 Skupščinski dnevnik -15.00 Amate - orjaška figa -15.45 Klip plus -16.00 Šolska ulica -17.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Človeško telo, serija - 21.20 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.35 Cleo od 5 do 7, franc, film (čb) TV AVSTRIJA 1 14.55 Moštvo Knight Rider - 15.40 Zvezdne steze - 16.26 Herkul - 17.10 Princ z Bel Aira - 17.36 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ime rože, film - 22.20 Hiša v ulici Carroll, srhljivka -0.00 Smrtonosna bitka TV AVSTRIJA 2 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki @HED Torek, 30. 5. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.00 Japonske pravljice 9.15 Radovedni Taček: Pomaranča 9.30 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja 9.55 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.10 Otroška oddaja 10.45 Drugačni 11.35 Zgodba o telesu, angleška serija 12 .05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.45 Odstiranja, dokumentarna oddaja 14.35 Odstiranja, pogovor 16.15 Risba kliče - vozimo pametno 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Zlatko Zakladko 17.00 Kako rada imam šolo, nanizanka 17.15 Moja žival in jaz, nanizanka 17.45 Besede 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Trgovina, nemška drama, 3. del 0.25 Besede, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.40 Jasno in glasno, kontaktna omaja 13.10 Reši se, kdor se more!, ameriška serija 14.00 V osrčju ognja, ameriški film 15.30 Studio City 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 19 .00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Picassova Guernica, španska oddaja 20.55 Svet poroča 21.25 Ženske 1, norveški film 22.45 Piranski večeri: Trio Ljubljana POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Labirint strasti, nadaljevanka - 12.20 Lepo je biti milijonar, ponovitev - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka -14.45 Jesse, nanizanka - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Labirint strasti, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Zamenjava ob rojstvu, ameriški film - 21.45 Urgenca, nanizanka - 22.35 Prijatelji,' nanizanka - 23.15 Nevarna srca, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00'Dprah Show - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira -14.00 Jake in debeluh, nanizanka - 15.00 Oprah Show: Pisma Oprah - 15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet -19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Fantje iz soseščine, ameriški film - 22.00 Nizki udarci, nadaljevanka - 23.00 Maggie, nanizanka - 23.40 Svilene sence, nanizanka - 0.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev - 1.40 Odklop, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - Kasaške dirke v Ljutomeru - Aktualno -16.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Zgodbe Južnih morij, nanizanka - 20.10 Polet maščevanja, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Podjetniški forum podjetja Sun - 22.30 Parada humorja - 22.45 Aktualno - 23.00 Mož pravice, nanizanka -0.00 Glavni na vasi, risana nanizanka - 0.30 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Plamen noči, gledališka predstava. 11.50 -Orleki odleteli čez ocean, glasbena oddaja. 11.35 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes. informativna oddaja. 16.00 - Kanaliziranje, komunikacija nove dobe. 16.55 - Orleki odleteli čez ocean, glasbena oddaja 17.40 - Plamen noči, gledališka predstava. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20,05 - Gnes, informativna oddaja 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.00 - Kanaliziranje, komunikacije nove dobe. 22.50 - Gnes, informativna oddaja 23.20 - Videostrani. STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Štivanov memorial, ponovitev 2. dela reportaže - 10.00 Videostrani in glasba - 16.00 Silvanov memorial, ponovitev 2. dela reportaže -17.00 Videostrani in glasba - 18.30 Gobe rastejo po dežju, oddaja za otroke - 19.00 Videostrani in glasba - 20.00 Brulijev salon, oddaja v živo z gosti v studiu - 20.45 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.30 Videostrani in glasba IV HRVAŠKA 1 14.00 Poročila - 14.10 Oče kot mama, amer, film - 15.45 Zabavni program - 16.50 Poročila - 17.00 Diplomacija in dediščina - 17.30 Dokumentarna oddaja - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zlata ribica - 21.20 V ospredju: 10 let hrvaške državnosti - 22.05 Ciklus mladih avtorjev - 22.40 Dnevnik - 23.00 Evromagazin -23.45 Poročila - 23.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.05 Labirint strasti, nad. - 9.50 Film -11.45 Kruške in jabolka -12.25 Carstvo živali, serija - 13.15 Bella mafia, mini serija - 14.40 Odločilno orožje, serija - 15.10 Serijski film - 16.05 Carstvo divjine -16.30 Otroški program - 17.30 Hugo - 18.00 Gozdarska hiša, nan. - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Super-man II, amer, film - 22.05 Newyorška policija, nan. - 22.55 Top gun, amer, film - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 15.40 Hrvaški državni sabor - 16.40 Film - 18.00 Športni program - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Zakladnica - 20.50 Transfer - 21.35 Falling for a Dancer, serija -22.20 Šport danes - 22.30 Jadranje, posnetek iz Splita - 23.00 Ritem - 23.55 Pregled programa za sredo (mogoče prenos tenisa iz Roland Garrosa, op. a.) TV MADŽARSKA! 15.25 Skrivnosti zračnega oceana -15.50 Energetska abeceda - 15.58 Poročila -16.05 Ekovizija - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17,30 Katoliška kronika -18.00 Dnevnik - 19.00 Gospodarstvo v zagonu -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Panorama - 21.30 Kaj, koliko, zakaj? - 22.00 Dnevnik, aktualno -22.35 Črna skrinja, svetovni magazin - 23.05 Svet je naš, prvih 10 let BBC-ja TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Evropski obrazi - 9.00 Iz tv-arhiva - 11.00 Življenje deževnega gozda - 12.00 Zvon - Kalifornijske sanje, nan. - 13.00 Dnevnik -14.00 Za upokojence - 14.30 Okno - 15.30 Mediamix - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Ura sprejema - 18.00 Telešport, vmes nogomet - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 Pogovor o psihoanalizi - 21.25 Sever, mehiški film - 0.40 Nočni program TV AVSTRIJA 1 14.55 Moštvo Knight Rider -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ z Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Medicopter 117 - 21.10 .Natalie lil, film - 22.50 Posiljena, srhljivka - 0.20 Havaji - erotični paradiž, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17,05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 UnF verzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža •OREB Sreda, 31.5. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.25 Mozartova druščina 9.50 Zlatko Zakladko 10.05 Kako rada imam šolo, nanizanka 10.20 Moja žival in jaz, nanizanka 10.30 Besede 11.30 Obzorja duha 12 .05 Razkošje, francoska nadaljevanka 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.40 Bliščki, ameriški film 15.10 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Ujetnika, angleško-ameriški film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Zvočnost slovenskih pokrajin: Primorska 23.20 Slovenski glasbeni dnevi 0.05 Raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 10.00 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.40 Ženske 1, norveški film 12.00 Picassova Guernica, španska oddaja 14.50 Festival narodne zabavne glasbe Vurberk ‘99 15.45 Trije moški in noga, italijanski film 17.30 Po Sloveniji 18,05 Or. Sommerfeld, nemška nanizanka 19.00 Šef, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 80 let Slovenskega narodnega gledališča 20.55 Gledališka predstava 23.00 V Frostovem slogu, angleška nanizanka POP TV 9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Labirint strasti, nadaljevanka - 12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev - 13.50 Diagnoza: Umor, nanizanka -14.45 Jesse, nanizanka - 15.15 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Labirint strasti, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Najboljša prijateljica, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Nevarna srca, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.20 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nanizanka -15.00 Oprah Show: Tyra Banks -15.55 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16,50 Rosalinda, nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Meduza, ameriški film - 22.40 Maggie, nanizanka - 23.15 Svilene sence, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Parada humorja -Aktualno - 16.00 Skoraj popolni par, nanizanka - 16.30 Mladi učitelj, nanizanka -17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Zgodbe Južnih morij, nanizanka - 20.10 Za večno, ameriški film - 2^.30 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Dobrovnik - 22.25 Bogračiada 2000'- 22.45 Aktualno - 23.30 Mož pravice, nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana nanizanka -1.00 Dragi John, nanizanka TV AS - KANAL 54 09,30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.00 - Videostrani. 15.30 -Gnes. informativna oddaja 16.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.00 - Iz produkcije ZLTV, Impulz Kamnik. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja v živo. 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, Impulz Kamnik. 22,30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. STUDIO BRULI 7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Briilijnv salon, ponovitev - 9.45 Videostrani in glasba -16.00 Gobe rastejo po dežju, ponovitev oddaje za otroke -16.30 BrUlijev salon, ponovitev -17.15 Videostrani in glasba - 20.00 Podoba prostora - 20.45 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 21.30 Videostrani in glasba TV HRVAŠKA 1 13.25 Trenutek za domači kotiček -14.00 Poročila -14.10 Osamljenost, amer, film -15.40 Risanka - 16.00 Etno - 16.30 Skupaj v vojni, skupaj v miru -17.00 Hrvaška danes -17.30 Zdravnik v hiši - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Knjižnica - 22.00 Zvezdni prah - 22.35 Dnevnik - 22.55 Vabilo v gledališče - 1.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.55 Zaplešimo, amer, film - 11.30 Carstvo divjine -11,55 Kviz - 12.25 Risanka -12.50 Velika vojna, serija - 13.40 Gozdarska hiša, nan. -15.10 Komisar Rex, nan. -16,05 Carstvo divjine - 16.30 Program za otroke - 17.30 Hugo - 18.00 Dokumentarni film - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.00 Plen, nad. - 21.45 Film - 23.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.00 Mladi Robin Hood - 12.25 Parni cepelin profesorja Popsnaglea -13.30 Ritem -14.30 Evromagazin - 15.15 Ciklus mladih avtorjev: Ko naša glasba zagrmi, dok. oddaja -15.45 Zlata ribica -16.45 Športni program - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Bonnie in Clyde: Resnična zgodba, film - 21.40 Amerika - življenje narave - 22.10 Šport danes - 22.20 Monoplus - 23.05 Pregled programa za četrtek (mogoče prenos tenisa, op. a) TV MADŽARSKA! 16.30 Z vedrino vere - 17.00 Moja olimpiada, Los Angeles 1984 - 18.00 Dnevnik -19,00 Kovček - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomočno, šov - 20.30 Nogomet, Madžarska: S. Arabija - 22.40 Dnevnik, aktualno - 23.15 Madžarski salon, kultura -23.45 V belem mestu, švic.-portugal. film TV MADŽARSKA 2 12.45 Narodne vrednote - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin - 15.45 Pop glasba -16.00 Šolska ulica -17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport, vaterpolo -19.40 Pravljica - 20.30 Zgodilo se je leta 1990 - 21.25 Obalna straža, nan. - 22.10 Osupljivo območje, nan. - 0.00 Nočni program TV AVSTRIJA 1 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18,30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza, kriminalka - 21.50 Velemestni morski pes, akcijski film - 23.30 Umazani Harry, kriminalka TV AVSTRIJA 2 13.40 Oče proti svoji volji - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Pustite jih živeti, gala koncert 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža Ulil , 25. maj 2000 27 VESTNIK PRIPADNIK AMERIŠKE VERSKE SEKTE OTOČEK DUBROVNIKU AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK POMURSKI AMATERSKI IGRALEC (JOŽE) NOVINARKA, POROČEVALKA KAJNOV BRAT UMIRANJE, POMOR KROŽNO OBLIKOVANA AFRIŠKA VAS SRBSKI KOŠARKAŠ (ŽELJKO) PRINCIP STVARI PRI ANAKSI-MANDRU DROBEN METULJ, UNIČEVALEC TEKSTILA BROM GRŠKA ČRKA DIREKTORICA AGENCIJE VENERA TISOČINA KILOGRAMA IDILIČNA PESEM O PASTIRSKEM ŽIVLJENJU UMRLA SOPROGA MIHAILA GORBAČOVA LETOPIS KEM.ELEM. VVEČIH OBLIKAH IZR.PREROK ORKAN V KARIBSKEM MORJU BOLEZENSKO NAGNJENJE H KRAJI ZAKON O VOLITVAH MESTO NA NIZOZEMSKEM OTROKV ŠOLI GIBANJE PO ZRAKU DUHOVIT DOMISLEK NALEZLJIVA BOLEZEN KANADSKA PROVINCA KITAJSKO LJUDSTVO VRSTA SLAŠČICE ORGELSKA KLAVIATURA AR1JA(ITAL.) KOREJSKI AVTO PROTRDIL-NICA MENJAVA, ZAMENJAVA HRVAŠKO MOŠKO IME KDOR KANDIDIRA KRAJ V SRBIJI STAVČNI ČLEN PETER AMERŠEK DEL STOLA, NAMENJEN ZA SEDENJE JAPONSKA SMUČARKA KAVABATA NOGA NAD KOLENOM HAZARDNA IGRAŠ KARTAMI VULKAN NA ALJASKI OTOŽNA PESEM VRSTA EKSPLOZIVA RUSKO MESTO OB JENISEJU LUDOLFOVO ŠTEVILO GLASILO IT. SOCIAL. KIPAR KOGOJ TELOVADBA OB GLASBI POD ANG.FIZIK (THOMAS) Y ANGLEŠKI TENORIST (SIR PETER) E SMUČARKA BUDER POD.HODNIK KRAJ PRI KOČEVJU PRIPADNIK SREDNJEAZIJSKEGA NARODA AMERIŠKI RAČUNALNIK MESTOV BRAZILIJI GLAVNI ŠTEVNIK SREDNJEVEŠKO DRAMSKO DELO SKUPINA INSEKTOV V ZRAKU BOJNO LADJEVJE KRAJ NA KOROŠKEM OSTRIVEC SPANSKI PISATELJ (JOSE MARTINEZ) POSODA ZA RIBICE MESTOV UKRAJINI ŽENSKA, KI KAJ NABIRA BOLEČINA PESNIK MERMOLJA AV.REŽISER (LEON) KITAJSKA FILOZOFSKA KNJIGA (Yl JING) TOČENJE SOLZ TENISAČICA KURNIKOVA LASTNOST IZOTROPNE SNOVI GLAGOLNIK ZEVNITI REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 11.5. 2000: SLAVKO OSTERC, POMENOSLOVJE, LAMRA-Nl, FRAS, ORO, PANO, IVA, IVANA, ANADIR, KAI, SRB, OVINEK, DA PONTE, ARSEN, KALORIJA, OLIB, ERARIUM, RA, OPARIM, MERITVE-NA EKIPA, SMETANA, ANALI, MAT, URAN, OBTEK, OS, CAPIN, ASANA, TRAČ, PS, ILKA, RTANJ, TD, TEORETIK, JAR, CE, SIAL, APER-Sl, RAA, EVEREST, PTAH, OŽ, OCEAN, ZIDARSKI POMOČNIK, ALPID, ICIKA, OBOL, JETNIK, BENO, KATAR, NONA, ARIANA, ARON GL.MESTO VILKO UKMAR ZORAN ERJAVEC EVRIOPSKO GORSTVO SLOVENSKI PISATELJ (FRANCE) RADIJ IVO ANDRIC PTICA Z DOLGIM KLJUNOM SILICIJ Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Andreja Baranja, Šercerjevo naselje 34, 9000 M.Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Matevž Hercog, Cankova 53c, 9261 Cankova 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Mateja Lamut, Kapelska c. 72, 9252 Radenci Robert Novak, Bakovci, Cvetna 5, 9000 Murska Sobota Suzana Gerenčer, Dolga vas 13 a, 9220 Lendava Branko Gabor, Trnje 83, 9232 Črenšovci Nuška Soklič, Hotemaže 91, 4205 Preddvor E ra w o >o E ra o c o ■o ra o» ra - JAKA AVŠIČ ITALIJE TENISAČICA PISNIK MESTNI DEL HAMBURGA AM.STRELEC (EDVVARD) DRAGO IBLER NORV.GLAS. SKUPINA BIVALIŠČE UMRLIH DEL SRAJCE CESTNA ZAPORNICA ra N ra CD X« o o KDOR POVZROČA ZDRAHO JAZ(LAT.) SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA GOETHEJEVA MATI SKAND1NAV. MOŠKO IME SAMARIJ LOJZE SLAK SKRIVEN NAMEN, NAČRT ZBIRKA PERZIJSKIH MITOLOŠKIH SPISOV Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 2. junija 2000. Ime in priimek: Naslov: ^e je'pod stajo j novi stanovanjski Mok v Soboti, na osen štoko{ s šestnajstimi bafkoni, obtnjenimi na sevetni ktaj. Se ptavi po domače, ptouti babjomi kouti. S toga ktaja najbofe ptejk cejfega feta veteft huda, deg pete, toča šejka pa snejg nosi pa sunce s toga ktaja ne posija ptejk cejCoga Četa, ^efeka so eto spitavafe, či bi un igo gijdo, na šteti ktaj bi si dau balkon naptaviti. QIn je pa ^časi dau v lieci odgovot: »Quušno na sevet«. 9akšoga miš&nja so pa, nej v (teci, bi&j tudi tisti, šteti so se ga taksi stanovanjski bH odCočift, ka se naj v Soboti gida. Olni mis&jo, ka do se ?idj.e bife ga ta stanovanja, pti šteti so balkoni na sevet obtnjeni. ^e misftjo v tagpisl ta stanovanja boukše ovtednotifi. Oletjetno . do objavift, ka so ta stanovanja bfige natavi, ka v gimi snejg gviišno nanosi po cejJon balkoni, tan tildi ostane eejfo gimo pa posktbi ga gimsko idifo pted vtatL 0/ degevnon vte-meni se bafan ftpou opete g močnin ptitiskon veta s sevta ktaja, tak tudi veteft ptipomote astmatiki, ka či stoupi na bafkon, njemi ditekten sevet ptefuda kompfetne dWne poti, pa v časi dopusta nede btige, što de touge gafejvo, pa ešče cejft kup ugodnosti se kage pti usmetitvi ba?kono{ na sevetno stan. 9MERKUR Slap Savica Romarska cerkev v Brezjah 3. junija 2000 Prodaja vozovnic v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota • Bohinj, • Brezje, • Vintgar, • Vrba, slap Savica zanimivi ogledi kosilo vesela zabava humorist Geza Natalija Verboten Kifličarji Cena izleta 6.800 sit Anton Kolenko - Mlinarski, bistriški svetnik črenšo-vske občine, si je te dni obril brke. Zlobneži pravijo, da je to storil zato, ker je postal dedek, in da se vnukinja ne bi prestrašila, ko bo spregledala. * * * Te dni je padel še eden od botrov gradbenega konglomerata Gidgrada Milan Gerič. Ni znano, ali bo sedaj aktiviral narodnozabavni ansambel, ki je bil v nekdanji Vzhodni Nemčiji to, kar je bil Avsenik v Zahodni Nemčiji. Morda se bo za to tveganje odločil, čeprav mu ni znano, kaj bi pomenil v združeni Nemčiji. Tu mu bo pomagal državljanski forum. * * * Visoki lendavski uradnik je pred kratkim dvignil tlak lendavskim gostincem. Ti so namreč pričakovali, da bodo deležni te časti, da pogostijo njegove povabljence na slavje. Toda ne, gospod uradnik so goste prepeljali z avtobusom v sosednjo Madžarsko. Edino zadoščenje lendavskim gostincem je veselje, ki so jim ga naredili mejni organi, ko so porabili poldrugo uro za formalnosti ob prestopu meje. * * * Ko soboški oblastni nomenklaturi zmanjka argumentov proti novinarjem, se zatekajo k mladim neizkušenim deklicam. Kar se Vestnikove deklice tiče, prezidij sporoča, da se soboških pozidav ni lotila neizkušena deklica, ampak novinarka s poldrugim desetletjem novinarskega staža in univerzitetno diplomo. * * * Geza Džuban - Termal je bil prizadet. Prizadeli so ga, ko so njegovemu bloku aktivnih očitali, da se ne oglaša. V času oblastnega boja v parlamentu je Geza res presegel svoje povprečje. * * * Marko Slavič je napovedal prestop iz kasa v galop. Napovedal je tudi nakup Hanžekovičeve Mesarije. Toda s tem nakupom ne bo povečal dividend Pomurski investicijski družbi. * * * Jeno Sapač - Brzi je postal tehnični direktor v podjetju za uvoz prašičev iz Madžarske. Podjetje je v lasti Katarine Ovca-Ministrove. Podobno delo bo opravljal tudi v podjetju lukoviškega župana Anastazija Burje. Ali bo Anastazij odprl filialo tudi na Cankovi, še ni znano. Cirilova občina tako že ima prašičji monopol v državi. k k k Nekateri Murini menedžerji so se izredno izkazali s finančnimi prispevki na humanitarnem maratonu v Radencih. Na njem se je izkazala tudi Tunaš televizija. Prenos, ki ga je pripravila, je bil tako kakovosten, da jo je pripravljen odkupiti gorički BBC. Pri nakupu so posredovale štiri Lilije. k k k Miha Vodenik - Burgermai-ster išče stike z javnostjo. BESEDAH KONJ