NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejcic ŠT. 49 - IETO 51 - CEUE, 5. 12. 1996 - CENA 250 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
S popolno žensko v rokah
V reportaži predstavljamo Mitjo Acmana, mojstra mešanja koktejlov. Stran 16.
|      dogodkT"-|
Spet na volišča, tokrat za drugačen volilni
sistem. Stran 2.
Šmigoc in Ristič obsojena. Stran 33.
|       naši kraji     ^
Smrt v zidovih ali kaj bo z dvonadstropnico
v Slovenskem dolu. Stran 12.
Solza za Jasno Bratanič. Stran 8.
Šlorman se je pritožil
Zahtevek za revizijo postopka izbire ponudnika na lokaciji Lopata. Stran 4.
DllIllifnifA "Umna" domislica
rVIVAlIlIlV     žalskih svetnikov
m      q V H buri duhove.
za dojenčke n3
2
DOGODKI
NOVI TEDNI
Alpos Meding že dobil denar
Tako kot ministrstvo za zdravstvo je pred dnevi tu
ministrstvo za finance kot neutemeljeno zavrnilo zahte
ljubljanskega podjetja Lesnina Inženiring za revizijo jč
nega razpisa, na katerem je ministrstvo za zdravstvo k
najbolj ugodnega ponudnika za opremo Splošne bolniši
ce Celje izbralo podjetje Alpos Meding iz Šentjurja.
Vodstvo Splošne bolnišnice Celje se je zato v torek
sestalo s predstavniki šentjurskega podjetja Alpos Meding
se podrobneje dogovorilo o poteku montaže oziroma vgrai
tve medicinske in nemedicinske opreme v nove bolnišnic:
prostore. Po napovedih direktorja bolnišnice dr. Sama Fal
na bodo dela zelo hitro stekla, tako da bi nov operacij*
blok, centralno intenzivno terapijo in urgentni laborato
odprli že maja prihodnje leto, saj so v vseh prostor
gradbena in obrtniška dela že dobro leto skoraj v celi
zaključena. Naložba v opremo t.i. »srca bolnišnice« zna
milijardo tolarjev.
V nedeljo spet na volišča
Tri referendumska vprašanja - Predčasna referendumska volišča odprta od torka do danes - »Zmagal« bo tisti
model, ki bo dobil večino vseh oddanih glasov
Volivci sirom Slovenije bo-
mo v nedeljo lahko izbirali,
kako želimo voliti v prihod-
nje. Za tiste, ki bodo konec
tedna preživeli izven kraja
stalnega bivališča, pa so od
torka do vključno danes, če-
trtka, odprta predčasna refe-
rendumska volišča na sede-
žih okrajnih volilnih komisij.
Na voljo bomo imeli tri
predloge, ki bodo na glasovni-
ci zapisani v zaporedju, v ka-
kršnem so jih tudi vložili
predlagatelji - »zmagal« pa bo
tisti model, ki bo v nedeljo
prejel večinsko podporo dr-
žavljanov oziroma volivcev.
Volivci bomo torej odločali o
treh predlogih - objavljamo jih
glede na zaporedje vložitve
oziroma tako, kot bodo zapi-
sani tudi na glasovnici.
1. Na zahtevo Državnega
sveta Republike Slovenije -
»Ali ste za to, da se volilni
zakon spremeni tako, da
ima vsak volivec dva glaso-
va: s prvim glasom po večin-
skem dvokrožnem volilnem
sistemu izvoli poslanca svo-
jega volilnega okraja (sku-
paj 44), z drugim glasom pa
po proporcionalnem siste-
mu izvoli poslanca iz stran-
karske ali nestrankarske li-
ste, pri čemer je drugi glas
hkrati odločilen za propor-
cionalno delitev vseh 88
mandatov?«
2. Na zahtevo 43.710 volivk
in volivcev - »Ali ste za to, da
se z zakonom o spremem-
bah in dopolnitvah zakona o
volitvah v Državni zbor vo-
lilni sistem uredi drugače,
kot je predlagano, in sicer
tako:
-da se bo v Sloveniji obli-
kovalo 88 volilnih okrajev
na približno enako število
prebivalcev,
-da bo v vsakem volilnem
okraju izvoljen en poslanec,
-da bo za poslanca izvo-
ljen kandidat, ki bo v svojem
volilnem okraju prejel veči-
no glasov vseh volivcev, ki
bodo v tistem volilnem okra-
ju glasovali,
-da bosta v primeru, da v
prvem krogu volitev noben
izmed kandidatov ne bo do-
bil zahtevane večine glasov,
kandidata z največ glasovi
prišla v drugi krog volitev, v
katerem bo izvoljen tisti, ki
bo dobil največ glasov?«
3. Na zahtevo 30 poslank in
poslancev - »Ali ste za to, da
se zakon o volitvah v držav-
ni zbor spremeni tako,
-da bo število poslanskih
mandatov, ki jih bodo v par-
lamentu dobile posamezne
liste kandidatov, sorazmer-
no deležu za njihove kandi-
date oddanih glasov;
-da bo celotno območje Re-
publike Slovenije ena volil-
na enota;
-da bo volivkam in voliv-
cem omogočeno oddati svoj
glas kateremu koli kandida-
tu oziroma kandidatki;
-da bodo izvoljeni po vrst-
nem redu tisti kandidati ozi-
roma kandidatke s posamez-
ne kandidatne liste, ki so do-
bili največje število glasov?«
Veljavne bodo glasovnice,
na katerih se bodo volivci
opredelili le do enega ali pa
vseh treh predlogov. Poeno-
stavljeno to pomeni, da bo
glasovnica veljavna, če bomo
obkrožili trikrat »proti«, en-
krat »za« in dvakrat »proti« ali
pa samo enkrat »za«, do dru-
gih dveh predlogov pa se ne
bomo opredelili.
Po veljavni zakonodaji so
poslanci DZ pred obravnavo
sprememb volilne zakono-
daje, ki je že v državnozbor-
ski proceduri, dolžni poča-
kati na rezultate referendu-
ma, vendar rezultat zanje ni
zavezujoč.
Nekatere politične stranke
so se - kljub temu, da z zako-
nom in tudi v praksi pred
nedeljskim referendumom ni
volilne kampanje - do predla-
ganih modelov v zadnjih
dneh vendarle jasno opredeli-
le. Za predlogom dvokrožne-
ga večinskega modela stoji
SDS, ki je tudi vodila zbiranje
podpisov podpore med držav-
ljani, predlog za čisti propor-
cionalni sistem skupine 30
poslancev pa je zvečine zrasel
iz vrst LDS. V izjavi za javnost
so v ZLSD volivce pozvali, naj
podprejo predlog Državnega
sveta za kombiniran propor-
cionalno-večinski sistem. De-
SUS pa podpira predlog sku-
pine 30 poslancev in njihov
čisti proporcionalni sistem.
Svojo podporo ' - za volilno
kampanjo so natisnili celo
200 tisoč letakov - utemeljuje-
jo s preračunom letošnjih vo-
lilnih rezultatov po večin-
skem sistemu. Če bi na primer
volili po večinskem sistemu,
bi v državnem zboru LDS do-
bila 40 mandatov, SLS 27 po-
slanskih sedežev, SDS 13 po-
slanskih mest, ZLSD 7 in SKD
enega poslanca. Iz skupine
parlamentarnih strank pa bi
izpadli DeSUS in SNS.
IVANA STAMEJČIČ
mšmmfflmmmsmm
Za ceste, vodo in otroke
V dvanajstih krajevnih skupnostih na širšem celjskem območju bodo ta mesec odločali
o uvedbi samoprispevka
Na zadnji seji občinskega
sveta Laško je eden od svet-
nikov vprašal, ali bo v zim-
skem času poskrbljeno za
pluženje zasneženih cest tu-
di v enem od naselij v kra-
jevni skupnosti Zidani Most.
Dobil je dva odgovora. »Ne«,
so rekli predstavniki občine,
»da, cesta bo plužena, ven-
dar le v primeru, če bomo 8.
decembra izglasovali samo-
prispevek,« je povedal kra-
jevni funkcionar iz Zidane-
ga Mosta.
S podobnimi težavami kot
jih imajo v Zidanem Mostu,
kjer so že v preteklih petih
letih sami skrbeli za zimsko
službo, z lastnimi prispevki
pa so popravljali tudi ceste,
gradili vodovode in naredili še
marsikaj drugega, za življenje
krajanov nujno potrebnega,
se srečujejo v prav vseh kra-
jevnih skupnostih. Čeprav so
mnogi menili, da je čas samo-
prispevkov minil, (p)ostaja ta
oblika zbiranja denarja edini
način, da v krajih sploh še
lahko rešijo svoje probleme in
storijo korak naprej v razvoju.
Občine namreč nimajo denar-
ja, na pomoč države pa se je
večina že pred nekaj leti neha-
la zanašati. Zato pravzaprav
niti ne preseneča, da bodo to
nedeljo hkrati z referendu-
mom za spremembo volilne
zakonodaje glasovali o uvedbi
samoprispevka v kar enajstih
krajevnih skupnostih na šir-
šem celjskem območju. Pone-
kod bodo odločali o podaljša-
nju samoprispevka, drugod
želijo to obliko zbiranja de-
narja šele uvesti.
Za ali proti uvedbi samo-
prispevka, ki bi ga v nasled-
njih petih letih porabili za
urejanje cest, vodovodov, ka-
nalizacije in drugih perečih
problemov ter za dozidavo os-
novne šole Pod goro, se bodo
odločali v osmih krajevnih
skupnostih konjiške občine:
v Bezini, Konjiški vasi, Zečah,
Slovenskih Konjicah, Tepa-
nju, Ločah ter v krajevnih
skupnostih Vešenik-Brdo in
Sojek-Kamna Gora, kjer bodo
referendum izvedli le za nase-
lje Sojek. V vseh preostalih
konjiških krajevnih skupno-
stih samoprispevek že imajo.
Na območju laške občine bo-
do o ponovni uvedbi oziroma
o podaljšanju samoprispevka
glasovali v krajevnih skupno-
stih Zidani Most in Vrh nad
Laškim. V Zidanem Mostu že-
lijo popraviti še nekaj cest in
vodovodov ter izboljšati pogo-
je bivanja v kraju, v Vrhu nad
Laškim pa bi večino zbranega
denarja porabili za izgradnjo
mrliške vežice, za razsvetljavo
in za ceste. Referendum o
uvedbi samoprispevka bodo v
nedeljo imeli tudi v krajevni
skupnosti Svibno v radeški
občini.
Dva tedna kasneje, 22. de-
cembra, bodo o samoprispev-
ku odločali tudi prebivalci ob-
čine Ljubno ob Savinji. Če bo
referendum uspel, bodo lažje
in hitreje rešili prostorsko sti-
sko v svoji osnovni šoli.
■I.......umili......m nji, i     J. INTIHAR
Ob vodi in kruhi
Celjski svetniki v torek jezni na občinske strokovne
službe - Sejo nadaljujejo danes, v četrtek
Po več kot enomesečni
prekinitvi so celjski občin-
ski svetniki v torek začeli z
obravnavo obsežnega, kar
dva ducata točk obsegajoče-
ga dnevnega reda.
Da bi pregledali vsa gradiva,
je bilo seveda nemogoče pri-
čakovati, zato so nadaljevanje
seje sklicali še za danes, četr-
tek, ko se bodo svetniki prvič
sestali v prenovljenih prosto-
rih Celjskega doma. S tem pa
njihovega dela za letos še ne
bo konec, saj je zadnja letoš-
nja seja predvidena za 19. de-
cember, ko naj bi svetniki go-
vorili tudi o možnostih župa-
na Mestne občine Celje Jožeta
Zimska, ki je bil na novembr-
skih volitvah neposredno iz-
voljen za poslanca državnega
zbora, da ostane župan.
Predsednik občinskega sve-
ta Lojze Oset je v uvodnem
delu zasedanja pozval vodstvo
občine, naj končno uredi pri-
merne prostore za delo občin-
skega sveta oziroma njegovih
organov. Čeprav je za zdajš-
njim občinskim svetom že sko-
raj polovica mandata, vodstvo
kljub dogovoru iz začetka leta
še vedno nima v upravni ob-
činski stavbi svojih prostorov,
sekretar pa ima na voljo nepri-
merno pisarno. Ker na torko-
vem zasedanju ni bil prisoten
župan Jože Zimšek (istočasno
je bilo v Ljubljani zasedanje
državnega zbora), so se svetni-
ki dogovorili, da predsednik
Oset pripravi konkreten pred-
log oziroma rešitev prostor-
skih težav za delo občinskega
sveta in njegovih organov, z
obravnavo te problematike pa
bodo nadaljevali danes.
Na občinske strokovne služ-
be so se svetniki ponovno raz-
jezili ob obravnavi »predloga
stališč na javno razgrnjeni
nutek sprememb ZN Šmar;
in sprejema odloka o sj
membah odloka o ZN Šma
ta v prvi obravnavi«. Me
so, da so v strokovni služb:
planiranje in izgradnjo gn
vo slabo pripravili, zai
združevanja različne prol
matike v eno samo točko
prihaja v proceduri do za;
jev in nepotrebnega zavla
vanja. Svetnik Tomaž M. .
glič je celo predlagal, da
strokovne delavce iz te slu;
po končanem zasedanju
činskega sveta preprosto »
prli« v pisarne in jih ob vod
kruhu pustili tako dolgo,
svoje napake oziroma pc
šnost popravijo. Za tako c
stičen ukrep se svetniki si
niso odločili, so pa spre
sklep, da z obravnavo te toi
nadaljujejo danes, v četrtel
MBMMHMKL STAMEJ(
Slavje v Šmarj
V Šmarju pri Jelšah bo i
cember v znamenju slo
snosti ob 760-letnici pi
omembe kraja. Včeraj so
čeli z Barbarinim sejme
osrednja prireditev pa bo
tri, v petek 6. decembra.
Ob tej priliki bodo predsta
imenitno zbirko starih razgl
nic Šmarja pri Jelšah, last X
torja Tančica iz Ljubljane (
potomca šmarskega župana
prejšnjega stoletja), ki obs<
kar 115 pričevanj iz različi
obdobij. Prva razglednica je
1. 1897. Razstavo (ki bo v K
turnem domu na ogled ves r
sec) je postavil akademski
kar Stane Jagodic.
Osrednje slavje bo v šm
skem Kulturnem domu, k
bodo predstavili tudi nov <
činski simbol, kelih svete B
bare. Gre za delo oblikova
mag. Janje Lap, ki se zgle(
je po poznogotskem umetr
kem delu iz cerkve iz Sv. B
bare, danes v celjskem mu:
ju. O bogati šmarski pretek
sti bo govoril župan Jc
Čakš, ki bo predstavil knji
Kronika Šmarja pri Jelšah.
Začetek prireditve v Kult
nem domu bo ob 18. uri. Šm
sko ljubiteljsko gledališče Bc
za slovesno priložnost prip
vilo predstavo Večer v šmar
čitalnici, zapel pa bo dom.
mešani pevski zbor Freja.
B
Celjski proračun težak 3,5 milijarde tolarjev
V drugi obravnavi so celjski svetniki
potrdili rebalans letošnjega občinskega
proračuna, ki v blagajno Mestne občine
Celje prinaša 3,5 milijarde tolarjev.
V času med prvo in drugo obravnavo reba-
lansa občinskega proračuna je Celje na osnovi
korigiranih meril resornih ministrstev pridobi-
lo še nekaj manj kot 70 milijonov tolarjev (6
milijonov tolarjev za osnovno šolstvo je bilo
prerazporejeno občini Vojnik), denar so zveči-
ne namenili družbenim dejavnostim, dodatnih
17 milijonov tolarjev pa bo dobila tudi komuna-
la. Kljub dodatnemu denarju iz države, v celj-
skem občinskem proračunu še vedno ostaja
(nekoliko znižan) primanjkljaj v višini 187
milijonov tolarjev. Mestna občina Celje pa od
ministrstva za finance zahteva, naj do konca
leta poravna še svoje obveznosti: za komunal-
no rabo nekaj manj kot 189 milijonov tolarjev,
za socialna stanovanja okoli 15,6 milijona tolar-
jev in dobrih 38 milijonov tolarjev za delo
občinskih organov in uprave. IS
NOVI TEDNIK		DOGODKI		3
				
Položnice za dojenčke
Žalska davkarija pošilja položnice in odločbe otrokom in dojenčkom - Neumno pogruntavščino zakuhali svetniki
Ljudi v žalski občini v teh
Ineh pošteno razburjajo mo-
|re kuverte, v katerih so po-
eg odločb tudi položnice za
,lačilo takse za obremenje-
anje okolja z odpadki.
A ljudje se ne razburjajo
:golj zaradi 1600 tolarjev, ki
ih morajo plačati. Besni so na
(avkarje, ki odločbe in polož-
lice pošilja ne samo odra-
lim, ampak tudi otrokom.
;elo dojenčkom.
V uredništvu se je v pone-
leljek oglasila gospa Maja
•arčnik. »Resnično sem be-
ma zaradi tega, kar počne
ialska davkarija,« je začela
vojo pripoved. »Imam deset-
etnega sina Petra, otrok je
ežak astmatični bolnik, ki se
:dravi na kliniki v Ljubljani.
',daj so mu poslali odločbo in
joložnici, da mora za obdob-
e od 1. aprila do 30. septem-
>ra letos plačati 1040 tolarjev,
:a obdobje od 1. oktobra do
!1. decembra pa še 600 tolar-
ev. Kako bo mladoleten
rtrok, šolar, ki nima svojih
)rihodkov, plačeval položni-
:e? Poklicala sem- na žalsko
lavčno upravo, pa so mi prav
lesramno odgovorili, da se
ahko pritožim tudi v Ljublja-
ao, če hočem, dosegla tako
k bom ničesar.«
To je samo ena izmed ogor-
čenih pripovedi, telefoni v
Žalcu in v našem uredništvu
so zvonili še velikokrat. Ne le
desetletni otroci, tudi dojenč-
ki dobivajo položnice, se raz-
Hirjajo občani.
Takse določili
svetniki
Zgodovina taks sega na za-
detek letošnjega leta, ko so
žalski svetniki 22. februarja
sprejeli odredbo o taksah za
obremenjevanje okolja z od-
padki. Sprejeli so jo zato, da bi
v občini dosegli manjše obre-
menjevanje okolja in racional-
no rabo naravnih dobrin. Za-
vezanci za plačilo taks so vse
fizične osebe s stalnim bivališ-
čem v žalski občini, vse prav-
ne osebe z uporabnimi po-
slovnimi površinami ter lastni-
ki počitniških bivališč na ob-
močju žalske občine. Začasno
so plačila taks oproščeni obča-
ni, ki prejemajo stalno ali ob-
časno družbeno denarno po-
moč ter člani njihovih družin.
Februarja so žalski svetniki
določili tudi višino taks. Me-
sečno naj bi znašale 120 tolar-
jev za osebe znotraj posa-
meznega gospodinjstva ter za
lastnike počitniških bivališč,
1200 tolarjev na kubični me-
ter odpadkov ali 7 tolarjev na
kvadratni meter uporabne
površne za gospodarske
družbe ter podjetnike, 360 to-
larjev pa znaša taksa za osebe
v gospodinjstvih in za lastni-
ke vikendov, ki niso vključeni
v odvoz odpadkov, čeprav je
odvoz na njihovem območju
organiziran.
Že 16. maja so žalski svetni-
ki sprejeli dopolnitev odred-
be, z njo pa določili še višje
zneske taks. Tako znašajo tak-
se mesečno 200 tolarjev za
osebe znotraj posameznega
gospodinjstva, 200 tolarjev za
počitniška bivališča oziroma
600 tolarjev za vikendaše iz
drugih občin, 2000 tolarjev pa
naj bi plačevali na kubični me-
ter odpadkov oziroma 12 to-
larjev za kvadratni meter upo-
rabne površine v gospodar-
skih družbah ter podjetniki.
Odredba je uvedena za leto
dni, svetniki pa jo lahko po-
daljšajo.
Kdo bo
odgovarjal?
Zakaj dobivajo položnice
otroci, smo povprašali najprej
vodjo davčnega urada izposta-
ve Žalec Silvo Cencelj. Odslo-
vila nas je na kratko z beseda-,
mi, da so odredbo sprejeli na
občini in naj kar pri njih išče-
mo odgovore. »Odredbo so res
sprejeli svetniki, toda izvajala
jo bo davkarija. Proti komu
boste uvedli postopek prisilne
izterjave, če otroci nimajo last-
nih prihodkov. Boste prisilne
izterjave pošiljali po šolah,
vrtcih,« smo vrtali dalje, a od-
govora pri Silvi Cencelj nismo
dobili.
Bolj zgovoren je bil župan
Milan Dobnik, predlagatelj
odredbe svetnikom. »Okolje
obremenjujejo odrasli in otro-
ci, zato smo sprejeli odredbo,
da takse plačujejo vsi. Ker pa
imamo težave s podatki in zla-
sti pri izvenzakonskih skup-
nostih, ločenih starših in po-
dobnih primerih včasih ne ve-
mo, kam otrok spada, smo
odločbe in položnice naslovili
na vsakega posameznika, tudi
na otroke. Sicer pa so položni-
ce naslovljene na otroke tudi
za prehrano v šolah ali vrtcih,
pa ni problemov in zato naj
tudi v tem primeru položnice
poravnavajo starši.«
Že res, da so položnice za
prehrano otrok, plačilo vrtca,
nakup knjig ali otroških revij
in še česa naslovljene na otro-
ke. A občinski možje, svetniki
in davkarji pozabljajo, da so v
takšnih primerih starši tisti, ki
so naročili in s svojim podpi-
som potrdili bodisi šolsko pre-
hrano, Cicibana, obisk vrtca,
pa glasbene šole in še marsi-
kaj drugega. Da so krivi ljudje,
ki v računalniku nimajo pra-
vih podatkov, je neumen izgo-
vor. Konec koncev občani že
danes plačujejo vrsto obreme-
nitev na število članov v gos-
podinjstvu in če davkarija ni-
ma ustreznih podatkov, se je
treba pač potruditi in jih spra-
viti skupaj.
Mimogrede, pošiljanje ene
položnice za vsako gospo-
dinjstvo bi bilo tudi bistveno
cenejše kot pa pisanje in poši-
ljanje treh, štirih ali še večih
kuvert. Če pa žalski občinski
možje in davkarji računajo, da
bodo s prisilnimi izterjavami
na račun položnic otrokom us-
peli, naj dodamo še mnenje
enega izmed celjskih odvetni-
kov. »Za takšno neumnost, da
bi otrokom pošiljali položnice,
pa še nisem slišal. Tožbe proti
otrokom, neplačnikom taks,
po moje na nobenem sodišču
ne morejo uspeti.«
i IRENA BAŠA
Laško za sedaj brez
podžupana
Župan občine Laško Peter
Hrastelj je ob izvolitvi za dr-
žavnega poslanca napove-
dal, da zaradi nove funkcije
ne bo opustil županovanja,
ki ga opravlja neprofesional-
no, ampak bo iz vrst občin-
skih svetnikov predlagal po-
džupana. Pred dnevi je pove-
dal, da bo s takšno odločitvi-
jo počakal še nekaj časa, saj
meni, da za sedaj v občini še
ni potrebno uvajati podžu-
panskega mesta.
»Po prvih zasedanjih je sicer
težko reči, kako se bo odvijalo
moje delo v Ljubljani, vendar
so poslanci moje stranke že
sedaj napovedali, da bodo bre-
me v parlamentu nosili tisti, ki
niso župani. To pomeni, da
bom predvsem župan in šele
nato poslanec in da bom imel
več časa za delo v občinski
upravi in za poslanska opravi-
la v mojem volilnem okraju,«
razlaga Peter Hrastelj. Pou-
darja tudi, da se za imenova-
nje podžupana ni odločil zato,
ker meni, da ob tako dobrih
sodelavcih, kot jih ima v ob-
činski upravi, kaj takšnega ni
potrebno. »Vodje oddelkov so
že doslej zelo samostojno vo-
dili svoje delo in reševali prob-
leme, zato sem prepričan, da
moje bolj pogoste odsotnosti
niti ne bodo občutili niti bo to
negativno vplivalo na uspe-
šnost dela občinske uprave,«
pravi Hrastelj.
JI
Sedraž k Hrastniku
Za tiste krajevne skupnosti v občini Laško, ki so bolj
oddaljene od glavnega plinovoda, je le malo verjetnosti, da bi
že v naslednjih letih dobile plinovodno omrežje. Zato so se v
Sedražu odločili, da se bodo priključili na omrežje v sosednji
občini Hrastnik.
Sekundarni plinovod, ki ga prav zdaj gradijo na območju
občine Hrastnik, poteka namreč vse do naselij, ki že sodijo h
krajevni skupnosti Sedraž. Ker bi bilo škoda zamuditi prilož-
nost, poleg tega pa so tudi cene priključkov dokaj ugodne, je
vodstvo krajevne skupnosti izvedlo anketo, v kateri se je več kot
80 odstotkov prebivalcev izreklo za priključitev na plin. Krajani
Sedraža pa ne bodo priključeni le na hrastniški plinovod,
ampak se bodo k sosednji občini priključili tudi pri izgradnji
kabelsko-razdelilnega sistema. Tako kot s plinom je namreč v
občini Laško tudi s kabelsko televizijo. Potrebno bo čakati kar
nekaj časa, da se bo sistem iz mesta razširil tudi v druga naselja.
Občinsko vodstvo zato odločitvi prebivalcev krajevne skupnosti
Sedraž ne bo nasprotovalo in bo podpisalo vse potrebne
koncesijske pogodbe. JI
po svetu
Beloruska
ustavna kriza
V Belorusiji se je za zdaj
končala »vojna« med pred-
sednikom države Lukašen-
kom in parlamentom. Alek-
sander Lukašenko je namreč
razpisal referendum o ustav-
nih spremembah (v svojo ko-
rist), za katere se je izreklo
kar dobrih 70 odstotkov volil-
cev. Nič čudnega, saj so (nez-
nano število) referendumske
lističe natisnili kar v uradu
Lukašenka. Nad (ne) pravil-
nostmi naj bi zdela državna
volilna komisija, katere pred-
sednika pa je oblastiželjni Lu-
kašenko odstavil še pred voli-
tvami. V skladu z novimi us-
tavnimi amandmaji se bo ta-
ko mandat 42-letnem pred-
sedniku podaljšal na sedem
let in bo tako ostal absolutni
vladar vse do novega tisočlet-
ja. Zahodne države beloruske
referendumske farse ne priz-
navajo. Še več, mnoge med
njimi so ostro obsodile zad-
nja dejanja Lukašenka: pove-
čal je namreč nadzor nad
mediji, prepovedal je svo-
bodne sindikate, vodilne
opozicijske voditelje pa pog-
nal v izgnanstvo. Razplet do-
gajanja v Minsku pa z negoto-
vostjo in bojaznijo ne sprem-
ljajo le na Zahodu, temveč
tudi v Rusiji. Razlog za to: v
Belorusiji je še vedno 14 ru-
skih strateških jedrskih ra-
ket, ki jih morajo v skladu z
mednarodnimi jedrskimi
sporazumi uničiti še letos.
Mladic naposled
odstopil
Za vojne zločine obsojeni
srbski general Radko Mla-
dič, ki je vojsko bosanskih
Srbov vodil skozi triletno voj-
no, je naposled odstopil. 52-
letnega poveljnika je že pred
časom s položaja odstavila
predsednica bosanskih Sr-
bov Biljana Plavšič, vendar
pa je Mladič kljub temu s
številnimi svojimi somišlje-
niki zavzel vojaško poveljs-
tvo v Han Pijesku. Seveda je
za odstop takrat navedel kar
nekaj pogojev, med drugim
pa naj bi zahteval tudi zago-
tovilo, da nobenemu od nje-
govih vojakov ne bo treba
pred kakršno koli sodišče.
Tudi sam je namreč, in to
prvi, na listi vojnih zločin-
cev, ki jih mednarodnim ob-
lastem še zdaj ni uspelo pri-
vesti v Haag. Analitiki meni-
jo, da ga oblasti bosanskih
Srbov tudi zdaj, po odstopu,
verjetno ne bodo pregnale na
mednarodno sodišče za voj-
ne. Za mnoge je namreč na-
rodni heroj in bi njegova
izročitev najbrž sprožila pre-
cejšnje nemire. Te dni pa se
je v Haagu končal prvi pro-
ces in sicer proti bosanske-
mu Hrvatu Mladenu Erde-
moviču. Sodišče v Haagu ga
je obsodilo na desetletno za-
porno kazen za poboj mu-
slimanskih civilistov pri Sre-
brenici. Erdemovič je poboje
sicer priznal (sodeloval je pri
poboju prek tisoč ljudi), ven-
dar pa se je ob priznanju
izgovarjal, da bi v primeru
njegovega nesodelovanja vo-
jaki ubili njega in njegovo
družino.
Demonstranti
vztrajajo
V Srbiji še naprej potekajo
demonstracije proti srbske-
mu predsedniku Miloševiču
in njegovemu režimu. Iz
dneva v dan je na ulicah več
ljudi, vendar pa bo protest-
nike prej kot trdna policij-
ska roka z ulic verjetno
pregnal sneg in mraz. Polici-
sti naj bi nekaj demonstran-
tov, predvsem študentov,
priprli. Študentje pa naj bi
se vpletli tudi v incident s
Prostovoljno gardo zlogla-
snega Arkana. Predsednik
Miloševič kljub zdaj že več
kot dvotedenskim ostrim
protestom, ki so jih nekateri
zaradi orožja demonstran-
tov poimenovali kar jajčna
revolucija, zaenkrat še ne
misli spremeniti svoje politi-
ke. Oblast še vedno vpliva in
ovira delo neodvisnih javnih
medijev, na ta način pa po-
skuša tudi prikriti dejanske
razmere ob vse večjem šte-
vilu demonstrantov. Srbska
tiskovna agencija Beta je ob-
javila presenetljivo novico,
da naj bi bil srbski vožd celo
pripravljen zamenjati neka-
tere svoje sodelavce, ki so
opoziciji po volitvah prepre-
čili prevzem oblasti. Iz zaho-
da pa je prišla novica, da so
se njihovi diplomati v Beo-
gradu ponudili za posredni-
ke med Miloševičem in pred-
stavniki opozicijske koalicije
Skupaj.
Nezadovoljstvo
francoskih
prevoznikov
Francijo pa so več dni
pretresale stavke poklic-
nih voznikov, ki so se jim
pridružili tudi letalski pre-
vozniki in železniški kon-
trolorji. Po 12 dneh cestnih
zapor, zaprtih bencinskih
črpalk (zaradi pomanjkanja
bencina se je več ljudi odlo-
čiloza krajo le-tega iz parki-
ranih vozil), so se predstav-
niki sindikatov avtoprevoz-
nikov in predstavniki delo-
dajalcev le uspeli dokopati
do nekaterih dogovorov. Po-
klicni vozniki naj bi se po
novem tako upokojili s 55
letom starosti, torej pet let
prej kot doslej. Vendar pa so
morali od tega dejansko vo-
ziti vsaj 25 let. Njihova po-
kojnina pa naj bi znašala 75
odstotkov mesečne plače.
Drugi podpisani protokoli
med sindikati in delodajalci
predvidevajo prepoved vož-
nje ob nedeljah, pa povrni-
tev potnih stroškov in nado-
mestila ob bolezni. Tovor-
njakarji naj bi tudi dobili
plačani dve dodatni uri te-
densko, medtem ko je od-
mor za hrano in počitek še
stvar dogovora. Prav tako še
ni dogovorjena dolžina de-
lovnega časa. Kljub temu,
da se je pogajalcem uspelo
dogovoriti še pravočasno, pa
je stavka povzročila veliko
škodo dobaviteljem. Britan-
ski premier Major je franco-
sko vlado že opozoril na pla-
čilo odškodnine britanskim
tovornjakarjem s hitro pok-
varljivim blagom.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
NOVI TEDNI
Štorman se je priložil
Zvone Štorman vložil zahtevek za revizijo postopka izbire ponudnika na lokaciji Lopata
»Presenečen in ogorčen
sem nad odločitvijo Darsa, da
je bilo kljub neizpodbitnim
referencam gostišča Štorman
za izgradnjo gostinskega
kompleksa ob avtocesti na lo-
kaciji Lopata izbrano podjetje
Javico iz Logarske doline.«
To je med drugim povedal
žalski župan Milan Dobnik,
ki je konec minulega tedna
sklical novinarsko konferen-
co, na njej so sodelovali tudi
zasebni gostinec Zvone Štor-
man in njegova pomočnika
Božo Radič ter Božo Kozjak.
Po Dobnikovih besedah so
Štormanova gostišča bistve-
no pripomogla k razvoju go-
stinstva v občini in vsej Slove-
niji, žalsko občino tudi mnogi
tujci poznajo prav po Štorma-
novi kvalitetni gostinski po-
nudbi. »Zvone Štorman je
eden tistih podjetnikov, o ka-
terem še nikoli ni bilo slišati
slabe besede s strani gostov,
njegovih delavcev, poznamo
ga kot dobrega davkoplače-
valca, nikoli nisem slišal ene
kritične pripombe s strani
njegovih dobaviteljev. Zato se
mi zdi odločitev Darsove ko-
misije v resnici čudna.« Milan
Dobnik je na novinarski kon-
ferenci še pojasnil, da se je o
problemu želel pogovoriti s
predsednikom uprave Darsa
Jožetom Brodnikom, ki pa
vsaj do konca minulega tedna
zanj ni bil dosegljiv, kar se je
doslej menda zgodilo prvič.
Do konca z vsemi
pravnimi sredstvi
Zvone Štorman je tokrat po-
novno menil, da ponudnik,
konkretno podjetje Javico, ni
bil izbran na pošten način in
na podlagi enakopravnih po-
gojev. »Ne morem razumeti
tega, da je lahko Dars izbral
drugega ponudnika samo za-
radi dveh milijonov tolarjev
razlike, mesečno to pomeni
1800 mark. Ob tem pa za Dars
očitno niso pomembne naše
reference in pa dejstvo, da me-
sečno dajemo državi 75 do 85
tisoč mark, da pri številnih
poslovnih partnerjih nabavlja-
mo mesečno za 20 do 25 mili-
jonov tolarjev blaga, da že da-
nes zaposlujemo 115 ljudi in
da na Lopati poleg kvalitetnih
uslug ponujamo 60 do 80 no-
vih delovnih mest. Dvomim,
da je komisija sploh podrobno
pregledala in pretehtala po-
nudbe. Sam se bom s svojimi
sodelavci vsekakor boril do
konca in uporabil vsa pravna
sredstva, saj smo za pripravo
na to lokacijo porabili veliko
časa in tudi denarja. V teh
dneh me kličejo ljudje iz vse
Slovenije, to je zame najlepši
dokaz, da naša blagovna
znamka nekaj pomeni. Res
sem vesel, da je javnost na moji
strani, podobno je bilo pred
leti, ko so mi metali polena pod
noge zaradi odstavnega pasu
pri našem gostišču v Šempe-
tru. Darsu pa se očitno ne zdi
vredno niti to, da bi nam posla-
li vsaj konkretno obrazložitev
in odgovor, zakaj naša ponud^
ba za njih ni bila dobra.«
Starmanovi
delavci na borzi?
Zaradi odločitve D.arsa je ra-
zočaranih in prizadetih tudi
115 zaposlenih delavcev, ki so
s svojim delom pripomogli k
uveljavitvi blagovne znamke
Štorman. Božo Radič in Božo
Kozjak sta povedala, da se
ljudje čutijo opeharjene, po-
sledice Darsove odločitve pa
so lahko usodne. Nova avto-
cesta skozi Savinjsko dolino
bo verjetno pomenila upad
prometa v gostišču v Šempe-
tru, zaradi česar se lahko poja-
vijo viški delovne sile. Če ne
bodo imeli možnosti zaposli-
tve učencev, se kaj lahko zgo-
di, da bo občini oziroma za-
vodu za zaposlovanje ostalo
na plečih kar 80 Štormanovih
delavcev. »Preprosto ne mo-
remo razumeti politike, ki
ima polna usta želja po novih
delovnih mestih, ko tej isti
politiki ponudiš 60 do 80 no-
vih delovnih mest, pa tega
noče sprejeti,« sta menila
Štormanova pomočnika.
Na vprašanja novinarjev, ko-
liko je na odločitev Darsa vpli-
vala politika in dejstvo, da
predsednik vlade ter strankar-
ski prvak LDS Janez Drnov-
šek redno zahaja h konku-
renčnemu ponudniku, podjet-
ju Javico oziroma v njihov ho-
tel Plesnik, je Zvone Štorman
dejal: »Sam osebno in večina
mojih delavcev strankarsko
nismo opredeljeni, zato ne vi-
dim razloga v politiki.« Kljub
Štormanovemu mnenju pa je
mnogo Slovencev prepriča-
nih, da ravno politika v tem
primeru ni povsem nedolžna
ovčka. Šušlja se tudi, da Štor-
man ni bil izbran zato, ker se
pač ne ukvarja s hotelirstvom.
a najbrž je Zvone Štorman
bliže hotelirstvu kot Javico. In
še ena iz političnih kuloarjev.
Izbor firme Javico naj bi bil
povezan z dogovori skd in
lds o podaljšanju plačevanja
bencinskega tolarja.
IRENA BAŠA
Zahtevek za revizijo po-
stopka izbire ponudnika je
Zvone Štorman oziroma nje-
gov odvetnik poslal Darsu že
prejšnjo sredo. Zanimiva je
ugotovitev odvetnika, da ko-
misija Darsa v času odloča-
nja sploh ni bila sklepčna.
Komisija šteje pet članov, pri
odločanju sta sodelovala dva
člana, predsednik in pod-
predsednik komisije. Po
mnenju odvetnika bi morali
pri odločanju sodelovati trije
člani, saj podpredsednik lah-
ko samo nadomešča pred-
sednika, v prisotnosti pred-
sednika pa podpredsednik
nima pravice odločanja.
Dve leti do začetka gradnje?
Ministrstvo za šolstvo bo sredstva za šolo na Rečici in halo v Mozirju zagotovilo v letu 1998 - Mozirski svetniki
sprejemali odloke o preoblikovanju javnih zavodov
V ponedeljek so se sešli svetniki v
občini Mozirje, ki so največ pozornosti
namenili novim odlokom o preobliko-
vanju javnih zavodov, spregovorili pa
so tudi o dveh najpomembnejših grad-
njah v občini, šoli na Rečici in večna-
menski dvorani v Mozirju.
Za oba objekta, ki sta med krajani
izjemno težko pričakovana, so izvedli
razpis za izdelavo projektov in ponudbe
tudi že odprli. Sedaj so usklajeni idejni
načrti, po zadnjih informacijah pa naj bi
v ministrstvu za šolstvo v kratkem pod-
pisali »izjavo volje«, s katero ministrstvo
zagotavlja pričetek gradnje obeh objek-
tov v letu 1998.
V občini Mozirje so v skladu z novo
sprejeto zakonodajo in delitveno bilanco
bivše mozirske občine spremenili usta-
novitvene odloke javnih zavodov. Tako
so svetniki potrdili odloke o preobliko-
vanju VVZ Mozirje, o preoblikovanju
Javnega zavoda za lekarniško dejavnost
Zgornje Savinjske doline, o preoblikova-
nju Vzgojno izobraževalnega zavoda oš
Mozirje in o preoblikovanju Zavoda za
kulturo. Sedež vseh teh zavodov bo v
Mozirju, z ostalimi občinami v Zgornji
Savinjski dolini pa bodo odnose urejali v
skladu s podpisanimi pogodbami. Večja
sprememba je le pri dodatni dejavnosti
Zavoda za kulturo, saj jim dodatna regi-
stracija omogoča, da se pojavijo kot
eden izmed možnih ponudnikov za
upravljanje kabelsko razdelilnega siste-
ma in produkcijo internega programa.
Tako zaenkrat ostaja nedorečeno še
vprašanje glede splošnega zdravstva, ki
mu bodo najverjetneje priključili zoboz-
dravstveno dejavnost. Vse občine naj bi
se dogovorile za ime in sedež zavoda,
potem pa bodo v vseh občinah sprejeli
ustrezne odloke.
Mozirski svetniki so začeli z obravna-
vo odloka in pravilnika o kreditiranju
zasebne stanovanjske gradnje v občini
Mozirje, saj so se odločili za razpis sta-
novanjskih posojil.
wmmmmammmm& urška selišnik
Veliko pozornosti so na ponedeljkovi
seji namenili tudi sklepu o nepoklic-
nem opravljanju funkcije župana obči-
ne Mozirje, saj je bil župan Jakob Pre-
sečnik izvoljen za poslanca v državni
zbor. Mozirski svetniki so se strinjali z
neprofesionalnim vodenjem občine,
začasno bo občinsko upravo vodil taj-
nik Jože Mutec. Na prihodnji seji, pred-
vidoma 20. decembra, pa bodo svetniki
na predlog župana Presečnika imeno-
vali podžupana, ki bo prevzel vodenje
občinske uprave.
PO DRŽAV
Predsednik je
Janez Podobnih
LJUBLJANA, 3. decen
bra (TVS) - V nadaljevanj
zasedanja je državni zb<
na tajnem glasovanju bre
večjih zapletov vendarle i;
volili Janeza Podobnik
(SLS) za predsednika zbt
ra. Zanj je, za razliko od p<
nedeljkovega glasovanj,
ko je dobil premalo glaso
tokrat glasovalo 82 poslai
cev, proti so bili štirje. Izv<
lili so tudi tri podpredsec
nike zbora in sicer Helen
Hren Vencelj (SKD), Zon
na Thalerja (LDS) in Bon
ta Pahorja (ZLSD). O te
kandidatih so predhodn
dosegli sporazum v okvir
komisije za volitve, imenc
vanja in administrativn
zadeve, ki so ga podpisal
vse stranke, razen SNS.
Z računi do olajša
LJUBLJANA, 29. noven
bra (Delo) - Samo slab mt
sec dni časa je še, da :
zagotovimo račune in pot
dila, na osnovi katerih bc
mo lahko uveljavljali olajša
ve pri davčni napovedi. Čt
prav se zdijo 3 odstotki ola
šav, s katerimi si lahko n
podlagi ustreznih računo
vsak zmanjša davčno osne
vo, simbolični, številke ke
žejo, da niso zanemarljivi i;
da državi ne gre podarjal
več, kot ji pripada.
Dosje Elan spet
odprt?
LJUBLJANA, 1. decem
bra (Delo) - Sklepi iz pore
čila parlamentarne preiske
valne komisije in dognanj,
revizijske družbe Priče Wa
terhouse napovedujejo vne
vično odprtje afere Elan
Oba dokumenta namre
ugotavljata, da je bil Elan n.
dražbi prodan prepoceni,
čimer je bilo oškodovan«
družbeno premoženje. Zat<
je treba po mnenju preisko
valcev stečaj Elana razvelja
viti in krivce za prepocen
prodajo ustrezno kaznovati
60 obolelih in St
okuženih
LJUBLJANA, 1. decem
bra (Večer) - Ob svetovnen
dnevu boja proti aidsu s<
tudi v Sloveniji zadnje dn
novembra pripravili številn*
aktivnosti pod geslom Ei
svet - eno upanje. Pri nas j<
prijavljenih 60 primero^
aidsa, od tega 58 pri odra
slih. Prijavljenih je bilo tud
56 primerov diagnosticiran«
okužbe z virusom HIV, kje:
• se aids še ni razvil.
Ponovno
sindikati in
delodajalci
LJUBLJANA, 2. decem
bra (Večer) - Predstavnik
sindikatov in delodajalce\
se te dni spet pogovarjajo c
premagovanju spora, ki jt
nastal med socialnimi
partnerjema, potem ko s<
je delodajalska stran nepri
Čakovano odpovedala splo
šni kolektivni pogodbi z*
gospodarstvo.
Denar so dali drugam
Kje je 140 milijonov bivše šmarske občine?
Zaradi različnih sumov v
zvezi z velikimi naložbami,
ki jih izvaja OKP, domača
komunala, so svetniki v Ro-
gaški Slatini imenovali po-
sebno komisijo. Ta je ugoto-
vila, da podjetje 140 milijo-
nov tolarjev za gradnjo ma-
gistralnega vodovoda in sla-
tinske čistilne naprave ni
pravilno prikazalo.
Poročilo OKP, ki ga je podjet-
je pred časom pripravilo za
svetnike, je bilo nepopolno, za-
to so se ti odločili za ustanovi-
tev posebne komisije. V poro-
čilu OKP namreč niso omenjeni
najeti krediti ter državna nepo-
vratna sredstva v obdobju biv-
še šmarske občine. Člani po-
sebne komisije so zato pridobi-
li fotokopije pogodb ter se se-
stali s predstavniki vodstva biv-
še šmarske občine in OKP.
Izvedeli so, da so med izva-
janjem naložb resnično dobili
namenska kreditna sredstva
ter nepovratna sredstva, tudi
denar za demografsko ogro-
žene. Po zagotovilu predsed-
nika izvršnega sveta bivše
skupne občine, Marjana Ara-
lice, so bila kreditna sredstva
porabljena za plačilo obvez-
nosti že sklenjenih blagovnih
in denarnih kreditov, za plači-
lo obresti zapadlih kuponov
občinskih obveznic ter za
kompenziranje lastnih sred-
stev OKP za plačilo avansa iz-
vajalcu del. Glede nepovratnih
sredstev pa so izvedeli, da so
jih delno namensko porabili
za magistralni vodovod, delno
pa tudi za financiranje drugih
naložb v bivši šmarski občini.
Komisija je svoje ugotovitve
o prelivanju denarja predsta-
vila svetnikom, ti pa so o tem
razpravljali na zadnji seji ob-
činskega sveta kar nekaj ur.
Zavzemali so se namreč za
zamenjavo vodstva OKP, s se-
dežem v Rogaški Slatini, saj
naj bi vse skupaj vplivalo tudi
na ceno vode. Odločili pa so
se za prenehanje mandata
nadzornega sveta OKP, ki bi
za nepravilnosti moral vedeti.
Komisija za volitve in man-
datna vprašanja je za novega
člana nadzornega sveta iz ob-
čine Rogaška Slatina predla-
gala Marjana Aralico, občin-
ski svet pa je predlog, zaradi
Araličinega sodelovanja v
prejšnjem nadzornem svetu,
zavrnil. Zato se bodo o no-
vem članu odločali januarja.
B.J.
Rešujejo stanovanjske
stiske
V občini Slovenske Konji-
ce so maja pripravili novo
prednostno listo za dodeli-
tev socialnih stanovanj.
Na razpis se je sicer prijavi-
lo sedeminpetdeset občanov,
vendar je komisija za pregled
socialnih razmer na podlagi
razpisne dokumentacije ugo-
tovila, da osem vlagateljev ni
bilo upravičenih do dodelitve
socialnega stanovanja, ena
vloga pa je bila zaradi naved-
be neresničnih podatkov izlo-
čena. Tako je na prednostni
listi ostalo oseminštirideset
upravičencev.
Štirinajstim od njih so do
konca minulega tedna že do-
delili stanovanja, pri čemer
komisija Stanovanjskega
sklada strogo upošteva vrstni
red po prednostni listi, pa tudi
spremembe socialnega stanja
vlagateljev. Po razpoložljivih
podatkih v občini ocenjujejo,
da so najbolj pereči problemi
iz preteklih let rešeni, saj so
od šestnajstega mesta pred-
nostne liste navzdol vlagate-
lji, ki imajo prvi stanovanjski
problem že rešen, želeli pa bi
zamenjavo z večjim stanova-
njem oziroma so najemniki
pri fizičnih lastnikih.
Letos je občina kupila dve
socialni stanovanji, v prihod-
njem letu pa načrtujejo sofi-
nanciranje zidave stanovanj-
skega objekta, s čimer bodo
pridobili še štiri ali šest stano-
vanj. Velik in stalen problem
pa predstavljajo sedanja ob-
činska stanovanja, ki so v sta-
rejših objektih in zaradi do-
trajanosti zahtevajo veliko
sredstev za tekoče vzdrževa-
nje in investicijska vlaganja,
kar zavira hitrejši pristop pri
pridobivanju novih socialnih
stanovanj.
a.n.
pi'ilH»]:ii:i| I DOGODKI I Q
Kučan v Ipavčevi hiši
V preteklem tednu je bil na obisku v Šentjurju predsed-
nik države, Milan Kučan.
Obiskal je Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu, kjer se je sestal z
(jačelnico upravne enote mag. Andrejo Stopar ter županom in
poslancem Jurijem Malovrhom. Predsednik si je v Ipavčevi
diši ogledal razstavo akademskega slikarja Janeza Kneza iz
frbovelj, ki mu je svoja dela predstavil osebno, ogledal pa si je
[udi muzej skladateljev Ipavcev. B. J.
Soglasna podpora
Jazbecu
Na izredni seji Občinskega
veta Štore so svetniki minu-
o sredo zvečer soglasno
»odprli predlog župana
'ranca Jazbeca, da lahko po-
lej svojo župansko funkcijo
ipravlja neprofesionalno.
Na večer pred prvim zase-
lanjem državnega zbora je
;upan Franc Jazbec, ki je bil
- DZ izvoljen na listi SDS,
vetnikom predlagal, naj spre-
nenijo 40. člen občinskega
tatuta. V njem je bilo doslej
»redvideno, da se županska
unkcija v občini Štore oprav-
ja profesionalno, po soglasni
odločitvi štorskih svetnikov pa
se zdaj člen glasi: »Župan
opravlja svojo funkcijo profe-
sionalno ali neprofesionalno.«
Župan Jazbec se je za ta
korak odločil, ker poklicno žu-
panovanje ni združljivo s pro-
fesionalnim delom poslanca v
DZ, sam pa je prepričan, da bo
občanom dane obljube pred
izvolitvijo za župana lahko iz-
polnil le, če bo še naprej ostal
na tej funkciji. Odločitve svet-
nikov, ki so njegov predlog
podprli brez pripomb, je ve-
sel, saj je prepričan, da je
odraz dobro zastavljenega de-
la v novooblikovani občini.
■■■■■■■■■■■■■■■■i is
Ustanovljen Ženski forum
Minuli petek je bil v dvorani kulturnega doma v Crižah
ustanovni sestanek Ženskega foruma žalske ZLSD.
Ustanovitve Ženskega foruma, ki pomeni organizirano obli-
ko podpiranja gibanja žensk za uresničevanje enakopravne
vloge žena, se je udeležila tudi predsednica slovenskega
Ženskega foruma Sonja Lokar, udeležence pa je pozdravil
predsednik območne organizacije Združene liste Franc Tra-
|ar. Za predsednico žalskega Ženskega foruma so izvolili
Marjano Šmajs s Polzele. ' IB
Zapleti z imeni
Različna mnenja o preimenovanju šol v žalski občini
Žalski svetniki bodo na
zadnji letošnji seji, predvido-
ma bo 19. decembra, spreje-
mali odloke o ustanovitvi
vzgojno izobraževalnih za-
vodov. Bolj kot o sami vsebi-
ni, se v javni razpravi krešejo
mnenja o imenih javnih za-
vodov.
Občina kot ustanovitelj jav-
nih zavodov mora uskladiti
svoje dokumente z zakonom o
organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja. V od-
lokih bo jasno zapisano, kako
se imenuje in razreši ravnate-
lja, določen bo šolski okoliš,
sestava in delovanje sveta za-
voda, določena bo dejavnost
zavoda, opredeljene obvezno-
sti in pravice ustanovitelja ter
določen način financiranja.
Duhove pa v občini buri pred-
vsem določitev imen zavodov.
Pri osnovnih šolah naj bi bila
imena poenostavljena, to pa
pomeni, da bodo črtana dose-
danja imena borcev. Če vzame-
mo za primer, osnovna šola
Peter Šprajc Jur Žalec bo poslej
samo Osnovna šola Žalec.
Protest borcev in
Združene liste
Večina ravnateljev o predla-
ganih spremembah imen ni-
ma posebnega mnenja, prila-
godili se bodo pač odlokom, ki
jih bodo sprejeli svetniki. No-
vostim pa odločno nasprotuje-
jo v borčevski organizaciji in
občinski organizaciji ZLSD.
»Občanke in občani, po kate-
jih so bili poimenovani naši
javni zavodi po sklepu takrat-
ne občinske skupščine, so da-
rovali svoja življenja že na za-
četku vojne kot zavedne Slo-
venke ter Slovenci in jim ne
moremo pripisovati nobenih
ideoloških prevar ali nizkot-
nih namenov,« so v svoji izjavi
za javnost med drugim zapisa-
li člani združene liste. Predla-
gatelja predlogov in vse tiste,
ki spoštujejo slovensko prete-
klo zgodovino pa v žalski
združeni listi pozivajo, da
spremembam nasprotujejo.
Spremembi imen odločno
nasprotujejo tudi borci. »Izvr-
šilni odbor Združenja borcev
in udeležencev NOV občine
Žalec je skupno s predsedniki
krajevnih organizacij sprejel
odločen protest zoper spremi-
njanje imen osnovnih in glas-
bene šole v občini Žalec. Izra-
žena je bila enotna zahteva,
da ostanejo dosedanja poime-
novanja in spominske skulp-
ture pred temi zavodi. Župan
in občinski svet so namreč dali
po sklepu sveta v javno raz-
pravo nove odloke o ustanovi-
tvi vzgojnoizobraževalnih za-
vodov, v katerih pa opuščajo
dosedanja poimenovanja os-
novnih šol po znanih imenih
talcev in padlih borcev iz NOV
in glasbene šole po priznanem
skladatelju Ristu Savinu. Osta-
li bi naj le imeni Vzgojnovars-
tveni zavod Janko Herman Ža-
lec in Osnovna šola Ljuba Mi-
kuš Žalec. Ker je tudi obrazlo-
žitev tega odloka skromna in
nepopolna ter hkrati nepre-
pričljiva zaradi >poenostavitve<
in minimalnih stroškov spre-
minjanja nazivov, udeleženci
zbora to odklanjajo in so že
poslali vsem pristojnim služ-
bam in članom sveta občine
svoj protest. Vsi ti zavodi so
bili pred več kot dvajsetimi leti
po sklepu skupščine občine
Žalec na pobudo borčevske or-
ganizacije in ob podpori kra-
jevnih skupnosti ter SZDL ta-
ko poimenovani. Pri tem so
sodelovali tudi mnogi sedanji
člani občinskega sveta. Ali se
ti sedaj tega sramujejo? Borci
in udeleženci NOV iz občine
Žalec zato odločno protestira-
mo zoper takšne in podobne
zahteve nekaterih strank in
posameznikov, ki bi radi spre-
minjali zgodovino in razdvaja-
li slovenski narod, ki še vedno
večinsko priznava upraviče-
nost in zmagovite zasluge
NOV,« so v izjavi za javnost
zapisali žalski borci.
IRENA BAŠA
Ljubezen do
bližnjega
Karitas bo lahko pomagala ljudem v stiski
Na človekoljubnem področ-
ju so bili pretekli dnevi v zna-
menju tedna Karitas, pri če-
mer so letos posebej spomnili
na otroke v stiski. Najodmev-
nejša je bila celjska priredi-
tev Klic dobrote, kjer so zbra-
li precej sredstev. V Novi
Cerkvi so pripravili dobrodel-
ni koncert, izkupiček, pa bo
za novo šolo v Socki.
Glavni prireditelj tedna Ka-
ritas je Slovenska Karitas, sku-
paj s škofijskimi, dekanijskimi
in župnijskimi podružnicami.
Celjski Klic dobrote je priprav-
ljala celjska Dekanijska Kari-
tas že nekaj tednov. Generalni
pokrovitelj prireditve v dvora-
ni Celjskega sejma na Golov-
cu, ki jo je TV Slovenija prena-
šala v živo, je bilo podjetje
Kovintrade. Zaradi negotove-
ga vremena dvorana tokrat ni
bila povsem zasedena, kaže
pa, da je pred ekranom sedelo
veliko gledalcev.
Med televizijskim preno-
som so uspeli zbrati 12 milijo-
nov tolarjev človekoljubne po-
moči, klice pa je sprejemalo
30 telefonistov. Kljub temu jih
mnogi, predvsem s Štajerske-
ga, med oddajo niso mogli
priklicati, zato so prihodnji
dan sprejeli še približno 300
klicev. Do ponedeljka je bilo
pripravljenih darovati pomoč
3225 ljudi in to nad 20 milijo-
nov tolarjev. Iz Karitas so jim
poslali položnice, po izkuš-
njah iz preteklih let pa je zna-
no, da ljudje darujejo celo več
kot so obljubili.
Denar, ki so ga zbirali po
telefonu, bo Slovenska Karitas
namenila za pomoč družinam
v stiski. Izkupiček od proda-
nih vstopnic za koncert Klic
dobrote bo razdelila celjska
Dekanijska Karitas, ki ga je
pretekla leta namenila za kur-
javo, letos pa bodo dali pouda-
rek prehrani.
V soboto je bil še en odmev-
ni dobrodelni zabavni kon-
cert, tokrat v Novi Cerkvi, v
občini Vojnik. Za koncert je
bilo takšno zanimanje, da vsi,
ki so prišli, niso mogli v dvo-
rano. Župnijska Karitas Nova
Cerkev je* uspela zbrati 143
tisoč tolarjev od vstopnic ter
prostovoljnih prispevkov, de-
nar pa je namenjen za novo
šolo v Socki. »To je bilo mo-
goče narediti, ker so tukaj
dobri ljudje,« je zadovoljna
voditeljica Karitas Katica Pe-
šak. V dolgotrajne priprave
se je vključilo veliko ljudi iz
okolice Nove Cerkve, saj so
pripravili še eno odmevno
prireditev. V tednu Karitas se
je namreč zbralo na srečanju
v Novi Cerkvi (pred koncer-
tom Klic dobrote) približno
1300 delavcev in sodelavcev
Karitas, iz vse Slovenije.
BRANE JERANKO
PO DRŽAVI
Ugodneje za tuje
naftarje
LJUBLJANA, 27. novem-
bra (Delo) - Na zadnji seji
vlade s polnimi pooblastili
pred konstitutivnim zase-
danjem državnega zbora
so med drugim razpravljali
o podražitvi električne
energije. Ta bo od danes,
5. decembra, dražja za 3,5
odstotka. Govorili so o
spremembi pogojev za od-
dajo površin ob avtocestah
za zgraditev bencinskih čr-
palk, ki so po novem ugod-
nejši za tuje naftarje. Do-
sedanji so namreč razburi-
li naftni družbi Shell in
Agip in sta se pritožili nad
pogoji iz Darsovega razpi-
sa. Vlada je tudi sprejela
uredbo o obdavčitvi obre-
menjevanja zraka z oglji-
kovim dioksidom, ki dolo-
ča, da se bo tekoče gorivo s
1. januarjem 1997 podraži-
lo za 2,2 do 2,9 tolarjev na
liter, zemeljski plin pa za
1,3 tolarje na kubični me-
ter.
Potrdili
poslanske
mandate
LJUBLJANA, 28. no-
vembra (Delo) - Na nedav-
nih volitvah izvoljeni po-
slanci so se zbrali na kon-
stitutivni seji in uradno za-
čeli svoj štiriletni mandat.
Prvo sejo je vodil najstarej-
ši poslanec Marjan Schif-
frer iz vrst krščanskih de-
mokratov. Izvolili so člane
mandatno-imunitetne ko-
misije, ki jo bo vodil Pavle
Rupar (LDS). Komisija je
nato obravnavala dve pri-
tožbi zoper izvolitev kan-
didatov z nacionalne liste
SKD. Sporni naj bi bili
mandati Izidorja Rejca,
Miroslava Mozetiča in
Marjana Schiffrerja. Po
daljši razpravi so člani ko-
misije ugotovili, da sta pri-
tožbi neupravičeni. Man-
date vseh devetdesetih po-
slancev j£ potrdil še držav-
ni zbor. Sejo so nato preki-
nili.
Iskanje
skupnega
jezika
LJUBLJANA, 28. no-
vembra (Delo) - Po zase-
danju državnega zbora so
se sestali predsedniki in
vodilni strankarski možje
LDS, SLS, SDS in SKD. Obe
strani vztrajata pri svojih
stališčih. Liberalna demo-
kracija ne more privoliti v
formulo tri in ena, prav
tako pa pomladne stranke
ne sprejemajo formule šti-
rikrat ena oziroma manda-
ta Janeza Drnovška. Tudi
vodenje državnega zbora
ni usklajeno - ena stran naj
bi dobila predsednika vla-
de, druga pa predsednika
zbora. Dogovorili so se, da
se bodo najprej skušali us-
kladiti programsko.
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNI
Gospodarstvo v primežu nižjih carin
Spremembe na carinskem področju bodo še bolj zaostrile pogoje gospodarjenja, so prepričani gospodarstveniki
Slovenski proizvajalci se bo-
do po prvem januarju zaradi
nižjih carin na domačem tržiš-
ču srečali z ostrejšo konkuren-
co. V marsikaterem podjetju so
prepričani, da se bodo pogoji
gospodarjenja še zaostrili, ne-
kateri menijo, da bodo svojim
izdelkom že čez nekaj tednov
morali znižati cene, izpad do-
hodka pa bodo poskušali na-
domestiti na tujih tržiščih.
Pridružitveni oziroma asocia-
cijski sporazum med Evropsko
unijo in Slovenijo je bil podpisan
10. junija letos, veljati bo začel
po ratifikaciji sporazuma vseh
držav, članic EU, za kar se pred-
videva poldrugo leto časa. Med-
tem naj bi s prvim januarjem
1997 začel veljati vmesni, interni
sporazum, ki se nanaša na eko-
nomski del pridružitvenega spo-
razuma in ki zagotavlja prost
pretok blaga.
Slovenski izdelki v
Evropsko unijo
Dajatve za slovenske proizvo-
de pri uvozu v EU bodo s tem
sporazumom ukinjene, razen za
nekatere proizvode, na primer iz
kavčuka in naravne gume, obla-
čila in pribor za oblačila iz narav-
nega ali umetnega usnja, določe-
ne vrste lesa, obutve, cevi iz
železa in jekla, bakrene, alumi-
nijaste in cinkove palice ter pro-
file, bakrene žice in cevi, elektro-
motorje in električne generator-
je, dele transformatorjev in in-
dukcijske tuljave, nadalje za pri-
klopnike in polpriklopnike.
Uvozne dajatve za naštete proi-
zvode se bodo postopno zmanj-
ševale do končne ukinitve s 1.
januarjem leta 2000. Za preseže-
ne plafone, kjer so postavljeni,
lahko unija ponovno uvede ca-
rinske dajatve, sicer pa bodo
količinski plafoni povečani za 20
odstotkov s prvim dnem vsake-
ga leta, to določilo se bo začelo
uresničevati naslednje leto po
sprejemu sporazuma.
Koliko za uvoz
izdelkov iz unije v
Slovenijo
Carinske dajatve pri uvozu iz-
delkov iz EU v Slovenijo bodo z
dnem uveljavitve sporazuma
ukinjene, izjema so proizvodi,
uvrščeni na listi B in C. Postopno
znižanje uvoznih dajatev za
proizvode z liste B, kamor sodi
velika večina proizvodnih sku-
pin, predvideva zmanjšanje po
naslednjem rokovniku: s 1. ja-
nuarjem 1997 na 55 odstotkov
osnovne carinske stopnje, s 1.
januarjem 1998 na 30 in še leto
kasneje na 15 odstotkov osnov-
ne carinske stopnje, popolna
ukinitev carinskih dajatev pa je
predvidena s 1. januarjem leta
2000. Carinska stopnja, ki se
uporablja za osnovo je stopnja,
veljavna z 9. junija 1996.
Postopno znižanje uvoznih
dajatev za proizvode z liste C pa
predvideva naslednje zmanjša-
nje: s 1. januarjem na 70 odstot-
kov osnovne carinske stopnje,
leto kasneje na 45, 1. januarja
1999 na 35 in v začetku leta 2000
na 20 odstotkov osnovne carin-
ske stopnje. Ukinitev carin je
predvidena s 1. januarjem leta
2001.
S posebnim protokolom, ki se
večinoma že izvaja, bodo reguli-
rani tekstilni proizvodi, dinami-
ka zniževanja carin pa bo prib-
ližno enaka kot za industrijske
proizvode. Enaka dinamika kot
za proizvode na listi B velja tudi
za jeklene proizvode, ki so regu-
lirani s posebnim protokolom, ta
pa temelji na pogodbi EU za
premog in jeklo. Področje kme-
tijskih proizvodov regulira pose-
ben protokol, dejanski pogoji in
koncesije bodo predmet stalnih
in tudi občutljivih pogajanj, prav
tako je še vedno predmet poga-
janj poseben sporazum, ki bo
veljal za področje vina in pijač.
V ministrstvu za ekonomske
odnose in razvoj rhenijo, da od-
prava oziroma postopno nižanje
carin ne pomeni nujno tudi niž-
jih cen v prodaji na drobno. Po
približnih izračunih naj bi drža-
va samo zaradi nižjih carinskih
dajatev za motorna vozila v pri-
hodnjem letu izgubila približno
50 milijonov mark, zato napove-
di o uvedbi trošarine oziroma
plačilu enkratnega letnega zne-
ska najbrž niso iz trte zvite. Še
najmanj koristi pa bomo zaradi
znižanja carin očitno imeli na-
vadni smrtniki.
Zaostreni pogoji
gospodarjenja
Na temeljite spremembe po
novem letu se že pripravljajo
tudi v podjetjih na Celjskem.
Direktor šentjurskega Alposa
Mirjan Bevc pravi: »S podpisom
asociacij skega sporazuma in
njegovo uveljavitvijo se za Alpos
določa izvozni limit v višini 17
tisoč ton cevi v države evropske
unije, ki jih lahko tja prodamo
brez carine. Za količine nad to
mejo se določi znižana carinska
stopnja v višini 5 odstotkov dolo-
čene izhodiščne carinske stop-
nje. Do leta 2000 se bodo posto-
poma povečevale količine brez
carine in znižale carinske stop-
nje na nič. Za Alpos je takšen
sporazum velikega pomena, ker
smo že v letu 1996 izvozili okrog
30 tisoč ton cevi v države Evrop-
ske unije. Stroški zaradi nepod-
pisanega sporazuma so v ob-
dobju zadnjih skoraj treh let v
Alposu presegli 5 milijonov
mark.«
Direktor Cetisa Drago Polak:
»Po sedaj dostopih informacijah
bo znižanje oziroma odprava ca-
rin za uvoz iz Evropske unije
potekala postopoma, za nekate-
re izdelke naj bi bila popolna
odprava carinskih dajatev reali-
zirana do leta 2000. Ne glede na
intenziteto integracije v Evrop-
sko skupnost, ki bo v veliki meri
odvisna od novih političnih raz-
mer, se na novosti v Cetisu inten-
zivno pripravljamo. Odprava ca-
rin bo imela tako negativen kot
tudi pozitiven vpliv na konku-
renčno sposobnost Cetisa. Zni-
žane oziroma odpravljene carin-
ske dajatve za končne izdelke
Cetisa se bodo kazale na dodat-
nem trendu zniževanja cen. Za
precejšen del uvoženega repro-
materiala, namenjenega za iz-
voz, že danes ne plačujemo ca-
rinskih dajatev, uveljavljanje
oprostitve carine pa v podjetju
zahteva dokaj zapleten in obse-
žen administrativni postopek.
Menim, da imamo v Cetisu na
razpolago vse razpoložljive re-
surse, da se integraciji v Evrop-
sko unij o\ ustrezno prilagodimo,
pričakujem pa še bolj zaostrene
pogoje gospodarjenja.«
IRENA BAŠA
Pri Gospodarski zbornici
Slovenije je septembra začel
delovati poseben oddelek za
Evropsko unijo, kjer vsem
zainteresiranim posredujejo
informacije o gospodarskem
delu sporazuma o pridruže-
nem članstvu Slovenije EU.
Oddelek vodi Andreja Jerina,
ki bo prihodnji torek, 10. de-
cembra ob 10. uri, sodelovala
na seji upravnega odbora ob-
močne gospodarske zbornice
Celje. Na tem srečanju bodo
podrobneje govorili o vseh no-
vostih, ki jih slovenskemu gos-
podarstvu prinašajo spremem-
be carinske zakonodaje po no-
vem letu.
BAROMETB
Enotno omrežje
bankomatov
Povprečno število dvige
denarja na bankomatih s
je v prvi polovici leta pov<
Čalo tako v omrežju Plaši
kot v omrežju ba, kar kaži
da bankomat čedalje bo
nadomešča bančno oker
ce. Po novem letu bo prec
vidoma prišlo do združite
obeh omrežij. Po sedanji
načrtih naj bi namreč ve
bank ustanovilo enotn
podjetje za poslovanje
bankomati in karticami.
Razpis za
stanovanja
Stanovanjski sklad Re
publike Slovenije je v tc
rek objavil nov razpis pose
jil za neprofitne stanovan;
ske organizacije, ki gradijc
prenavljajo ali kupujejo ne
profitna najemna stanove
nja. Razpisna vsota znaš
milijardo tolarjev, neprofil
ne stanovanjske organizaci
je pa lahko s sredstvi teg
razpisa kupijo tudi star
prazna stanovanja, če so n
demografsko ogroženih ob
močjih. Sklad je povišal tu
di višino posojila, ki ga lah
ko dobi neprofitna stano
vanjska organizacija in si
cer na 60 odstotkov gradbe
no proizvodne cene. Vlog<
bo sklad sprejemal do 1
decembra naslednje leto.
Višja odkupna
cena mleka
Slovenska vlada je pre<
dnevi zvišala odkupno ce
no mleka za 4,3 odstotke
Po novem znaša izhodiščne
cena dobrih 42 tolarjev. \
trgovinah se mleko po na
povedih vlade ne bo podra
žilo, mlekarji pa napovedu
jejo podražitev mlečnih iz
delkov.
Pismo o nameri z
Italijani
Dogovor med slovenskimi bankami in bankami dežele
Venefo podpisala tudi Banka Celje
Konec novembra je bila v
Italiji 2. poslovna konferenca
Slovenija-Veneto, na njej je
sodeloval tudi predstavnik
Banke Celje Miloš Pešec,
iiiiiiiiii......mmmmmmmmmmmm
Na konferenci sta bila pod-
pisana protokola med deželo
Veneto in Slovenijo ter med
Združenjem gospodarskih in
trgovinskih zbornic Veneto ter
Gospodarsko zbornico Slove-
nije. Državna sekretarka za
malo gospodarstvo Staša Ba-
loh-Plahutnik je ob tej prilož-
nosti predstavila projekte, ki
jih že izvajajo oziroma pri-
pravljajo, predvsem ' na po-
dročju maloobmejnega sode-
lovanja, lesne industrije, inku-
bacijskih centrov ter finančne
podpore gospodarskemu so-
delovanju. V zvezi s tem zad-
njim področjem so na konfe-
renci govorili o kreditnih lini-
jah, leasingu, garancijskih
skladih in skupnih vlaganjih.
Med drugim so na srečanju
v Italiji predstavili dejavnost
javnega sklada Finesta, ki je
namenjen podpori prodora
italijanskega gospodarstva v
vzhodno Evropo. Osnovna ob-
lika je joint venture, doslej so
Sloveniji namenili 20 milijo-
nov mark, rezerviranih je še
25 milijonov mark. K njihovih
projektom se priključuje
EBRD, posredujejo pa tudi pri
pobudah italijanskih bank, ki
želijo postati solastnice bank
v Sloveniji in drugih državah
vzhodne Evrope. Poleg tega so
v okviru poslovne konference
predstavili center za storitve
in dokumentacijo Informest.
Ustanovila ga je italijanska
vlada, njegova naloga pa je
razvijanje in pospeševanje
gospodarskega sodelovanja s
srednjimi in malimi podjetji.
3. poslovna konferenca bo
spomladi v Sloveniji, do takrat
pa je predvideno srečanje gos-
podarskih  zbornic,  skupen
obisk v Bruslju, izvajanje pro-
jektov izobraževanja in sveto-
vanje v okviru Phare. Na fi-
nančnem področju pa sodelo-
vanja ni mogoče usmerjati od
zunaj, zato bo podpis pisma o
nameri le spodbuda za boljše
sodelovanje med posamezni-
mi bankami. IB
Kot največjo investicijo Ita-
lije v Sloveniji so tokrat izpo-
stavili primer Yulona, kjer so
z odkupom za 26 milijonov
mark terjatev postali 58 od-
stotni lastniki in rešili pod-
jetje pred stečajem. S tem so
ohranili delovna mesta, v
dveh letih so investirali že 40
milijonov mark, do leta 2000
bo skupna vrednost naložb
znašala 55 milijonov mark,
povečalo pa se bo Število za-
poslenih. Tokratno pismo o
nameri so poleg nekaterih
italijanskih bank podpisale
Nova Ljubljanska banka,
Splošna banka Koper, Banka
Celje, Banka Vipa, Slovenska
investicijska banka ter
Abanka.
MESTNA OBČINA CELJE
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PONUDB ZA IZVAJANJE
DOLOČENIH TRŽNIH DEJAVNOSTI NA
LOKACIJI POPOVIČEVA ULICA 2 V CELJU
1. Mestna občina daje v zakup - najem del objektov in
naprav (približno 200 m2 površin v pritličju, 500 m2 na
podstrešju, približno 500 m2 zunanjih površin) na lokaciji
Popovičeva 2 za izvajanje tržnih dejavnosti, ki so vsebinsko
povezane s pogrebno dejavnostjo.
2. Z izbranim zakupnikom bo sklenjena zakupna pogodba za
pet let.
3. Med prijavljenimi ponudniki bo Komunalna direkcija
Mestne občine Celje izbrala na podlagi naslednjih kriterijev:
-obseg storitev, ki jih bo izvajal zakupnik,
-dosedanje reference,
-višina zakupnine oziroma najemnine za najete objekte in
naprave.
V primeru enakih ponudb ima prednost koncesionar, ki bo
izbran za izvajanje pokopališke dejavnosti. V tem primeru se
zakupna pogodba sklene za enako dobo, kot bo sklenjena
koncesijska pogodba.
Organ, pristojen za izbiro, lahko določi, da ne izbere
nobenega od prijavljenih ponudnikov.
4. Vsa potrebna dokumentacija in dodatne informacije so na
voljo na Komunalni direkciji Mestne občine Celje, Prešerno-
va 27, 3000 Celje. Razpisna dokumentacija se plača v višini
10.000,00 sit, na žiro račun Mestne občine Celje, štev.
50700-630-9010105.
Kontaktna oseba je Jože Smodila, dipl.ing., telefon 063 484-
822, vsako sredo od 8. do 11. ure.
5. Vloga za prijavo je trideset dni od objave v Uradnem listu
R Slovenije.
6. Prijave na javni razpis je potrebno poslati v zaprti ovojnici
na naslov:
-MESTNA OBČINA CELJE, KOMUNALNA DIREKCIJA,
PREŠERNOVA 27, 3000 CELJE-
s pripisom »PONUDBA ZA ZAKUP OBJEKTA
POPOVIČEVE ULICE 2 - NE ODPIRAJ«.
O izbiri bodo ponudniki obveščeni v dvajsetih dneh po
zaključku javnega razpisa.
Mestna občina Celje
Največji cash&carrv v
severovzhodni Sloveniji
Danes zjutraj so odprli naj-
večji cash&carrv v severovz-
hodni Sloveniji, natančneje v
trgovinski coni na Tržaški ce-
sti 37 v Mariboru, za odprtje
tega centra so se odločili v
mariborskem podjetju Kolo-
niale.
Podjetje Koloniale je bilo us-
tanovljeno leta 1951, danes je
Koloniale d.d. registrirana kot
trgovina na veliko in drobno, za
izvozno in uvozno dejavnost ter
špedicijo. Družba zaposluje
360 ljudi, letni promet znaša
približno 11 milijard tolarjev.
Ukvarja se z veleprodajo pre-
hrambenih izdelkov in galante-
rije. Blago kupujejo pri 350 do-
baviteljih, večino v Sloveniji, na
Hrvaškem in v Avstriji, oskrbu-
jejo pa 5500 maloprodajnih
mest v mariborski, murskoso-
boški, zasavsko posavski, ko-
roški in celjski regiji.
Novi cash&carrv ima 3600
kvadratnih metrov neto prodaj-
nih površin, 300 parkirišč, po-
nujal pa bo 12 tisoč artiklov iz
več kot 50 blagovnih skupin.
Naložba je vredna 5,5 milijona
mark, kar pomeni, da gre za
eno največjih gospodarskih n
ložb v Mariboru. Prednost n
kupov v cash&carrv, kamor p
hajajo predvsem trgovci, gosti
ci, obrtniki in drugi kupci,
predvsem poenostavitev nak
pov, velika ponudba na ene
mestu, stalno obveščanje ku
cev s prodajnim katalogom, n
kup z nakupovalno kartico in
možnostjo odloženega plači
ter seveda nižje cene. Maribc
čani pričakujejo, da jih boc
poleg slovenskih kupcev zarai
dobre lokacije opazili tudi h
vaški kupci, ki zdaj pogosl
kupujejo v Avstriji. I
Podjetje se je lastninilo le
1994 po sistemu notranjega o
kupa, 20 odstotkov je odkupi
Krekova družba za upravlj
nje, po 10 odstotkov je v las
družbe Infond Maribor in od
kodninskega sklada. Podjet
je dividende delilo že leta 199
V srednjeročni plan so v Kol
niale d.d. zapisali, da namer
vajo doseči 2 do 3 odstotr
realno letno rast prometa ter
do 7 odstotni donos na kapita
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO

Naložbene vzpodbude
V letu 1997 lahko pričakujemo zmerno gospodarsko rast
V prvih devetih mesecih
letošnjega leta proizvodnja v
primerjavi z lansko sicer
postaja za 0,9 %, vendar je v
jesenskih mesecih v občut-
nem porastu. Tako je bil im-
pulzni trend industrijske
proizvodnje septembra spet
pozitiven. Na skupno raven
proizvodnje še vedno nega-
tivno vpliva nižja proizvod-
nja skupine reprodukcijske-
ga materiala, ki ima v struk-
turi industrije 50 % delež.
Največji proizvajalci v neka-
terih panogah povečujejo ko-
ličinski obseg, vendar ima ta
manjši vrednostni učinek.
Ob upoštevanju medvalut-
nih razmerij gre po oceni
SKEP Gospodarske zbornice
Slovenije za okoli 3 % realno
rast izvoza. Tako bo primanj-
kljaj v trgovinski bilanci, ki
trenutno presega 1 milijardo
USD, po predvidevanjih bis-
tveno nižji. Po prvih podatkih
banke Slovenije je bil v plačil-
ni bilanci Slovenije za obdobje
januar - september 1996 dose-
žen primanjkljaj tekoče bilan-
ce v višini 192,4 mio USD.
Blagovni primanjkljaj v večji
meri pokriva visok pozitiven
saldo v storitvenem delu bi-
lance. Največji del so prispe-
vali prihodki od turizma, ki so
samo v avgustu letos kar
za 28 % višji kot v istem mese-
cu preteklega leta.
Po anketi SKEP, izvedeni v
drugi polovici septembra le-
tos, so bile ocene trenutnega
poslovnega položaja, kakor
tudi nadaljnje prognoze po-
slovnega položaja bolj optimi-
stične kot v minulih obdobjih.
Za naslednje leto pričakuje v
industriji 36 % podjetij, da se
bo njihov poslovni položaj v
primerjavi z letom 1996 izbolj-
šal, v trgovini pa boljši položaj
pričakuje celo 42 % podjetij,
kar je razvidno iz grafa.
Z vidika pričakovanih med-
narodnih in domačih tržnih
pogojev je mogoče za leto
1997 za našo državo napove-
dati zmerno pozitivno ko-
njunkturo. Vlogo glavnega ge-
neratorja gospodarske aktiv-
nosti naj bi še naprej odigrava-
le skupne investicije, kjer pri-
čakujemo 11 % rast. Domače
povpraševanje, ki izhaja iz
osebne in javne porabe, naj bi
naraščalo počasneje kot bruto
domači proizvod, izvoz in
uvoz blaga in storitev pa neko-
liko hitreje.
Na trgu dela v naslednjem
letu ne pričakujemo pomem-
bnejših sprememb. Možno je
rahlo zmanjševanje stopnje
brezposelnosti in nadalje na-
raščanje števila samozaposle-
nih, manjše pa so možnosti za
povečevanje prostih delovnih
mest v podjetjih in drugih or-
ganizacijah.
Realne plače na zaposlene-
ga bodo naraščale, zato se bo
povečevala kupna moč slo-
venskega trga. Obstaja nevar-
nost, da se zniževanje prispev-
kov za socialno varnost prele-
vi v večje plače, kar bo imelo
neželene posledice povečanja
kupne moči osebne porabe in
zniževanja presežkov podjetij,
ki bi jih morali nameniti za
razvojne cilje in povečanje
konkurenčnosti slovenskega
gospodarstva. Zaradi procesa
zniževanja carin v skladu s
podpisanim asociacijskim
sporazumom z EU ter ob uve-
ljavljanju con svobodne trgo-
vine bo za domače proizvajal-
ce v Sloveniji konkurenca os-
trejša. Iz tega razloga bi se
morali stroški dela na urno
postavko zniževati.
Za leto 1997 je prognozirana
v povprečju 2,4 % rast in 2,2 %
inflacija. Primerjalno se n. pr. v
ZDA predvideva 2,3 % rast. Sve-
tovna trgovina naj bi se v letu
1997 povečala za dobrih 7 %.
BOGDAN VUNJAK
NOVO NA BORZI
Skromno trgovanje
Piše: OROŽIM DARJA
Skromno trgovanje z vred-
nostnimi papirji na organizi-
ranem A in B trgu se nadalju-
je. Dnevni promet na teh
dveh trgih se giblje od 100 do
200 mio SIT.
Tudi na OTC trgu ni nič bo-
lje. Izjema je bila delnica To-
varne sladkorja Ormož, s kate-
ro je bilo prejšnji četrtek skle-
njenih aplikacij preko 54000
lotov po ceni 6860 SIT. Indeks
SBI se je sicer v četrtek in
petek dvignil, vendar je bilo
prometa z vrednostnimi papir-
ji zelo malo. Nekatere delnice
predvsem pa obveznice so po-
stale popolnoma neprometne.
Ponavadi so nove delnice, ki
pridejo na trg, zelo zanimive
za kupce. Da ni velikega zani-
manja vlagateljev, je dokaz
delnica Luke Koper. Dnevni
promet z njo se giblje samo od
4 pa do 19 mio SIT, njihov
tečaj pa se giblje od 2120 do
2180 SIT - prvi dan trgovanja
je dosegel tečaj celo 2800 SIT.
Vse to je posledica tega, ker
ne vemo, kaj bo Banka Sloveni-
je ukrenila glede portfeljskih
naložb tujih vlagateljev. Prejš-
nji teden je Banka Slovenije
izdala kratko sporočilo, v kate-
rem sporoča, da se je Svet Ban-
ke Slovenije seznanil z najno-
vejšimi podatki o naložbah tuj-
cev v slovenske vrednostne pa-
pirje kot tudi o pogodbenih
naložbah tujcev v slovenska
podjetja. Državni organi bi radi
tujcem preprečili hiter zaslu-
žek na našem trgu in odliv tega
dobička v tujino. Tako so imeli
nekateri tuji vlagatelji proble-
me pri vračanju kapitala do-
mov. Na tak način je Banka
Slovenije ustvarila med vlaga-
telji veliko negotovost. Drug
vzrok za nestabilnost na trgu
so razna ugibanja, kaj bodo
vlagatelji naredili z vrednostni-
mi papirji. Že čez mesec dni bo
namreč začel veljati Zakon o
davku na kapitalski dobiček.
Za trg vrednostnih papirjev pa
je zelo pomembno tudi, kdo bo
novi mandatar.
Pomanjkanje informacij v
zvezi z ukrepi Banke Slovenije
se močno odraža tudi na bla-
govni borzi. V zadnjih nekaj
dneh je namreč močno upadlo
trgovanje s pogodbami za
marko. Prejšnji teden je bla-
govna borza ukinila trgovanje
z indeksnimi pogodbami in je
namesto njih uvedla novo ter-
minsko pogodbo na razmerje
med dolarjem in marko z oz-
nako UDM. Tako je blagovna
borza dobila instrument, ki je
neposredno primerljiv s tuji-
no. V zadnjih dneh se je neko-
liko okrepil tečaj dolarja glede
na marko, saj se dolar krepi
tudi na svetovnih trgih. Pred
kratkim se je italijanska lira
vrnila v evropski menjalni me-
hanizem.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (se-
rija G), se oglasite v CBH
d.o.o., Celje ali pa pri oken-
cih Banke Celje. Delnice
podjetij odkupujemo po
dnevnih cenah. Prav tako še
vedno odkupujemo amorti-
zacijske načrte, ki jih je izda-
la Pošta Celje, sedaj Telecom
Slovenije. Med delnicami, ki
smo jih na novo uvrstili na
naš seznam, so delnice Cest-
nega podjetja Celje.
D I NAŠI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNIK
Solza za Jasno Bratanič
Iz šentjurskega »Rifnika« na 7132 metrov nadmorske višine - V letošnji najuspešnejši slovenski odpravi so bili tudi
štirje osvajalci himalajskih sten iz Šentjurja, Socke, Žalca in Okonine
Pred dnevi se je vrnila v
domovino letošnja najuspe-
šnejša gorska odprava. Slo-
venci so osvojili tri cilje, ki
jih doslej ni uspelo še nobe-
nemu zemljanu. Med deseti-
mi plezalci so bili v Himalaji
s celjskega območja kar štir-
je člani, kar priča, da je ple-
zanje na Štajerskem resna
zadeva. Po drugi plati Odpra-
va treri. vrhov opravičuje do-
ber glas slovenskega alpiniz-
ma v svetu.
Kako je bilo v oddaljenih
višavah, tam kjer ni pred naši-
mi rojaki stopil še noben člo-
vek? V mrazu, v samoti, med
nečloveškim naporom, v smrt-
ni nevarnosti, med plezanjem
v zahtevnejšem alpskem slo-
gu... Šentjurski Plezalni klub
Rifnik je takoj po vrnitvi pri-
pravil sprejem za člana slo-
venske himalajske odprave, ki
sta tudi njihova člana, za Du-
šana Debelaka iz Šentjurja ter
Tomaža Žerovnika iz Socke,
ki stanuje v Kopru. Predzad-
njo novembrsko soboto so hi-
malajci prileteli na brniško le-
tališče, kjer so jih težko priča-
kovali sorodniki, dekleta ter
radovedni novinarji, Debelak
in Žerovnik pa sta bila zvečer
že gosta šentjurskega kluba
Evergreen...
Z njima, z osvajalcema
skrivnostne himalajske gore
Api, smo se pogovarjali po ti-
stem, ko sta uspela urediti vti-
se. Ti so nepozabni, neponov-
ljivi.
Tam, kjer še ni
stopila noga
Za Odpravo treh vrhov so
objavili razpis, prijavili so se
kandidati iz različnih koncev
Slovenije. Komisija za alpini-
zem pri Planinski zvezi Slove-
nije je izbrala deset kandida-
tov, ki so jih ocenili za najpri-
mernejše, ti so nato odleteli v
Azijo, kjer so preživeli petde-
set dni.
Cilj odprave so bile tri mo-
gočne himalajske gore, Api
(7132 metrov), Nampa (6755
metrov) in Bobave (6808 me-
trov), v skrajnem zahodnem
delu Nepala, blizu tromeje z
Indijo ter Tibetom. Na vrhova
Apija ter Nampe je že stopila
človeška noga, pri čemer so
Slovenci uspeli priti po novih
smereh, na Bobave pa je to-
krat stopil prvi človek, Slove-
nec Tomaž Humar.
Z dvanajstimi člani odprave
sta bila njen vodja Roman Ro-
bas ter zdravnik prof. dr.
France Srakar. Dva člana, An-
drej Štremfelj in Marko Pre-
zelj, sta se poškodovala, zato
sta morala bazo (na višini
3650 metrov) zapustiti že po
dobrem tednu bivanja. Na naj-
višjo goro, na Api, so se odpra-
vili trije člani Odprave" treh
vrhov, naša znanca iz šentjur-
skega kluba in Janko Meglic
iz Tržiča. Najprej so se tri dni
prilagajali na višino na 5500
metrih, nato so se zaradi hu-
dega vetra vrnili v bazo. Zače-
lo je snežiti, zato so v bazi
počakali, da so se stene splazi-
le, potem pa so v večih nave-
zah stopili v stene. Omenjeni
plezalci, so odšli na Api, na
Nampo Matic Jošt iz Žalca in
Peter Mežnar iz Tolmina, na
vrh Bobave pa je uspel priti le
Tomaž Humar iz Kamnika.
Jerneja Grudnika iz Okoni-
ne, ki je nameraval na Bobave,
je na 4300 metrih žal prema-
gala bolezen.
Med člani letošnje najus-
pešnejše slovenske odprave
iz celjske regije je treba prav
tako omeniti podobni uspeh
Matica Jošta iz Žalca (člana
alpinističnega odseka PD Ce-
lje). Debelak in Žerovnik iz
šentjurskega kluba sta se lo-
tila gore Api, Jošt pa je, sku-
paj s Petrom Mežnarjem iz
Tolmina, prvi preplezal smer
na gori Nampa (6755 me-
trov) , kjer mu je uspela bitka
z ledom in skalami. V steni je
navpičen, leden žleb, visok
približno štiristo metrov, ki
sta ga lahko zaradi padajoče-
ga ledu in kamenja prepleza-
la ponoči, ko je vse zamrz-
njeno. Smer sta poimenovala
Jagodna polja, posvetila pa
sta jo Slavku Svetičiču, ki se
je lani smrtno ponesrečil v
pakistanskem gorovju Kara-
korum.
Na Api so v tej smeri že
trikrat zaman poskušale tuje
odprave, dvakrat Britanci, en-
krat Italijani - to po svoje pri-
čuje o zahtevnosti smeri. Slo-
venski plezalci na Api so bili v
sj^eni pet dni. Ves čas so plezali
v alpskem slogu, šotor so po-
stavili trikrat. Med postavlja-
njem šotora jim je pogosto na-
gajal snežni vihar. Nekaj odse-
kov je bilo posebno zahtevnih,
pot so si morali utreti tudi čez
previsni ledeni slap, serak.
Na dan, ki ga ne bodo nikoli
pozabili, sta se Dušan Debelak
in Janko Meglic ob enih pono-
či odpravila na sam vrh Apija,
kamor sta prispela ob pol šti-
rih popoldan. Na vrhu sta se
lahko zaradi viharja zadržala
le 10 do 15 minut. »Občutek je
tako lep, da ga z besedami ni
mogoče opisati,« se je med
pogovorom spomnil Dušan
Debelak. Do osme ure zvečer
sta se uspela vrniti do šotora,
kjer so prespali. Vstali so ob
šestih zjutraj ter se vrnili v
bazo, kamor so prispeli pozno
popoldan.
To so nečloveški napori, v
Himalaji je za vedno ostalo ve-
liko plezalcev, tudi Slovenci.
»Bilo nas je ravno prav strah.
Predvsem smo čutili spoštova-
nje do gore,« se spominjata
junaka himalajskih višav. Pre-
plezano smer so poimenovali
Facig Alpos-Solza za Jasno. Ta-
ko so se spomnili pokojne pri-
jateljice Jasne Bratanič, ki se je
lani z alpinistom Šraufom po-
nesrečila v Julijcih.
V srednji vek
Debelak in Žerovnik sta bila
tokrat v Himalaji že tretjič.
Ugotavljata, da se prestolnica
Nepala, Katmandu, hitro po-
sodablja, v tistem koncu deže-
le, kamor je odšla slovenska
odprava, pa živijo kot v sred-
njem veku. Ljudje orjejo z le-
senimi plugi, živijo v kolibah
brez elektrike in brez vodovo-
da...
Himalaja ni njun alpinistič-
ni vrhunec, letos spomladi sta
bila v Južni Ameriki, v peruj-
skih Andih. Na Chacraraju,
več kot šest tisoč metrov viso-
ko goro, je odšlo šest plezal-
cev iz klubov v Šentjurju in v
Škofji Loki. Debelaku, Žerov-
niku in Mlinarju, trem članom
šentjurskega kluba, je uspelo
osvojiti zahodno, doslej ne-
preplezano steno. Tam je bila
doslej najzahtevnejša alpini-
stična smer, strmina je bila še
hujša kot v Himalaji, hkrati so
se spopadali s snegom in le-
dom.
»Za takšne odprave se pri-
pravljaš odkar začneš plezati.«
Tomaž Žerovnik pleza že tri-
najst let, Dušan Debelak deset
let. Tomaž je po poklicu raču-
nalniški tehnik, Dušan elektri-
čar. Na pomembne vzpone se
pripravljata predvsem z oprav-
ljanjem višinskih del, tam,
kjer si drugi ljudje ne upajo.
»Višje je, boljše se počutiva,
bolj zanimivo je,« pravita z
nasmehom. Kako na njun ne-
varni pogum gledajo njuni do-
mači? Navadili so se že, ven-
dar ne povsem. V gorah je
veliko nesreč, ni jim vseeno.
Po vrnitvi s Himalaje imata
spet veliko povedati, ljudje ju
poslušajo z velikim zanima-
njem. Tam sta posnela približ-
no 250 diapozitivov, ki jih na-
meravata pokazati tudi na pre-
davanjih. In potem? Gotovo ju
spet mika v gore...
BRANE JERANKO
Na najvišji vrh, na 7132 metrov visoki Api, sta plezala
Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik iz šentjurskega Plezalne-
ga kluba.
Srečanje najstarejših Žalčanov
V Žalcu je že tradicija, da v prednovoletnem času pripravijo srečanje krajanov, starih
sedemdeset in več let. Letošnje je bilo v soboto v jedilnici žalske osnovne šole, tudi tokrat pa ga
je pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa v sodelovanju z Mestno skupnostjo Žalec.
Vabilu se je odzvalo več kot 130 povabljenih. Na srečanju jih je najprej pozdravila predsednica KO
RK Žalec Irena Potočnik, povedala pa je tudi nekaj podatkov o tem, koliko je v Žalcu starostnikov,
kako so preskrbljeni in kaj za njihovo boljše počutje stori Rdeči križ. Govoril je tudi predsednik
Mestne skupnosti Eran Sadnik, ki je med drugim dejal, da srečanja pripravljajo tudi zato, da bi
starejšim sokrajanom pokazali, da niso pozabljeni, pozabljen pa tudi ni njihov delež pri razvoju
mesta. Nazadnje je zbranim spregovoril še gostitelj, ravnatelj OŠ Žalec Adi Vidmajer. Zaželel jim je
prijetno počutje in dobro zabavo. Kulturni program so pripravili učenci žalske OŠ, ki so s svojo
prisrčnostjo in neposrednostjo svoje dedke in babice navdušili. T. TAVČAR
Predsednik Mestne skupnosti Žalec Eran Sadnik v pogovoru z najstarejšim Žalčanom, 92-
letnim Matevžem Hriberškom, ki je še zelo živahen in dobrega zdravja.
Gasilski veterani
V občinski gasilski zvezi Velenje so ponovno združei
gasilska društva iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Pal
Zato je bilo na velikem prednovoletnem srečanjem, ki ga je pr<
kratkim v Velenju pripravil odbor za delo z gasilci veterani pc
vodstvom Rudija Imperfeta, še bolj slovesno in veselo. Od 1!
povabljenih gasilcev se je srečanja udeležilo 92 veteranov in ;
veterank. Gasilci iz 15 gasilskih društev so se zbrali pri zasebne
gasilskem muzeju Mihe Valencija v Velenju, nato pa so srečan
nadaljevali v gostišču Kavčič v Šaleku. Ob tej priložnosti so Egidij
Petretiču izročili republiško odlikovanje za posebne zasluge
gasilstvu ter nagradili najstarejša udeleženca srečanja, 87-letnej
Martina Meniha in 72-letno Marijo Marine.
LOJZE OJSTERŠE
Iščejo brigadirske naslove
Spomladi prihodnje leto pripravlja koordinacija Klub
MDB za celjsko območje na letališču Aerokluba Celje v Lev
slovesnost ob 50. letnici začetka gradnje ceste Celje-Šempefc
V koordinaciji imajo zaenkrat le podatke, da je v letu 19
začelo graditi cesto med Celjem in Šempetrom 1.298 brigadirj
iz vse Slovenije, zgradili pa so 8,5 kilometra ceste. V tistem ča
je bila to ena največjih delovnih akcij na Slovenskem, zato
radi na Celjskem obletnico začetka del primerno obeležili.
Ker nimajo poimenskega spiska brigadirjev, prosijo občane, r
jim pomagajo s podatki o sodelujočih na delovni akciji. Podat
(gre za naslove nekdanjih brigadirjev in nazive brigad) zbirajc
vseh Klubih MDB, ki praviloma delujejo kot sekcije pri občinsk
ali območnih borčevskih organizacijah oziroma v koordinac
Klubov MDB celjskega območja v Gledališki ulici 2 v Celju.
Živahni upokojenci
V Zvezo društev upokojen-
cev občine Laško je vključe-
nih 1665 članov oziroma
okrog 60 odstotkov vseh upo-
kojenih, kar je 5 odstotkov več
od republiškega povprečja,
člani pa delujejo v vsaki kra-
jevni skupnosti, saj je v vsa-
kem kraju sedaj ustanovljeno
tudi društvo upokojencev.
Društva skrbijo za uveljav-
ljanje pravic upokojencev, ve-
liko pa delajo tudi na področju
kulture, športa in razvedrila
ter skrbijo za svoje člane.
Minuli konec tedna so se
predstavniki društev upokojen-
cev in Zveze sestali v Zdraviliš-
ču Laško na volilni konferenci.
Na njej so pregledali opravljeno
delo v minulem obdobju, po-
slušali finančno poročilo in si
zastavili naloge za v prihodnje.
Izvolili so tudi nov, devetčlans
upravni odbor, ki ga bo tudi
naslednjem obdobju vodil pre
sednikMatevž Kolar, za tajni
Zveze pa je bila izvoljena Sil1
Stare.
Da je povezovanje upokoje
cev nujno, je poudaril tudi t«
nik Zveze društev upokojeno
Slovenije Franc Sotlar, saj boc
v bitki za svoje pravice mor.
biti zelo enotni in močni pr<
pritiski dnevne politike, ki v
bolj posega vanje. Zato so
tudi v Laškem dogovorili, <
bodo v prihodnje še bolj sprer
ljali nacionalni stanovanjs
program (Laščani imajo treni
no 23 nerešenih vlog), social
program, ki opredeljuje izgra
njo doma, kar je za Laško ze
aktualno, saj so pred velikir
aktivnostmi na tem področj
na področju predpisov s p
dročja zdravstvenega varstva
pri reformi invalidskega in p
kojninskega sistema. Seveda \
bodo tudi v prihodnje naloj
namenjene družabnemu življ
nju članov.
Na volilni skupščini so p
delili še priznanja. Veliko pl
keto ZDUS ob 50-letnici Zve;
društev upokojencev Sloven
je je prejela Pivovarna Lašk
plaketi Peter Podbevšek
Julij Goric, zahvale pa Evst.
hij Krašovec in sedem društt
upokojencev iz občine.
VLADO MARO
Petje in
ljubitelji
planin
Planinsko društvo Žalec
vabi vse ljubitelje lepega petja
in hkrati ljubitelje planin, da
se jim pridružite v mešanem
planinskem pevskem zboru,
ki ga bo vodila glasbena peda-
goginja in priznana zboro-
vodkinja Mira Kodrun.
Z vajami bodo pričeli ju-
tri, v petek 6. decembra ob
19. uri, v glasbeni sobi Svo-
bode Žalec - v Kulturnem
domu II. slovenskega tabo-
ra v Žalcu. Pričakujejo pev-
ce od blizu in daleč, zato
prisrčno vabljeni.       MM

NASI KRAJI IN LJUDJE
9
Lepi naši kraji
V akciji prednjačijo kraji celjskega območja
V letošnjem projektu Turi-
jčne zveze Slovenije, z naslo-
vni Moja dežela - lepa, ureje-
a in čista, so se najbolj izka-
jli v krajih, zdraviliščih in
jli celjske regije. Med dobitni-
j priznanj so Šentjur, Zreče,
lovenske Konjice, Prebold,
[ozirje, Robanov kot in Luče,
tomske toplice in Terme Zre-
j ter gimnazija Celje Center.
Letošnja akcija je že 28. po
-sti, ena najbolj množičnih, pri
jrner sta bili vključeni kar dve
etjini slovenskih krajev. Oce-
jujejo vse leto, najbolj pozorni
a so med aprilom in novem-
rom. Pri ocenjevanju krajev
zvečajo pozornost vsemu mo-
)čemu, od urejenosti prometa,
avb, zelenih površin, turistič-
ih objektov, trgovin in skrbi za
<ologijo do podobe policijskih
DStaj, vojašnic, bencinskih čr-
alk in različnih spomenikov. V
iraviliščih so ocenjevalci še
Dlj natančni, pozorni na vse
logoče.
Kakšni so rezultati letošnjega
:enjevanja? Med kraji je osem
izličnih kategorij, v vsaki pa se
iTstijo trije najbolj urejeni. Med
?čjimi mesti žal ni nobenega s
oljskega območja, med srednji-
ii in manjšimi mesti je na 2.
mestu Šentjur pri Celju, med
izrazito turističnimi kraji pa med
najboljšimi spet ni nobenega s
Celjskega. Med turističnimi kraji
so na 2. mestu Zreče, med kraji s
prehodnim turizmom so 1. Slo-
venske Konjice, med izletniški-
mi kraji sta 2. Prebold ter 3.
Mozirje, med hribovskimi kraji
je 1. Robanov kot, med takoime-
novanimi drugimi kraji pa so 1.
Luče.
Med slovenskimi zdravilišči
so v kategoriji večjih zdravilišč
na 2. mestu Atomske toplice,
med manjšimi zdravilišči pa so
2. Terme Zreče. Med osnovnimi
šolami ni nobene iz celjske regi-
je, med srednjimi šolami pa je na
3. mestu Gimnazija Celje Center.
Pri vsem skupaj je zanimivo,
da bomo lahko prihodnje leto
pred najlepšimi kraji lahko vide-
vali posebne table, ki bodo opo-
zarjale na Najboljši turistični
kraj v letu 1996. V Turistični
zvezi Slovenije, kjer se dobro
zavedajo pomena urejenosti kra-
jev za slovenski turizem, pa za-
čenjajo letos posvečati še poseb-
no pozornost urejenosti v zim-
skih mesecih. V letu 1997, v letu
kulture bodo zelo pozorni tudi
na urejenost okolja naše kultur-
ne dediščine.
BRANE JERANKO
Zaključek letošnje akcije
loja dežela-lepa, urejena in
ista, največjega turistično
bloškega projekta, bo v so-
oto, 7. decembra, v Sloven-
uh Konjicah. Podelitev priz-
anj udeležencem tekmovanja
o v Športni dvorani z začet-
em ob 17.30. uri, pred tem pa
»posvetovanje o izkušnjah v
Aviru letošnjega projekta ter
načrtih za leto 1997. Med
osvetom, z začetkom ob
5.30, bodo predstavniki naj-
ipših krajev predstavili svoja
rizadevanja ter predloge.
Med najlepšimi v Sloveniji
so trije z območja bivše konjiš-
ke občine (Slovenske Konjice,
kraj Zreče in Terme Zreče) ter
trije iz Zgornje Savinjske doli-
ne (Luče, Robanov kot in Mo-
zirje). Dva odlično uvrščena
sta iz kozjanskih občin (Šent-
jur in zdravilišče Atomske to-
plice).
Matjaž Jeršič za mešalno mizo Radia Polzela.
Radio Polzela poizkusno
Minuli teden so stekle poizkusne oddaje iz studia Radia
Polzela, ki domuje v kulturnem domu na Polzeli, pod tehničnim
in uredniškim vodstvom Matjaža Jeršiča in Bojana Pustinka.
Dnevni in nočni program oddajanja je na frekvenci 89,1 Mhz, ki si
jo, kot tudi programski čas, delijo z Radiom Goldv iz Prebolda.
Že prvi poizkusi, ko še ni bil dosežen tehnični maksimum, so
pokazali, da je izbrana lokacija oddajnika na Gori Oljki potrdila
pričakovanja glede slišnosti na savinjsko-celjskem območju.
T. TAVČAR
Gozdnikov smučarski sejem
Smučarski klub Gozdnik Žalec je minuli petek, soboto in nedeljo pripravil tradicionalni
^učarski sejem rabljene in nove opreme za zimske športe.
.^a sejmu je bilo zelo živahno, veliko je bilo tistih, ki so rabljeno opremo prodajali, veliko tistih,
1 so jo želeli zamenjati, pa tudi takih, ki so prišli kupit novo opremo. Pri današnjih visokih cenah
°ve opreme se starši pogosto odločajo za rabljeno, ki je še dobro ohranjena in otroku, ki jo v eni
?zoni preraste, povsem ustreza, je pa seveda bistveno cenejša. Na sejmu je bilo naprodaj največ
^učarskih čevljev in smuči in prav to dvoje je najpogosteje menjalo lastnika. Pokroviteljica
'ima je bila žalska Žana. T. TAVČAR
En svet - eno upanje
Takole so dijaki Srednje zdravstvene šole iz Celja, skupaj z zavodom za zdravstveno
varstvo, Celjane minuli petek spomnili na svetovni dan boja proti aidsu, in jih hkrati
opozarjali, kako se pred vse bolj razširjenim virusom HIV zaščititi.
Ker je bil 1. december, ki je sicer razglašen za dan boja proti aidsu, letos v nedeljo, je bila večina
aktivnosti, posvečenih obeležitvi tega dne, prenesenih na petek. Tudi v Celju, kjer je bila pred slaščičarno
Zvezda vse dopoldne stojnica, s katere so mladi mimoidočim delili »protivirusno« informacijsko gradivo,
majice in kondome. Vsakomur, ki se je vsaj za trenutek pomudil ob stojnici, pa so srednješolci pripeli tudi
znamenito rdečo pentljo - simbol boja človeštva proti kugi enaindvajsetega stoletja.    N.-M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIC
30 let f ilatelističnega društva Žalec
V Občinski matični knjižnici v Žalcu so
minuli ponedeljek odprli razstavo znamk in
kovancev. Filatelistično društvo Žalec, ki le-
tos praznuje 30 let dela, jo je v sodelovanju z
Zavodom za kulturne prireditve posvetilo 5.
obletnici osamosvojitve Slovenije in obletni-
ci Prešernovega rojstva.
V 30 letih delovanja so dosegli nekaj lepih
uspehov, zato so se ob tem jubileju spomnili tudi
nekaterih svojih najzaslužnejših članov, to so
predsedniki in tajniki društva Matija Meznarič,
Jože Rasiewitz, Ivan Rak, Vojko Vučer, Dominik
Verbič, Vinko Virt, Tine Vučer in Štefan Žafran.
Člani filatelističnega društva Žalec bi svoje
znanje in dragocene izkušnje v tem času radi
prenesli na mlajše generacije, saj se članstvo v
njihovih vrstah ne spreminja bistveno. Zato
letos krepijo aktivnosti, s šesto razstavo pa
želijo za filatelijo spodbuditi čim več mladih.
V umetniškem programu so nastopili s Pre-
šernovimi romancami člani ljubiteljskega gle-
dališča Teharje, zapela pa je tudi vokalna sku-
pina Kompolčani. Razstava bo odprta do pone-
deljka, 9. decembra. T. TAVČAR
10
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNI
Zapletena sanacija
Cestno podjetje Celje je te dni po naročilu Direkcije
za ceste že izdelalo projekte za sanacijo nedavno poškoi
vanega cestišča na regionalni cesti do Jurkloštra, veni
za zdaj še ni znano, kdaj se bodo dela pričela.
Znano je le, da bo sanacija usada z izgradnjo 28 meti
dolge podporne kaste stala najmanj 10 milijonov tolarjev,
pomeni, da bi v skladu z zakonodajo morali izbrati izvaja
del z javnim razpisom, zaradi česar bi se sanacija ceste lah
pričela šele v prvih mesecih prihodnjega leta. Če se bodi
Ljubljani odločili drugače, in upati je, da bo res tako, saj
razmere na cesti od Rimskih Toplic do Jurkloštra nevzdrži
lahko pričelo z deli takoj, saj imajo že večino soglasij,
ugodnem vremenu bi sanacijo, ki bo sicer izjemno zahtevi
lahko zaključili v največ dvajsetih dneh, v tem času pa bi t
cesta zaradi polovične in včasih tudi popolne zapore previ
na le za promet z osebnimi vozili.
Visok šolski jubilej
Na Frankolovem se ta teden začenjajo prireditve ob \
kem jubileju, 180-letnici krajevne osnovne šole.
Prvi otroci so v šolske klopi na Frankolovem sedli davi
leta 1816, zdajšnja generacija osnovnošolcev pa bo skup
svojimi učitelji, vodstvom šole ter krajevno skupnostjo Frai
lovo obeležila visok jubilej. Prireditve se začenjajo jutri, v p
popoldne, z Miklavževim sejmom, začetek prihodnjega te
pa bo v znamenju športnih tekmovanj. V ponedeljek in t<
namreč v šolski telovadnici pripravljajo osnovnošolski turr
odbojki ter novoletni rekreativni turnir v odbojki, v si
popoldne pa bo dan odprtih vrat Osnovne šole Frankol
Prihodnji četrtek se Frankolovčanom obeta še mladinska odi
uprizoritev Pepelke 96, dan kasneje pa bo predstavitev pesn
zbirke Pesmi, igrarije misli Frankolova II rojaka Jerneja Bo
nika-Bartola. Osrednja slovesnost s priložnostno razstavi
kulturnim programom, v katerem bo med drugim nast
Harmonikarski orkester Glasbene šole Celje, bo na Frank
vem prihodnjo soboto.
Koncert za poslovne partnerji
V Celjskem domu na Krekovem trgu je bil minulo sol
prednovoletni koncert Celjskega godalnega orkestra.
Za svoje dobre poslovne partnerje in najboljše komitent
resnično lepo prireditev organizirala Banka Celje. Ta ban
hiša* namreč že nekaj let zapored pred iztekom leta prip
srečanje s kulturnim programom in se na ta svojevrsten n;
zahvali poslovnim partnerjem in dobrim komitentom za zai
nje ter poslovno sodelovanje.
Goste je najprej pozdravil generalni direktor Banke Celje N
Kač, za predpraznično vzdušje pa so z dobrim izborom si
Johanna Straussa, Franza Leharja in Emmericha Kalmana
skrbeli glasbeniki Celjskega godalnega orkestra pod vodst\
dirigenta Nenada Firšta. Kot solistka je obiskovalce navdu
žalska sopranistka Andreja Zakonjšek. K dobremu vzdušji
so nedvomno veliko pripomogli tudi prenovljeni prostori C
skega doma, ki bi ga Celjani zagotovo še večkrat lahko uporč
za podobna družabna srečanja.
Dvajset let delovne terapije
Od mračne kleti do strokovno zavidljive ravni
Jutri bodo v prostorih
Službe za medicinsko reha-
bilitacijo Splošne bolnišnice
Celje proslavili pomemben
jubilej. Minili bosta dve de-
setletji, odkar so v celjski
bolnišnici kot drugi v Slove-
niji, le dve leti za ljubljan-
skim Kliničnim centrom,
uvedli delovno terapijo.
Čeprav so začeli popolnoma
iz nič, se je v dvajsetih letih
delovna terapija razvila na
strokovno zavidljivo raven in
tvorno sodeluje pri dokaj za-
pleteni rehabilitaciji zlasti ti-
stih bolnikov, ki imajo poško-
dovane ali obolele roke. Z raz-
novrstnimi opornicami in
kompresijskimi pripomočki
oskrbuje bolnike celotne celj-
ske regije, zelo pogosti pa so
tudi obiskovalci iz drugih slo-
venskih krajev.
»O prvih poskusih uvedbe
delovne terapije v celjski bolni-
šnici bi lahko govorili že v letu
1959, ko je takratni ravnatelj
dr. Šušteršič uredil prostore za
fizioterapijo, vendar kot prave
začetke tega zelo pomembne-
ga segmenta zdravljenja men-
talnih in fizičnih bolezni šteje-
mo šele leto 1976,« pojasnjuje
predstojnik službe za medicin-
sko rehabilitacij dr. Aleš
Demšar. Prvi, ki je začutil- po-
trebo po uvedbi delovne terapi-
je je bil primarij dr. Heribert
Strokol, specialist za kirurgijo
roke. V bolnišnico je pritegnil
Elizabeto Štampe-Pukl, ki je v
tistem času edina v Celju za-
ključevala študij delovne tera-
pije na ljubljanski Višji šoli za
zdravstvene delavce. Še danes
je skupaj z Jano Turk duša in
gonilna sila delovne terapije.
»Začetki so bili zares težki,« se
spominja Elizabeta Štampe.
»Prvi prostor smo dobili v kleti
bolnišnice, bil je brez tekoče
vode in naravne svetlobe. Po-
trebno je bilo nabaviti opremo,
to je pripomočke za funkcio-
nalno izvajanje delovne terapi-
je, razne materiale in orodje za
izdelovanje opornic, treba se je
bilo tudi dodatno izobraževati,
in maja leta 1977 smo lahko
sprejeli prve paciente. Po pol-
drugem letu se mi je pridružila
Jana Turk, po treh letih smo
dobili tekočo vodo, po petih
letih pa smo se preselili v naše
današnje prostore, saj je bilo
pacientov že toliko, da se v
tesni in mračni kletni sobici ni
več dalo delati.«
Poleg funkcionalne delovne
terapije, s katero terapevtki z
različnimi terapevtskimi pripo-
močki vračata poškodovancem
in bolnikom večjo spretnost in
koordinacijo gibov ter pomaga-
ta pri povečevanju moči priza-
detega dela telesa, kar vse ima
za cilj čim večjo samostojnost
pacientov v njihovem življe-
nju, v Celju izdelujejo še naj-
različnejše opornice, kompre-
sijska oblačila za preprečeva-
nje nastanka brazgotin in raz-
ne pripomočke, ki pomagajo
težkim poškodovancem oprav-
ljanje najosnovnejših funkcij.
»Naše delo zahteva in tudi
omogoča izjemno veliko krea-
tivnost,« pravi Elizabeta Štam-
pe-Pukl. »Vsako oblačilo, opor-
nica ali pripomoček je name-
njen točno določenemu člove-
ku, terapije, ki jih opravljamo,
pa so zelo individualne.«
Na leto zabeležijo v celjski
delovni terapiji od 4 do 5 tisoč
obiskov. Pacienti so vseh staro-
sti - novorojenčki s prirojenimi
deformacijami nog ali rok,
otroci s centralno motorično
prizadetostjo, poškodovanci
pri delu, nesrečah, športniki...
Stavki, kot so: »Ne morem!« ali
»Tega ne bom nikoli zmogel
narediti!« so v prostorih delov-
ne terapije prepovedani.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Dvajset let delovne terapije v Celju pomeni tudi dvajset let
delovne dobe terapevtke Elizabete Štampe-Pukl
Treningi Dale Carnegie
V dvorani Celjanke Celjskega sejma bo v soboto, 7.
decembra, ob 11. uri predstavitev znanih in v svetu
uveljavljenih komunikacijskih treningov, poimenovanih
po utemeljitelju Dale Carnegie.
Tovrstni treningi imajo v svetu preko 4 milijone slušateljev,
v Sloveniji pa so novost, saj jih Izobraževalni center Socius
izvaja šele od konca letošnjega septembra. Udeležence so-
botne predstavitve bosta pozdravila direktor Celjskega sejma
mag. Franc Pangerl in direktor Izobraževalnega centra
Socius Marjan Peršak, predstavitev pa pripravlja direktor
izobraževanja in »trener trenerjev« Duncan Ehlers iz New
Yerseya.
IS
Novi časi za vinogradnike
Včeraj se je v Portorožu začel prvi slovenski kongres o vinogradih in vinu
Slovenska vinska akademi-
ja Veritas je v sodelovanju s
Poslovno skupnostjo za vino-
gradništvo in vinarstvo Slove-
nije, strokovnim društvom za
vinogradništvo in Zvezo dru-
štev vinogradnikov in pod
glavnim pokroviteljstvom mi-
nistrstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano, pripravi-
la od 4. do 6. decembra v
Portorožu prvi vinogradniš-
ko vinarski kongres.
Častni predsednik kongresa
je predsednik slovenske drža-
ve Milan Kučan, ki je tudi
častni vitez Evropskega reda
vitezov vina. Kongres ima ve-
lik pomen, saj želi utrjevati
samozavest slovenskemu vi-
nogradništvu in vinarstvu.
Predsednik Kučan je na prvi
seji častnega odbora dejal, da
je slovensko kmetijstvo potis-
njeno na obrobje in močno
povezano z bojaznimi pred
vstopom v Evropsko unijo.
Menil je, da bodo problemi
lažje rešljivi, če bomo dosegali
visoko kakovost in o tem bi
moral govoriti kongres.
Dr. Slavica Šikovec pa je
menila, da mora kongres po-
staviti smernice razvoja pano-
ge v pospešeni obnovi vino-
gradov, določiti zakonske
predpise, kot so omejitve vino-
gradov po hektarih, opraviti
inventarizacijo in določiti ka-
taster, določiti conizacijo vi-
nogradniških površin na osno-
vi naravnih dejavnikov, na če-
mer temelji tudi evropska za-
konodaja in rešiti vprašanje
zaščite geografskega porekla.
Direktor Slovenske vinske
akademij* Branko Vodušek
ocenjuje odziv na kongresno
dogajanje kot zelo spodbud-
no, saj je prijavilo sodelovanje
na kongresu kar 280 udele-
žencev, med njimi 40 preda-
vateljev. Kongresniki bodo de-
lali v štirih tematskih skupi-
nah: vinogradništvo, vinars-
tvo, zaščita geografskega po-
rekla in vinski marketing.
Kongres spremljajo tudi šte-
vilne spremne prireditve. Tako
so včeraj kronali novo sloven-
sko vinsko kraljico, kajti prvi,
Lidiji Mavretič iz Drašičev pri
Metliki, se je enoletni mandat
iztekel. Kot prva slovenska kra-
ljica ga je zelo dobro opravila,
njena naslednica pa je Selma
Lukač, ekonomistka iz Monti-
njana pri Marezigah. V kongre-
snih dneh bodo v Portorožu
imeli svojo skupščino člani
Zveze vinogradnikov in vinar-
jev Slovenije, izbrali bodo vi-
narja za leto 1996, ogledali si
bodo gledališko predstavo Pe-
tra Turinija Krčmarica in opra-
vili strokovno ekskurzijo po
koprskem vinorodnem okolišu
in Marezigah.
■IHK DRAGO MEDVED
Adventni venec v Dobrni
Adventni čas je tu, to pa je tudi čas, ko se pripravljamo na praznovanje največjega družinsk
praznika - na božič. Mnoge naše domove krasijo adventni venčki. Velik (v premeru 4 me
venec pa so spletli fantje iz Zavrha nad Dobrno, to so tisti fantje, ki so za letošnjo veliko
izdelali najdaljšo in največjo butaro na svetu. Pri pletenju adventnega venca so porabili kar ol
600 kg raznega zelenja, v središču Dobrne pa so v soboto venec obesili. Pri obešanju venca
sliki) so porabili vse moči. Adventni venec je po dopoldanski nedeljski maši blagoslovil dorr
župnik Janko Strašek. F. JUR

NASI KRAJI IN UUDJE
11
Turizem so Lučani
Ob jubileju turističnega društva podelili številna priznanja vsem, ki so pomagali pri delu
»Nič ni bilo naključno, nič
i bilo samo od sebe, nič ni
¡10 brez močne volje in brez
l0čnih ljudi.« Tako so med
rugim zapisali člani Turi-
ičnega društva Luče in v
jega najlepših slovenskih
rajev povabili na slovesno
očastitev 70-letnice dela
ruštva.
Sobotna prireditev je bila si-
;r namenjena praznovanju vi-
tega turističnega jubileja,
jub temu pa so na prireditvi
jdelovali predstavniki skoraj
;eh društev v kraju. Tudi to je
Jraz medsebojnega dela in
jdelovanja, brez katerih v
lanjših krajih pač ne gre. Tako
i člani prosvetnega društva
)d vodstvcm Valči Robnik
ripravili kulturni program, v
jterem so sodelovali moški
;vski zbor Raduha in mladin-
ci pevski zbor pod vodstvom
imone Moličnik. Učenci, čla-
i turističnega krožka v os-
ovni šoli, ki ga vodi Meta
[lačnik, so s pomočjo igra-
ih prizorov predstavili lučke
3ičaje, predstavo pa je že na-
:adila Turistična zveza Slove-
ije.
Delo TD Luče se izraža pred-
>em v urejanju kraja, skrbi za
kolje in tradicionalni turistič-
i prireditvi Lučki dan. Pri
sem delu sodeluje in pomaga
i^omno Lučanov, zato so na
sobotni prireditvi podelili priz-
lanja Turističnega društva, ki
o jih prejeli prosvetno druš-
10, lučki gasilci in ribiči, pla-
ninsko društvo, lovska druži-
na, lučki gozdarji in društvo
upokojencev. Posebna prizna-
nja so prejeli še Stoglejevi, ozi-
roma kmečki turizem Petra Je-
ža, Marica Matijevec, Anton
Mlačnik in Penzion Raduha.
Kot zanimivost naj povemo, da
so se člani TD skušali z oseb-
nim vabilom zahvaliti vsem, ki
so kakor koli pomagali pri delu
društva.
Lučani so se izjemno vest-
no pripravili tudi na obisk
avtobusa Alpskih cest. Pod
vodstvom Bože Robnik so
pripravili dobrote turističnih
kmetij, pod katerimi so se
mize skoraj šibile, priprav-
ljeni pa so bili tudi na celovi-
to predstavitev Luč in okoli-
ce. Žal se je z avtobusom
pripeljalo v Luče le 9 gostov,
kar je seveda razočaralo vse
(poleg turističnih kmetij še
turistično društvo, lastnike
zasebnih sob in Penzion Ra-
duho), ki so pripravljali
predstavitev.
Za 70 let uspešnega dela na
področju turizma je TD Luče s
priznanjem z zlatim znakom
nagradila tudi Turistična zve-
za Slovenije, priznanja z bro-
nastim znakom so prejeli Val-
či Robnik, Marica Pavlic, An-
gelca Moličnik, Erika Brez-
nik, Jožica Bezovnik in Bin-
če Moličnik, srebrni znak pa
je prejela Ela Veninšek. Čast-
no jubilejno društveno prizna-
nje so podelili Olgi Šiler, dol-
goletni predsednici TD.
V lučki šoli so člani TD pri-
pravili več razstav, na katerih
so si obiskovalci lahko ogleda-
li fotoalbume, priznanja, stare
prospekte, razglednice in slike
hiš, okrašenih s cvetjem. Po-
leg tega so člani TD prikazali
še interno televizijo in turistič-
ni informator.
»Turistično društvo je preži-
velo lepe in slabe čase. V zad-
njem času se lahko zahvalimo
samo občini Luče, da smo pre-
živeli in se pobrali. Spodbud-
no je, da se v društvo vračajo
mladi, kar je lep obet za na-
prej,« je povedala predsednica
TD Luče Jožica Bezovnik, ki
je še posebej omenila izdatno
pomoč tajnice TD Anice Pod-
lesnik.
URŠKA SELIŠNIK
Dedek Mraz zagotovo pride
Občinska zveza Društev prijateljev mladine občine Žalec tudi
i letošnji december pripravlja obdaritev otrok starih, od 3 do 7
t. Vseh je v občini 1800, darila pa bodo letos dobili v ličnih
ahrbtnikih. V vseh 21 krajevnih organizacijah Društev prijate-
ev mladine že pripravljajo priložnostne programe za obisk
edka Mraza.   1 T. T.
Miklavž oznanja praznike
Kljub temu, da smo koledarsko šele dobro načeli zadnji mesec v letu, je veseli december s
"erni dobrimi možmi, praznično okrasitvijo in številnimi prireditvami že v polnem
^mahu.
Posebej živahno je bilo te dni v dvorani D Celjskega sejma, kjer so v soboto odprli Miklavžev
*Jem. Preko 70 razstavljavcev ponuja igrače, vse iz darilnega programa, smučarsko opremo, blago
lr°ke potrošnje, slaščice in kar je še izdelkov, primernih za prazničen, vesel in slovesen zaključek
tarega leta. Obiskovalcem v predprodaji ponujajo tudi smučarske vozovnice za smučišča na Rogli
polteh, najmlajši pa so zagotovo najbolj veseli popoldanskih zabavnih programov in rajanja v
abaviščnem delu sejmišča. Prav danes, v četrtek, ko sejem zapira svoja vrata, pripravljajo
»jklavžev ples z baloni, otroke pa vsak večer ob 18. uri obišče Miklavž, ki seveda pred prihodom na
^Jmišče na pozabi napolniti svojega koša z bonbončki. is, Foto: GK
Slavnostno v vrtcih
V okviru praznovanja 30-
letnice organizirane pred-
šolske vzgoje v šentjurski
občini so pripravili za konec
prireditev slavnostno konfe-
renco, v vrtcu v šentjurskem
Centru pa predali namenu
novo knjižnico za potrebe
predšolskih otrok ter vzgoji-
teljev.
Praznovati so začeli konec
oktobra, ko so otroci risali po
asfaltu ter na izložbe blagov-
nice Resevna, novembra so
nadaljevali z lutkovno pred-
stavo, z okroglo mizo o strp-
nosti med nami ter likovno
razstavo v zdravstvenem do-
mu. Na petkovi slavnostni
konferenci pa so se posvetili
predšolski dejavnosti med
včeraj, danes in jutri.
Velik napredek v vrtcih je
predstavila dolgoletna ravna-
teljica prof. Milena Jan. Že v
preteklosti so se posvečali raz-
ličnim oblikam skrajšanih
programov, na primer ciciba-
novim uricam in potujočemu
vrtcu, s tem pa približali vrtec
še otrokom, ki niso vključeni v
redno varstvo. Prvi vrtec je
nastal v Šentjurju, nato so se
začeli pojavljati v Dramljah,
na Ponikvi^ Blagovni, Planini,
v Loki pri Žusmu, Slivnici, na
Prevorju ter Kalobju, v zad-
njem času pa še v Hruševcu.
Prof. Zora Ketiš, sedanja rav-
nateljica vrtcev v tej občini je
posebej opozorila na štiri po-
membne projekte, med dru-
gim na zgodnje uvajanje otrok
v znanje angleškega jezika,
vlogo gibanja v razvoju otro-
kovega govora ter opismenje-
vanja, na projekt Naš Rifnik
(predstavljen na sejmu Vse za
otroka) ter na Zdrav vrtec.
Predstojnica Zavoda za šols-
tvo iz Celja, prof. Judita Kež-
man-Počkaj, je omenila do-
bro zasnovo ter organizacijo v
vrtcih šentjurske občine ter
dobro vizijo vrtca kot doma,
kar v Šentjurju radi poudarja-
jo. Med pogovorom o prihod-
nosti vrtca so govorili tudi o
pripravah na 9-letko, prostor-
skih in kadrovskih pogojih ter
o povezanosti med vrtcem in
šolo.
Konference so se udeležili
predstavniki občine, občinske
knjižnice, ravnatelji osnovnih
in glasbene šole ter predšolska
zdravnica, dr. Terezija Prebil,
otroci iz vrtca pa so pripravili
bogat kulturni program.
BRANE JERANKO
Lego igralnica in začetek adventa
Veseli čas prazničnega zaključka starega leta so v Centru Interspar tudi letos obeležili s
spletanjem velikega adventnega venčka, zadnje dni (do vključno sobote) pa je v avli centra
še posebej živahno, saj je za najmlajše obiskovalce odprta Lego igralnica.
Decembrski otroški živ-žav se bo v Centru Interspar nadaljeval vse do zadnjih dni v letu, seveda
pa je del prireditev namenjenih tudi odraslim. Jutri, v petek, bo najmlajše kar dvakrat obiskal
Miklavž s spremstvom, v Centru Interspar pa se bo mudil dopoldne ob 11. in popoldne ob 17. uri.
IS, Foto: GK
Prvi računi
Občinski svet Laško je dal soglasje k tarifam, ki jih za
prodajo plina predlagajo Slovenski plinovodi. V Laškem
uporabljajo plin od oktobra, prvi računi pa naj bi prispeli
danes, 5. decembra.
Slovenski plinovodi so cene določili na osnovi koncesijske
pogodbe, ki so jo leta 1993 podpisali z laško občino in v kateri
so zagotovili, da bo plin za sedem odstotkov cenejši od
kurilnega olja. Po izračunih, narejenih sredi novembra, bo
kubični meter plina za gospodinjstva stal 38,021 tolarja za
prvih 300 kubičnih metrov porabljenega plina na leto ter
31,245 tolarja za porabo nad 300 kubičnih metrov. Enaka cena
velja tudi za tiste porabnike plina, ki imajo plinske peči z
močjo do 50 KW, ostali neindustrijski porabniki s pečmi nad
50 KW moči pa bodo za kubični meter plina morali plačati
30,516 tolarja. Tarife še niso dokončne, saj jih mora potrditi
tudi vlada, zato bodo za sedaj veljale le kot akontacija.      JI
105 krvodajalcev v Šempetru
Letošnja deveta krvodajalska akcija v žalski občini je bila v
Šempetru, kri pa je darovalo 105 krvodajalcev. S to udeležbo sta
bila zadovoljna tako Zavod za transfuzijo krvi iz Celja kot
Krajevna organizacija RK v Šempetru, ki je akcijo pripravila.
Naslednja akcija bi morala biti jutri v Preboldu, pa je iz
tehničnih razlogov odpovedana in bo 9. januarja. Zadnja letoš-
nja akcija pa bo 24. decembra v prostorih Mestne skupnosti
Žalec od 7. do 13. ure. T.T.
Privlačni delovni zvezki
K razstavi Rifnik in njegovi zakladi avtorica Darje Pirkma-
jer, ki je na ogled v Pokrajinskem muzeju v Celju, so te dni
dodali še delovne zvezke za osnovnošolce in mladino. Z
njimi želijo mladim približati kulturno dediščino Rifnika na
nov, privlačnejši način.
Delovni zvezki so tokrat zamenjali običajni vodnik po razsta-
vi. Zaenkrat sta na voljo dva, za osnovnošolce in srednješolsko
mladino, pripravljajo pa še delovni zvezek za otroke iz vrtcev in
posebno izdajo Tednikove petice za odrasle. Prvi delovni
zvezek je pripravila Rolanda Fugger Germadnik, drugega pa
Irena Lazar, obe sta kustosinji Pokrajinskega muzeja. Oblikova-
lec je bil Radovan Jenko. Prvi reševalci zvezkov so bili nad
novostjo navdušeni, saj predstavlja privlačnejši in mladim bolj
dostopen način spoznavanja bogastva preteklosti. TC
12
NASI KRAJI IN UUDJE
NOVI TEDNI
Veselico gre v pokoj
Zaradi pomanjkanja denarja in manjšega zanimanja otrok od prihodnjega leta ne bo
več Veselega avtobusa - V Laškem obljubljajo nove programe počitniškega varstva
Čeprav je do poletnih po-
čitnic še daleč, marsikatere-
ga laškega in radeškega šo-
larja zagotovo ne bo razve-
selila vest, da se bo za prijet-
nejše preživetje počitniških
dni v prihodnjem letu moral
pobrigati sam. Veselega av-
tobusa, ki je sedem let križa-
ril po Sloveniji in skrbel za
zabavno, koristno in tudi
varno preživljanje počitniš-
kih dni, ne bo več. V prora-
čunu občine Laško za leto
1997 je namreč poleg po-
stavke »počitniško varstvo
otrok« napisana velika ničla.
Veseli avtobus so si »izmi-
slili« leta 1990 v oddelku obči-
ne Laško za družbene dejav-
nosti. Bili so prvi in tudi edini
v Sloveniji, ki so šolarjem po-
nudili nekoliko drugačne po-
letne počitnic, saj so otroci
skoraj vse proste dni lahko
preživljali v družbi z vrstniki -
bodisi na daljšem izletu ali na
bližnjem kopališču ali pa se
zabavali in igrali v enem od
sosednjih krajev.
Eden od razlogov, da Vese-
lega avtobusa ne bo več, je
denar. Poletna potepanja šo-
larjev so stala okrog 6,5 mili-
jona tolarjev, ki pa ji je bilo,
kot pravi vodja oddelka za
družbene dejavnost Pavla
Lapornik, zelo težko spraviti
skupaj. »Dobro polovico po-
trebnega denarja smo dobili
iz občinskega proračuna,
preostanek so bili prispevki
sponzorjev in staršev. Čeprav
so nas laški podjetniki in
obrtniki vseskozi podpirali,
so bile vsote, ki so nam jih
poklanjali, iz leta v leto manj-
še. Lahko bi zvišali prispevek
staršev, vendar v tem nismo
videli smisla, saj je bil eden od
namenov Veselega avtobusa
prav pomoč socialno šibkim.«
Podporniki Veselega avtobusa
so zadnja leta skušali zbrati
denar tudi s koncerti, a je bilo
tudi to premalo. Odločitev o
ukinitvi počitniškega potepa-
nja otrok po bližnji in daljni
okolici Laškega je tako vse
bolj zorela. »K dokončni odlo-
čitvi, ki pa smo jo sprejeli z
zelo težkim srcem, so nam
nevede pomagali otroci sami,«
pravi Lapornikova. »Letošnjih
počitnic z Veselim avtobusom
se je namreč udeležilo precej
manj otrok kot prejšnja leta.
Včasih jih je bilo za štiri ali celo
za šest avtobusov, letos so na-
polnili le še enega ali dva. Oce-
nili smo, da je razlog skrom-
nejše udeležbi zagotovo nave-
ličanost otrok s programom,
ki se je več ali manj ponavljal
leto za letom. Zato smo se
odločili, da Veselka pošljemo v
pokoj.«
Pavla Lapornik zagotavlja,
da bo predah trajal le eno
leto, saj s skupino dijakov in
študentov, ki ji je v preteklih
letih pomagala pri sestavlja-
nju programov in pri vodenju
Veselega avtobusa, že raz-
mišlja o novih oblikah počit-
niškega varstva. Ta čas je naj-
bolj aktualna zamisel, da bi
eno od okoliških kmetij, ki jo
je občina dobila v zameno za
plačevanje oskrbnine v domu
za ostarele, preuredili v počit-
niško hišo. Otroci bi imeli ne-
kakšno postojanko, v kateri
bi v času počitnic lahko pre-
nočevali ali preživeli v njej le
polovico dneva, bila pa bi tudi
zbirališče, od koder bi se od-
pravljali na izlete. Izvedba no-
vega počitniškega projekta, v
katerega pa ne bodo vključe-
ni tudi radeški šolarji, bo se-
veda spet odvisna od denarja
in od podpore občinskega
vodstva.
i JANJA INTIHAR
V preteklih dveh letih so
se mnogi laški svetniki prav
na vsaki seji, na kateri so
govorili o občinskem prora-
čunu, »spotaknili« ob vsoto,
ki jo je občina namenjala za
počitniško varstvo otrok. Ko
so pred dnevi obravnavali
proračun za leto 1997, pri-
pomb, ki marsikateremu
svetniku ne morejo biti v
ponos, ni bilo slišati. Pravza-
prav nihče od članov sveta
sploh ni opazil, da med pro-
računskimi postavkami ni
več Veselega avtobusa.
Oddelek za družbene de-
javnosti bo prihodnje leto
poskušal nadomestiti Vesel-
ka z letovanjem na morju.
Laški šolarji že vrsto let ho-
dijo počitnikovat v Nerezi-
ne, vendar je bilo število
mest vedno omejeno. V letu
1997 bo poskušala občina
dogovoriti več terminov, na
morje pa naj bi odšlo naj-
manj 180 otrok.
Lepše fasade
V prizadevanjih za lepšo podobo kraja so letos lastniki
stavb v starem mestnem jedru v Slovenskih Konjicah tudi
na pobudo vodstva konjiške občine obnovili šest fasad.
Obnova je nadziral Zavod za spomeniško varstvo. Konjiš-
ki župan je iz države uspel zagotoviti sredstva za delno
vrnitev stroškov, ki so jih občani imeli za fasade, tako da
bodo letos dobili vrnjenega deset odstotkov vloženega
denarja. V Slovenskih Konjicah pričakujejo, da bodo občani
v prihodnjem letu z obnavljanjem nadaljevali in da bo lepšo
podobo dobilo vsaj še šest starih zgradb na Starem trgu, še
naprej pa bodo skušali zagotavljati tudi državna sredstva za
sofinanciranje obnove. V.M.
Smrt v zidovih
Se bo dvonadstropnica v Slovenskem dolu morala zrušiti sama?
Žalosten je pogled na veli-
ko dvonadstropno stavbo v
Slovenskem dolu pri Libo-
jah. Čeravno se je v hiši, ki
danes bolšči v svet z votlimi
okni, rodilo mnogo življenj,
nima pravice, da bi ob ruše-
nju terjala eno samo...
»Pred osemnajstimi leti so
zadnjič obnovili okna in fasa-
do, streha je dobila novo
preobleko pet let pozneje. Ko
so se zadnje stranke izselile,
so prišli Ingradovi delavci in
vandalsko razbili vrata in le-
sene pode. Od takrat stavba
razpada. Nevarnost je velika,
saj strešna opeka kar dežuje
na cesto, ki ob vstopu v Slo-
venski dol predstavlja ozko gr-
lo. Kaj je šele pozimi, ko je na
strehi sneg, spodaj pa naši
otroci! Učimo jih, naj hodijo
tik ob nasprotni hiši, toda,
nesreča nikoli nima dopusta,«
pravi Zvone Jagič.
Upravičeno zaskrbljeni oče
sedmošolca Dejana in šestlet-
nega Nejca se je v razpadajoči
hiši, na kateri je bila nekoč
pritrjena tablica z napisom
»Kasaze 49« rodil pred dvain-
štiridesetimi leti. Takrat je
stanovanjska zgradba kazala
povsem drugačno podobo. V
dveh stavbah - ena se je že
podrla - je živelo 38 družin. Z
zamenjavo lastnikov, so bival-
ne razmere postale nevzdržne
in pred tremi, štirimi leti je
Terezija Šalamun, kot zadnja
stanovalka, prekoračila prag
propadajoče hiše. Zvone Jagič
živi z družino danes v novoz-
grajeni hiši v neposredni so-
seščini podirajoče...
Okrog stoosemdeset let ima
velika stavba, ki jo je za potre-
be delavcev v keramični to
ni in rudniku v tedanjem
čentalu postavil podje
Schiitz. V lasti odličnega k
mičarja so bile tudi mai
zgradbe, ki so jih pozneje
novalci odkupili. Za najve
ki je pred drugim svetov
spopadom služila kot ste
vanjska kolonija, je bilo 1
poskrbljeno, nič hudega j
ni bilo niti po vojni, saj s
zapletlo, ko jo je leta 1
menda prevzel Ingrad.
Prebivalci Slovenskega c
so na spečo nevarnost opo
jali že pred leti v Krajt
skupnosti Liboje, o tem je!
slišati v občini Žalec in na
Slovenija. Ker so občin
prišli v idilični Slovenski d<
na oglede, prav nič pa i
ukrenili, se je Bojan Dose
v imenu stanovalcev liboj:
ga zaselka, pred županom
čine Žalec Milanom Dol
kom in predsednikom Kra
ne skupnosti Liboje Štefan
Frecetom, v pred nedavi
napisanem odprtem pis
vprašal - mar res mora prit
nesreče?
Da se pristojni še niso 1«
rušenja stare stavbe in s 1
odpravljanja smrtne nevar
sti v Slovenskem dolu, bn
ne pomaga podatek, da bi
stranitev zidov s petih aro1
53 kvadratnih metrov zem
ča stala med šest in deset n
jonov tolarjev, medtem ko
bi bila žalska občina mei
pripravljena izvajalcu del j
čati zgolj tri milijone slov
ske valute. Denar je vladar
di v Slovenskem dolu...
i FRANC FURLA
Že šibak potres je dovolj in zgradba se bo sesula na cesto.
Zvone Jagič: »Kaj, če pade strešnik na otroka?«
Štipendija kot materialna spodbuda
Kadrovskih štipendij, ki so pred leti pomenile temeljno obliko podpore šolajočim, je v celjski regiji le še za vzorec
Stanje na področju štipendiranja v
državi je eden glavnih pokazateljev
stanja ekonomske in gospodarske
rasti (ali padcev). Tako je tudi pri
nas, kjer je v zadnjih letih viden
ogromen prepad med vrstami in na-
čini štipendiranja - seveda pa tudi
višina tega, za marsikaterega dijaka
ali študenta, edina dohodka, ki da-
nes vse pogosteje rešuje ne le šola-
nje štipendista, temveč preživetje ce-
lotne družine.
Medtem ko je bilo na območju, ki
ga pokriva celjski Zavod za zaposlo-
vanje, v letu 1986/87 razpisanih 2375
kadrovskih štipendij, so celjska pod-
jetja letos ponudila pomoč samo 197
bodočim delavcem, v lanskem letu pa
je kadrovsko štipendijo v celjski regiji
prejemalo približno 590 štipendistov.
Tako se je težišče finančne pomoči
dijakom in študentom v zadnjih letih
preneslo na republiške štipendije, ki
so izredno narasle. Medtem ko je
pred desetimi leti to obliko štipendije
prejemalo 2813 štipendistov v regiji, ta
pri šolanju danes pomaga že okoli
6200 dijakom in študentom; čeprav so
pogoji za pridobitev te štipendije vsa-
ko leto bolj ostri.
Pravico do štipendije lahko uve-
ljavljajo tisti dijaki in študenti, ki iz-
polnjujejo cenzus, kar pomeni, da
dohodek na družinskega člana v dru-
gem trimesečju ne sme presegati
100% bruto zajamčene plače oziroma
130%, če se šolajo izven kraja stalne-
ga bivališča. V tem šolskem letu so
bili do republiške štipendije torej
upravičeni dijaki oziroma študenti,
katerih dohodek na družinskega čla-
na ni presegel 33.140 oziroma 43.082
SIT (za šolajoče se izven kraja stalne-
ga bivališča).
Sicer pa na višino štipendije vplivajo
še nekateri drugi dejavniki - ob višini
dohodka staršev še stroški prevoza,
bivanja in stimulacije za uspeh. Pov-
prečna višina republiške štipendije v
letošnjem šolskem letu - tako za dija-
ke kot za študente - letos znaša 17.226
tolarjev
Pred desetimi leti je pričel Republiš-
ki zavod za zaposlovanje podeljevati
štipendije izrazito intelektualno ali
umetniško nadarjenim učencem in
študentom. Te štipendije, za katere ne
morejo zaprositi sami, se izbirajo po
posebnem postopku, v letu 1991 pa so
jih poimenovali Zoisove štipendije.
V letošnjem šolskem letu prejema
Zoisovo štipendijo 720 dijakov in štu-
dentov v regiji, kar pomeni, da Zoisovi
štipendisti že presegajo število pre-
jemnikov republiških štipendij.
Prva generacija Zoisovih štipendi-
stov je z izobraževanjem že zaključi-
la, naslednja zaključuje visokošolsko
izobraževanje v tem letu. Ker želijo
Zoisovim štipendistom omogočiti de-
lo v domačem okolju, kjer bodo lahko
uresničili svoja poklicna pričakovanja,
znanje in zmožnosti, so pri Republiš-
kem zavodu za zaposlovanje letos že
drugič izdali zbornik, v katerem se
Zoisovi štipendisti predstavljajo, in ga
posredovali delovnim organizacijam
in drugim institucijam z namenom, da
delodajalci spoznajo štipendista, oce-
nijo potrebo po tovrstnem strokov-
njaku in z njim navežejo stike. Še
vedno je ena glavnih težav, da večina
najsposobnejših kadrov beži v tujino,
so povedali na novinarski konferenci
zavoda za zaposlovanje, kjer se, da bi
jim uspelo mlade slovenske strokov-
njake zadržati doma, očitno trudijo
bolj kot v večini celjskih (in sloven-
skih) podjetij. Ravno slednja pa bi
morala za preprečitev »bega možga-
nov« v tujino pokazati največji interes,
saj so, navsezadnje, tista, ki si lahko
od njih obetajo največje koristi.
Illll II II HI MIH III   ...... NINA M. SEDLAR
NOVI TEDNIK
SPORT
13
MVP je Nacinovic
prvem delu lige prvakov ima najboljšo statistiko Alvaro Nacinovic - Dobri tudi Šerbec,
Pungartnik in Puc
2dravko Zovko se je posa-
jeni oceni nastopov celj-
jh rokometašev v prvem
;lu lige prvakov diplomat
o izognil, toda statistični
;inek dvanajsterice Celja
vovarne Laško je vseeno
)d drobnogledom.
V seštevku je v Celju, San-
ndru in Gudmeju največ po-
izal Alvaro Nacinovic, hrvaš-
mu krožnemu napadalcu
i boku pa so Uroš Šerbec,
»man Pungartnik in Iztok
ic. Nacinovic je ob najboljši
alizaciji za rumeno-zelene
iigral skoraj polovico se-
immetrovk in je skupaj s Ste-
novičem, Jelčičem in Serb-
in vodilni po številu pridob-
mih žog.
Pri metih na gol sta bila med
ijbolj natančnimi še Šerbec
Pungartnik. Največ posku-
iv je zabeležil Stefanovič, pri
licu izstopa veliko število iz-
S&J^enih žog, v obrambi 3-2-1
v je nekaj lukenj na levi stra-
i, kjer sta Stefanovič in Jelčič
ikrivila polovico sedemme-
trovk. Pajovič igra le v obram-
bi, Tomšič v napadu še ni prišel
do meta, Vugrinec in zlasti Ša-
farič sta igrala zelo malo.
V vratih je bil praktično vse-
skozi Peric, ki je ob izrazito
slabem dnevu v Španiji po od-
stotku obramb v evropskem
povprečju. Lapajne je skupaj
branil le dve minuti (v Santan-
dru), še trikrat dobil priložnost
pri sedemmetrovkah in ni zau-
stavil nobenega izmed petih
strelov. Na vseh treh tekmah je
bilo moštvo nespremenjeno,
rekorder po številu izključitev
pa je mladi Aleš Pajovič, ki je
doslej zaradi treh prekrškov za
dve minuti tudi edini predča-
sno končal tekmo.
ŽELJKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Najboljši strelci skupine D:
itchimv (PSG) 21, Jacobsen
lud) 20, Dušebajev, Jaki-
ovič (oba CC) in Lathoud
>SG) po 19, Puc 18, Šerbec
i, Stefanovič (vsi CPL) 15,
onthurel (PSG) 11, Boe-
rits (Gud) 10 itd.
Alvaro Nacinovic.
Katastrofa CC
derbiju španskega prvenstva doma poraz z Barcelono s
27:34
Caja Cantabria bo v,Golov-
ü v okviru 4. kroga skupine
I lige prvakov v rokometu
°stovala 21. decembra - ter-
tin je dokončen - in v špan-
prvenstvu nadaljuje s
Pomenljivimi igrami.
Pred tednom dni je v San-
lfidru v velikem derbiju z
arcelono doživela enega naj-
u&h porazov - 27:34 (10:16).
arca je nenehno vodila, v 25.
llriuti še s samo dvema gola
l2like, ob polčasu že s šesti-
^ Pred koncem s celo deveti-
II in ostaja edino neporaženo
lQŠtvo lige Asobal ter super
lvorit lige prvakov. »Evropski
rvaki so uprizorili pravo eks-
hibicijo, Caja Cantabria pa je
bila slaba zlasti v obrambi.
Morala bi doživeti še hujši po-
raz, toda trener Ribeira ni že-
lel ponižati tekmecev, na igriš-
če je poslal rezerviste in z
devetimi goli v zadnjih desetih
minutah so domači nekoliko
omilili poraz,« so poročali
španski kolegi.
Gole so dosegli Ortega 7 (3),
Dušebajev 6 (2), Kiselev in
Renones po 4 ter Jorgensen in
Jakimovič po 3, za Barcelono
pa največ srednji zunanji Ma-
sip 9 (1), levo krilo Guijosa 8
(2) in desni zunanji Urdanga-
rin 7. Naslednji nasprotnik na-
ših prvakov v evropski ligi je
torej ranljiv tudi na coni 6-0,
CC pa je doma huje izgubila le
še v finalu pokala prvakov
1992 z Zagrebom -18:28.
Kantabrijci so v soboto go-
stovali v Pamploni pri San An-
toniu in z zmago s 26:22 potr-
dili sloves velike ekipe, ki si
hitro opomore po šokantnih
porazih. Izkazala se je »ruska«
naveza: Jakimovič 7, Kiselev
in Dušebajev po 6 golov. Orte-
ga, Fernandez in Pisonero so
dosegli po dva gola, Renones
1, poškodovani Domínguez
znova ni igral, vendar je že bil
med dvanajsterico trenerja
Gomeza.
CC pred zadnjim jesen-
skim krogom za vodilno Bar-
celono ob dveh preloženih
tekmah zaostaja za 12 točk
in je na 5. mestu. Do Celja bo
v ritmu sreda-sobota odigra-
la pet prvenstvenih tekem.
KOMENTIRAMO
Dekadenca z amaterji
Rokometna liga prvakov se
igra že tretje leto, vendar je
informacijski servis še vedno
na amaterski ravni. Agencij-
ske novice so skope, na sedeža
EHF je ob nedeljah skoraj ne-
mogoče dobiti rezultate, kaj
šele bolj celovita poročila in
strelce, v ilegali je tudi združe-
nje evropskih ligašev.
Zaradi skandinavsko-nemš-
ko-švicarske druščine mož v
poznih letih je rokomet še ved-
no daleč za nogometom in ko-
šarko. Čeprav je finale olimpij-
skih iger v živo gledalo rekord-
nih 35.000 ljudi, zanimanje za
rokomet v medijih - predvsem
na televiziji - vseeno jenja in ni
niti približno svetovni športni
spektakel. Kot izrazito evrop-
ska igra bi si vsaj z ligo prva-
kov moral dvigniti trend po-
membnosti, toda tekmovanje
je za klube že vnaprej obsojeno
na finančni neuspeh, s čimer
so že štartne osnove skromne.
Dokler se bodo tekme v naj-
bolj elitni konkurenci igrale po
vaseh, si seveda ni mogoče
obetati širšega medijskega pro-
dora. Komunikacija je običaj-
no enosmerna, uspehi so od-
maknjeni od javnosti in nekaj
sto gledalcev kruta realnost
najbolj dekadentne igre z žo-
go. Vsi se otepajo nujnih revo-
lucionarnih posegov v pravila,
s katerimi so se uspešno spo-
prijele veliko bolj tradicional-
ne igre in zato rokomet vedno
bolj obvladujejo amaterji.
Najboljši italijanski rokome-
taš letno ne more zaslužiti več
kot 30.000 nemških mark, to-
da s fanatično voljo in čustve-
nim nabojem je še vedno mo-
goče dosegati vrhunske rezul-
tate. V preteklosti jih je s pove-
čini drugoligaškimi igralci -
zadnje leto skupne države v
najvišjem rangu nismo imeli
nobene ekipe - tudi naša repre-
zentanca, ki zdaj ne more
zmagovati več niti v prostoru
Alpe-Jadran.
Rokomet se z uspehi pov-
prečnežev in v svetovnih raz-
sežnostih celo anonimnežev
brez radikalnih sprememb še
dolgo ne bo približal skupini
najbolj popularnih iger z žogo.
Doma izgublja napovedani boj
s košarko za dvoranski pri-
mat, klubski uspehi so zaradi
zaprtosti sistema veliko manj
odmevni - košarkarji brezplač-
no delijo brošuro »media gui-
de« z naslovi vseh prvoligaš-
kih klubov in novinarjev po
celem svetu, rokomet pa ima
komaj 15 specializiranih revij -
in zato so možnosti za uspehe
amaterjev toliko večje.
ŽELJKO ZULE
Rokomet
mladih
Rokometne prvoligaši-
nje so končale z jesen-
skim delom prvenstva
(drugi del se bo začel 11.
januarja 1997), prav tako
drugoligašinje in mlajše
ekipe.
Vrstni red po jesenskem
delu: H. liga - ženske,
vzhod: Ptuj 14, Sevnica in
VegradBpo 12, Žalec B 11,
Šentjernej 10, Črenšovci 7,
Novo mesto 4, Škocjan 2,
Branik B 0; kadeti; Celje
Pivovarna Laško 12, Gore-
nje in Prevent po 8, Celje
Pivovarna Laško B 6, Drava
5, A. Besednjak 2, Vuzeni-
ca 0; starejše deklice - jug:
Celje 10, Zagorje 8, Lisca 6,
N. mesto 4, Škocjan 2,
Šentjernej 0; vzhod: Čren-
šovci, Žalec, Vegrad 8, Ptuj
4, Branik 2, Fužinar 0.
NA KRATKO
Rogla: vil. krogu I. ženske
odbojkarske lige Zg. Savinj-
ska-Koper 0:3 (-10, -6, -7), Lju-
tomer-Bled 0:3, Branik-N. me-
sto preloženo, Krim prost.
Vrstni red: Branik 16, N. me-
sto 14, Koper 12, Ljutomer,
Bled 8, Krim 4, Zg. Savinjska
2.
Šoštanj: v 11. krogu I.B
moške odbojkarske lige To-
polšica-Črnuče 3:0 (6^ 4, 7),
Granit-Kamnik 0:3, Žužem-
berk-Ljutomer 3:0, Lubnik-Ži-
rovnica 3:0. Vrstni red: To-
polšica 22, Kamnik 20, Lub-
nik, Žužemberk 12, Granit
10, Ljutomer 8, Žirovnica 4,
Črnuče 0.
Šempeter: v 8. krogu II. od-
bojkarske lige za moške Šem-
peter-Bled II 3:0 (13, 8, 5),
Domžale-Kovinar 1:3, Prvači-
na-Hoče 0:3, Intes-Portorož
3:1, Vuzenica-Brezovica 3:0,
Salonit II-Triglav 2:3. Vrstni
red: Kovinar 14, Brezovica,
Vuzenica, Šempeter 12, Hoče,
Salonit II 8, Portorož, Triglav,
Intes 6, Prvačina, Bled II 4,
Domžale 2.
Celje: v 8. krogu II. odboj-
karske lige za ženske Solkan-
Šempeter 0:3 (-13, -15, -13),
Mežica-Šoštanj 0:3 (-7, «1, -5),
Ruše-Šenčur 3:1, Branik II-
Kamnik 3:0, Rogoza-Bled II
3:0, Piran-Šentvid 0:3. Vrstni
red: Branik II 16, Šoštanj,
Šempeter 14, Šentvid 12, Ro-
goza, Ruše, Piran 8, Mežica 6,
Kamnik, Solkan 4, Šenčur 2,
Bled II 0.
Braslovče: v 8. krogu III.
odbojkarske lige za moške
Braslovče-Savinja 3:1 (10, 5, -
13, 12), Mežica-Beltinci 0:3,
Kurent-Mislinja 0:3, Lenart-
Črna 3:0, Topolšica II in Fuži-
nar II prosta. Vrstni red: Bra-
slovče, Fužinar II 14, Beltinci
10, Lenart, Mežica 8, Mislinja
6, Kurent 4, Savinja, Črna 2,
Topolšica II 0.
Braslovče: v 8. krogu III.
odbojkarske lige za ženske Vi-
tanc-Radenci 3:0 (4, 10, 2),
Dobje-Prevalje II 0:3 (-10, -3, -
11), Puconci-Benedikt 0:3,
Branik III-Granit 1:3, Step-
Dravograd 2:3, Boč-Črna 1:3.
Vrstni red: Črna 14, Branik III,
Benedikt, Vitanc, Granit 12,
Prevalje II, Dravograd 10,
Step, Boč 6, Radenci 2, Pucon-
ci, Dobje 0.
Celje: v 8. krogu C košarkar-
ske lige Lenart-Podčetrtek
76:70 (32:34), Rudar-Žalec
92:68 (39:28), Ptuj-Duplek
80:62, Ruše-Branik 77:76.
Vrstni red: Podčetrtek, Ptuj,
Rudar, Ptuj 14, Lenart 13, Du-
plek 12, Branik 11, Ruše 10,
Žalec 8.
Polzela: v 5. krogu savinj-
ske košarkarske lige Gornji
grad-Prebold 63:51, Mozirje-
Garant 56:48, RB Polzela-Gri-
že 38:62, Laško-Gomilsko
57:65, Celje-Vrbovec 55:39,
Velenje prosto Vrstni red:
Mozirje, Gornji Grad 10, Vele-
nje 8, Celje, Vrbovec, Griže,
Gomilsko 7, Laško, Garant, RB
Polzela 5, Prebold 4.
Rečica pri Laškem: v 4. kro-
gu II. strelske lige s pištolo
Domžale-Poženel II 1611:
1609, Mrož II-Ptuj II 1572:
1587. Vrstni red: Olimpija n,
Brežice, Marok 12, Poženel II,
Kopačevina II, Domžale, Pruj
11, Trzin 8, Mrož II 6.
Celje: v 4. krogu II. strelske
lige-sever s puško Domžale-
Juteks 1684:1729, Kanja-Celje
1720:1707. Vrstni red: Kanja
12, Radgona, TSO 10, Celje,
Domžale, Ormož 8 itd.
Celje: v 4. krogu III.strelske
lige-sever s puško Juteks II-
Kovinar 1615:1714, Impol-Bra-
slovče 1649:1651, I. bataljon-
Šlander 1627:1595, Konjice-
TTT 1590:1642 Vrstni red:
Kovinar, TSO 12, TTT, Juteks
II, I. bataljon 8, Braslovče 7
itd.
Miinchen: na odprtem pr-
venstvu Bavarske karateju sta
bila v borbah druga Dejan Lu-
kač in Beno Lazar ter peta
Grega Jančič in Janez Godler
(vsi Žal). (S.M.)
Beljak: na dvoranski loko-
strelski tekmi državna rekorda
Jožice (577) in Gregorja Emer-
šiča (576). Zmagala sta tudi
med mladinci Sašo Emeršič in
med veterani Zupane. (J.E.)
Spol jar 26.
Svoj prvi nastop na mla-
dinskem svetovnem pr-
venstvu v umetnostnem dr-
sanju je Janez Špoljar iz
Celja končal na 26. mestu
in tako kot najmlajši udele-
ženec prvenstva v Seulu za
seboj pustil štiri drsalce.
SP brez naših
Moška rokometna repre-
zentanca je tudi zadnji dvo-
boj v kvalifikacijah za uvr-
stitev na svetovno prvens-
tvo s Švico odigrala »neod-
ločeno« (23:29, 26:14) in
zaradi remija Italije na go-
stovanju v Avstriji ne bo
igrala v Kumamotu 1997,
čeprav ima edina v skupini
pozitivno razliko v golih.
Za naše najboljše rokome-
taše so bili usodni porazi na
vseh treh gostovanjih in
zmage samo v domačih dvo-
ranah so bile v najbolj izena-
čeni evropski skupini prema-
lo za napredovanje. Po slabi
igri v Švici so naši v Golovcu
zlasti v drugem polčasu po-
vsem nadigrali udeležence
zadnjih olimpijskih iger (Šer-
bec 12, Vugrinec 4, Likavec,
Tomšič 3, Pajovič 2, Ficko,
Leve 1), toda Italija je v Inns-
brucku v zadnjih desetih mi-
nutah ujela zaostanek štirih
golov in se prvič uvrstila na
SP. Naslednja priložnost za
slovenski rokomet so kvalifi-
kacije za evropsko prvenstvo
1998, v naši skupini pa so
Češka, svetovni prvak Fran-
cija ter zmagovalec predkva-
lifikacij (Izrael, Ciper, Grči-
ja). Tekme bodo med sep-
tembrom ' in   novembrom
1007
D I ŠPORT 1 |i:[«vim»]:ii
Deset zmag bo dovolj
Po dolgem času zmaga košarkarjev Pivovarne Laško - Za Olimpijo z najmanj prejetimi
koši
Po skoraj dveh mesecih so
košarkarji Pivovarne Laško
končno prekinili serijo štirih
zaporednih porazov (vključ-
no s pokalom) in ostali v
boju za uvrstitev med naj-
boljšo omerico, ki bo igrala
za naslov prvaka in nastop v
evropskih pokalih.
Laščani so teden dni pred
tekmo s Satexom zaradi težje
poškodbe ostali brez prvega
branilca Gregorja Jerasa
(zlom prsta in dlanske kosti),
ki bo odsoten vsaj dva mese-
ca. Iz nepričakovanih težav se
je trener Aleš Pipan rešil s
predčasno vrnitvijo izkušene-
ga Saša Govca in že v uvod-
nem nastopu po osemmeseč-
nem premoru je nakazal, da
bo pomembna okrepitev.
»Na Govca sem vseskozi ra-
čunal, toda zaradi prezased-
nosti v službi se je v proces
treningov vključil z daljšo za-
mudo. Jerasova poškodba je
samo pospešila njegovo uspe-
šno vrnitev in v trdi tekmi smo
z zmago proti Satexu veliko
pridobili,« je bil zadovoljen Pi-
pan. Laščani do konca prvega
dela (Idrija, Polzela, Rogaška)
načrtujejo dve zmagi in po
njihovem bo za uvrstitev v
končnico zadostovalo deset
zmag.
»Domači poraz z Republiko
je še vedno edini minus, toda
boljša igra obeh centrov Lisice
in Vujoviča ter dobra obramba
dajeta upanje, da bomo kmalu
presenetili v gosteh. Ob slabši
igri v napadu, ko nekateri niso
imeli svojega dne, smo v sobo-
to s kolektivno obrambo mar-
sikaj popravili,« ocenjuje Pi-
pan.
Pivovarna Laško je za Olim-
pijo drugo moštvo z najmanj
prejetimi koši (612) in še na-
prej z najmanjšim porazom
(50:74) proti prvakom. »Tek-
ma z Olimpijo ni ustrezno me-
rilo, kajti na koncu veljajo le
točke. V Tivoliju smo samo
dokazali, da znamo igrati zre-
lo in zato je mogoče pričako-
vati naš vzpon po lestvici, če-
prav še vedno stremimo pred-
vsem k mestu med osmerico,«
je dodal trener košarkarskega
prvoligaša iz Laškega.
iŽELIKO ZULE
Aleš Pipan je v Teh lilijah premagal svoj nekdanji klub.
Konjiško prehitevanje
Prvi del ligaških tekmo-
vanj v kegljanju se je končal
z velikim uspehom ekip s
Celjskega. Jesenske prvaki-
nje so vse tri Miroteksove
ekipe in presenetljivo tudi
moštvo Konjice v drugi ligi-
vzhpd, izpad pa ne grozi
prav nobeni ekipi.
»Pričakovali smo uvrstitev
za favoriziranimi Litijo, Dra-
vogradom in Fužinarjem, toda
naši rezultati so pri vsakem
igralcu v primerjavi z lansko
sezono boljši v povprečju za
30 kegljev in zdaj ob dokaj
ugodnem razporedu lahko
razmišljamo celo o nadaljeva-
nju boja za naslov prvaka,«
pravi najboljši igralec Miro
Znidarič, ki je pred kratkim z
974 lesi izboljšal rekord ob-
novljenega konjiškega kegljiš-
ča (absolutni je še vedno Dra-
gaševih 989 lesov).
V konjiškem moštvu so z
rezultati    in    posamičnimi
zmagami ob Žnidariču i;
pali še Fideršek, Rošei
Kompan, preostala člana
sterke pa vedno nekoliko
več nihata, čeprav so mošt
seštevki podrtih kegljev
tošnji najboljši rezultal
5392) že prvoligaški. »Pn
med najboljše smo ravno j
di zagat s petim in še
igralcem načrtovali šele
dve leti, toda očitno z nap
kom nekoliko prehiteval
je dodal Znidarič.
V prvo ligo se bo uv
samo zmagovalec kvalii
cij med obema drugoliga
ma prvakoma.
KOŠARKA
Polzelani v Evropi za 2.mesto
Z zmago proti Rabotničkemu s 74:66 (41:27) so si košar-
karji Polzele pred torkovo zadnjo tekmo skupine A evrop-
skega pokala z Rigo dokončno zagotovili napredovanje med
najboljših 32 in imajo priložnost za osvojitev 2. mesta.
Savinjčani so brez obolelega kapetana Petranoviča goste iz
Makedonije premagali brez posebnih težav in po spodrsljaju Ri-
ge doma z vodilnim Fenerbahčejem jim za osvojitev 2. mesta
zadostuje že zmaga proti Latvijcem. "Možni nasprotniki v šest-
najstini finala so Antibes, Zagreb, Žalgiris, St. Polten ali naš
BWC, saj je skupina B zelo izenačena. Najbolj bi si želel Mari-
borčane, močno moštvo Zagreba igra vedno bolje, najslabša
varianta pa je Žalgiris zaradi dolge poti. V soboto bomo na Pol-
zeli gostili Olimpijo, v najboljši zasedbi bomo poskušali odi-
grati karseda dobro in šele nato se bo začeli pripravljati za La-
tvijce," je po peti zmagi Polzelanov v evropskem pokalu dejal
tre-ner Boris Zrinski.
Skupina C - 9.krog: Polzela-Rabotnički 74:66 (41:27; Šamanič 21,
Jagodnik 17, Kobale 14, Stavrov 9, Rituper 7, Zaletel 6), Riga-Fener-
bahče 84:96, Scavolini-Wloclawek 92:94. Vrstni red pred zadnjim
krogom: Fenerbahče 17, Riga in Polzela po 15, Wloclawek 14, Scavo-
lini 12, Rabotnički 10. TOMAŽ LUKAČ
Lah selektor
Ingradove košarkarice so sinoči v dvorani STŠ z madžar-
skim Sopronom odigrale prvo tekmo šestnajstine finala
pokala Ronchetti. Povratna bo naslednjo sredo na Madžar-
skem, trener Branko Lah pa je medtem postal selektor
državne reprezentance.
Ženska košarkarska reprezentanca doslej še ni dosegla nobe-
nega odmevnejšega rezultata, na Lahovem širšem seznamu
kandidatinj za prvi krog kvalifikacij za evropsko prvenstvo
(maja 1997) in sredozemske igre (junija 1997) pa so tudi
Juršetova, Obrovnikova, Polutnikova, Vodopivečeva ter mlada
konjiška igralka Temnikova, ki je letos pri Jezici.
Po dvoboju z Madžarkami čaka celjsko ekipo prvi veliki cilj
sezone: finale pokala, ki bo 21. in 22. decembra v Ljubljani.
Ingrad bo v polfinalu igral z Ilirijo, drugi par pa je Ježica-Odeja.
Celjski klub je znova kandidiral za organizacijo, vendar za razliko
od Ljubljančank za najboljše ni ponudil denarnega sklada.
Volaric pripravljen tvegati
Rogaška črne serije ni prekinila niti v Krškem, kjer je
doživela že dvanajsti (šesti prvenstveni) zaporedni poraz. Že
po nekaj minutah je zaostajala s 3:15 in razlike do konca
tekme ni bistveno znižala.
Neuspehov tako ni prekinila niti zamenjava na klopi. Novi trener
Damir Volarič je v Rogaški Slatini že polno desetletje in je leta 1987
odprl vrata košarkarskega sodelovanja z Mostarjem, od koder so
pozneje prišli Tabak, Covič, Novakovič, Jurkovič in Lerič. Z
igranjem je prenehal leta 1992 in bil pomočnik trenerju Žgajnerju,
nato je vodil kadete, zadnji dve leti pa se je nekoliko odmaknil od
parketa. »Realno bi morali ostati v A-l ligi, čeprav bomo verjetno
morali v play-out. Dolgo sem tehtal ponudbo kluba in nanjo
deloma pristal tudi zaradi dejstva, da se nikoli nisem ustrašil
kočij ivih položaj ev,« pravi novi trener Rogaške. J. T.
PANORAMA
KOŠARKA
A-l ligo
Moški - 8.krog: Pivovarna
Laško-Satex 64:62 (34:30); Li-
sica 15, Tovornik 14, G. Čop,
Vujovič 9, Jurak 8, Govc 7,
Dončič 2; Republika-Polzela
105:102 (59:52); Petranovič 31,
Jagodnik 23, Šamanič 21, Ritu-
per 7, Kobale 6, Stavrov, Čtner
5, Zaletel 4; Interier-Rogaška
86:78 (50:38); Novakovič 27,
Ivanovič 22, Jevtovič 12, Šiško
9, Petrovič, Mičunovič 3, Koso-
vec 2; K. zidar-Helios 85:94,
BWC-Litostroj 87:83, Olimpija-
Idrija 97:65. Vrstni red: Olim-
pija 16, Polzela, Interier, He-
lios, Republika 13, Satex, Pivo-
varna Laško 12, Litostroj,
BWC, K. zidar 11, Idrija 10,
Rogaška 9.
Ženske - 11. krog: Ingrad-
Comet 93:39 (51:16); Arbeiter
21, Obrovnik 12, Polutnik 11,
A. Vodopivec 8, Knez, Ramšak
7, Potočnik, Čede 6, Pertinač,
Savičevič 5, S. Vodopivec 4,
Jurše 2 za domače, Hren 17,
Groleger 12, Šporar 6, Brglez,
Hercog 2 za gostje; Ježica-Ma-
ribor 93:40, Odeja-Sežana
75:70, Ilirija-Pomurje 88:53;
12.krog: Pomurje-Ingrad 51:78
(25:37); Savičevič 25, A. Vodo-
pivec 17, Polutnik 14, Jurše,
Obrovnik, Ramšak 5, Arbeiter
4, Potočnik 2, Knez 1; Comet-
Odeja 58:77 (24:40); Račič 23,
Groleger 20, Šporar 11, Slaten-
šek, Brglez 2; Maribor-Ilirija
70:64, Sežana-Ježica 66:102.
Vrstni red: Jezica 24, Ingrad
22, Ilirija 20, Maribor, Odeja
17, Sežana 16, Pomurje, Comet
14.
A-2 liga
Moški - 8.krog: Comet-Krka
95:80 (52:38); Plevnik 22, Že-
leznikar 17, Matic, Novak 13,
Sivka 10, Ravnihar, Nerat 6,
Jesenek 2, Loka-Kemoplast
99:82 (58:44); Madžarac 20,
Kahvedžič 14, Sušin 11, Zorko
9, Gajšek 8, Urbanija, Kočar 6,
Maček 5, Šoster 3, Litija-Breži-
ce 93:59, Triglav-Ilirija 68:75,
Zagorje-Ježica 73:75, Slivnica-
Radovljica 77:82. Vrstni red:
Loka 15, Ilirija 14, Krka, Co-
met, Jezica 13, Litija, Zagorje,
Triglav, Kemoplast 12, Radov-
ljica, Brežice 10, Slivnica 8.
Bligo
Moški -11.krog: Rogla Atras-
Bistrica 87:67 (44:21), Maribor-
Celje 83:67, Kamnik-Prebold
93:67, Elektra-Janče 58:66, Ra-
denska-Hrastnik 89:98. Vrstni
red: Hrastnik (-), Rogla Atras,
Maribor, Prebold, Radenska,
Janče 17, Kamnik, Bistrica (-)
16, Elektra 15, Celje 13.
škl
Osnovne šole: 6. krog - celj-
ska liga: Celje II-Podčetrtek
55:44, Šentjur-Rogaška 68:86,
Hudinja-Vransko preloženo;
vrstni red: Rogaška 12, Hudinja
(-), Šentjur, Celje II9, Vransko (-
), Podčetrtek 5; šaleško-koroš-
ka liga: Šoštanj-Gorica 17:111,
Mislinja-Livada 28:124, Ravne-
Sl. Gradec 71:42; vrstni red: Li-
vada 12, Gorica 11, Ravne 10,
Šoštanj 8, Mislinja 7, SI. Gradec
6.
NOGOMET
I. ligo
18. krog: Koper-Publikum
1:4 (0:1); Kamberovič (40, 46,
72, 78); Rudar-Olimpija 2:4
(0:3); Hribar (47), Pavlovič
(64); Primorje-Gorica 3:0, Bel-
tinci-Maribor 1:2, Korotan-Mu-
ra 1:0. Vrstni red po jesen-
skem delu: Primorje 37, Mari-
bor 35, Gorica 27, Publikum,
Olimpija, Rudar 26, Mura 23,
Beltinci 18, Korotan 17, Koper
12.
KEGLJANJE
I. ligo
Moški - 9. krog: CP Celje-
Brest 8:0 (5336:4829; zmagali:
Vodeb 856, Brglez 863, Lešnik
887, Salobir 925, Cene 900,
Sivka 905), Hidro-Hrastnik 8:0,
Norik-Konstruktor 3:5, Iskra-
Rudar 8:0, Proteus-Gorica 7:1.
Vrstni red po jesenskem delu:
Iskra 16, Konstruktor 14, No-
rik, Gorica 12, Rudar 10, Pro-
teus 9, Hidro, CP Celje 6, Hrast-
nik 5, Brest 0.
Ženske - 9. krog: Miroteks-
Izola 6:2 (2542:2437; zmagale:
Šeško 440, Čeh 414, Kardinar
423, Petak 457, izgubili: Tkal-
čič 408, Zupane 400), Triglav-
Rudar 6:2, Norik-Konstruktor
6:2, Proteus-Gorica 7:1, SI. Gra-
dec-Adria 3:5. Vrstni red po
jesenskem delu: Miroteks 18,
Norik 13, Rudar, Adria, Proteus
10, Triglav 8, Izola 7, Gorica 6,
SI. Gradec, Konstruktor 4.
ILIigo
Moški - vzhod, 9. krog: Ža-
lec-Šoštanj 5:3 (5029: 4977),
Konjice-Radenska 7:1 (5340:
5028), Dravograd-Fužinar 4:4,
Rudar II-Korotan 7:1, Črno-
melj-Litija 5:3. Vrstni red po
jesenskem delu: Konjice 14,
Fužinar 13, Litija 12, Dravo-
grad 11, Šoštanj, Žalec 10, Čr-
nomelj 9, Rudar II4, Korotan 5,
Radenska 2.
Ženske - 8.krog: Miroteks II-
Kamnik 6:2 (2478:2330; zma-
gale: Košir 390, Razlag 405,
Koštomaj 441, Čeh 459, izgubi-
li: Špoljar 375, Lesjak 408), Šo-
štanj-Korotan 2:6 (2221: 2254),
Miklavž-Kočevje 2:6, MTT-No-
rik II 7:1, Brest-Gorica II 3:5; 9.
krog: Norik II-Miroteks II 2:6
(2386:2449; zmagale: Špoljar
423, Košir 430, Koštomaj 407,
Lesjak 405, izgubili: Ratajc
366, Razlag 418), Gorica II-Šo-
štanj 3:5 (12330:2341). Koro-
tan-Miklavž 5:3, Kamnik-Brest
7.1, Kočevje-MTT 7:1. Vrstni
red po jesenskem delu: Miro-
teks II18, Korotan, Kamnik 12,
Kočevje 10, Šoštanj 9, Miklavž
8, MTT 7, Gorica II, Norik II 6,
Brest 2.
Ill.liga-vzhod
Moški - 8. krog: Konstruk-
tor II-Kovinotehna 6:2 (5147:
5031), SI. Gradec-Petrol Celje
6:2 (5024:4920), MTT-Nafta
2:6, Lokomotiva-Miklavž 3:5,
K. kolo-Hrastnik 2:6. 9. krog:
Kovinotehna-MTT 6:2 (5119:
5095), Petrol Celje-Lokomoti-
va 2:6 (4820:4912), Miklavž-
Konstruktor II 3:5, Nafta-K.
kolo 7:1, Hrastnik-Sl.Gradec 1:
7. Vrstni red po jesenskem
delu: Konstruktor II 16, Nafta
14, Miklavž 13, SI. Gradec 10,
Hrastnik 9, MTT, Kovinoteh-
na, Lokomotiva 8, Petrol, Kri-
lato kolo 2.
Ženske - 7. krog: Miroteks
III-K.kolo6:2 (2368: 2209), Kr-
ško-Komcel 4:4 (2256:2243),'
Impol-Črnomelj 6:2, Trebnje-
Nafta preloženo. Vrstni red
po jesenskem delu: Miroteks
11, Krško 9, Impol, Komcel 8,
Črnomelj, Trebnje (-) 6, K.
kolo, Nafta (-) 4.
Območna liga
4. krog - skupina A: Ko\
tehna II-Demit 6:2, Izletnik-
3:5, P. Laško-Avto Celje 5:3,
stanj II prost; vrstni red: Kov
tehna II, Avto Celje 6, P. La
Demit, Kvit 4, Šoštanj II, Izle
0. Skupina B: Zlatorog-Koi
ml. 1:7, Strojkovina-Komcel
Ljubno-Obrtnik 6:2, Konjic
Rogaška 6:2; vrstni red: Koi
II, Rogaška, Ljubno 6, Kome
Konjice ml. 4, Obrtnik 3, Stre
vina 2, Zlatorog 0.
STRELJANJE
l.liga
Pištola - 4. krog: Konjice
1679:1658 (Ljubic 482, izena
drž. rek), Kamnik-Poženel li
1697, Predoslje-Mrož 1656: li
Celje-Kranj 1647:1648, K
Olimpija ž. 1631:1640, Olim]
Kopačevina 1114:1649. Vr
red: Mrož, Konjice 12, Kranj
Olimpija, Krim, Poženel, K<
čevina, Olimpija ž. 8, Celji
Predoslje 4.
ŠPORTNI
KOLEDAF
PETEK, 6.12.
Košarka
Polzela: Žalec-Ptuj (9. k
C moške lige, 20).
SOBOTA, 7.12.
Košarka
Polzela:    Polzela-Olim;
(18), Rogaška Slatina: Ro{
ka-Republika, Idrija: Idrija
vovarna Laško (9. krog
lige); Šentjur: Kemoplast-S
niča (vse 19), Jesenice:
dovljica-Comet (9. krog
lige, 17); Celje: Ingrad-Ili
(19), Ljubljana: Ježica-Coi
(13. krog I. ženske lige, i
Polzela: Prebold-Elektra (
krog B moške lige, 13.30); 1
plek: ' Duplek-Podčetrtek
krog C moške lige, 18).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Celje Pi
varna Laško (10. krog I. mo
lige, 19).
NEDELJA, 8.12.
Košarka
Celje: Celje-Rogla Atras (
krog B moške lige, 18).
NOVI TEDNIK
SPORT
15
Daleč od vrha, daleč od dna
Končan jesenski del nogometnega prvenstva - Publikum in Rudar v sredini, Kamberovič prvi strelec
jesenski nogometni prvak je povsem zasluže-
, primorje, ki je vrh lestvice zasedlo po 9. krogu
0 prvem in drugem so vodili Beltinci, od
jtjega do devetega pa Rudar) in ima najboljši
ipad ter obrambo, ritem nogometnih virtuozov
[ je skozi vso jesen spremljal le Maribor.
Nad pričakovanji
po zadnjem gostovanju v Kopru so bili v celj-
;em taboru prezadovoljni. Publikum bo zaradi
ilidne razlike v golih prezimil na visokem 4.
estu, kralj prvoligaških strelcev Faik Kamberovič
t je perfektno predstavo kronal s štirimi goli in
islovom zlatega čevlja lige.
Ob neustavljivem Kamberoviču si največ pohval
1 jesenske nastope v rumeno-modrem dresu
islužijo Sešlar, ki je očitno dozorel v pravega
ojstra sredine igrišča, mladi Sivko in Blatnik.
ednji je v zadnjih tekmah nekoliko razočaral, a
jkajkrat silno navdušil. Publikum je skupaj z
ariborom moštvo, ki je na gostovanjih doseglo
ijveč zadetkov (13) in trener Milovan Tarbuk z
iprto igro vendarle pridobiva simpatije ljubiteljev
)gometa.
Napadalna igra visokega ritma je na Skalno klet
inesla 26 točk »ozimnice« in celo višjo uvrstitev,
)t so si v celjskem prvoligašu želeli pred začet-
)m prvenstva. »Dokazali smo, da smo solidna
mlada ekipa, ki je nekajkrat navdušila in prijetno
presenetila. Zadovoljen sem z jesensko bero, za
podrobnejše analize pa je še nekoliko prezgodaj,«
je ocenil polletje Milovan Tarbuk. S treningi bo
nadaljeval do konca leta in po krajšem premoru s
pripravami za nadaljevanje prvenstva, v katerem je
Publikum nedvomno sposoben zadržati trenutni
položaj na lestvici.
Celjanom se ob bolj ambicioznih posegih obeta
celo uvrstitev v Evropo. Po izpadu iz pokala je
najbolj realen pokal Intertoto, čeprav domaČa
konkurenca še ni znana. NZS še ni poslala prijav-
nic za četrti evropski pokal, čeprav je v minulih
dveh sezonah pri krovni organizaciji bolj pohitela
in zato stališče okrog prenove ekipe (odhodi in
prihodi) še ni povsem definirano.
Strelci: Kamberovič 14, Sivko 7, Goršek 5, Sešlar
2 (2), Cugmas, Hajdurovič, Mitič, Ulaga 1.
Prvaki gostovanj
S skoraj polovico manjšim proračunom so bili
Velenjčani veliko presenčenje prvega dela, doma-
ča katastrofa z Mariborom (1:6) pa je razkrila
slabosti povprečnega moštva, ki je jesen končalo v
mejah pričakovanj: Jarc je pred startom Rudar
rangiral na 6. mesto.
Začetni uspehi so bili daleč nad realnimi dometi
moštva, ki je bilo s kar devetimi srednjimi branilci
obsojeno na defenzivno igro in nasprotne napade.
Zato ni nič čudnega, da je Rudar najboljše moštvo
gostovanj, kjer je tudi osvojil dobro polovico točk!
Ob jezeru je bila razprodaja še bolj bogata kot
spomladi, samo tri zmage (v gosteh štiri!) in
največ prejetih golov med vsemi prvoligaši pa je
seveda premalo za obstanek v prvi polovici lestvi-
ce.
Po začetni evforiji so bila neskladja med željami
in možnostmi vedno večja. Prepad med upravo in
Jarcem je bil domala vsak teden bolj globok,
nogometašem so bili po seriji odmevnih rezultatov
in ob skromni konkurenci - nekateri bi težko igrali
celo v drugi ligi - na igrišču skrajno nedisciplinirani
in trener je postavil ultimat: »Ce vodilni ne bodo
dojeli, da se moramo okrepiti z nekaj kvalitetnimi
igralci, se bo Rudarju spomladi slabo pisalo in
močno bom razmislil, če bom ostal v Velenju.«
Igralski limiti večine Rudarjevih nogometašev so
praktično že izčrpani, in uspehi so v sedanji
zasedbi možni le na kratek rok. Politika varčevanja
in nakupov igralcev dvomljivih kvalitet se je obne-
sla le polovično, vzpon na vrh lestvice je bil za
upravo predvsem breme (po polomu z Mariborom
so si mnogi dali duška!?) in nogometno Velenje se
še naprej ravna zelo stihijsko.
Strelci: Vidovič 7, Ekmečič 4 (1), J. Javornik,
Hribar, Balagič 3, Pavlovič 2, S. Javornik 1 (1).
TOMAŽ LUKAČ, ŽELJKO ZULE
Foto: GREGOR KATIC
Spomladanski del se bo začel 2. marca in
zaradi pokala Intertoto končal že 1. junija.
Zaradi manjšega števila terminov bodo kar
štrije krogi ob sredah.
Pomlad+jesen 96: Olimpija 65, Maribor 64,
Primorje 63, Gorica 57, Publikum 52, Mura,
Rudar 49, Beltinci 46, Korotan 36, Koper 12,
Izola 2.
Najboljši strelci: Kamberovič (na sliki) 14,
Vulič in Vrabac (oba Pr) po 10, Škaper (Mu)
8, Sivko (Pub), Vidovič (Rud), Drobne, Ši
mundža (oba Mb) 7 itd.
Obsojeni na amaterizem
Unior v zgornji polovici tretje lige, Dravinja in Steklar v nevarnosti - Spomladanski
start 29. marca 1997
Tretjeligaška jesen se je
lirno iztekla le v taboru
Morja, z dvema zaporedni-
la zmagama v finišu je Dra-
inja nekoliko popravila slab
tis, Steklarju pa ne grozi
imo izpad, marveč zaradi
olgov celo razpad prvega
loštva.
Zrečani so bili dolgo edino
eporaženo moštvo in so se
seskozi gibali med predvide-
im 2. in 6. mestom. Za več so
)et manjkali goli in devet do-
lačih točk, ki so jih izgubili s
emi remiji in šele prvim pr-
Jnstvenim porazom s sosedi
! Konjic. Preveč je bilo tudi
ksperimentiranj z ekipo,
raktično vsako tekmo je za-
?la druga enajsterica in po
dlični seriji - upoštevaje tudi
omlad niso izgubili kar 15
'kern zapored - so v finišu
ločno popustili. V zadnjih
irih krogih so doživeli kar tri
ajtesnejše poraze (dva s slab-
3 uvrščenima ekipama!) in
zgubili stik z vrhom, tako da
3 v boj za naslov prvaka
hior ne more več vmešati.
Dravinja preživlja najbolj
nzno obdobje, sredi priprav
! zamenjala trenerja Cugma-
1 s Hrovatom in šele zadnji
^gi sta omilili slab vtis.
"ada reprezentanta Sraga in
nofl (oba je na dvojno regi-
^cijo posodil Maribor) nista
Jstveno vplivala na igro moč-
0 Pomlajene konjiške enaj-
er*ce, ki se že dlje časa bori s
pretiranim odlivom starejših
in izkušenih igralcev. Po ne-
realnih prvoligaških apetitih
iz Bloudkovih časov (pomlad
1994) zdaj prevladuje zaupa-
nje v domači kader in zato je
tretja liga ravno pravšnja, če-
prav je lokalni primat že pred
časom prevzel Unior.
Največje razočaranje je Ste-
klar z nezadržnim potopom.
Položaj je bil tako kritičen, da
sta se morala reaktivirati vete-
rana Smeh in trener Koražija,
črna serija petih zaporednih
porazov pa je Slatinčane po-
vsem dotolkla. Vprašljiv je ce-
lo spomladanski start, dolgovi
so prepolovili igralski kader in
upravo, ki je izgubila voljo in
upanje na boljše čase. V pri-
meru njihovega odstopa ni
mogoče pričakovati prihoda
novih ljudi in popolno agonijo
lahko reši le gradnja novega
štadiona, ki se napoveduje že
nekaj let.
ŽELJKO ZULE
Foto: ALJOŠA FUAVŽ
Fair-play: CrenSovci 52,
•uminij 60, Dravinja 61, Po-
°rje 64, TurniSce 65, Palo-
ld 72, BrunSvik, Odranci,
akovci 73, Kovinar 83,
,nior 94, Goricanka, Kungo-
1103, Steklar 105.
V lokalnem derbiju med Uniorjem in Dravinjo je bilo ostrih
dvobojev na pretek.
Prvaki po petih letih
Po petih letih so judoisti Iva
Reve spet ekipni državni pr-
vaki. V finalu so na gostova-
nju v Slovenski Bistrici neko-
liko presenetljivo premagali
favorizirani Impol s 4:3
(40:27), potem ko je bilo vse
odločeno že po peti borbi in
četrti posamični zmagi mla-
dega celjskega moštva, ki ima
v povprečju dobrih 20 let.
»Odločil je srčen boj naših
tekmovalcev. Začelo se je z
zmago Petelinška z iponom,
Mahmutovič je izgubil z 0:7,
Sadžaku pa je po vodstvu tek-
meca uspel ipon, s katerim je
zmagal tudi Ceraj. Zadnjo toč-
ko je prispeval Beltram, ki je še
osem sekund pred koncem iz-
gubljal z reprezentantom Sor-
šakom in z iponom nepričako-
vano preobrnil potek dvoboja.
Naša ljubljanska okrepitev
Brod in Košir sta preostala dvo-
boja zelo tesno izgubila, kar pa
ni skalilo slavja ob drugem na-
slovu državnih prvakov,« je fi-
nale opisal predsednik kluba
Zvone Hudej. Naslov so osvo-
jili Janez Ceraj (nad 95 kg),
Darko Petelinšek (do 95 kg),
Uroš Beltram (do 78 kg), Mile
Sadžak (do 86 kg; stojijo), Gre-
ga Brod (do 71 kg), Rok Košir
(do 65 kg) in Denis Mahmuto-
vič (do 60 kg; čepijo).
Spori v
družini
Lani je bil v Novem mestu
prvi posvet o Športu v dru-
žini, ki je sprožil veliko
analiz in anket, zato je bil
pred dnevi v Zrečah novi
zbor s podobno vsebino in
z udeležbo več kot 80 stro-
kovnjakov.
Darinka Krivec iz Vojnika
je s sodelavkami predstavila
organiziranost športa pred-
šolskih otrok v Vojniku in
tudi preostalih šest uvodni-
čarjev (tudi strokovnjaki s
Fakultete za šport) je naka-
zalo, da prav vrtcem in
športnim organizacijam dr-
žava ter občinski upravni or-
gani v večini naših krajev
namenjajo mnogo premalo
pozornosti. Zlasti je aktual-
no pomanjkanje športnih
površin ali možnosti gosto-
vanja v bližnjih objektih ter
strokovnih kadrov v vrtcih.
Družine imajo premajhne
možnosti za vključevanja v
športna društva, saj pohodi
in aktivnosti v naravi ne za-
doščajo za vsestransko
športno vzgojo. Danes in ju-
tri bo posvet še na Rogli na
temo Turizem in šport kot
prvini kakovosti življenja.
Dvorana za 10.000 ljudi?
Ministrstvo za šolstvo in šport, mestna občina Ljubljana in
ljubljanska univerza so predstavili projekt o gradnji osred-
nje slovenske univerzitetne dvorane, ki naj bi jo začeli
graditi leta 1998.
Večnamenski objekt v Ljubljani bi obsegal osrednjo dvorano z
10.000 sedeži, več manjših dvoran, prostore OKS in posameznih
športnih zvez, trimski kabinet, muzej slovenskega športa in v
naslednji fazi še nogometni štadion. Po prvih izračunih bo za
gradnjo univerzitetene športne dvorane potrebnih 30 milijonov
DEM, ki naj bi jih zbrali s pomočjo države (šolski tolar), najema
posojila pri socialnem skladu EU in z delnicami za bodoče
lastnike lokalov v objektu.
Med sedmimi možnimi lokacijami so se odločili za Stožice, ki
so zaradi severne obvoznice najlažje dostopne. Dvorana naj bi
bila zgrajena do preloma tisočletja, z njo pa bi Slovenija
kandidirala za organizacijo dvoranskega evropskega prvenstva
v atletiki 2000, svetovnega študentskega prvenstva v košarki
2001 in evropskega prvenstva v rokometu 2002.
QI REPORTAŽA ]
S popolno žensko v rokah
Mitja Acman s Skornega pri Šoštanju sodi v vrh svetovnih barmanov - Koktajli, ki vzbujajo željo po še
»Kremasta rožnata sladka
pijača z rahlo grenečim oku-
som... Koktajl Perfect Lady
se razleze pod nebo, spolzi
po grlu, izginjajoč okus pa je
takoj treba obnoviti z novim
požirkom.« Tako nekako je
kolega Brane Piano opisal
okus koktajla, s katerim je
Mitja Acman osvojil drugo
mesto na svetovnem prvens-
tvu v mešanju pijač v Tokiu,
v kategoriji »After Dinner«
koktajlov.
Gostišče Acman leži v Skor-
nem pri Šoštanju, tik ob cesti
med Šoštanjem in Belimi Vo-
dami. Že sedemnajsto leto ga
vodi Mitjeva mama Mira, v
gostišču pa nudijo hrano vseh
vrst ter radi poskrbijo za za-
ključene družbe. Na jedilniku
so predvsem specialitete
evropske kuhinje ali z žara,
razne ribe, posebnost so tudi
slovenske jedi, še posebej so
gostje zadovoljni s slanimi
štruklji v juhi. Tudi pri pijačah
je ponudba zelo pestra, kar ni
čudno za vse tiste, ki poznajo
veliko Mitjevo strast.
Ena izmed posebnosti Go-
stišča Acman je namreč opaz-
na že takoj ob prihodu, saj so
na vseh mizah karte s ponud-
bo različnih koktajlov, nad to-
čilno mizo pa obilo pokalov,
ki jih je osvojil 22-letni Mitja.
»Z mešanjem pijač se ukvar-
jam peto leto, nekaj znanja
sem si pridobil v šoli in opravil
seminar za barmana. Vse sku-
paj se je začelo, ko sem si
ogledal eno izmed tekmovanj,
nato pa me je Anica Oblak
nagovorila, da sem tudi sam
tekmoval in kot amater osvojil
drugo mesto. Včlanjen sem v
društvo barmanov, tudi tek-
movanja v Tokiu sem se udele-
žil preko tega društva. Sloven-
ski barmani smo člani svetov-
ne organizacije barmanov,« je
pripovedoval Mitja, ki se je v
Tokio uvrstil po zmagi na dr-
žavnem prvenstvu na Bledu.
Mitja je v Tokiu preživel te-
den dni, samo tekmovanje in
kongres sta trajala pet dni, v
preostalih dneh pa so si udele-
ženci ogledali glavne značil-
nosti mesta. »Na tekmovanju
sem pripravil koktajl, za kate-
rega sem moral recepturo po-
slati že pred tremi meseci. Re-
cept je bilo treba oddati sku-
paj s prijavnico, ker so potem
organizatorji naredili bilten, v
katerem smo bili predstavljeni
vsi tekmovalci, seveda s svoji-
mi pijačami. Samo tekmova-
nje izgleda tako, da tekmova-
lec pripravi pijačo z ustrezno
dekoracijo za 5 ljudi. En koza-
rec potrebujejo za splošen
vtis, ostale 4 pa oceni komisi-
ja, ki posveča pozornost pred-
vsem izgledu, aromi in okusu
pijače. Člani komisije ne vedo,
kaj je v pijači in kdo jo je
zmešal,« je razložil Mitja in
mimogrede dodal, da je za
končno uvrstitev zelo odloči-
len tudi barmanov izgled.
V Tokiu je bilo tekmovanje v
ogromni dvorani nekega hote-
la. Vsem tekmovalcem so pri-
pravili zasilen točilni pult, ka-
mor si je barman zložil vse
potrebne sestavine (mimogre-
de, žirija ocenjuje tudi to, če si
tekmovalec zloži pijače v pra-
vilnem vrstnem redu). Seveda
ne smeš pozabiti ohladiti ko-
zarcev ali shakerja, šteje pa
tudi čas. Kratke pijače je treba
pripraviti v petih minutah,
dolge pa v sedmih. S priprav-
ljeno pijačo tekmovalci ne
strežejo naokrog, kljub temu
pa je bilo v dvorani veliko
gledalcev, ki so tudi navijali za
svoje ljubljence. »Tekmovanje
je bilo izjemno dobro priprav-
ljeno ter med novinarji vzbu-
dilo veliko zanimanje,« je
omenil Mitja.
Barmanska žilica
Ko govorimo o mešanih pi-
jačah, je treba vedeti, da to
niso samo koktajli. Ti so le ena
izmed številnih vrst, med me-
šane pijače pa sodijo tudi na
primer bovle. »Za vse koktajle
obstajajo določena pravila, ki
jih barmani morajo poznati.
Tako je na primer za aperitive
značilno, da morajo biti bolj
grenki in suhi, da vzbudijo
tek. >Long Drink< je pijača za
podnevi, z več ledu in manj
alkohola. Koktajli >Before Din-
ner< so bolj suhi, rahlo grenki,
včasih tudi kisli. Značilnost
>After Dinner< koktajlov pa je
malce bolj sladek okus,« je
razložil Mitja. »V zadnjem ča-
su postaja koktajl vse bolj pri-
ljubljena pijača. Ne dobiš jih
sicer v vsakem lokalu, ljudje
jih tudi manj poznajo, zato se
verjetno težje odločajo. Ena
izmed nalog, ki smo si jo za-
dali slovenski barmani, je tudi
to, da bi čimveč ljudi poučili o
koktajlih in seveda uživanju
teh mamljivih pijač.«
Ob misli na barmana se ver-
jetno marsikomu utrne podo-
ba iz kakšnega filma, ko vidi-
mo barmana za točilnim pul-
tom s shakerjem v roki. »To je
seveda zelo pogosto, toda ni
vse. Barman mora vedeti dosti
stvari o kulturi pitja, ponuja-
nju pijač, poznati mora skoraj
vse vrste pijač, njihove lastno-
sti in tudi to, kako se mešajo.
Treba je znati postreči in pri-
sluhniti ljudem, zato mislim,
da ima vsak dober barman
žilico, veliko volje in tudi pra-
ve živce,« je razložil Mitja in
dodal še eno barmansko zna-
čilnost: »Pripravljen moraš bi-
ti na neuspeh. Rezultati se ne
merijo s časom, vsako leto pri-
haja vedno več novih, zahtev-
nejših pijač, ki jih je težko
mešati. Nenehno se moraš
učiti, dopolnjevati, vendar pa
nikoli ne- veš, kaj počne kon-
kurenca... Je že kdo uporabil
enake pijače za koktajl? Tega
nikoli ne veš. Veliko je treba
vedeti tudi o barmanski opre-
mi, pa o zgodovini mešanja
pijač...«
Mitja pravi, da se barmani
kar precej poznajo med seboj,
neredko se srečujejo tudi na
različnih tekmovanjih. Samo v
Sloveniji je državno prvens-
tvo, pokali različnih proizva-
jalcev pijač, Mitja je sodeloval
na odprtem prvenstvu v Av-
striji, lani pa se je zelo dobro
odrezal na tekmovanju na Ble-
du, kjer je bilo poleg tekmova-
nja za pokal Bleda še odprto
prvenstvo Slovenije in držav-
no prvenstvo...
Želja po še
IBA (svetovna barmanska
organizacija) je 50 koktajlov s
točno določenimi sestavinami
priznala za standardne. Ti so
poznani po celem svetu, vsi
ostali koktajli pa so stvar bar-
mana in seveda gosta, ki se
odloča za koktajl. Poleg klasič-
ne ponudbe koktajlov, ki jo
imajo na voljo v Gostišču Ac-
man, Mitja večkrat poskrbi tu-
di za poživitev, neredko pa se
zgodi, da mešanico v koktajlu
določi kar mimogrede.
»Pomembno je, kako se od-
loči gost. Koktajl je lahko bolj
ali manj sladek, malo močnej-
ši ali malce daljši... Gostom
poskušam svetovati in tako
pomagam pri izbiri. Neredko
se zgodi, da si kar sproti izmi-
slim nov koktajl. Zgodi se tu-
di, da gost pogleda na ceno.
Glede na to, da so koktajli
sestavljeni iz uvoženih pijač,
so pač nekoliko dražji. Vendar
sem še vedno prepričan, da
vzdržijo cenovno primerjavo z
drugimi pijačami.«
Slovenska ekipa je v Tokiu
skupno osvojila sedmo me-
sto, kar je lep uspeh. Poleg
Mitja so tekmovali še Anica
Oblak iz Velenja, Aleš Ogrin
z Vrhnike in Mladen Čoga iz
Portoroža.
Pri koktajlih je zelo pomem-
bna tudi dekoracija. Lahko se
sicer uporabljajo okraski iz pa-
pirja ali plastike, vendar načel-
no velja (tudi na svetovnih pr-
venstvih se je treba držati tega
pravila), da mora biti dek
cija užitna. Kdaj jo gost p
pa je njegova odločitev, »v
jači ne sme izrazito prevk
vati nobeden od okusov, \
koktajl, ki ga gost poskusi
mora vzbuditi željo po še,
poudaril Mitja.
»Barmani ne delamo 1
tajlov zato, da bi upijar
ljudi. Koktajl lahko prime
mo z vinom, saj če ga sp
preveč ali mešaš različne
ste, te upijani. Podobno je
koktajlih - predvsem ne si
nikoli pretiravati,« je poud
Mitja, ki je vesel, ker s
Gostišču Acman ustavlja
več ljudi, ki si zaželijo nje
vih pijač. »Čeprav pogc
koktajle sproti prilagajam
ljam gostov, se mi že i
dolgo ni zgodilo, da bi ]
rekel, da koktajl ni užiten
da ni lep za oko. Upam, da
še dolgo tako,« je zaklji
Mitja, pravi barman z ve]
volje, ki napoveduje, da b(
v Skornem ustavljalo vse
gostov in si zaželelo na
mer Perfect Lady.
msmem    urška seliši
Mitjev koktajl, s katerim je
osvojil drugo mesto na sve-
tovnem prvenstvu v Tokiu,
med drugim sestavljajo po-
marančni liker, jagodni si-
rup, mandljev liker in sladka
tekoča smetana. Seveda so za
končen vtis odločilne količi-
ne in jagoda na kozarcu. Bo-
žansko!
NOVI TEDNIK
KULTURA
17
Različna ustvarjalna obdobja
Akademski kipar in slikar Anton Herman o prehojeni poti in načrtih
Anton Herman je že dalj
Časa prisoten v slovenskem
kulturnem prostoru, toda ne
sodi med tiste ustvarjalce, ki
Di si s komolci utirali pot k
prostoru pod soncem, temveč
l vztrajnim študijem in de-
lom odkriva nove poti in širi
obzorje svoji umetniški poti.
»Spoznati umetnost, pomeni
Živeti samo zanjo in življenje
podrediti njenim zahtevam,
izoblikovati svoj umetniški
model življenja, ki je lahko v
nasprotju s splošnimi družbe-
nimi merili in navadami«, pravi
in nadaljuje: »Če bi me pred
tremi desetletji vprašali, kaj
bom počel, ne bi mogel vsega
napovedati, čeprav človek ved-
no nekaj sluti. Najprej ga lovi
umetniška žilica, zatem pa po-
vsem osvoji ali pa odnese.«
Na vprašanje, kako izbira
svojo poklicno dejavnost, je
odgovoril: »Minili so časi, ko je
človek z določeno izobrazbo
bil zapisan le enemu poklicu.
Prilagaja se duhu časa in notra-
njim potrebam, zato tudi pokli-
ce oziroma dejavnosti večkrat
menja. V kiparstvu, ki je zame
najbolj realna likovna zvrst,
sem prehodil obdobje realiz-
ma, konstruktivizma in moje
novejše smeri Arte povera. S to
slednjo inštalacijsko smerjo
sem najbolj razgibal slovenske
Skovne tokove. Najbolj odmev-
ata bili razstavi lani v Ljub-
i/ani v galeriji Društva sloven-
skih likovnih umetnikov in le-
tos junija v Slovenj Gradcu.«
Na čem so temeljila Vaša
spoznanja o likovni umetno-
sti?
»Po končanem kiparskem
študiju na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani sem
študiral še grafiko in slikars-
tvo na milanski Breri, kar mi je
omogočalo stik s takoimeno-
vano multimedijalno umet-
nostjo in vstop v njen svet,
njene zakonitosti. Likovni me-
diji se danes močno prepletajo
in dopolnjujejo. Kiparji pose-
gajo na slikarska področja, sli-
karji pa na kiparska. Temelje
sodobnemu kiparstvu sta de-
nimo dala slikarja Mattis in
Picasso. Znana mednarodna
skupina umetnikov Bauhaus
izpred petdesetih let je ugoto-
vila, da so arhitektura, obliko-
vanje, kiparstvo, slikarstvo in
grafika pravzaprav zelo tesno
povezani in v medsebojni
soodvisnosti. Tudi pri nas so
znani primeri prehajanja iz
enega likovnega medija v dru-
gega.
Kakšna pa je pomenska in
ustvarjalna razlika med ki-
parsko in slikarsko tehniko
pri Vašem delu?
»Kiparstvo je po materiji in
po načinu izvedbe zelo blizu
gradbeništvu, lončarstvu, ker
je trodimenzionalno, medtem
ko je slikarstvo izrazito dvodi-
menzionalno, ploskovno. Sli-
kar svoj prostor definira samo
z iluzijo tretje dimenzije. Ker
sem po osnovi kipar, zatem pa
še slikar in grafik, lahko re-
čem, da je v fizičnem prispev-
ku slikarstvo v primerjavi s
kiparstvom kot branje knjige z
zidanjem. Kiparstvo je s svoji-
mi tehnološkimi postopki od-
livanja in gipsanja v primerja-
vi s slikarstvom, precej za-
mudno. Slikanje z barvo je
zame neke vrste magija. Viso-
ko kultivirano in intenzivno
oblikovanje barvnih ploskev
se lahko asociativno približuje
celo glasbi..«
In kje so Vaše zgornje meje?
»Ne obremenjujem se s tem,
da sem ustvaril že kaj velike-
ga. Nasprotno, izhajam iz te-
ga, da nisem še nič ustvaril.
Vsak dan začenjam nekako
znova in več ko naredim, več
tudi uničim. Vsak dan, ko
grem v svoj atelje v Galicijo, si
mislim, da bom nekoč vendar
ustvaril dela za tretji polčas
mojega opusa. Sem predvsem
vizionar v dojemanju sveta in
verjamem, da je mogoče tudi
na drugih področjih reševati
probleme le na ustvarjalen na-
čin, ne pa šablonsko in nein-
ventivno. Videti moraš stvari
okoli sebe, doživljati naravo in
če je v človeku dovolj igrivosti,
potem lahko ustvarja. Ne ver-
jamem, da je možno ljudi kar
tako preprosto usmerjati.
Ljudje ustvarjalnega duha ra-
bijo priložnost, da se izkažejo
na svoj pristni način in če je ta
duh dovolj močan, si prilož-
nost tudi izborijo. Ko sem
pred desetletjem deloval kot
učitelj, sem pri umetniški svo-
bodi čutil omejitve. Sedaj, ko
sem poklicno svoboden, se mi
odpirajo nova obzorja pri
umetniškem snovanju.«
Kakšen je Vaš delovnik?
»Vsaj pet ur na dan moram
delati v ateljeju, ostalo so or-
ganizacijska opravila in re-
kreacija. Še vedno namreč rad
tečem in to na dolge proge čez
drn in strn. Tako na svoj način
ostajam v stiku z naravo. Ne
poznam nedelj ali zaspanega
posedanja po lokalih. Če ni-
sem v ateljeju, me srečate kot
rekreativca med gališkimi po-
ljanami, ali pa sem na poti
nekje proti Italiji, da si nabe-
rem energije za umetniško us-
tvarjanje.«
Načrti?
»Usmerjeni so v prizadeva-
nje, da bi morda leta 1998
priredil pregledno razstavo v
Muzeju sodobne umetnosti v
Celju. To bi bil pregled mojega
dosedanjega dela, nato pa bo
treba zakoličiti pot naprej, če
mi bodo umetniške muze na-
klonjene.«
DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA
S kulturo na Evropo
Piše: TADEJ ČATER
Pravzaprav je tisti spis, ki ga
je pripravilo Ministrstvo za kul-
turo, in v katerem je po dolgem
in počez prečesalo slovensko
kulturo, jo ovrednotilo, primer-
jalo, predstavljalo..., samo en
del kulturne politike te naše
države, ki kulturne politike
sploh nima. Pa vendar; spis, pa
kakršen koli že je, ki ga je
Ministrstvo za kulturo poslalo
na Svet Evrope, v okviru katere-
ga deluje tudi Kulturna enota,
je prvi izmed večjih korakov
slovenske države, da končno
realizira tako imenovano kul-
turno politiko, ki ni le stvar
nacionalnega, marveč global-
nega, ki ni le stvar notranjih
pač pa tudi zunanjih zadev.
Kar seveda še ne pomeni, da bi
potrebovali kar dva zunanja
ministra; enega za notranje
drugega pa za zunanje zadeve.
Kaj v resnici tam v tistem
spisu piše, nas tokrat niti ne
zanima; kdor koli ga že je se-
stavljal, v vsakemu primeru je
imel kar najboljše namene -
slovensko kulturo krovni evrop-
ski organizaciji predstaviti v
kar najlepši luči. In ravno v tem
je ves keč. Kritiki tega spisa so
se bolj kot z vsebino ukvarjali s
formo in v spisu iskali napake,
pomanjkljivosti, se bodisi niso
strinjali z izborom avtorjev, ki
nastopajo v tem spisu, jih je
bodisi motilo nejasno stališče
glede prihodnosti slovenske
kulture... Po pravici povedano,
so to le malenkosti, ki zadevajo
nas same, ki zadevajo sloven-
ske kulturnike, ne zanima pa
to niti najmanj Evropsko skup-
nost. In za prestopitev praga te
organizacije je vse to zelo in
povsem nebistveno. Manj po-
membno.
Spis ima svojo vrednost. Ve-
liko vrednost. In je ogromen
korak k uresničitvi slovenske
kulturne politike. Pa čeprav te-
ga ni nihče opazil. Spis v ne-
kem svojem delu konkretno
nagovarja k tistemu, kar se
imenuje slovenska politika. In
kar je tako rekoč obrat v slo-
venski kulturi. Namreč, prvič
je s strani Ministrstva za kultu-
ro prišel predlog, ki na novo
vzpostavlja mehanizme slo-
venske kulture. Točno to: me-
hanizme. Se pravi sistem, ki
deluje sam od sebe, ki je me-
hansko poganjan, ki ga dolo-
čeni pogoji, ki sestavljajo si-
stem, ki - bolj točno - sestavlja-
jo kulturno politiko, zgolj po-
ganjajo. Mehanizmi, skratka,
ki slovenske kulture ne skušajo
prodajati, marveč ustvarjati
pogoje, da se bo kultura sama
prodajala. Podobno kot to po-
teka v industriji Šele ko so
ustvarjeni pogoji, ko odjemalca
prepričaš, da brez tega ne bo
mogel živeti, da pa to mora
nujno kupiti, šele takrat lahko
govorimo o mehanizmih. In ta-
ke mehanizme pričujoči spis ze-
lo natančno omenja. Oziroma
drugače: spis ponuja Evropi ze-
lo kruto izbiro. Ali nas boste
sprejeli iri preživeli, ali pa nas
boste odpisali, toda s tem boste
odpisali tudi sami sebe. Zelo
pogumno. In edino pravilno.
Ali -kakor je dejal režiser
Dragan Živadinov: »Zakaj bi
mi hodili v Evropo, ko pa lah-
ko pride Evropa sama k nam.«
In njegove besede, ne da se
niso uresničile, marveč jih je
zaobjelo Ministrstvo za kultu-
ro. Zaobjelajih je država, ki se
počasi zaveda, da je zgolj ser-
vis, ki neposredno s kulturo
nima nobenega opravka, mo-
ra pa za njeno delovanje ustva-
riti pogoje, ki bodo prešli v
mehanizem. In, če je to prvič
javno izrekla, potem iskreno
upam, da se je tega končno
tudi zavedla. Ker razlika je
med tem, kaj obljubljaš, in
med tem, kaj narediš. V vsa-
kem primeru, tokrat jih bomo
držali za besedo.
Asociacije 1997
Cetisov koledar v razstavnem prostoru GZS
Kultura poslovnega komuniciranja je Ceti-
sovo poslanstvo, zapisano v vodilnem sloga-
nu, ki ga zavezuje, da s svojo dejavnostjo
sooblikuje kulturo podjetništva.
Cetis vsako leto pripravi in izda reprezen-
tančni koledar kot novoletno darilo svojim
poslovnim partnerjem, s katerim promovira
kvaliteto ponudbe in izpolnjuje pričakovanja
svojega poslanstva. Izdaja reprezentančnega
koledarja pomeni poseben izziv za vsakič dru-
gače zasnovano predstavitev podjetja, novih
tehnoloških možnosti in inovativnosti. V repre-
zentančnem koledarju Asociacije 1997 so
združena prizadevanja kreativnega teama us-
tvarjalcev, posebno oblikovalca Radovana Jen-
ka in tekstopiske Renate Šlibar, vanj je vgraje-
ne veliko ustvarjalne energije.
Koledar je Cetis predstavil tudi širši javnosti z
razstavo v Informacijsko dokumentacijskem cen-
tru Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani,
kjer razstavo zapirajo prav danes. Odprtje razsta-
ve, z nastopom gledališke igralke Barbare Levstik
°b avtorski glasbi Lade Jakša, je bil svojevrsten
kulturni dogodek. Kot je izjemno kulturna in tudi
Poslovna poteza izdaja takšnega, na Slovenskem
2e kar edinstvenega koledarja.
Priznanje za
Ivano Žvipelj
Na tradicionalnem vsakolet-
nem srečanju predstavnikov
Zveze kulturnih organizacij
Slovenije v Portorožu so
med drugim podelili letoš-
nja odličja ZKO. Edina na-
grajenka z našega področja
je Ivana Žvipelj iz Mozirja,
ki je za svoje-delo v ljubitelj-
ski kulturi prejela srebrno
odličje. US
Plod dela likovno nadarjenih
V knjižnici Gimnazije Center Celje si lahko ogledate rezultate umetniškega ustvarjanja
celjskih likovnih nadarjenih otrok.
Razstavljena dela so nastajala na treh različnih delavnicah po Sloveniji, ki so jih za likovno
nadarjene otroke v tem letu organizirali pri Občinski zvezi prijateljev mladine.
Prvi dve delavnici - enotedenska na Krvavcu in dvodnevna v Prekmurju - sta bili namenjeni
ustvarjanju likovnih del, na zadnji, dva dni trajajoči delavnici v Celju, pa so pod strokovnim
vodstvom šolarji ustvarjali kiparska dela. Razstavo si lahko v knjižnici Gimnazije Center Celje
ogledate dokonča decembra. N.-M. S.
[Q 1 KULTURA 1 Irt'l'ilH'i:!!:'
Goriški slavcek v Laškem
Prof. Ivan Sivec se prav goto-
vo uvršča med naj plodovi tej še
pisatelje novejšega časa v Slo-
veniji. Od leta 1972 pa do letos
je izdal sedem knjig za mladi-
no, devetnajst knjig za odrasle
in šest dram in dramatizacij, k
temu pa je treba prišteti še več
kot 1500 tekstov za domačo
zabavno in za zabavno glasbo.
Zadnje delo prof. Ivana Sivca
je knjiga Biseri bolečine, ki jo
je napisal ob 90-letnici smrti
goriškega slavčka Simona
Gregorčiča.
Knjiga je izšla pri založbi
Družina in jo avtor z ekipo že
predstavlja po različnih krajih
Slovenije. Nova Sivčeva knjiga
govori o življenju in delu go-
riškega slavčka Simona Gre-
gorčiča. V literarni podobi ga
prikazuje od rojstva do smrti s
posebnimi poudarki na do-
godkih, ki so bili doslej manj
znani. Gre za prvo tovrstno
delo pri nas, ki najbolj brane-
ga in največkrat uglasbenega
pesnika prikazuje v vsej pe-
sniški veličini in človeški
skromnosti.
O nastanku knjige je prof.
Ivan Sivec povedal: »Nastajala
je dve leti, v veliko oporo pa
sta mi bila monografija Fran-
ceta Koblarja o Gregorčiču in
upokojeni tolminski profesor
Janez    Dolenc.    Goriškega
slavčka skušam prikazati v
čim bolj človeški luči ter neka-
ko spodbiti stereotipe o njem,
češ da ni dobro opravljal svo-
jega poklica in da je bil preme-
hak za življenje. Mehak je bil
ravno toliko, da je zaznal prav
vsak piš, ki je potegnil čez
ogroženo slovensko zemljo in
začutil vsako drgetanje duše.
Bil je izredno pošten in odkrit,
verjetno preveč za tiste čase,
predvsem pa se je silovito bo-
ril za slovenski živelj na obeh
straneh meje.«
Je bil prerok?
»Kot ga še nismo imeli!
Predvsem pa je bil ljudski pe-
snik, saj je več kot polovica
njegovih pesmi uglasbenih,
peli pa so jih vsi: tako beli kot
partizani, med vojno pa so v
Argentini protestirali tako, da
so tri dni in tri noči peli ob
100. obletnici Gregorčičevega
rojstva (1944) njegove pesmi
za osvoboditev domovine.«
S knjigo Biseri bolečine je
izšla tudi kaseta z Gregorči-
čevimi pesmimi.
»Dve je Vilko Ovsenik uglas-
bil na novo, prvič, midva z
Lipičnikom pa sva napisala
dve pesmi o Gregorčiču, ki sta
tudi na kaseti.«
Predstavitev knjige Biseri
bolečine in kasete bo v Kul-
turnem centru Laško v četr-
tek, 5. decembra, ob 19.30
uri. V programu bodo ob av-
torju knjige prof. Ivanu Sivcu
nastopili pevka Jožica Kali-
šnik, citrar Miha Dovžan in
gledališki igralec Andrej Ku-
rent. Tako se Laško vključuje v
verigo spominskih slovesnosti
ob 90-letnici smrti goriškega
slavčka, kot je naslov tudi no-
ve pesmi avtorjev glasbe Fran-
ca Lipičnika in pisca teksta
prof. Ivana Sivca v izvedbi Jo-
žice Kališnik in Mihe Dovžana
(refren):
Goriški slauček ni umrl,
vse dneve z nami še živi,
goriški slavček nam je odprl
široko pot do večnosti.
TONE VRABL
Ogroženi ljubitelji knjig
V Laškem mrzlično iščejo denar za novo ostrešje občinske knjižnice - Obiskovalce bo
pred strešniki varovala mreža
Zaradi zime in vseh nevšeč-
nosti, ki jo spremljajo, so vse
bolj zaskrbljeni tudi v Osred-
nji matični knjižnici Laško.
Streha laškega dvorca, ki si ga
delijo z razstaviščem je v tako
slabem stanju, da grozi uniče-
nje objekta, padajoči strešniki
pa nevarno ogrožajo številne
obiskovalce.
Kot smo že poročali, so stre-
šniki s strehe laškega dvorca
na Aškerčevem trgu pričeli pa-
dati ob letošnji spomladanski
odjugi. Strokovnjaki so ugoto-
vili, da je ostrešje že tako do-
trajano, da se ga ne izplača več
popravljati in so zato predla-
gali postavitev novega. Hkrati
bi na podstrešju objekta nare-
dili še betonsko ploščo in s
tem pridobili za 140 kvadrat-
nih metrov novih prostorov, ki
jih knjižnica še kako potrebu-
je. Po predračunih bi takšen
poseg stal 30 milijonov tolar-
jev. Tako knjižnica kot občin-
sko vodstvo zagovarjata in
podpirata predlagano sanacijo
laškega  dvorca,  vendar  je
problem denar. Občina bo pri-
hodnje leto iz proračuna lahko
dala za sanacijo strehe le 2,5
milijona tolarjev, morala pa bi
zagotoviti vsaj 17 milijonov.
Zato so njeni predstavniki
prejšnji teden obiskali mini-
strstvo za kulturo in prosili,
naj jim država v okvirih javne
porabe dovoli povečanje obse-
ga sredstev na področju kultu-
re, prijavili pa so se tudi na
javni razpis za dodatna držav-
na sredstva. Rezultati razpisa
še niso znani, vendar so v
Laškem prepričani, da bi gle-
de na to, da je laški dvorec
kulturni spomenik 2. katego-
rije, da imajo v razpisu popra-
vila streh prednost in da bi z
obnovo pridobili tudi nove
prostore, denar zagotovo mo-
rali dobiti.
»Zelo bi bili veseli, če bi
nam poleg države in občine
priskočila na pomoč tudi laška
podjetja,« pravi ravnateljica
knjižnice Metka Kovačič.
»Bojim pa se, da denar ne bo
prišel tako hitro kot upamo.«
Vodstvo knjižnice želi zato na-
rediti vse, da bi čim bolj zašči-
tilo svoje obiskovalce. Na stre-
hi so že očistili vse žlebove,
nad vhodom v stavbo pa bodo
najverjetneje postavili še mre-
žo, ki bo varovala pred pada-
jočimi strešniki.
J. INTIHAR
Ravnateljica laške knjižni-
ce Metka Kovačič je pred
dnevi dobila Čopovo nagrado
- najvišje priznanje, ki ga
podeljuje Društvo bibliote-
karjev Slovenije. Nagrado si
je zaslužila z delovanjem na
domoznanskem področju,
zlasti za vodenje projekta
Znani Laščani.
Preglavice z umetnostjo
Nocoj ob 20. uri, bodo v
Likovnem salonu Celje odpr-
li razstavo Vlada Martka, ki
bo odprta do konca letošnje-
ga leta.
Vlado Martek iz Zagreba,
rojen leta 1951, bo ob odprtju
izvedel krajši performance,
razstavo pa je poimenoval Pre-
glavice z umetnostjo. Je ne-
kakšen umetniški nomad, ki
prehaja iz medija v medij. Nje-
govo delo vključuje akcije,
grafite, pesniške agitacije, am-
biente, tekste o drugih umet-
nikih, tekste o lastnem delu,
slike, grafike, samizdate risb,
tekstov in poezije.
Ustvarjati je začel v času hr-
vaškega konceptualizma in
postkonceptualizma, tako da se
njegovo delo vrti okrog osnov-
nega spoznanja, da se umetnost
dogaja na mentalnem nivoju,
kot ideja, zato so mu produkti
nebistveni, ne zanima ga biti
dober pesnik ali dober slikar,
čeprav se je v osemdesetih zlah-
ka prelevil tudi v slikarja. V
slikarstvo je vstopil neposred-
no, z lahkoto, brez predsodkov
in brez ambicij in takšne so tudi
njegove slike, ki ironizirajo pro-
fesionalne, metierske zakonito-
sti.
V zadnjem času pa se Martek
spet vrača nazaj na rob, zapuš-
ča medije in v svojih razstavah
(Preglavice z etiko v Galeriji
Kapelica v Ljubljani, Preglavice
z vsebino v Galeriji Zvonimir v
Zagrebu) poudarja, da se je
znašel v položaju, ko se sprašu-
je, kako naj sploh kanalizira in
realizira svojo ustvarjalno ener-
gijo, da bi to bilo istočasno tudi
vprašanje o namenu in smislu
umetnosti v današnjem času.
Preglavice z umetnostjo, ki
jih bo naredil v Likovnem sa-
lonu v Celju pa so rahlo sarka-
stičen poskus problematizaci-
je lastnega dela. Zato svojo
produkcijo sooča z dokumenti
o njej in se sprašuje o smislu
lastnega početja.
Zlatniki za likovnike
S podelitvijo nagrad in z
razstavo so v Pokrajinskem
muzeju Celje zaključili letoš-
nji program prireditev, name-
njenih oživljanju spomina na
Celjske grofe, ki se jih letos
spominjamo z več okroglimi
obletnicami: mineva 655 let
od njihove proglasitve za gro-
fe, 560 let od imenovanja za
kneze in 540 let od smrti zad-
njega Celjana.
Na prireditvi v Celjskem do-
mu, imenovani Celjani oživlja-
mo legendo o Celjskih, so
predstavili veseloigro Jaz in
Herman Celjski avtorice Daše
Kovačič z Gimnazije Lava, ki
je bila nagrajena v spomladan-
ski akciji za najboljše dramsko
besedilo. Uprizorila ga je s
pomočjo Renata Jenčka iz
SLG Celje. Ob tej priložnosti
so podelili zlatnike Ulrika II.
sponzorja Zlatarne Celje naj-
boljšim v akciji likovnega us-
tvarjanja na temo Celjskih gro-
fov. V kategoriji do 14. leta je
strokovna komisija odločila,
da prejmejo nagrado učenci
OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih
Konjic, ki so pod mentors-
tvom Nade Hrovat pripravili
15 risb na temo grajskega živ-
ljenja.
V kategoriji starejših ustvar-
jalcev pa je bila nagrajena dr.
Marta Žuraj-Plavec za olje z
naslovom Stolp.
Vsa dela, ki so prispela na
razpis muzeja, pa so razstavili
v Likovnem salonu pod naslo-
vom Danes grofje Celjski in
nikdar več, ki so bila na ogled
do torka. TC
Foto: SHERPA
Nagrada za najboljše osnovnošolsko likovno delo je pripadla
učencem OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic.
PRIREDITVE
gledališče
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo v ne-
deljo ob 14. uri za OŠ iz Pre-
valj in ob 16. uri za izven,
uprizorili Trnuljčico, v režiji
Mihe Alujeviča.
V Hermanovem gledališču
(Muzej novejše zgodovine) si
lahko jutri, v petek ob 17. in v,
soboto ob 10.30 uri, ogledate
plesno slikanico Vidkova sraj-
čica, v izvedbi Plesnega teatra
Igen Studia za ples Celje.
Predstavi bosta za izven.
koncerti
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v
petek ob 20. uri, koncert Me-
šanega pevskega zbora Toplic
Dobrna.
V Razstavnem salonu Piv-
nice v Rogaški Slatini bo v
soboto ob 20. uri, koncert
Moškega pevskega zbora iz
Rogaške Slatine, pod vods-
tvom Francija Plohla. V Zdra-
viliškem parku v Rogaški Sla-
tini pa bo v nedeljo ob 17. uri,
koncert Godbe na pihala Ste-
klarne Rogaška Slatina, pod
vodstvom Jureta Kranjca.
V Hmeljarskem domu v Pe-
trovčah bo v soboto ob 18.30
koncert Mešanega pevskega
zbora iz Petrovč.
V dvorani Doma II. sloven-
skega tabora v Žalcu bo v
ponedeljek, 9. decembra ob
19. uri, koncert večno lepih
melodij z naslovom Malokdaj
se srečamo, kjer bodo nastopi-
li: Arsen Dedič, Rafko Irgolič,
Lidija Kodrič, Stane Mancini
in Lado Leskovar, spremljal pa
jih bo ansambel Mojmira Še-
peta.
V koncertni dvorani Glas-
bene šole Celje bo v torek, 10.
decembra ob 17. in 18. uri,
redni koncert učencev Glasbe-
ne šole Celje.
RAZSTAVE
V Likovnem salonu bodo
danes ob 20. uri, odprli razsta-
vo Vlada Martka - Preglavice z
umetnostjo.
V galeriji Hes v Celju bodo
danes ob 18. uri, odprli razsta-
vo likovnih del Božidarja Jak-
ca.
V galeriji Keleia bodo jutri,
v petek ob 19. uri, odprli raz-
stavo iz zbirke Kovinotehne.
V avli hotela Dobrna bodo
v soboto ob 17. uri, odprli raz-
stavo slik slikarja dr. Stanisla-
va Stojanoviča, v organizaciji
Limita Štore.
V Lapidariju Pokrajinske-
ga muzeja Celje bosta Pokra-
jinski muzej Celje in Musei
Civici Udine, v sredo 11. de-
cembra ob 18. uri, odprla raz-
stavo Renesančna keramika
Vidma.
V galeriji Mozaik bodo ju-
tri, v petek ob 18. uri, odprli
razstavo likovnih del Rama Se-
limoviča iz Celja.
Na I. osnovni šoli v Rogaš-
ki Slatini je odprta razstava
akvarelov akademskega sli-
karja Bogomila Karlavarisa.
V Občinski matični knjiž-
nici v Žalcu si lahko do pone-
deljka 9. decembra, ogledate
razstavo Znamk in kovancev.
V Laškem dvorcu je odprta
razstava fotografij dr. Jožeta
Benedeka.
V razstavišču Firšt v Log
ski dolini sta Pokrajinski n
zej Celje in Osrednja knjižn
postavila razstavo z naslov<
Božič na starih razglednica]
V veleblagovnici Žana Ža
si lahko ogledate razstavo izc
kov umetniške obrtne delav
ce Okolus iz Podsrede in viti
akademskega slikarja Ruc
Španzla ter Jolande Kalan.
V recepciji Pivovarne L
ko razstavlja Draga Soklič.
V Galeriji sodobne um
nosti v Celju do 10. decemt
razstavlja zagrebški umeti
Goran Trbuljak.
V Pokrajinskem muzeji
Celju je odprta razstava Rifi
in njegovi zakladi in novos
delovni zvezki za mladino.
V galeriji Kompas v Cel
do 15. decembra razstavlja
tografije Lepote in čari vodi
ga športa Rado Klincov.
V Hermanovem brlogu
Celju je na ogled razstava 1
konjiček.
V Razstavnem salonu v F
gaški Slatini je do 15. dece
bra odprta »Slikarsko-kip
ska delavnica« Limita iz Što
V poslovnih prostoi
Ljubljanske banke Sploš
banke Velenje je do kon
januarja na ogled slikars
razstava Jožeta Svetine iz 2
vodenj.
V avli Razvojnega cent
Celje do 15. decembra n
stavlja Katja Lipičnik, na Ce
ski koči do konca meseca Š
fan Vrbanič, v Zdravstvene
domu Štore Vinko Pajk, v E1
lu Celje Hranislav Kosič iri
boutiqu Steklar Toni Moha
OSTALO
V knjižnici v Rogaški Sla
ni bo danes ob 17. uri, pravlj
na ura za otroke. V torek
17. uri, pa bodo za otroke vr
li risani film »Gasilec Samo«
V Kulturnem centru Laš
bo danes, v četrtek ob 19.:
predstavitev knjige Ivana S
ca z naslovom Biseri bolečir
z Jožico Kališnik, Miho Dc
žanom in igralcem Andreje
Kurentom. Jutri, v petek
18. uri, pa bo multimedijs
predavanje svetovnega popi
nika, potopisca in novinai
Zvoneta Šeruge.
V Zdravilišču Atomske I
plice v Podčetrtku bo jutri
petek ob 20.15, Slomškov a
čer z gostoma Jernejem in 1
netom Kuntnerjem.
V Levstikovi sobi Osredr
knjižnice Celje bo v ponec
ljek ob 17. uri, srečanje z <
Antonom Schwabom.
V knjigarni Antika v Cel
bo danes ob 18. uri, literar
večer s predstavitvijo pesniš
zbirke Pele-mele, Mateje Aj
nik-Korošec iz Celja.
kino
Union od 5. do 11. 12. »
17., 19. in 21. uri ameriški fil
Trčeni profesor; Mali Uni<
od 5. do 11. 12. ob 16., 18.15
20.30 ameriški film Stripteas
Kino Žalec 5. 12. ob 20. i
ameriški film Hiša duhov,
12. ob 17. uri mladinski fil
Prvaki in ob 20. uri Tina, l<
ima ljubezen s tem, 7. 12. <
20. uri ter 8. 12. ob 18. in 20.
ameriški film Fenomen.
Kino Dobrna 7. ob 19. in
12. ob 17. uri. ameriški fil
Misija: Nemogoče.

NASI KRAJI IN UUDJE
19
Zbornik Konjice
Člani zgodovinskega druš-
/a Konjice so lani sklenili,
a sestavijo zgodovinski
Dornik Konjic in okolice, da
j z njim počastili 850-letni-
0 prve omembe Konjic. Us-
,novili so uredniški odbor,
katerega je bil poleg doma-
inov Jožeta Barage, Maksa
orbarja, Franca Sevška in
jnka Zdovca pritegnjen tu-
j celjski zgodovinar mag.
lilko Mikola.
pfrvo^^ i e
■meljil na zamisli, da bi ga
idali le kot enkratno jubilej-
0 publikacijo. Kmalu pa je
revladalo spoznanje, da bi
ilo bolje, če zbornika ne
mejijo le na eno samo izdajo,
mpak bi izhajal redno vsako
:to ali vsakih nekaj let. Tako
1 lahko poleg prispevkov s
odročja krajevne zgodovine
bjavili tudi prispevke s po-
rečij etnografije, geografije
i drugih. Takšen koncept
mogoča, da bo skozi posa-
lezne številke zbornika po-
an celosten prikaz življenja v
onjicah in širši okolici v raz-
čnih obdobjih.
Po letu dni so člani konjiške-
a zgodovinskega društva ob-
ubo izpolnili, izšel je namreč
prvi zvezek Zbornika, v kate-
rem sedem avtorjem opisuje
razne zgodovinske in druge
dogodke v Konjicah in okolici.
Magister Milko Mikola tako
predstavlja razvoj uprave in
sodstva od 18. stoletja do da-
nes ter nekatera pomembnej-
ša dogajanja na Konjiškem v
prvih povojnih letih. Magistra
Ana Vovk je opisala razpro-
stranjenost prsti in vegetacije
v konjiški občini, profesor
Maks Korber pa astronomsko -
geografski položaj občine. In-
ženir Franc Sevšek je opisal
rudarstvo, fužinarstvo in ste-
klarstvo, poglavje o zadrugah
na Konjiškem od začetkov do
leta 1941 pa je delo profesorja
Bojana Himmelreicha. Jože
Baraga je avtor poglavja o pro-
cesih pred senatom sodišča
slovenske narodne časti (julija
1945 v Konjicah), Vinko Zdovc
pa predstavlja šolo in prebi-
valce v Špitaliču.
Lično oblikovan Zbornik
1996 Konjice z okolico je izšel
v nakladi 500 izvodov. Člani
zgodovinskega društva so ga
predstavili v torek, 3. decem-
bra, v Mestni galeriji Riemer v
Slovenskih Konjicah. Hkrati z
zbornikom so predstavili še
knjigo Franca Pulka z naslo-
vom Mesec v vodi.        B.Z.
Pohvale za Roglo
Tridnevna brezplačna smuka je bila zadetek v polno
Letošnjo smučarsko sezono so na Rogli
začeli s tridnevno brezplačno smuko in po
odzivu smučarjev sodeč je bila odločitev več
kot pravilna.
mmmmmmmmmmmmmammmmmmmmm^m
Da Slovenci radi smučamo, je znano, da
smučamo še raje, če je smuka brezplačna, je
pokazal minuli vikend. No, šalo na stran,
zagotovo smučišča'na Rogli ne bi bila deležna
tolikšnega obiska, če smučarji ne bi vedeli, da
bodo na Rogli postorili res vse za prijetno
smuko. Kot je povedal vodja žičnic in smučišč
na Rogli Srečko Retuznik je samo v soboto
prišlo na Roglo preko 3 tisoč obiskovalcev, v
nedeljo je bil obisk še večji, po grobih ocenah
je nedeljo na Rogli preživelo 4 do 5 tisoč ljudi.
Po avtomobilskih registracijah sodeč so na
Rogli smučali ljudje iz vse Slovenije. Obratova-
la so vsa smučišča, razen Jurgovega. Z umet-
nim snegom so na Rogli že minuli vikend
prekrili tri smučišča, do prihodnjega vikenda
bodo zasnežili še dve ali tri smučišča. Sicer pa
je do začetka decembra na Rogli zapadlo tudi
40 do 50 centimetrov naravnega snega.
mmmmmmmmmmm. ib, Foto: auosa fijavž
Mladi lilerati o
turizmu
V čast 125-letnice celjskega
turističnega društva je bila
na OŠ Frana Roša v Celju
organizirana literarna turi-
stična delavnica, ki jo je vodi-
la Milka Conradi.
V delavnici je sodelovalo 17
učencev šestih in sedmih raz-
redov iz šestih osnovnih šol
celjske in štorske občine. Vsak
sodelujoči na delavnici je imel
svoj naslov teme, o kateri je
pisal, komisija pa se je odloči-
la, da bo nagrado podelila pe-
tim avtorjem. Tako se bodo
spomladi pod pokroviteljs-
tvom turistične agencije Orel in
OZPM Celje na enodnevni izlet
v Gardaland odpeljali Sandra
Feketija z OŠ Frana Roša, Robi
Majhenič (OŠ Lava), Anže Go-
ste (OŠ Frana Roša), Samo Lu-
kanc (II: OŠ) in pa Tajaš Mi-
hevc z OŠ Štore. Vsa turistično-
literarna razmišljanja, nastala
v okviru delavnice, bodo ob-
javljena tudi v posebni brošuri
z naslovom »Celje, belo in ve-
selo«. N.-M. S.
Darujte kri!
Rdeči križ Slovenije pri-
pravlja za december krvoda-
jalske akcije tudi na našem
območju. V Šmarju pri Jelšah
bo odvzem krvi 12. decem-
bra, v Laškem 19. in 20., v
Žalcu pa 24. decembra.
Šestindvajset let. Dolga so
)ila. Veliko srna prestala, tudi
nama in otroci. Ko sem pa
irost bil, sem imel delo doma,
;er srna imela kravo in preši-
a. Pa še drugim sem poma-
;al. Gaberšku, bratu Jožetu,
;ospodu Rajterju. Namesto da
ii šel iz službe spat, sem šel
lelat, zvečer pa v službo utru-
en in zaspan. Otroci so priha-
ali. Morala srna skrbeti, da so
>ili pošteno oblečeni in da ni-
o bili lačni.
Tomaž je začel ministrirati
»ri gospodu Janžeku leta 1909
nza njim so vsi fantje, bilo jih
e pet, to službo opravljali do
eta 1926
Leta 1914 se je začela sve-
ovna vojna.
Tomaž je šel v Maribor v
;olo. Plačat sem moral stano-
vanje in hrano, 16 goldinarjev.
Leta 1917 je šel Drago v učitelj-
sko šolo, tudi v Maribor. Sem
moral tudi plačevati. A si je
kmalu pomagal, tako da je
druge poučeval.
Trda je bila. Posebno v voj-
skinem času od leta 1914 do
1918. Ko je bilo vojske konc, je
bilo kmal' boljše. Smo že vse
dobili. Je bilo za obleko in
obutev hudo. Pa smo vse pre-
stali in ni nobeden hodil raztr-
gan v šolo.
vojni časi v
Šmarjeti
Leta 1941 na veliki petek so
se pervič Nemci pripeljali. Po-
poldan. Polna cesta je bila vo-
zov, avtobusov in pešcev. So
kričali »heil Hitler«. To je bil
njihov pozdrav. Hudo je bilo
štiri leta, smo bili v vednem
strahu kdaj nas bodo vzeli in
odpeljali bog ve kam. Bilo je
vedno polno vojakov. Kamor
sem šel, samo nemški vojaki.
Pri nas smo morali dati poste-
lje, da so spali ponoči in kuriti
sem moral pozimi, da je bilo
toplo. Kuhali so na dvorišču.
Jest pa so prišli oficirji v našo
sobo in smo morali dati krož-
nike in »beštek«.
En dan smo imeli že pri-
pravljeno za rajžo. Mama in
botra so vse spravile v kovčke,
kar se je dalo. Je bilo rečeno,
da pridejo zvečer po nas in še
več (drugih) iz Šmarjete. Mi
smo čakali. Martin je kupil
vino, mama je spekla pečenko
za na rajžo. Pa niso paršli in
smo ostali doma, seveda v
vednem strahu. Jaz sem spal
na dilah (podstrešju), pa sem
vedno poslušal, če je prišla
kakšna »marica« (nemški poli-
cijski tovornjaki), da nas bodo
klicali.
Pa smo ostali doma in uča-
kali konca.
10. maja je bilo najhuje, ko
so prišli ustaši in kradli. Pri
nas so ukradli Jakličevo oble-
ko, kruh, mast, kar so dobili.
Jaz k sreči nisem bil doma.
Srna z Dragotom šla k maši k
sv. Jederti, ker je bil praznik
vnebohoda. Slišal smo že gori
streljanje po Šmarjeti. Pa ni-
smo smeli doli. Je bila straža
in ni smel nobeden naprej ta
čas, da so ustaši šli naprej.
Čakali smo v eni kleti, ko (ki)
je bila skopana v zemljo. Bilo
nas je pet. Pa so prišli ustaši in
so nas zagledali pa so kar iz
gveram (s puškami) šli proti
nam in kričali: Šta delate tu?
Kje so partizani? Je bil zraven
en moj prijatelj, Brezovšek.
On je znal izžnimi govoriti in
jim dopovedal, da nismo ne-
varni ljudje, samo čakamo, da
bomo lahko šli naprej. Ko je
malo potihnilo po Šmarjeti,
sem šel iz strahom domu in se
oziral kje bo kaki ustaš. Pa ga
ni bilo. Ko pridem domu je
bilo vse preplašeno in začno
mi praviti, kak so kradli. Pla-
hutovega so v sobi ustrelil. Na
cesti je bilo vse polno vojakov,
ki so se umikali proti Celju in
so metali od sebe, kar so ime-
li..
Počasi so se umaknili, da
smo spet prosto dihali.
P. s; Kože, daje pri tem po-
glavju svojega življenjepisa To-
maž Ulaga za takrat končal
pisanje. Vsekakor je potem
spet segel po spominu nazaj in
se posvetil opisu, kako je do-
življal svoje otroke, njihovo do-
raščanje in svoje veselje nad
njimi. (J.K.)
Mici, prva deklina,
se je poročila
Leta 1923 se je perva dekli-
na, Mici, poročila. Dobila je
pridnega, skrbnega moža.
Imata sedaj lepo hišo in vrt v
Celju.
Leta 1925 smo bili premešče-
ni v Grobelno zavolo politične
stvari, ker nismo z njimi držali.
Veliko dela in truda je bilo pri
selitvi. Tam smo bili od 18.
maja do 20. septembra in smo
se zopet nazaj preselili v Rim-
ske. Po zaslugi dr. Korošca, ker
je bft takrat železniški mini-
ster. Sem mu pisal našo zadevo
in on je kmalu vredil, da smo
prišli v Šmarjeto.
Leta 1926 je imel Tomaž
(najstarejši sin) novo mašo,
enajstega julija. Smo imeli tu-
di dosti dela in skrbi. Pa so
tudi dobri ljudje pomgali. Bilo
je 180 ljudi na »promiciji«, ka-
tero smo imeli pod Kokolovim
kozolcem.
V službi sem bil do leta
1931. Bi še dali ostal, pa so me
silili, da imam že dosti službe,
34 let.
Bilo je lepo tam (doma v
Šmarjeti - ali v čuvajnici? op.
J.K.) Čisto za sebe. Sadniga
drevja je bili veliko. Kadar so
obrodile (jabolke, hruške)
smo joh imeli dosti za prešat
in za jesti. Pa še gospa Reiter
mi joh je dala, ker sem ji po-
magal spravljat. Bili smo vča-
sih prav veseli, posebno v po-
čitnicah. So prišli še drugi
fantje in so prepevali, da je
bilo prav lepo.
Stara podoba Brucka na Muri na gornještajerskem sredi prejšnjega stoletja. V času, ko sta bila
tam Tomaž in Marija Ulaga, kakšnih petdeset let kasneje, je bil kraj verjetno le malo večji.
Tam sta se Ulagovima rodila prva dva otroka in dobila imeni po starših, kakor je bila navada:
Tomaž in Micika.
(Risba je last domoznanske zbirke celjske študijske knjižnice)
Veljaj od železniške postaje Rimske Toplice, ki je uradno v
"hbokem, stoji čuvajnica številka 539, ki ježe v Strenskem. V
se Ulagovima rodilo še šest otrok: tam je tekla zibka
Dragu, Angeli, Poldetu, Bernadki, Martinu in Citi. Tretjeroje-
ni Jože je privekal na svet v Poljčanah.
(Foto: J. Krašovec)
Kar je dobro za
kraj, je tudi za ljudi!
Se bodo krajani Dobrne odločili za oblikovanje samostojne občine? -To prinaša kraju nove težave,
vendar tudi prednosti - Prihodnost v razvoju turizma
Čeprav se je 710 krajanov Dobrne na referendumu ob oblikovanju nove
lokalne samouprave pred dvema letoma opredelilo za priključitev k
občini Celje, državni zbor njihove želje takrat ni upošteval. Dobrna je
tako »padla« v novonastalo občino Vojnik, kar, ocenjujejo krajani danes,
po dveh letih, pravzaprav ni slabo. Vseeno pa si sedaj, ko so izkušnje
pokazale, da lahko tudi majhne občine zaživijo, želijo, da bi Dobrna
postala samostojna občina.
Zato je Svet KS Dobrna razpisal
posvetovalni referendum, ki bo
med nedeljskim*referendumom o
vprašanjih volilnega sistema. Na
njem se bodo krajani Dobrne odlo-
čali o tem, ali ostati v občini Vojnik
ali se »odcepiti« in oblikovati samo-
stojno občino.
Kaj bi bilo bolje? V občini Vojnik
so prepričani, da bi Dobrna, ki se
srečuje s številnimi težavami, lažje
preživela v okviru »večje« občine,
saj se tako stroški lažje porazdelijo
na področja, kjer je denar potreb-
nejši. Predstavniki krajevne skup-
nosti pa pravijo, da je namen nove
lokalne samouprave ta, da se »do-
mači problemi rešujejo na doma-
čem ozemlju« in da lahko za Dobr-
no naredijo največ, če bodo delali
»zase«.
O tem, kakšno je življenje »pod«
občino Vojnik oziroma, kaj bi kraju
in 2100 prebivalcem prineslo obliko-
vanje nove občine, sta skušala žu-
pan Občine Vojnik in predsednik
Sveta KS Dobrna, krajanom predsta-
viti na zboru, ki je bil minuli petek v
Gasilskem domu na Dobrni.
Za in proti
Posvetovalni referendum, na ka-
terem se bodo krajani v nedeljo
opredeljevali »za« ali »proti« odcepi-
tvi, je predvsem informativnega
značaja - rezultati naj bi podali vzo-
rec splošnega mnenja krajanov. Ne
glede na to, kakšen bo rezultat, os-
taja Dobrčanom še dve leti časa, saj
se lahko Dobrna v občino preobli-
kuje šele med naslednjim manda-
tom.
O tem, zakaj se je sobotnega zbora
krajanov udeležilo le 35 krajanov, je
bilo že v dvorani slišati različna mne-
nja. Vsekakor sta župan občine Voj-
nik Beno Podergajs in predsednik
KS Dobrna Milan Brecl krajanom
skušala predstaviti sedanje stanje v
Dobrni in pa, kaj konkretno bi obli-
kovanje nove občine za Dobrno po-
menilo.
Pri tem sta navajala predvsem šte-
vilke - župan Podergajs izračune in
ocene na podlagi sedanjih prihod-
kov in odhodkov, ki se tičejo Dobr-
ne, in pa ocene zneskov, ki bi jih ta
porabila kot samostojna občina,
predsednik Brecl pa je pripravil izra-
čune na podlagi primerjav z nekate-
rimi drugimi novonastalimi sloven-
skimi občinami.
Predsednik KS Dobrna Milan
Brecl poudarja predvsem, da se že
deset let ali več na Dobrni ni zgodi-
lo nič, kar bi vplivalo na razvoj
kraja. »Zato naj se problemi lokal-
nega značaja rešujejo doma,« pravi,
prepričan, da je ena glavnih pers-
pektiv Dobrne v turizmu in da je
glavna naloga bodoče občine pri-
prava prostorsko ureditvenih načr-
tov.
Kot glavne probleme, s katerimi
se na občini Vojnik srečujejo v zvezi
z Dobrno, je Beno Podergajs nave-
del problem nerešene denacionali-
zacije, zdravilišča, komunalnih za-
dev (vodovodov, cest, in predvsem
sanacijo čistile naprave, za katero je
občina v lanskem letu vložila 1,5
mio SIT, vzdrževanje pa stane okoli
3 mio na leto) in pa Zavod Mihe
Pintarja, saj je stavba, v kateri ta
zavod deluje, v postopku denacio-
nalizacije. »Področje Dobrne je fi-
nančno zahtevno predvsem na po-
dročju komunale, problematični pa
sta tudi tudi dve demografsko ogro-
ženi območji - Paski Kozjak in Brd-
ce,« je povedal župan Podergajs in
poudaril, da se tovrstni problemi
lažje rešujejo v »večji« občini, saj se
finančna sredstva, potrebna za reše-
vanje problemov, lažje porazdelijo:
»Na ravni večje občine se lahko gre-
mo na nekaterih področjih solidar-
nost, v manjši pa so tovrstna sreds-
tva razporejena bolj ozko. Kar koli v
sedanji občini Vojnik sprejmemo,
sprejmemo za celotno območje. Tu-
di za Dobrno,« je povedal Podergajs,
ki ga je zanimalo predvsem, ali si
želijo krajani Dobrne v svojo občino
zato, ker so nezadovoljni z delom
vojniške občinske uprave. Vendar v
zvezi z delom slednje na zboru kra-
janov ni bilo slišati kritik.
Odločilo bo mnenje
krajanov
Mnenja krajanov, ki so se udeležili
petkovega zbora, so bila deljena -
večina, ki se jih je zbora udeležila,
pa je zahtevala odgovore na vpraša-
nja o konkretnih problemih, s kate-
rimi se v kraju srečujejo. Teh pa je,
kot je bilo slišati na zborovanju, v
Dobrni, kar nekaj i>
Roman Ramšak, nekdanji pred-
sednik KS Dobrna: »Ko se je poja-
vila ideja o spremembi lokalne sa-
mouprave, sem na sestanku pred-
sednikov KS v Celju prvi izrazil
željo, da želi Dobrna živeti zase.
Naletel sem na veliko negodovanje
in pozneje je moja ideja v Dobrni
zvodenela, saj so bili ljudje skeptič-
ni, češ da bi bila to premajhna
občina in da kot takšna ne more
preživeti. Takrat smo izvedli refe-
rendum, na katerem so se krajani
opredelili za priključitev k Celju.
Vendar so v državnem zboru odlo-
čili drugače, kar pomeni, da smo
bili proti svoji volji priključeni k
Vojniku. Takrat smo se pritožili tu-
di na ustavno sodišče v Ljubljani,
vendar je DZ naredil svoje in tako
so se štiri krajevne skupnosti znaš-
le v novo organizirani občini Voj-
nik. Sprva smo se gledali malo
skeptično, potem pa spoznali, da
nam v tem času ne preostane dru-
gega kot da stopimo skupaj in delo
organiziramo tako. da čim bolj nor-
malno teče naprej. Pri tem gre vsa
pohvala županu, ki je občino med
prvimi postavil na noge in skušal
tudi v zvezi z reševanjem proble-
mov na Dobrni vselej narediti naj-
več, kar je bilo mogoče.
Ker pa se je ideja o odcepitvi med
ljudmi spet pojavila, mislim, da velja
poskusiti. Danes je veliko stvari do-
sti bolj jasnih kot je bilo pred dvema
letoma. Mislim, da imamo v Dobrni
možnosti določene premike naredi-
ti predvsem kot turistična občina. Ob
tem ne smemo negirati dela občine
Vojnik, ker je poskušala veliko nare-
diti, vendar pa še vedno velja pravilo,
da bo človek v svoji hiši vselej naredil
največ.«
Jože Šibanc, Pristava: »Mogoče
bi bilo boljše, mogoče ne... Odločiti
se moramo krajani sami. Kot prebi-
valec Pristave, v kateri je trideset
hiš, pogrešam predvsem konkretne
stvari - novo trgovino, na primer, ki
jo gradijo že trideset let. Sicer pa se
pri nas, na Pristavi, že petnajst let ni
naredilo čisto nič. Ves čas nam govo-
rijo, da smo premajhni, pri vsem
smo zadnji... Katera koli vlada pride
na oblast, ne naredi za naš konec
nič.«
Miroslav   Jamnikar,   Dobrna:
»Največji problem je neorganizira-
nost krajanov, premajhna obvešče-
nost, Dobrna pa je razdeljena na dva
bloka - eden, ki je za, in drugi, ki je
proti. Ljudje so še vedno premalo
obveščeni o tem, kako sredstva pri-
tekajo in kako odtekajo iz kraja. Mi-
slim, da v Dobrni obstaja nekakšna
tiha struja, ki podtalno deluje na tisti
del prebivalstva, ki bi rad izrazil svo-
jo voljo, vendar ne ve, pri čem je.
Sam mislim, da bi z oblikovanjem
samostojne občine v Dobrni marsi-
kaj pridobili, prvotna naloga pa je,
da vsi krajani dobijo objektivne in-
formacije. Za ta zbor krajanov smo
vedeli vsi, vendar mislim, da kmet
ne more vedeti, za kaj gre, če mu
začneš kazati številke. V vsaki vasi
bi morali organizirati zborovanje in
ljudem povedati, kaj konkretno po-
meni odločitev zanje in za njihova
življenje. Če pa se bomo pogovarjali
tako kot se sedaj, bo Dobrna ostala
takšna, kot je sedaj - zakrknjena še
nadaljnjih dvajset let.«
Marija Deu, predsednica turi-
stičnega društva Dobrna in svetni-
ca v OS Vojnik: »Največji problem, s
katerim se srečujemo na področju
krajevne skupnosti Dobrna je, da
nimamo pripravljenega prostorsko
ureditvenega načrta, poseben prob-
lem pa bo tudi komunalna strukt
ki bi jo morali kot nova občina ur
sami. Sicer pa se turistična taks;
se iz Dobrne izliva v občino Vojni
naš kraj vrača; kar 60% letošnje t;
bo zdravilišče dobilo nazaj. Lete
občina vlagala tudi v razvoj kme
ga turizma in vinotoča, kar je te:
saj večina tistih, ki se ukvarja <
vrstnimi dejavnostmi, nima urej<
papirjev, velik problem, s katerin
bomo kot novonastala občina sre<
pa bo tudi voda.«
Anton Drev, Dobrna: »Pri odi
tvi pred dvema letoma ni šlo
nikakršno zavajanje ljudi ali za
no propagando, temveč predv:
za previdnost, saj nismo vedeli,
nam bo nova lokalna samoupj
prinesla. Ocenjevali smo, da b
manjših občinah manj denarja
ga je bilo prej. Vendar ni bilo t;
in ko je nastala nova občina Voj
sem bil prijetno presenečen, sa
bilo delo z novo občinsko upi
veliko boljše kot sem pričakova
tem, kaj pomeni samostojnost o
ne, je zelo pomembno mnenje lj
ki imajo vedno prav. Dve leti čas;
da se odločimo in se, navsezad
na morebitno samostojnost tudi
bro pripravimo.
Nedeljski referendum bo prik<
neko mnenje, ljudje pa se bodo
jetno odločili za to, da bo Dob
postala samostojna občina, pri
mer je ravn6 delovanje vojniške
čine dokaz, da se majhnim občir
ne godi slabo. Ravno tako nam
občini Vojnik boljše, kot je bil
občini Celje. Potrebno pa bo do
še veliko stvari; predvsem pa u
števati mnenje ljudi, razmere do
preučiti in ljudem pripraviti ob
tivne in celovite informacije, kar
bo omogočilo, da sprejmejo odi
te v, ki bo najboljša za nas in za
kraj.«
Ovir ne bo
V primeru, da se bo na ned
skem referendumu več kot polo\
krajanov odločila za ustanovitev
ve občine, bo Svet KS Dobrn.
postopkom nadaljeval, sicer pa
Dobrna ostala v občini Vojnik. Si
nja krajanov Dobrne pri njihovi
ločitvi ne namerava ovirati, izv
bo  nedeljskega  referenduma
nadzorovala občinska volilna
misija.
Dobrna predstavlja eno tretjino
lotnega ozemlja občine Vojnik, nj
prebivalci petino celotnega pr<
valstva. To in pa dejstvo, da gre
turistično enega najbolj perspek
nih krajev v Sloveniji, v katerem
bo moralo - ne glede na to, i
čigavo taktirko - kmalu marsikaj r
makniti, pa govorita v prid dol
premišljeni odločitvi, ki naj ne
temeljila na volji peščice ljudi
njihovih kratkoročnih interesov.
NINA M. SEDL
;<^Foto: GREGOR KA'
Beno Podergajs
Milan Brecl
Roman Ramšak
Jože Šibanc
Miroslav Jamnikar
Anton Drev

NASI KRAJI IN UUDJE

Facka Genius navdušila računalnikarje
Ob zaključku kongresa Ro/2 na INFOSU '96 v Ljubljani so učenci IV. OŠ iz Celja predstavili življenje v računalniku
Minuli četrtek je bil v okvi-
j računalniškega sejma
jFOS '96 v Ljubljani pose-
»n izobraževalni dan, na ka-
rem so slovesno zaključili
tfivnosti kongresa Ro/2, ki
bil organiziran ob drugi
jletnici uvajanja programa
iČunalniškega opismenjeva-
ja v slovenske vzgojno izo-
raževalne zavode.
program računalniškega opi-
nenjevanja je zamišljen kot
iri leta trajajoč program, kate-
ga glavni namen je opremiti
;e slovenske šole z računalni-
ter učence in šolske delavce
sposobiti za delo z njimi.
Letos, ko je izvajanje progra-
ia na polovici, so pri Ministrs-
u RS za šolstvo in šport ter pri
avodu za šolstvo RS organizi-
li dva meseca trajajoč kongres
o/2, na katerem je sodelovalo
) slovenskih šol, med katerimi
i je bilo kar nekaj tudi s Celj-
tega. V okviru kongresnih de-
vnosti so skušale vpetost raču-
alnika v šolsko življenje in de-
iprikazati tudi širši javnosti, in
tako so v času kongresa pripra-
vile številne dneve odprtih vrat,
med katerimi so predstavljali
pomen in vlogo računalnika v
šoli, šolski strokovni delavci pa
so pripravili tudi številna stro-
kovna predavanja z različnih
področij računalniškega izobra-
ževanja.
In dvoletni prerez rezultatov
programa računalniškega opi-
smenjevanja v Sloveniji? V tem
času je ministrstvo za šolstvo
in šport organiziralo 700 semi-
narjev, na katerih se je izobra-
ževalo 8 tisoč delavcev, zapo-
slenih v vzgoji in izobraževa-
nju, slovenske šole in druge
vzgojno izobraževalne ustano-
ve pa so danes opremljene s 3
tisoč računalniki in dodatno
opremo. 34 osnovnih in sred-
njih šol ima stalni dostop do
Interneta ter najeto telefonsko
linijo, 40 šol je razglašenih za
osrednje šole na področju ra-
čunalništva, 29 pa jih je prido-
bilo naziv izobraževalni center
za računalništvo.
Edini tovrstni center v Celju
je na IV. OŠ, kjer izvajajo aktiv-
nosti računalniškega opisme-
njevanja po modelu Petra,
prejšnji teden pa so pričeli tudi
s fakultativnim poukom raču-
nalništva od 1. razreda naprej.
Ta šola ima tudi reden dostop
do Interneta in posebno tele-
fonsko linijo, kar s pridom
uporabljajo tudi pri delu v šol-
ski knjižnici, dobro opremlje-
na računalniška učilnica pa je
učencem in učiteljem v pomoč
tudi pri pouku - trenutno ga
uporabljajo predvsem pri ke-
miji, matematiki, zemljepisu
ter tehnični in likovni vzgoji.
Sicer pa je bilo v kongresne
dejavnosti Ro/2 vključenih še
kar nekaj drugih šol s celjskega
območja; nekatere med njimi
so svoje računalniške dejavno-
sti predstavile tudi na izobra-
ževalnem dnevu, ki je bil v
okviru INFOSa '96 minuli četr-
tek. Ta dan je bila v Gallusovi
dvorani Cankarjevega doma v
Ljubljani tudi zaključna slove-
snost kongresa Ro/2, na kateri
so zbrano občinstvo z igrico
Facka v računalniku ali raču-
nalniške žuželke navdušili
učenci IV. OŠ iz Celja. Šaljiva
pripoved, katere avtorica je
Alenka Kostanjevec, govori o
Facki Genius, ki pred tegobami
današnjega časa (in pred sitno
mamo) pobegne v notranjost
računalnika, kjer spoznava
čudne, računalniške žuželke in
pomen funkcij, ki jo vsaka iz-
med njih igra v tej skrivnostni
škatli, ki postaja vse bolj nepo-
grešljiv pripomoček večine lju-
di. »Vseeno pa,« ugotovi nado-
budna Facka ob koncu potepa-
nja, »računalniki niso najbolj
pomemben del življenja. In na
sploh je življenje preveč po-
membno, da bi ga jemali re-
sno!« in iz računalniškega spet
preskoči v »resnični« svet. Vsaj
za dve leti - dokler ne bo, ob
zaključku programa računal-
niškega opismenjevanja, vsaka
slovenska šola premogla vsaj
enega računalnika.
mhhmmhh NINA M. SEDLAR
Srečanje starejših krajanov
V dvorani zadružnega doma v Petrovčah se bodo danes
popoldne srečali krajani, ki so si na svoja ramena naložili že
sedem križev.
Prireditev tako kot vsako leto organizira krajevna organizacija
Rdečega križa Petrovče. Na današnjem srečanju, ki se bo pričelo
ob 16. uri, pričakujejo preko sto udeležencev. Za prijeten
kulturni program bodo poskrbeli petrovški šolarji, seveda pa
bodo krajani ob tej priložnosti nazdravili tudi iztekajočemu se
staremu in prihajajočemu novemu letu. IB
VESELI DECEMBER
Prireditve od 5. do 11.12.:
V Celju (center Interspar)
bo miklavževanje jutri, v pe-
tek ob 11. in 17. uri, s priho-
dom Miklavža v spremstvu
parkeljnov in plesnimi točka-
mi najmlajših Plesnega foru-
ma Celje, v koreografiji Gorda-
ne Stefanovič - Erjavec. Mi-
klavževanje in čajanka za
otroke in starše bo danes, v
četrtek ob 17. uri, tudi v dvo-
rani CID, kjer bo gost Andrej
Šifrer.
V Zadružnem domu na
Ljubečni bo tradicionalno mi-
klavževanje jutri, v petek ob
19. uri, v organizaciji Plesne
skupine Lučka z Ljubečne in z
igrico Motovilka, v režiji Mar-
jane Komplet.
V Slovenskih Konjicah bo
danes, v četrtek 5. decembra
ob 16. in 18. uri, miklavževa-
nje, v izvedbi gledališke sku-
pine Sveti Jurij.
V Rogaški Slatini (v Kristal-
ni dvorani) bo miklavževanje
s programom in obdaritvijo
otrok v nedeljo ob 15. in 17.
uri. Obisk Miklavža z darili pa
bo v nedeljo ob 16. uri tudi v
cerkvi v Kostrivnici.
V Žalcu (dvorana Doma II.
slovenskega tabora) bo v sre-
do, 11. decembra ob 10. uri za
šole in ob 16. uri za izven,
lutkovna igrica Lutkovnega
gledališča iz Maribora, z na-
slovom Concerto grosso.
V Šmarju pri Jelšah (na
Aškerčevem trgu) pred kultur-
nim domom, bo danes ob 18.
uri, miklavžev večer.
V Rimskih Toplicah (park
gostilne Draksler) bo miklav-
ževanje danes ob 17. uri, pri-
pravlja ga tamkajšnje kultur-
no društvo Slavko Avsenik.
V Šentrupertu nad Laškim
(gostilna Kocman) bo miklav-
ževanje danes popoldan, ko
bo Miklavž najmlajše obdaril,
popeljali pa se bodo lahko tu-
di z velikim Petrolovim balo-
nom.
V Kozjem so oživeli spomini
V Kozjem so kar teden dni praznovali 20-letnico delovanja vrtca.
Pripravili so različne delavnice, izlet na grad Podsreda, lutkovno predstavo in likovno razstavo,
zaključili pa z osrednjo prireditvijo, ki si jo je ogledalo precej krajanov. Ravnatelj zavoda Ivan
Štendler je predstavil bogato kroniko vrtca, župan Božo Sok pa je poudaril potrebo po širitvi, za
kar pridobivajo potrebno dokumentacijo. Otroci so pripravili bogat kulturni program.
Na začetku je bilo v varstvo vključenih manj kot dvajset otrok, danes jih je več kot petdeset. Zaradi
preutesnjenosti je precej otrok vpisanih na posebni čakalni listi. V zadnjem času je vrtec postal enota
Vzgojnoizobraževalnega zavoda v Kozjem, ki jo vodi Slavica Blažič. BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIC
Na osnovi določil Uredbe o načinu obračunavanja amorti-
zacije oziroma odpisa vrednosti nematerialnih in material-
nih naložb (Uradni list SFRJ številka 49/89)
razpisuje Občina Žalec
LICITACIJO osnovnih sredstev,
*dbo 18.12.1996 ob 15. uri v tretjem nadstropju prizidka
' občinske sobe številka 23
2a licitirana osnovna sredstva se izvrši plačilo takoj, licitacijo
bo vodila imenovana komisija za licitacijo in bo po končani
licitaciji napravila zapisnik.
Obrazložitev
Osnovna sredstva, ki so trajno izven uporabe in so ponujena
*a prodajo ali odstopitev iz drugega naslova, se prenesejo
Prednostno tisti osebi, ki ponudi najugodnejše pogoje glede
v'šine plačila ter možnosti za uporabo vseh navedenih
°snovnih sredstev skupaj.
Občina Žalec
22
PISMA BRALCEV
NOVI TEDNI
ODMEVI
Žrtev
umazanih
spletk?
Vajeni smo že modrih poli-
tično-poslovnih odločitev, mar-
sikoga niti ne spravijo več iz
tira. Ne vem, kakšne igrice
igrate niti me to ne bi zanima-
lo, če ne bi bil med 55 mladimi
ljudmi, ki so bili prepričani, da
imajo zagotovljeno prihod-
nost, tudi moj otrok. Gospod
Zvone Štorman je tem fantom
in dekletom obljubil zaposlitev
z edinim pogojem, da uspešno
končajo šolo in pridno delajo.
Če bo torej moj sin končal šolo
ter vestno in pošteno delal, se
mi za njegovo prihodnost ni
treba bati. Tako sem mislila do
danes. Še na misel mi ni prišlo,
da se bo zataknilo prav tam,
kjer se sploh ne bi smelo. Gos-
pod Štorman naenkrat ne more
in ne sme več poskrbeti za
svojih 55 učencev, ker mu neka
zelo bistra odločitev to onemo-
goča. Vse kaže, da bomo imeli
še en motel ob avtocesti z že
tradicionalno negostoljubnim
osebjem, a seveda zasoljenimi
cenami.
Prav zanima me, koliko je
gostincev v Sloveniji, ki tako
uspešno vzgajajo svoj lastni
kader. Ni jih tudi prav veliko,
ki dajo gostu občutek, da je v
njihovih obratih zaželen. In ni
jih veliko, ki so si znali ustvariti
ugled tudi zunaj meja Sloveni-
je. A vse to očitno nič ne pome-
ni, nasprotno, uspešne ljudi je
treba ustaviti, jim vzeti voljo in
očitno preprečiti tudi to, da
pomagajo polniti državno bla-
gajno. Da po svojih močeh skr-
bijo za to, da se število brezpo-
selnih ne povečuje, ni tudi ni-
komur mar. Mar naj naši otro-
ci, ki so imeli vse možnosti
postati dobri natakarji in ku-
harji, delajo »Pri Darsu«, kjer ti
še trdo kuhanega jajca in pre-
ste ne ponudijo? Ne, hvala!
Prepričana sem, da vsaj star-
ši Štormanovih učencev misli-
jo podobno kot jaz. In naj me
vrag, gospodje, če nisem spo-
sobna zbrati staršev teh otrok,
pa njihovih sorodnikov, znan-
cev in prijateljev in se boriti za
njihovo prihodnost. Štorman
potrebuje samo možnost, da
odpira nova delovna mesta, za
vse ostalo zna že od nekdaj
sam zelo dobro poskrbeti.
MARIJA RAK,
Latkova vas
Dober tek, g.
Peterle!
Cenjena ga. Furlani, ko sem
prebrala v Novem tedniku vaš
prispevek z naslovom »Dober
tek, g. Peterle!« sem se spraše-
vala, kakšen človek neki ste,
ali ste sploh dovolj razmislili o
vsebini, ki ste jo napisali.
Obsojate člane SKD, še pose-
bej g. Peterleta; zaradi cvrenja
goveda na Kongresnem trgu.
Ob tem navajate, da je tudi
živalski svet božje delo in ga ne
smemo mučiti. Ali veste, da je
bil ta vol, ki se je pekel takrat
na trgu, zaklan na prav tak
način kot so vsi voli in krave, ki
se kuhajo in cvrejo po naših
kuhinjah doma, v menzah in
hotelih. Vi pa pišete o nekem
sadizmu in o čudnih nasmeš-
kih, ki ste jih videli na obrazih
članov SKD, oziroma g. Peter-
leta ob pečenju tega po vašem
tako trpečega vola.
Rada imam živali, sama ni-
sem nikoli ubila nobene od
njih, niti miši, vem pa, kot
večina ljudi, da je Bog ustvaril
živali za prehrano ljudem. Če
je želja posameznikov, da po-
stanejo vegetarijanci, je to nji-
hova volja, o tem naj odloča
vsakdo sam, saj nam je tudi
svobodno voljo podaril Bog.
Vse to sem napisala zato,
ker vam želim povedati, da je
takšno pisanje, kot je bilo va-
še, namenjeno temu, da od-
vzame dobro ime g. Peterletu
in SKD-ju. Prepričana sem, da
vsaj toliko ljudi misli tako kot
jaz, kolikor jih misli tako kot
vi.
Glede obiska sv. očeta pape-
ža Janeza Pavla II. pa to. V
Slovenijo je prišel k vsem, ne
samo k SKD-ju in prepričana
sem, da so tudi njemu postregli
s kakšnim zrezkom, zato ste
povsem po nepotrebnem za
konec vašega prispevka pripi-
sali še pripombo: »Nič ne po-
maga, če prihaja papež stokrat
v Slovenijo, treba je kaj storiti
tudi za naravo in živali.«
Draga gospa, tudi jaz sem
članica SKD od vsega začetka
demokracije in ni mi žal. Po-
nosna sem na to, zato sem se
tudi čutila dolžno, da povem
svoje mišljenje.
Želim vam, da bi se v vaše
srce naselila mir in strpnost
tudi do tistih, ki še vedno po-
trebujemo na naših jedilnikih
malo mesa.
ANICA OŽIR,
Šešče
Proti poligrafu
V javnosti je bilo objavljeno
obvestilo Republikanske zveze
Slovenije, oziroma njenih pr-
vakov g. Adolfa Štormana in
Darka Zupana, v katerem sez-
nanjata javnost, da sta dokonč-
no zavrnila predlog celjskih
kriminalistov, da bi se v zvezi z
eksplozijo ročne bombe v pi-
sarni v Velenju pustila preizku-
siti s poligrafom. Razlog naj bi
bil tudi ta, da sta z eksplozijo
bombe le oškodovanca in ne
vidita smisla, da bi na ta način
sodelovala s kriminalisti.
Zaradi tega dajemo nasled-
njo informacijo in razloge, ki
utemeljujejo naš predlog po
poligrafskem testiranju.
Takoj po eksploziji na sede-
žu RZS v Velenju so se v
Velenju, Celju ter širše pričele
širiti govorice, da sta prvaka
Republikanske zveze bombo
odvrgla sama ali pa sta eks-
plozijo naročila. Ker smo pri
zbiranju obvestil zmeraj po-
gosteje naleteli na takšna sta-
lišča, smo želeli v sodelova-
nju z omenjenima in uporabo
poligrafskega testiranja te go-
vorite ovreči. Metoda poli-
grafskega testiranja se na-
mreč uporablja tudi za izloči-
tev osumljencev, pri čemer pa
so dosedanji rezultati pri izlo-
čitvah izjemno dobri in vero-
dostojni.
Torej se je naš predlog nana-
šal prav na to, ker sta želela g.
Štorman Adolf in g. Zupan
Darko - izločiti jih iz kroga
osumljencev in ovreči govori-
ce v javnosti. Vendar je upora-
ba poligrafa možna le z dovo-
ljenjem oseb, ki se jim ta me-
toda predlaga. Imenovana te-
ga nista želela, tako, da meto-
da tudi ni bila uporabljena.
Iz opisanega izhaja, da se
poligrafsko testiranje ne oprav-
lja samo zoper osumljence sto-
ritev kaznivih dejanj, temveč
še pogosteje za izločitev oseb
iz kroga osumljenih. V praksi
niso redki primeri, ko posa-
mezniki uporabo predlagajo
sami in želijo testiranje. Je pa
res, da se še ni nikoli pripetilo,
da bi poligrafiranje želeli in
predlagali osumljenci. Nas-
protno, največkrat na tovrstno
sodelovanje ne pristanejo in se
izmikajo.
Pri uporabi poligrafa nas ni-
so in ne bodo vodili nobeni
drugi motivi, kot strokovni.
Kar pa se tiče prvega razlo-
ga, ki ga Adolf Štorman in
Darko Zupan navajata v svoji
izjavi »da iz UNZ Celje priha-
jajo že nekaj časa v javnost
neresnična sporočila...«, je po-
trebno dodati, da odgovorni
predstavniki iz UNZ Celje v
zadevi raziskave eksplozije na
sedežu RZS v Velenju, niso
dajali nobenih izjav. Res pa je,
da je Adolf Štorman v času
predvolilnega boja, s plačano
radijsko oddajo nastopil na ra-
diu Štajerski val, kjer je med
drugim pojasnjeval svoje po-
glede na ozadje eksplozije. Ta
nastop je tudi izkoristil za gro-
ba podtikanja policistom in
kriminalistom.
DUŠAN MOHORKO,
načelnik urada
kriminalistične službe
UNZ Celje
PREJELI
SMO
Vztrajam pri
zahtevah
Kot »borcu« za ohranjanje
Logarske doline in za popravo
krivic, ki so bile storjene v
zvezi s prenosi lastninskih
pravic na območju Logarske
doline, predvsem s strani pla-
ninskega društva Celje in, ker
se pojavlja pisanje tudi v Pla-
ninskem vestniku v zvezi z
mojo aktivnostjo, se čutim
dolžnega podati nekaj dodat-
nih informacij.
Nabralo se mi je že ogrom-
no dokumentacije, ki je do-
kaz, da so se dogajale res čud-
ne stvari. Predvsem je to grad-
nja planinskega doma in po-
stavitev spomenika Kocbeku
in Frischaufu s strani PD Ce-
lje. Pri pridobivanju lokacij ni-
so bile upoštevane obvezno-
sti, ki so izhajale iz obveznosti
po predhodnih pogodbah.
Vsak prenos lastništva bi mo-
ral imeti soglasje prvotnih
lastnikov, to je dedičev Plesni-
kovih. Prav zaradi tega sem v
zadnjem obdobju zahteval re-
vizije vseh teh postopkov. Vse
navedene lokacije direktno
posegajo v lastninske pravice
dedičev Plesnik. Zahteval sem
že tudi odstranitev posamez-
nih objektov s strani Planin-
skega društva Celje. Odgovor
le-teh pa je vedno isti. Zadeve
ignorirajo in se sprenevec
oz. navajajo, da so se prip
ljeni pogovoriti. V vseh d
sih, ki sem jih naslovil na
ninsko društvo Celje, serr
sno navedel, da se ni kaj p(
jati, ampak je določene st
potrebno urediti v prve
stanje. Pri lokacijskih pos
kih so pristojni organi naj
zadeve izpeljali površno. ;
natančno bi morali ugotc
dejansko lastništvo (tudi
terenu samem) in v pošto
pritegniti vse zainteresir
stranke (mejaše) in upošte
njihove pripombe.
Pri zahtevah Planinske
društvu Celje pa tudi Plai
11 ski zvezi Slovenije in dr;
nim organom (tudi Minis
tvu za okolje) nameravar
imenu dedičev Plesnik vz
jati in še enkrat poudarjam
od tega ne bom odstopal. I
tako naj tisti, ki jim sed
režim v Logarski dolini ne
govarja (predvsem določer
PD Celje), ne pričakujejo,
se bo njihovim pritiskom
pustilo. Nasprotno! Potrel
bo pričeti akcijo, da bodo
objekti, ki se nanašajo na j
ninstvo, prišli v upravljc'
krajevno pristojnim plai
skim društvom. Na tem
dročju se bo morala akti
vključiti tudi Planinska zv
Slovenije in uresničiti zam
o prenosu premoženja na 1
jevno pristojna planin
društva, ker bo le-to dalo
gotovilo, da se bo z obj
gospodarilo tako, kot to že
prebivalci, predvsem plani
s tistega območja.
Še enkrat pa poudarjam,
bom pri zahtevah, ki sem
naslavljal na razne naslc
vztrajal do izpolnitve.
PETER PLESIS
Logarska dol
Diplomo prei
sodiščem
Na okrajnem sodišču v V
nju se je 3. 12. ob 13.
začela glavna obravnava p
ge. Maji Zagoričnik, novin;
TV 3, zaradi kaznivega d
nja po členu 256/III in I
RS, ki očita ponarejanje lis"
Ga. Zagoričnikova je po
redila državno listino, s kat
si je nostrificirala diplomo
munikologa, ki naj bi jo or.
vila v ZDA. Tako si je iz kon
ne V. stopnje izobrazbe po
redila listino, ki naj bi doka
vala VII. stopnjo izobrazbe,
osnovi katere si je pridol
stanovanje v Velenju. Svetn
republikancev v Svetu MO
lenje, ki sta se ukvarjal;
nekoliko čudnimi dodelitvi
stanovanj v Velenju, sta
vsem slučajno odkrila pre
ro. Zdelo se jima je nekol
čudno, da je nostrifikacijo
dal Vladni urad za inform
nje, ki za kaj takšnega ni j
stoj en, zato sta verodostojn
dokumenta telefonsko pre
rila, Po trditvah uslužbenca
navedena številka dopisa v
hovi evidenci sploh ni obst<:
la. Zato smo podali ovac
pristojnim službam in zal
vali odvzem stanovanja, ki
je pridobila s pomočjo ka/
vega dejanja, za kar je S
MO Velenje sprejel pisn
sklep.
Ker močno zastopate pr
no državo v primerih, ko
zgodi kakšen postopek pi
kateremu izmed republik
cev, smo prepričani, da
pravna država zanima tudi
krat, ko nekateri iz vrst nc:
narjev postanejo diplomir
komunikologi kar čez noč
pomočjo fotokopirnega stre
REPUBLIKAr
|pi'iHJ>LMIIi| | NAŠI KRAJI IN UUPJE I
V Vitanju zavod za šolo in vrtec
Na seji občinskega sveta so
minuli petek vitanjski svetni-
ki potrdili odlok o razdelitvi
Vzgojno-varstvenega zavoda
občine Slovenske Konjice in
prvič obravnavali odlok o us-
tanovitvi Javnega vzgojno-
izobraževalnega zavoda Os-
novna šola Vitanje. K slednje-
mu bo organizacijsko vklju-
čena tudi enota vitanjskega
vrtca, ki ne izpolnjuje kriteri-
jev za samostojni zavod.
Po republiških merilih naj bi
samostojen zavod vključeval
vsaj deset oddelkov, v Vitanju pa
imajo le tri. Z občinskim vods-
tvom so se dogovorili, da bodo
odlok pregledali tudi v svetu za-
voda osnovne šole ter v kolekti-
vu vrtca in do naslednje seje
pripravili svoje pripombe.
Na seji so sprejeli sklep o zim-
skem pluženju cest v občini.
Prednost bodo imele lokalne,
krajevne in povezovalne ceste,
plužili pa bodo tudi hišne odce-
pe, ki so daljši od štiristo metrov
ter odcepe, ki povezujejo vsaj tri
ali več hiš. Sicer pa so v vitanjski
občini kar precejšen del letoš-
njih proračunskih sredstev na-
menili prav vzdrževanju in mo-
dernizaciji cest. Letos so se tako
lotili asfaltiranja cest proti Hudi-
nji in Ljubnici. Prvi odcep so
sicer že prevlekli z grobo asfalt-
no prevleko, dokončno fino as-
faltiranje ter urejanje bankin pa
bo na vrsti spomladi. Takoj ko
bo dopuščalo vreme, se bodo
nadaljevala tudi dela na cesti
proti Ljubnici.
V Vitanju so razpravljali še o
dogovoru, ki so ga občine Celje,
Slovenske Konjice, Vitanje in
Zreče ter predstavniki Ministrs-
tva za okolje in prostor sprejeli v
zvezi z reševanjem vodooskrbe.
Strokovne službe ministrstva in
celjskega komunalnega podjetja
bodo pripravile potrebno doku-
mentacijo za to, da bo občina
Vitanje prihodnje leto lahko
kandidirala za državna sredstva,
s katerimi bodo sanirali posledi-
ce odvzema vode iz njihove ob-
čine. Nekateri vitanjski svetniki
pa so na zadnjem zasedanju
zahtevali tudi poseben ekološki
davek na kubični meter odvzete
vode. Do prihodnje seje bodo
preverili ali je obračunavanje ta-
kega davka tudi v skladu z zako-
nodajo.
B.Z.
Marljivi vinogradniki
Med najaktivnejšimi vino-
gradniškimi društvi v Slove-
niji je mlado vinogradniško
društvo Rogaška iz Rogaške
Slatine, ki mu predseduje
Franc Jankovič. Letos so iz-
dali tudi posebno publikaci-
jo, v kateri so opisali nasta-
nek društva, svoj program in
mnogotere naloge, ki so jih
že postorili.
Okolica Rogaške Slatine je
bila pred trsno ušjo tudi ena
tistih naših pokrajin, ki je bila
bogatejša z vinsko trto, kot si
to lahko predstavljamo danes.
Toda tudi danes si mnogi vi-
nogradniki prizadevajo, da bi
spet posadili plemenito vinsko
trto povsod tam, kjer ima us-
trezne pogoje za uspešno rod-
nost in dober pridelek.
Prav vinogradniška društva
v Sloveniji so s pomočjo stro-
kovnjakov Kmetijskega zavo-
da iz Maribora, če imamo v
mislih podravski in velik del
posavskega vinorodnega rajo-
na, v zadnjih letih opravila
izredno pomembno delo pri
osveščanju in strokovnem iz-
popolnjevanju svojih članov.
Predavanja in strokovne ek-
skurzije ter druge oblike izo-
braževanja so koristile k po-
novnemu oživljanju vinograd-
ništva, boljšega kletarstva in
splošnemu razvoju vinske kul-
ture.
Društvo vinogradnikov Ro-
gaška je mlado, staro leto dni,
vendar delovno. Člani so moti-
virani, saj hočejo dobro delati,
se učiti in tekmovati v kakovo-
sti. Z izdajo omenjene publi-
kacije so poskrbeli za zgodo-
vinski spomin na pionirske
korake ustanavljanja, na po-
storjeno delo in v njej je tudi
nekaj strokovnih nasvetov, ki
bodo še kar nekaj časa aktual-
ni. Izdaja take publikacije je
zahtevno delo in terja veliko
truda, je pa dragocen doku-
ment za zgodovino občine in
ne le vinogradniškega druš-
tva. Njena vsebina napovedu-
je še nove izdaje, saj člani
pričakujejo strokovno pomoč
tudi v taki obliki, pa še med
seboj se bolje spoznavajo.
mmmmm drago medved
Steklarna Rogaška d.d. Rogaška Slatina,
Ulica talcev 1, Rogaška Slatina
objavlja razpis
za izbiro najugodnejšega ponudnika za prevzem v na-
jem delavske restavracije v Rogaški Slatini in v Kozjem.
1. Predmet razpisa:
A. prevzem v najem delavske restavracije s pripadajočo
opremo Steklarne Rogaška d.d. v Rogaški Slatini ter priprav
in razdeljevanje toplih obrokov - malic za tu zaposlene.
B. prevzem najem kuhinje s pripadajočo opremo Steklarne
Rogaška d.d., PE Dekor Kozje v Kozjem ter priprave in
razdeljevanja toplih obrokov - malic za tu zaposlene.
C. opravljanje dodatnih storitev za zaposlene: prodaja bre-
zalkoholnih pijač, tobačnih izdelkov, mesnih izdelkov, izdel-
kov iz žitaric ipd.
Obroki morajo ustrezati predpisani kakovosti in standardom.
2. Predvideno število obrokov:
A. približno 1.200 obrokov dnevno v treh izmenah oziroma
po razporedu dela.
B. približno 200 obrokov dnevno v dveh izmenah oziroma po
razporedu dela.
3. Predvideni rok za izvedbo
Predvideni termin za prevzem v najem in začetek opravlja-
nja dela je 1.3. 1997.
4. Ostali pogoji:
A. najemnik se bo s posebno pogodbo zavezal prevzeti vse
delavce, zaposlene v PE Delavska restavracija, trenutno je
zaposlenih 30 delavcev.
B. najemnik bo dolžan odkupiti vse zaloge po dejanskih
cenah, ugotovljene s popisom na dan prevzema in plačljive v
15. dn3h.
C. najemnik bo dolžan odkupiti ves drobni inventar, ugotov-
ljen s popisom na dan prevzema po ocenjeni vrednost in
plačljiv v največ treh enakih mesečnih obrokih.
5. Ogled prostorov bo mogoč v roku 3 dni po objavi razpisa.
Dodatne informacije dobijo posamezniki pri Alojzu Juhartu
vsak delovni dan med 9. in 10. uro osebno ali po telefonu
(063) 814-611, interna 14.
6. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:
-kakovost in celovitost ponudbe;
-reference ponudnika;
-konkurenčnost cene;
-višina ponujene najemnine;
-plačilni pogoji;
-druge posebne ugodnosti.
7. Pisne ponudbe z oznako ponudnika je potrebno oddati v
zaprti ovojnici na naslov:
Steklarna Rogaška d.d., Ulica talcev 1, Rogaška Slatina,
z označbo »ne odpiraj - prijava za najem delavske restavra-
cije«.
Ponudba se lahko nanaša na najem obeh obratov skupaj ali
ločeno za posamezni obrat.
8. Rok za oddajo ponudb je 10 dni po objavi razpisa v
časopisu Novi tednik.
9. Šteje se, da je ponudba pravočasna, če je bila v roku,
določenem v prejšnji točki, oddana v tajništvu podjetja ali
priporočeno poslana po pošti.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od dneva,
določenega za oddajo ponudb.
Steklarna Rogaška d.d.
REČENO (ne) STORJENO
Pozabljena Slovenija
O Sloveniji lahko govorimo
na različne načine. Tako lahko
zasledimo na primer zapis o
naši državi, ki govori, da us-
tvariti novo državo ni majhna
stvar, in da to tudi lahko ni.
Tako so pisali nekateri, ko
smo postali samostojna drža-
va. Kasneje smo sami zase
ugotavljali, da nismo Indija
Koromandija in jasno nam je
bilo, da se po naših krajih ne
bosta cedila samo med in mle-
ko. Ampak tako je navsezad-
nje povsod po svetu. Počasi
smo začeli ugotavljati, kaj ho-
\smo in kam gremo. Spomnili
srno se Krpana in Petra Klep-
ca, in če odmislimo nekaj za-
četnih težav, je bil naš začetni
zagon neverjetno vzpodbu-
den. Razmišljali smo o podo-
bi, ki jo moramo predstaviti
svetu in zdelo se nam je, da
imamo priložnost, ki je nika-
kor ne smemo zamuditi. Res
je, da smo na globusu sveta le
majcena točka, toda tudi miš-
ka včasih uide s koščkom sira
iz mišelovke. Stare resnice dr-
žijo in ena od najbolj znanih je
recimo Arhimedova, ki pravi,
da točka lahko premakne celo
Zemljo. Odločili smo se, da
bomo zelena dežela in da bo-
mo delali tako dobre stvari, da
jih bomo lahko imenovali Slo-
venian Quality. Odločili smo
se tudi za turizem in po njem
poimenovali kar celo leto. Ne
vem, če si je kdo kakšno leto,
naše nove države zapomnil po
turizmu, prepričan pa sem, da
sije večina kakšno leto zapom-
nila po različnih aferah. Seve-
da je ob tem minilo nekaj voli-
tev, nekaj stečajev podjetij in
tu pa tam kakšna zabavna
prireditev. Bogve, kaj vse bo še
zaznamovalo naš čas, vseka-
kor pa je res, da bodo najbrž
med najpomembnejšimi tudi
športni dogodki. In prav eden
od teh se je zgodil preteklo sobo-
to. Naši rokometaši so prema-
gali švicarske kar za dvanajst
golov. Toda to je bila menda
ena najbolj žalostnih zmag v
zgodovini slovenskega rokome-
ta. Šlo je za tekmo v zvezi z
nastopom na svetovnem pr-
venstvu. Naši bi morali zmaga-
ti vsaj za tri gole, ob tem pa bi
morali Italijani izgubiti z Av-
strijci. No, Avstrijci so z Italijani
le remizirali. Tako bodo naši
rokometaši svetovno prvenstvo
lahko gledali le na televiziji, če
se seveda tekem ne bodo udele-
žili kot turisti na Japonskem.
Ker nisem ravno pretirano za-
gret navijač rokometa, se mi to
niti ne zdi prehudo tragično. Je
pa res, da bi kot akter ali pa
recimo kot rokometni zanese-
njak razmišljal drugače. Če bi
opisani športni dogodek posku-
šal prenesti, kot prispodobo, na
celotno dogajanje v Sloveniji,
torej na politično, gospodarsko,
kulturno ipd., bi morda lahko
zaključil - menda je igra res
bravurozna, toda ali bo končna
zmaga v resnici odvisna samo
od nas? In če ne bo odvisna v
glavnem le od nas, ali bomo
kaj kmalu postali - ne dežela
uspeha, temveč »pozabljena
Slovenija«?
ZORAN PEVEC
Med najboljšimi
Z osrednjo prireditvijo, ki
je bila minuli četrtek zvečer
v Kulturnem centru, so v
Laškem zaključili številne
aktivnosti ob 130-letnici de-
lovanja Rdečega križa na
Slovenskem.
Območna organizacija Rde-
čega križa Laško je, kot je
poudaril tudi govornik na pri-
reditvi, član Glavnega odbora
Rdečega križa Slovenije Dam-
jan Slabe, ena najbolj aktiv-
nih organizacij pri nas. Izjem-
no bogastvo dela, ki ga oprav-
lja v prid občanom, je potrdila
tudi ob letošnjem jubileju, saj
ga je skozi vse leto proslavljala
predvsem delovno: v Sedražu
je ponovno oživila delo kra-
jevne organizacije RK, po vseh
krajevnih skupnostih je vzpo-
stavila dežurno službo, pri-
pravila je srečanja za več kot
600 krvodajalcev, v osnovnih
šolah je pričela ustanavljati
krožke RK, vseskozi pa si tudi
prizadeva za izgradnjo doma
za starejše občane.
Območna organizacija je le-
tos na vseh osnovnih šolah za
učence 6. in 7. razredov orga-
nizirala tekmovalni kviz »Mla-
di in gibanje Rdečega križa«,
učence 3. in 4. razredov pa je
povabila k risanju in pisanju
na temo »Nikoli sami«. Finale
kviza, v katerem so prav vse
ekipe pokazale izjemno dobro
znanje o Rdečem križu, je bilo
na četrtkovi prireditvi, zmaga-
la pa je ekipa osnovne šole
Primož Trubar Laško. Na pri-
reditvi so razglasili tudi naj-
boljše mlade risarje in literate.
Najboljši likovni izdelek so
napravili na osnovni šoli s
prilagojenim programom,
najboljši literarni prispevek pa
je napisal Marjan Rajh iz Laš-
kega.
JI, Foto: SHERPA
l__^_i
V Laškem so v četrtek podelili jubilejno diplomo za dolgoletno
delo 23 aktivistom, najvišje priznanje - zlati znak RK - pa je iz
rok predsednice RK celjske regije Marte Šmalc prejela Bogomi
la Simončič iz Vrhovega (levo).
Nova prodajalna Nogavicar
Pred dnevi sta na Mestnem trgu v Žalcu zakonca Kunst odprla novo prodajalno Nogavicar,
podružnico otroške trgovine Fakin. Prodajalna je bogato založena z otroškimi, ženskimi in
moškimi nogavicami domačih in tujih proizvajalcev. AT
24
ZA AVTOMOBiLíSTE
NOVI TEDNIK
Mercedes Benz v vrhu,
Volkswagen na dnu
V Nemčiji se je razbesnela pravcata vojna med močnim
sindikatom IG Metal in nekaterimi avtomobilskimi tovar-
nami, kar še posebej velja za Mercedes Benz.
Tovarna je zaradi visokih stroškov začela varčevati pri
izplačilu boleznin oziroma nadomestil v primeru bolezni, s
čimer pa se delavci oziroma sindikat ne strinja. Sicer pa so
lahko nemške avtomobilske tovarne res zaskrbljene, kajti
statistika dokazuje, da so delavci zelo pogosto na bolniš-
kem dopustu, to pa veliko stane in zmanjšuje dobičke.
Tako je vsak dan na bolniškem dopustu od pet do osem
odstotkov delavcev v Mercedes Benzu, medtem ko je
takšnih pri Fordu 5,8 odstotka. Komaj kaj zaostaja BMW,
kjer imajo vsak dan na bolniškem dopustu 5,2 odstotka
vseh zaposlenih, pri Oplu pa pet odstotkov. Audi je nekaj na
boljšem, kajti bolnih je vsak dan približno 4,8 odstotka
zaposlenih, pri Porscheju pa 4,7 odstotka. Najmanj bolehni
so delavci pri Volkswagnu, kajti vsak dan jih zaradi različnih
bolezni manjka vsega 3,3 odstotke.
Dobro poslovanje
japonskih tovarn
Japonske avtomobilske to-
varne so, vsaj zdi se tako, že
iz najhujšega. Tako je mogo-
če sklepati po podatkih o
prodaji in proizvodnji vozil
v oktobru. V desetem letoš-
njem mesecu so na Japon-
skem izdelali 941 tisoč vozil,
kar je za 12 odstotkov več
kot oktobra lani.
Največ vozil je naredila To-
yota, sicer največja japonska
avtomobilska hiša, kajti z
njenih tekočih trakov je pri-
peljalo 337 tisoč vozil. Svojo
proizvodnjo je kar za 40 od-
stotkov povečala tudi Honda,
medtem ko sta Mitsubishi in
Mazda oktobra izdelala za
6,2 oziroma za 21,6 odstotka
več kot oktobra lani. Posebej
zanimiva je Honda, ki spada
v japonskem merilu med
manjše tovarne, vendar je
očitno, da je dokaj hitro in
predvsem učinkovito prebro-
dila krizo. Razlog za večjo
produkcijo je seveda znan -
večje povpraševanje po ja-
ponskih avtomobilih, pri če-
mer ni mogoče zanemariti
pomembnosti medvalutnih
razmerij. To je še posebej
očitno v ZDA, najpomem-
bnejšem trgu japonskih avto-
mobilskih hiš. Na začetku le-
ta je bilo treba za dolar od-
šteti 111 jenov, sedaj pa samo
še 100 jenov. Pocenitev je
očitna, razlog za dobro pro-
dajo pa še toliko bolj.
Posodobljeni
mercedes C
Mercedes razreda C ali
baby mercedes (ker je to
najmanjši avtomobil v po-
nudbi te nemške avtomo-
bilske tovarne) se v prodaj-
no leto 1997 vozi nekoliko
pomlajen in dopolnjen,
morda tudi boljši.
Znani 2,2-litrski motor so
zamenjali z 2,3-litrskim agre-
gatom (150 KM), ki je sicer
na voljo tudi v drugih merce-
desih, zraven pa so za dopla-
čilo ponudili tudi povsem
nov petstopenjski samodejni
menjalnik, ki je prav tako na
voljo v drugih mercedesih.
Malenkostno posodobitev
sta doživela tudi 1,8 in 2,0-
litrski motor, povsem nova
pa sta prednja žarometa, ka-
terih svetilnost so povečali
kar za polovico. Nov je tudi
kontaktni ključ za zagon
motorja, ki ima sedaj zelo
veliko različnih kombinacij,
tO pa naj bi bila ustrezna
zaščita pred nepridipravi in
krajo. Sicer pa Mercedes
Benz načrtuje predstavitev
povsem novega mercedesa
razreda C za konec tisočletja.
Octavia na Češkem
Škoda octavia, povsem no-
vi avtomobil srednjega raz-
reda, narejen na osnovi VW
passata, bo verjetno zanimiv
tudi za slovenski avtomobil-
ski trg.
Po sedanjih napovedih naj
bi bila octavia slovenskim
kupcem na voljo konec ja-
nuarja ali februarja prihodnje
leto, poleg tega pa je pričako-
vati, da bo cenovno ugodnej-
ša kot pa VW passat (73-od-
stotni lastnik češke avtomo-
bilske tovarne je nemški
Volkswagen, zato tudi upora-
ba enakih osnov tako pri oc-
tavii kot passatu).
Škoda pa je na domačem
trgu octavio že začela prodaja-
ti, kar je v bistvu dokaj običaj-
na in pričakovana tržna pote-
za, kajti s »testiranjem« doma-
čega trga je mogoče odpraviti
morebitne napake in pomanj-
kljivosti. Češkim kupcem je oc-
tavia na voljo s tremi bencin-
skimi in dvema dizelskima mo-
torjema, pri čemer je najcenej-
ša izvedenka na voljo za 335
tisoč kron ali nekako 18.800
mark, najdražja pa za 335 tisoč
kron oziroma za 28 tisoč mark.
Po sedanjih napovedih naj bi
Škoda v svoji novi tovarni^v
Mladi Boleslav prihodnje leto
naredila 64 tisoč octavij, leta
1998 pa kar 90 tisoč. Doma naj
bi vsako leto prodali po 20 tisoč
teh avtomobilov, vse drugo pa
naj bi izvozili. Razumljivo je,
da ta trenutek še ni znano,
koliko bo octavia stala pri nas.
Škoda octavia je že pripeljala na češki trg.
ABECEDA BREZSKRBNE VOŽNJE
Avto šola AMD »ŠLANDER« Ce-
lje, ki je že vrsto let v vrhu uspe-
šnosti pričenja v torek, 10. de-
cembra ob 16. uri
TEČAJ CESTNO PROMETNIH
PREDPISOV.
UGODNI PLAČILNI POGOJI, POPUST
ZA ČLANE AMD »ŠLANDER«, Ljub-
ljanska 37, tel. 471-705.
• IZKORISTITE UGODNOSTI ČLAN-
STVA V AMD • OBIŠČITE MODERNO
AVTOPRALNICO IN SERVISNO
DELAVNICO 'PREUDARNI VOZNIKI
NAS POZNAJO ŽE POL STOLETJA
SREČNO V LETU 1997!_
Prihodnje leto novi Audi A6
Ingolstadstki Audi je obnovil takorekoč vse avtomobile v svojem programu, zato ostaja le
še audi A6.
Ta naj bi se pojavil v prvi polovici prihodnjega leta in sicer najprej limuzina, nato še avant, kot
pri tej tovarni imenujejo karavanske izvedenke. Audi A6 bo s prednjim delom spominjal na vse
druge audije, zadek pa bo bistveno drugačen kot do sedaj. Na voljo bo s tremi vrstami opreme,
stranski zračni blazini naj bi bili serijski del opreme, motorjev pa kar nekaj. Med novostmi kaže
omeniti vsaj dva: prvi je povsem na novo razviti bencinski šestvaljnik V oblike z močjo 165 KM,
drugi pa šestvaljni turbodizel z direktnim vbrizgavanjem goriva in pri gibni prostornini 2,5-litra
z močjo 150 KM. Po čem bo novi audi A6, je seveda še prezgodaj domnevati, vendar se ve, da
naj bi bila osnovna izvedenka na voljo za manj kot 50 tisoč mark.
Odslej tudi kia
besta
Ponudba gospodarskih
vozil oziroma kombijev je
tudi pri nas dokaj pestra.
Po novem bo še nekaj bolj,
kajti Kia Motors Import je
začel prodajati kio besta.
To je kombi, ki ga poga-
nja dvolitrski dizelski mo-
tor z močjo 48 kW/65 KM.
Kia besta zmore prenesti
največ 1225 kilogramov to-
vora, največja hitrost je 115
km/h, maloprodajna cena
pa je 20.890 nemških mark.
Ob tem tovarna ponuja tudi
triletno garancijo za motor
(ali 100 tisoč prevoženih ki-
lometrov) in petletno jams-
tvo pred preverjanjem.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prod
250 avtomobilov. Prodana so bila 4 vozila, organizatorji pa so izd;
tudi 15 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev na sejn
je bilo 800.
tip avtomobila_letnik DEM_letnik DE
Yugo 55 89 3,500 90 4,10
Škoda favoriti 36 LX 91 6,000 92 7,60
Renault 5 five 93 8,300 95 10,60
Citroen AX 1.4 RD 89 7,900 92 9,20
Citroen BX 1.6 TRS 86 6,100 87 6,90
Volkswagen golf JXD 87 7,500 88 8,50
Fiat uno 55 85 3,500 96 10,90
Ford fiesta 1.1 92 10,400 93 11,50
Suzuki swift 1.3 GL 90 8,900 91 10,40
Audi 80 S 87 11,600 90 15,80
BMW 320i 87 11,500
mH—^tei^^^^— Cene so okvirni
NOVI TEDNIK
ZA AVTOMOBILI STE
25
MOTOCIKLIZEM
Laverde se vračajo
Na naši žemljici si bo zgradila gnezdeče še ena dvokole-
sniška znamka, ki jo stari moto mački dobro poznajo. V
rdečih (čisto fletna barva!) časih jo je zastopal rajnki
Slovenijaavto. Ste uganili? Laverda, dragi moji.
Stara rokodelska firma, ki dela motocikle v bolj butičnih
serijah, ponuja zelo dovršene motocikle na osnovi znanih
twinov, opremljenih z elektronskim vbrizgavanjem. Tisto,
kar daje pečat tem motociklom, so izbrani, lahki in dragi
materiali, vrhunske komponente vzmetenja in zavor ter
zagotovilo, da o kakšni masovni konfekcijski ponudbi ni ne
duha ne sluha. Kdo jo bo zastopal? Poslovna olika mi do
novega leta še ne dovoli odpreti ust.
Prikoličar
Kako, razen politika in lopova, postati v naši deželici
oseba, o kateri se govori? Kupite si dvokolesnik s stransko
prikolico!
Prikoličarjev z letnico izdelave mlajšo od 5 let je v Sloveniji
manj kot ferarijev. Gospod na predelanem modelu Suzukiju
Bandit 1200 je predelavo zaupal nemški predelovalski delavnici
EZS, kjer poleg vzmetene prikolice s pripadajočim sistemom
vpetja na motocikel (ni preprosto!), poskrbijo še za ojačitve
serijskega okvirja, pritaknejo nove vilice (povečan predtek in
razmik med krakoma), zamenjajo zavorne čeljusti, drugače
speljejo izpuh in obujejo v avtomobilske gume. Na vprašanje o
ceni predelave je lastnikov odgovor: nur 9.000 DEM. Dodajam:
zelo učinkovito lepilo za radovedne poglede.
Škarje in platno
Yamaha je prispevala platno v obliki pogonske tehnike in
glavnih komponent vzmetenja, okvirja ter tehnologije izdelave.
Škarje "so vzeli v roke dizajnerji iz Francije in mednarodni
oblikovalski studio ELM, ki je v večinski lasti Yamahe. Skuter,
narejen v Španiji in Franciji, obide evropsko carino, četudi je
pod kožo enak Yamahi SPY ali BW. Posledice so vidne v nizki
ceni (14% nižja) in v evropeizirani obliki, ki bo dala misliti vsem
privržencem italo skuterjev. Ups, skoraj sem pozabil! Skuter
sliši na ime Neo's in prihaja v Slovenijo skupaj s trobenticami in
zvončki.
1600 prodanih čelad NZI
Dve leti rftzaj še neznana, danes po prodaji druga za
Nolanom.
Slovenski uvoznik napoveduje za prihajajočo sezono naskok v
srednji in višji kakovostni razred. V ponudbi je nova skuterska
čelada Helix (ojačan polikarbonat), čelada za enduro in cross
Wild (cca 26.000 SIT), izboljšana Tatoo Classic za chopperiste in
integralna čelada višjega kvalitetnega razreda (kevlar in steklena
vlakna) Premium. Novost na našem trgu so otroške čelade
Infantil iz kevlarmixa (št. 47 do 52) Pričakujejo novo integralko
srednjega cenovnega razreda, ki bo narejena po novih ECE
normah. Za posladek: Španci pripravljajo proizvodnjo super
lahke čelade iz čistega karbon kevlarja. Teža: en kilogram!
Oktober nad
pričakovanji
jVledtem ko je prodaja no-
rjh avtomobilov v Sloveniji
, zadnjih mesecih vse
jtromnejša, je posel v drža-
,ah Evropske unije zelo do-
,er oziroma nad pričakova-
iji.
Tako so v EU oktobra pro-
lali za 14,6 odstotka več av-
omobilov kot oktobra lani
,ziroma za več kot milijon.
>0 sedanjih podatkih so v
|ržavah EU letos prodali več
;0t 11 milijonov osebnih av-
ornobilov, letošnja desetme-
ečna prodaja pa je za 7,4
tdstotka večja od prodaje v
anskih desetih mesecih. Za-
limivo je, da gredo avtomo-
iili še naprej zelo dobro v
iromet v Franciji, kjer so ok-
obra prodali za 24,5 odstotka
-eč kot okrobra lani, pri če-
aer pa drži, da oktobrska
irodaja po odstotkovnem po-
-ečanju ni presegla septembr-
ke, ki je bila v primerjavi z
asnkim septembrom večja
;ar za 85 odstotkov. Končno
eje oktobra prodaja poveča-
a tudi v Italiji, kjer je bilo
;upcev za 23 odstotkov več.
i Nemčiji je bil oktobrski po-
el ugodnejši za 6,4 odstotka,
•Veliki Britaniji so zabeležili
3,3-odstotni plus ipd. fovar-
le so ostale bolj ali manj tam,
;jer so bile že prej. Največji
ržni delež je po tradiciji pri-
jadel Volkswagnu, ki je letos
' Evropi prodal 1,9 milijona
'ozil, njegov tržni delež pa je
.7,1 odstotka. Za njim je GM
iiirope, ki je prodal 1,4 mili-
jona vozil, tržni delež pa je
Kt$ odstotka, na tretjem me-
sto pa je bil koncem PSA, ki
združuje Peugeot in Citroen,
i 12-odstotnim tržnim dele-
ferii in letošnjo prodajo 1,33
nilijona avtomobilov. Japon-
;ke avtomobilske tovarne so
etos prodale 1,2 milijona
)sebnih avtomobilov in si v
Evropi priborile 10,8 odsotka
rga, južnokorejske avtomo-
)ilske tovarne pa 212 tisoč
ivtomobilov, njihov tržni de-
ežje 1,9 odstotka.
Lovorika Renaultu
Megane scenic je postal evropski avto leta 1997
Konec leta je seveda ugod-
na priložnost za različne iz-
bore, torej tudi za proglasi-
tev naj avtomobila. Izbor za
evropski avto leta ima že dol-
go tradicijo in zdi se, da po-
staja čedalje pomembnejši,
čeprav ni mogoče točno reči,
kolikšno komercialno vred-
nost ima za avtomobilske to-
varne.
Pred nedavnim je žirija 55
""avtomobilskih novinarjev iz
evropskih držav razglasila re-
nault megane scenic za
evropski avtomobil leta 1997.
To je za francosko avtomobil-
sko hišo že četrti naslov (clio,
renault 9 in renault 16), scenic
pa je zmagal v konkurenci
pred VW passatom, audijem
A3, škodo octavio in fordom
ka. Vsekakor je priznanje do-
volj zasluženo, kajti megane
scenic je prvi enoprostorski
avtomobil v nižjem srednjem
razredu. Vsi doslej znani eno-
prostorski avtomobili so na-
mreč precej večji, scenic pa
sedaj prinaša skoraj enako no-
tranjo prostornost, predvsem
pa uporabnost oziroma eko-
nomičnost tudi v nižji razred.
Megane je odslej na voljo v
štirih karoserij skih izveden-
kah (kot limuzina, kot kombi-
limuzina, kot kupe in sedaj
kot scenic), prihodnje leto pa
naj bi na trg postavili še ka-
brioletsko in karavansko izve-
denko. Nasploh gre megane
dobro v promet, kar velja tudi
za slovenski tržni prostor, kjer
so do konca oktobra prodali
več kot 4300 meganov.
Evropski avto leta - megane scenic.
Corse iz Južne Afrike
Če že vse (ali skoraj vse) avtomobilske tovarne govorijo o
tako imenovanem globalnem avtomobilu (en model za vse
trge), potem to zmorejo tudi pri Oplu.
Corsa je naprodaj kar v 70 državah, izdelujejo pa jo prav
tako na različnih koncih. Pred nedavnim je tako Opel v bližini
Port Elizabetha v Južni Afriki odprl prenovljeno tovarno, kjer
bodo prav tako izdelovali corso. Doslej je Opel prodal kakšnih
800 tisoč cors, kar je vsekakor prijetna številka. Po sedanjih
načrtih naj bi v Južni Afriki v letu dni izdelali kakšnih 25 tisoč
cors, investicija pa je tovarno stala nekako 124 milijonov
dolarjev (kar je denar, ki so ga namenili novim montažnim
linijam) oziroma 105 milijonov dolarjev (kar je denar, ki so ga
porabili za obnovo sicer že obstoječe tovarne). Delta Motors
Corporation, kot se tovarna v Južni Afriki imenuje, je bila
nekoč že sestavni del General Motorsa, ki je lastnik Opla,
vendar je leta 1987 postala samostojna, sedaj pa je znova v
okviru Opla oziroma GM.
26
FELJTON - ROMAN
NOVI TEDNI
Osem naročenih časnikov in
darovane ter kupljene knjige
so hitro polnile knjižno oma-
ro. Že leto kasneje so izvolili
prvega društvenega knjižni-
čarja. To je postal c.kr. gimna-
zijski profesor Franc Hafner,
članom pa je bil na voljo vsak
torek in sredo po 20. uri. Pri-
zadevnost knjižničarja je bo-
trovala, da je postajala knjiž-
nica vse zajetnejša. Še preden
je jeseni 1865 predal delo
zdravniku Gregorju Jesenku,
je pripravil poročilu o stanju
knjižnice. V letu 1864 je imela
Narodna čitalnica v Celju 280
knjig, že naslednje leto pa se
je število dvignilo na 448. Naj-
več jih je pridobila iz naslova
darovanj članov. Odbor Na-
rodne čitalnice je v tem ob-
dobju posvečal širjenju bralne
kulture veliko pozornosti. Iz
skopo ohranjenih podatkov
lahko razberemo, da je »knjiž-
ničarska dejavnost« porabila
kar tretjino vseh sredstev, s
katerimi je čitalnica razpola-
gala.
Trdo in resno delo odbora
pa vseeno ni prinašalo žele-
nih rezultatov. V tem obdobju
je bilo društvenikom še ved-
no najpomembnejše, da so se
v čitalnici ob taroku, tomboli
ali poslušanju »glasovira« pri-
jetno najedli in ob tem zaužili
še dobro kapljico. Zato ne
preseneča, da je takratni
predsednik dr. Štefan Koče-
var članom večkrat »ponav-
ljal«, kakšna je prava vloga
Narodne čitalnice. Tako je
zbranim društvenikom de-
cembra 1868 med drugim de-
jal: »..., da je bila zmiraj glav-
na skrb odbora sedanjega do-
polniti dvojni namen čitalni-
ce, po katerem bi bila čitalni-
ca društvenikom prvič podu-
čevna in koristna, drugič
ugodna in prijetna. Kar se do-
staje prvega namena, naroče-
vali so se naj primerniši časo-
pisi in kupovale bukve, koli-
kor so dopuščale novčne raz-
mere. (...) Govornik obžaluje,
da se je opustila hvalevredna
navada, po kteri so se zbrali
člani vsaki teden in čitali knji-
ge, ali on se nadeja, da se bo
zopet vpeljala ta navad-
na(...), in skrbno naloži to
nalogo prihodnjemu odboru,
ker si je bil odbor svest, da
nobena reč ne pospešuje bolj
napredka maternega jezi-
ka. ..«
. Vendar j e vnema za Narodno
čitalnico iz leta v leto upadala.
Še leta 1865 je imela 134 čla-
nov, ki so redno obiskovali nje-
ne prostore in prireditve, v za-
četku sedemdesetih let pa je
kriza dosegla vrhunec. Slo-
venstvu v mestu je pojemala
sapa. »Bili so~to hudi časi za
Slovence in toraj tudi za čitalni-
co. (...) Nemci so bili že vsi za
se združeni v Kazini, možje iz l.
1862 so ali pomrli ali odišli.
Komaj 10 mož stare garde naj-
demo v teh letih še pri društvu.
Društvo se je pridno selilo, iz
boljših v slabejša mesta, najde-
mo ga v Graški ulici v takozva-
nem 'Konviktu, še celo do >-
Hirschenwirta< so ga potisnili«,
je tri desetletja kasneje opiso-
val razmere v mestu ob Savinji
dr. Sernec. Odbornikom ni
preostalo drugega, kot da so na
občnem zboru leta 1873 čital-
nico začasno razpustili. Inven-
tar čitalnice so prodali, popla-
čali upnike, knjižnico pa je
prevzel v oskrbo dotedanji
predsednik Narodne čitalnice
dr. Kočevar. »Taista ostane last-
nina čitalnice, in njo more vsa-
ki soud porabiti. Tudi obljubi
Dr. Kočevar vsakemu soudu
svoje časnike za citati prepusti-
ti. Toraj se sklene, da bode
čitalnica pri g. ravnatelju svojo
bralno sobo imela«, je bil konč-
ni sklep takratnega odbora Na-
rodne čitalnice.
Čitalnica nato dve leti ni de-
lovala. Kakšno usodo je v teh
letih doživljala njena knjižni-
ca, ne vemo, saj o tem ni
ohranjenega nobenega poroči-
la. Tudi v letih do 1880 se o
društveni knjižnici ni nič go-
vorilo. Iz poročil izvemo le to,
da so člani društva lahko pre-
birali šest časopisov, pa še za
nekaj teh so naročnino porav-
nali kar sami.
Kako izterjati
»odrajtane« knjige
Društveno knjižnico so ure-
dili šele v začetku osemdese-
tih let. Največ zaslug za to je
imel takratni knjižničar Miha
Kokot, ki je knjižnico uredil,
saj je bila »zelo razmetana in
zmešana, pomanjkovalo je
mnogo knjig, koje so se delo-
ma že izterjale«. V kakšnem
stanju je bila in kakšen odnos
do nje so imeli uporabniki,
nam nazorno kaže knjižničar-
jevo poročilo iz 1. 1880. Na
rednem občnem zboru je po-
ročal, »daje vsem dopisal, kte-
ri so si kdaj čitalnične knjige
izposodili. Nekteri so knjige
poslali, alj poslati obljubili,
drugi (...) so odgovorili, da
nimajo čit. knjig, zopet drugi
se celo niso oglasili.« Skratka,
veliko knjig je bilo za vselej-
izgubljenih.
Posebej redoljubni pa i
ničarji tudi poslej niso bil
kako si lahko drugače razi
mo sklep odbora, s katerii
pooblastili društvenega
žaja, ki je moral skrbno p^
»da se časopisi iz čitalni
prostorov odnašali ne bo
Radi so zamujali tudi z v
lom knjig. Zato je knjižr
odboru predlagal, »da b
jim (zamudnikom, op. E
račun poslal, ako jih pn
voljno nazaj ne odrajtajo«.
ko je Kokot rešil težavo, ]
še kako aktualna tudi da
nam ni znano. Verjetno n
kaj prida uspešen, saj je že
leta kasneje »iz nezm
vzrokov knjižničarstvo c
žil, ter je ob enem iz odboi
čitalnice izstopil«. Zamenj;
je dr. Juro Hrašovec. V
obdobju je imela drušb
knjižnica že preko 700 k
Večino so jih podarili č
Slovenska matica in Moh<
va družba, nekaj pa so jih
kupili, čeprav dr. Hrašov
nakupi ni želel »povzročiti
vih stroškov itak že prav i
gej čitalničnej blagajni«.
Že naslednje leto je knji
carske posle prevzel gimn,
ski profesor Kosi, ki pa je i
z denarjem malo več sreče
njegovi predhodniki, saj
dohodki od novega bilj;
prinesli kar nekaj dodatr
denarja. Že leto kasneje s
knjižni fond okrepil za sto
vih knjig in vrsto časopiso
Kaplan Josip Drobnič (1812-1861), pomožni gimnazijski
učitelj, je v mestu ob Savinji izdajal tudi prvi slovenski
leposlovni list Slovenska Čebela
Ko je Ita slišala njegove besede, jo je pretreslo. Ko je čez
dolgo časa hotela govoriti, ji je glas odpovedal. Z bojazljivim
smehljajem je pogledala najprej njega, nato pa teto, ki je
pogrinjala mizo.
»Res ni bilo potrebno, da si delate^ toliko nepotrebnih skrbi,
gospa Vidak!« Bojazljivi deklici se je kar vrtelo v glavi. S
svojimi nejasnimi mislimi ni spravila druge besedice iz sebe,
četudi bi se bila rada zahvalila za tetino pozornost.
Gospa Vidak je globoko požrla in molčala. Pepi in Vinko sta
bila otroka njene sestre. Oba je imela enako rada, samo s
Pepijem je zgubila zvezo, ker je bil v zadnjem času zelo redko
v Pulju. Vinko, mlajši, je bil po svojem značaju bolj odkrit,
zato ga je bolj razumela in ji je bil bližji. V tem trenutku se je
živo. spomnila na tisto popoldne, ko je pred odhodom prišel k
njej po slovo. Kako je bil pretresen in nemiren! Zdelo je ji je,
da še sliši njegove besede: »Sedaj grem tudi k Rakovim po
slovo.« Iz njegovih besed je takrat slišala več, tudi njegove oči
so povedale več kot besede. A sedaj je videla starejšega brata,
kako je s skrbjo gledal na Ito. Deklica ga je nalahko odrinila
od sebe, vendar ga je še držala za roko, kot bi iskala nekje
oporo.
»No, teta, se ne čudiš, daje tudi mene prijelo? Da se je tudi
moje srce znašlo v ujetništvu? Ta mala čarovnica je to
zmogla!« Ljubeznivo se je nagnil k deklici in je božajoč vzel
njeno drugo roko v svojo.
»To se lahko reče. Upam, da bo šlo vse brez spgtekljaja.« To
je rekla teta bolj zase, medtem pa je z žugajočim pogledom
opazovala oba. Nobeden ni razumel pravega smisla; mislila
sta, da dvomi o materini privolitvi. Imela je pač drugega zeta
v mislih. Vladni svetnik je bil njen izvoljenec. Zaljubljen,
kakor je bil v Ito, je hotel deklico prisiliti, da bi postala
njegova žena. Ita ni hotela o sicer spoštovanem, toda starej-
šem gospodu nič slišati. Pepi je to vedel. Laskalo mu je, da ga
je Ita bolj cenila, zato je zmagoslavno rekel: »Nič ne skrbi,
teta, vse bo prav urejeno. Saj je vendar Ita tu, ki se odloča!« S
trudnim smehljajem je deklica odvrnila:
»To je z moje strani že odločeno.«
Gospa Vidak si je vse po svoje razlagala. Med pomisleki in
razočaranjem je nagubala čelo. Hotela je imenovati mlajšega
brata, da bi videla kakšen učinek bo to na oba napravilo,
toda ko je videla, kako srečen je mladi mož, je raje molčala.
»Je že sklenjeno,« si je mislila. Glasno pa je s poudarkom
rekla:
»Ako je tako, potem vama želim mnogo sreče. Lep par sta,
to je res. Upam, da se tudi po značaju ujemata.«
Z resnim pogledom na Ito je zapustila sobo.
»Zakaj me tako čudno gleda?« se je ta vprašala. Dalje pa s
svojimi mislimi ni prišla. Pepi jo je zopet objel in ji zastavil
vprašanja, kijih raje ne bi bila slišala.
»Ljubezen premaga vse težave, ljuba! Ali čutiš, kako te
imam rad? Ljubim te, mala Ita, toda tudi iz tvojih ust bi rad
slišal, da me ljubiš. Do sedaj mi tega še nikdar nisi povedala,
to sem samo slutil, ali sem si to le domišljal?« Položil je roko
na Itino ramo, z drugo pa jo je prijel za podbradek ter z
globokim pogledom čakal na odgovor.
»Da, ljubezen premaga vse težave, neskončno te ljubim,
mala Ita!« Te besede je tudi od svoje prve ljubezni slišala. In
prav te so morale biti? Tudi Ernestjoje prav tako ljubko prijel
za podbradek. Naj si bosta ta dva v vsem enaka?
V tem trenutku je prevzel deklico občutek olajšanja. Zakaj
ne bi videla v Pepiju nadomestilo za pokojnega? Morda je
hotela previdnost, da ji je ta mladi mož prišel na življenjsko
pot? Naj se tega ne oprime, ako usoda tako želi? Naj se sedaj
še obotavlja? Morda pa vse to, kar je doživela, le sanja?
Četudi so ji te misli kot strela švigale skozi možgane, se je
nepotrpežljivemu Pepiju le predolgo zdelo za jasno odločitev.
Močneje jo je prijel, da bi jo prisilil h govorjenju.
»No, Ita, povej mi vendar!« jo je spodbujal.
Otožnost in nemir sta se križala v njenem občutju. Še vedno
je zavlačevala odgovor. Počasi in preudarno je dvignila
trepalnice, videla je sivo uniformo, videla zlato zvezdico, vse
je bilo kot nekdaj. Ko je zopet zaprla oči, je zasanjan in srečen
smehljaj obkrožil njena usteca. To je bila ljubka slika deviške
lepote.
Mladi mož ni potreboval besed. Ta usta so tudi nemo
povedala, Pepi pa jih je zapečatil z dolgim poljubon
močno voljo je Ita premagala svoje ranjeno srce in zdelo
je, da bo sedaj zmožna govoriti o svoji preteklosti. Tedaj t
pa zapičil njegov od sreče žareč pogled v njene oči: »Zc
moram oditi,« je rekel, »toda kako bogat se odpeljem to,
odtod! Povsod me bo spremljala tvoja slika. Misli tudi t.
ta trenutek, ko te držim v rokah, obdrži me v duhu v
objemu do takrat, ko se snideva. Kako srečen sem, d
tvoje srce še prosto.«
Njegove besede so deklico zelo prizadele. Naj sedaj to
sreče uniči? Pepi se odpelje na fronto. Spomnila seje na s,
iz Koprivnice, ko je Ernest moral na fronto ter ji je prin
šopek spominčic z listom bršljana, povezano z rdečo pen
Ernest je govoril z rožami, Pepi pa je vse to povedi
besedami. Tudi Ernest je govoril o zopetnem snidenju! In i
moral tudi Pepi ostati tam zunaj, če bi tudi njega zat
krogla ? Ali naj gre raje s tem občutkom zopet nazaj ? Zi
naj bi mu to zavest zagrenila? In končno - saj ji je on všeč
S svojim premišljevanjem ni prišla dalje, ko je ne
potrkal. Gospa Vidak je bila. Iti je bilo to nerodno in je re
»Zakaj pa trkate, gospa Vidak?« Zdelo se je, da a
vprašanje preslišala. »Vaša sestra je zunaj. Po doli
iskanju je zvedela, da ste tukaj. Kličejo vas domov,
imate obisk, ki vas želi videti.«
Ita je prehodila kratko pot kot v sanjah. Njena sestr
neprestano govorila, toda je ni razumela, bolje rečene
sploh ni poslušala. V njenih ušesih so mehko in tc
zvenele vse druge besede, besede, ki so bile že enkrat
namenjene, toda učinek je bil takrat povsem drug. Kar)
takrat očaralo in čuUovito prevzelo je bilo danes sc
zadovoljstvo, saj sama ni vedela, kako naj jo imenuje;
je samo potvorba pristnosti.
Po Itinem odhodu je tudi Pepi zapustil teto. Veselo žvm
je šel po stopnicah navzdol ter je potrkal na Alojzova vn
Ta je stanoval v isti hiši v pritličju. Ne da bi slutil, kc
prijatelju napravil, mu je s presrečnim obrazom raz
dogodek zadnje ure.
Za Alojza to pravzaprav ni bilo nič novega; že dolg'
vedel, da se Pepi za Itd zanima, saj je imel oči v glavi. Vt
je tudi, da ima Pepi uspeh pri deklicah. Je bil mordt
vzrok, zakaj ni Pepija in tudi ne Ite nikdar podražil gl
tega, kot je v takih primerih med prijatelji navada? Gol
je, da se je bal odgovom. Sedaj je zvedel vse, brez šale, l
vprašanja, a tudi brez sočutja. Z neizraznim obrazon
gledal v tla in zdelo se je, da tega, kar mu je Pepi prav
povedal, sploh ni slišal.
prjm>i:ii:ij | NAŠI KRAJI IN LJUDJE I H
Od srca do srca
Predstavljamo delo prostovoljcev v Šolskem centru Velenje in njihovo mentorico
V akciji revije Naša žena
[Ščemo ljudi odprtih rok so
i zahvalno listino nagradili
tudi Alenko Čas, diplomira-
no psihologinjo na Šolskem
centru v Velenju.
»Alenka Čas že nekaj let
uspešno vodi obširen projekt
prostovoljno delo. Mladi s
prostovoljnim delom najbolj
neposredno pomagajo lju-
jem v stiski, jim.prisluhnejo
in jim na preprost, človeški
način lajšajo življenje. Pri tem
se notranje bogatijo in odraš-
čajo v zdrave, trdnejše oseb-
nosti. S tem, ko osrečujejo
jruge, osrečujejo tudi sebe,«
50 zapisali v obrazložitvi, ak-
cijo pa so s podelitvijo priz-
nanj in nagrad zaključili pre-
tekli teden.
»Všeč mi je, ker so v akciji res
odkrili posameznike, ki jih po-
gosto drugi ne opazijo, čeprav
opravijo veliko pomembnega
dela,« je povedala Alenka Čas v
svoji pisarni, kamor so neneh-
no prihajali dijaki šolskega
centra s takšnimi in drugačni-
mi potrebami, problemi in že-
ljami. »V šoli smo s prostovolj-
nim delom pričeli pred petimi
leti, ko so v Velenje prišli prvi
begunci. Moja zgodba se je
začela že prej, saj sem bila
zadolžena za otroke iz Bosne
m drugih republik, ki so priha-
v Velenje. To so bili 15-letni
otroci iz zaostalih revnih pre-
delov, ki so se pri nas počutili
popolnoma izgubljene. Zanje
in za starše smo potem priprav-
ljali roditeljske sestanke v nji-
hovem domačem kraju, in ti
otroci so mi nekako prirasli k
srcu, vojna pa me je še toliko
bolj prizadela. Ko sem potem
preko beguncev še od bližje
spoznala, kaj se dogaja v Bo-
sni, sem se začela z velenjski-
mi gimnazijci pogovarjati, kaj
bi lahko storili za te begunske
otroke, kako bi jim lahko po-
magali. Najprej smo začeli zbi-
rati humanitarno pomoč, nato
pa smo tem otrokom tudi kon-
kretno pomagali.«
Poleg beguncev je velenjska
psihologinja predlagala dija-
kom, da bi pomagali tudi ko-
mu drugemu. »Upala sem, da
se bo našel kakšen posame-
zen dijak, vendar se jih je pri-
javilo 140! Kar sapo mi je je-
malo, nekaj od veselja, nekaj
Pa zaradi odgovornosti. Takoj
srno se začeli pogovarjati s
strokovnjaki na posameznih
Področjih. Za pomoč invalid-
om otrokom se je najprej pri-
javilo 15 dijakov, po tednu dni
Pa je bilo že 30 prostovoljcev.«
Od sreče do sreče
Iz takšnih začetkov je zrasla
akcija Prostovoljno delo, ki je
Namenjena vsem dijakom, ki
jih veseli delo z ljudmi in so
Pripravljeni pomagati sočlove-
ku. Tako letos pomagajo otro-
kom velenjskih vrtcev, osnov-
n°Šolcem ali srednješolcem z
učnimi težavami, otrokom in
Mladostnikom z motnjami v
plesnem in duševnem razvo-
ju, otrokom s psihosocialnimi
Problemi, ostarelim ljudem,
D°lnikom s sklerozo multi-
Pfeks, bolnikom v splošni bol-
nišnici ter begunskim otro-
kom in mladostnikom. Dijaki
poleg tega sodelujejo tudi v
glasbeni in novinarski sekciji
tega projekta. Mladi glasbeni-
ki skrbijo za čim boljše počut-
je vseh, mladi novinarji pa lo-
vijo utrinke dogajanja.
»Vsestranski pomen prosto-
voljnega dela je možno prika-
zati iz različnih zornih kotov,
čeprav vemo, da je vse njegove
učinke nemogoče dovolj na-
tančno ovrednotiti. Zagotovo
pa gre pri tem za dokaj močan
interaktiven odnos med pro-
stovoljcem in prejemnikom
pomoči. V svojem delu se stro-
kovnjaki, ki delamo z mladi-
mi, nenehno soočamo ne le z
njihovim mladostniškim zago-
nom, domiselnostjo, ustvar-
jalnostjo, srčnostjo..., temveč
tudi s številnimi stiskami, ki
jih doživljajo,« pravi velenjska
psihologinja. »Mislim, da je
pri mladih pomembno vzpod-
bujati predvsem tista nagnje-
nja, ki lahko vodijo človeka k
večji notranji harmoniji. Za
doživljanje te harmonije niso
dovolj le besede, ampak pravo
izkustvo skozi lastno aktivno-
sti in skozi pristen človeški
odnos.«
Prostovoljno delo je, po
prepričanju Alenke, ena od
oblik delovanja mladega člo-
veka, ki mu v veliki meri
omogoča osebnostno rast.
Velik pomen je tudi v preven-
tivnem smislu, to je v izgrad-
nji zdrave osebnosti in s tem
tudi zdrave družbe, hkrati pa
mladim omogoča doseganje
višje kakovosti lastnega živ-
ljenja in življenja sočloveka.
»S svojo pomočjo ljudem,
predvsem tistim, ki jih je živ-
ljenje prikrajšalo za marsika-
tero človeško dobrino ali jih
celo pahnilo na rob družbe,
prostovoljci na različne nači-
ne lajšajo njihove življenjske
težave in jih razveseljujejo.
Na preprost, a še kako pri-
sten in topel človeški način,
mladi uresničujejo osnovne
človeške vrednote in še glob-
lje spoznavajo njihov po-
men,« je prepričana Alenka
Čas, ki še posebej zažari, ka-
dar pripoveduje o različnih
lepih dogodkih, ki jih je doži-
vela sama ali pa doživljala ob
pripovedovanju »svojih« pro-
stovoljcev. »Le malo je včasih
potrebno, da osrečiš sočlove-
ka in si srečnejši tudi sam. Vse
to pa mladi potrjujejo s svojo
vnemo in radostjo, ki jo ob
delu izžarevajo.«
In kaj še posebej polaga
Alenka Čas na dušo vsem, ki
imajo opraviti z mladimi?
»Mladi so lahko tako čudoviti.
Bodimo z njimi pristni. Sku-
šajmo jim prisluhniti, se jim
približati, jih spodbujati in jim
biti v oporo v tem, za človeka
naj bolj kritičnem obdobju
odraščanja. In se zavedajmo,
da se tudi sami lahko od njih
veliko naučimo. Tako bo živ-
ljenje vsem nam, mladim in
odraslim, lepše in bolj smisel-
no. Bolj ga bomo zmogli uži-
vati in bolj ceniti vsak njegov
trenutek.«
Od človeka do
človeka
Za delo s problematičnimi
otroci se je preko akcije Pro-
stovoljno delo prijavilo 30 di-
jakov, vsak je delal s svojim
otrokom. »Prostovoljce smo
posebej pripravljali na pogo-
vore s temi otroci, da jih ja ne
bi še dodatno zapečatili. Vsi
so šli na srečanja z navodi-
lom, naj otrokom prisluhne-
jo, naj odkrijejo, kaj dobrega
v njih. Rezultati so bili res
dobri, razblinjati so se začele
učne in vzgojne težave. Pro-
stovoljec, ki ima pristen člo-
veški stik, lahko za takšnega
otroka naredi več kot kateri
koli strokovnjak, saj mu zna
prisluhniti. Problematični
otroci so se jim odpirali, po-
stajali ponosni na svoje zaup-
nike, in jih sprejemali kot pri-
jatelje ali starejše brate, »»opi-
suje Alenka lepe izkušnje pro-
stovoljnega dela.
Veliko strokovnjakov neneh-
no razmišlja, kaj bi dali mla-
dim, da ne bi bilo »vse brez
zveze«. »Tako pravijo tudi us-
pešni otroci, takšni, ki jim
praktično nič ne manjka. Pa
vendar se počutijo prazne, z
dvema besedama brez zveze,«
je povedala Alenka, ki si je v 20
letih dela z mladimi nabrala
obilo izkušenj. »Mlade je treba
pripraviti za življenje. Vsak pač
ni imel možnosti v družini in
družbi, tepe nas potrošniška
miselnost, ko se vrednote pri-
sotne le z besedami... Mladi
postajajo vse bolj kritični,
problemi pa jih hitro zrušijo.
Zato je treba najti nekaj, da
osebnostno rastejo, da znajo
ceniti osnovne vrednote, os-
novno ljubezen do sočloveka.«
Velenjski prostovoljci se v
zadnjem času ukvarjajo tudi
z romskimi otroci. Poleti so
teden dni preživeli v Prek-
murju, kjer so se srečevali z
Romi, pripravljali razne de-
lavnice in strokovna sreča-
nja. Iz vsega tega so, pod
vodstvom Alenke Čas in Mitje
Rotovnika, pripravili doku-
mentarec Od srca do srca, ki
je na 1. festivalu neodvisnega
filma in videa Slovenije v ka-
tegoriji dokumentarnih fil-
mov osvojil drugo mesto.
Mali princ je gledal s srcem,
in to velenjski prostovoljci
znajo razumeti. »Mislili so, da
imajo probleme. Ko pa spoz-
navajo, da hodijo, govorijo,
imajo starše, se šele začnejo
zavedati vseh dobrin. Da je
življenje marsikoga, ne po
njegovi krivdi, prikrajšalo. Ko
od blizu začnejo doživljati be-
gunske družine, se sprašuje-
jo, kaj bi bilo, če bi morali biti
sami begunci? Ti otroci so se
veliko naučili, pridobili so iz-
kušnje in spoznali sebe,« pra-
vi Alenka, ki se je svojemu
delu popolnoma predala.
Tudi v Velenju že deluje
Las, lokalna akcijska skupina
za premagovanje drog, z njim
pa združujejo tudi prostovolj-
no delo. »Boj proti drogi je
izgubljen. Treba je delati na
preventivi, da mladi na droge
ne bi niti pomislili,« je prepri-
čana Alenka Čas.
Seveda se prostovoljci pri
delu ne srečujejo le z uspehi,
dostikrat se dogaja, da so ra-
zočarani, saj to delo še ni
dovolj cenjeno med ljudmi.
Da o finančnih možnosti, ozi-
roma nezmožnostih niti ne
govorimo, saj je malo tak-
šnih, ki so pripravljeni pri-
sluhniti in pomagati,
■■■i URŠKA SELIŠNIK
»Turisti« v Ameriko
Študentje drugega letnika Visoke šole za hotelirstvo in
turizem v Portorožu bodo v letošnjem šolskem letu
pripravili strokovno ekskurzijo na Florido, ob tej prilož-
nosti pa Američanom tudi podrobneje predstaviti Slove-
nijo.
Predvidena ekskurzija temelji na 10-dnevnem bivanju v
Miamiju, kjer bo organiziran dvodnevni seminar, ki ga bo
vodila gospa Florence, direktorica verige INN, in predstavila
organizacijo turizma na Floridi. Obiskali bodo ameriške
univerze, ki so sorodne portoroški po učnem programu,
poleg tega pa bodo pripravili tudi pogovor s slovenskim
konzulom v Clevelandu, prof. dr. Karlom Bonuttijem. Štu-
dentje, med njimi jih je kar nekaj s Celjskega, bodo novo
pridobljena znanja in spoznanja po vrnitvi iz Amerike pred-
stavili v obliki seminarja. US
Alenka Čas je prepričana, da bi v Velenju, če se ne bi toliko
ukvarjali z mladimi, izbruhnila prava katastrofa. In tudi
zato upa, da bo v širši družbi naletela na večje razumevanje.
MESTNA OBČINA CELJE
na podlagi 7. člena Odloka o načinu in pogojih izvajanja
gospodarske javne službe na področju pokopališke dejav-
nosti (Uradni list RS, štev. 49/95) ter 2. člena Odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o pogojih in izvajanju
gospodarske javne službe na področju opravljanja pokopa-
liške dejavnosti (Uradni list štev. 64/96), objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV KONCESIJE ZA IZVAJANJE
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE UREJANJA
POKOPALIŠČ TER POKOPALIŠKE IN POG-
REBNE DEJAVNOSTI
1. Koncesija se podeljuje za dejavnost urejanja pokopališč
in upravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti na mest-
nem pokopališču v Celju in na pokopališču Teharje ter za
pogrebno dežurno službo za območje Mestne občine Celje.
Urejanje pokopališč zajema:
-vzdrževanje pokopališč (čiščenje in odstranjevanje odpad-
kov in snega, odvoz odpadkov na odlagališče, košnja zelenic,
urejanje in obrezovanje živih meja, vzdrževanje poti, manjša
vzdrževalna dela na objektih in napravah, vodenje katastra
pokopališč, ostala dela, ki sodijo v področje vzdrževanja),
-razdelitev pokopališč na posamezne zvrsti grobov,
-prekope. »
Pokopališke dejavnosti so predvsem naslednje:
-zagotovitev uporabe mrliških vežic,
-izvajanje pogrebnih dejavnosti,
-izkop in zasip jame z zaščito sosednjih grobov,
-prva ureditev groba,
-izvajanje pokopališke dežurne službe.
Razpisana koncesija se podeli le enemu koncesionarju,
koncedent pa zanjo zagotavlja monopol.
2. Koncesionar lahko opravlja tudi druge tržne dejavnosti, ki
so po naravi združljive s koncesijo. Mestna občina Celje za
te namene sklepa zakupne pogodbe za objekte in naprave v
neposredni bližini pokopališč na podlagi posebnega razpisa.
Koncesionar ima v primeru enakih ponudbenih pogojev
prednostno pravico zakupa teh objektov in naprav za
izvajanje tržnih dejavnosti.
3. Koncesija se podeljuje za dobo, ki jo predlaga ponudnik in
je odvisna od razvojnega programa, ki ga predlaga. Konce-
sijska doba ne more biti daljša od desetih let. Za koncesijo
se ne plačuje koncesijskih dajatev.
4. Koncesionarju se podeli javno pooblastilo.
5. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje minimalne ka-
drovske, tehnične in druge pogoje:
-da so registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in da
imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
-da predložijo dokazila, reference, ipd, ki potrjujejo, da imajo
potrebna znanja in izkušnje,
-da imajo v posesti ustrezna tehnična sredstva za izvajanje
dejavnosti ali pa predložijo jamstva, da bo to pridobljeno,
-da bodo prevzeli ob sklenitvi koncesijske pogodbe za
nedoločen čas osem delavcev dosedanjega koncesionarja,
-da predložijo najmanj 1 mio sit zavarovanja - varščino za
kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe. Če zbrani
kandidat v roku ne plača varščine, se odločba o izbiri razveljavi,
-da predložijo razvojni program in poslovni načrt z odprto
kalkulacijo cen in predlaganim standardom kvalitete in
obsega storitev do leta 2010.
Koncedent zagotavlja delovne pogoje za izvajanje javne
službe v Popovičevi 2 v Celju. Ponudniki morajo v ponudbi
posebej določiti minimalne prostorske kapacitete potrebne
za izvajanje razpisane službe.
6. Med prijavljenimi bo Komunalna direkcija Mestne občine
Celje izbrala ponudnika na podlagi naslednjih kriterijev:
-Izpolnjevanje minimalnih predpisanih pogojev,
-kvaliteta in realnost predloženega razvojnega programa in
poslovnega načrta, s katerim se bo del prihodkov od
najemnin lahko namenil za investicijske naložbe,
-predlagana kvaliteta in obseg ter ponujena cena storitev,
-dosedanje reference ponudnikov,
-optimalnost najema potrebnih poslovnih prostorov na Po-
povičevi 2,
-višina varščine za uspešnost izvajanja gospodarske javne
službe.
Komunalna direkcija lahko odloči, da ne izbere nobenega od
ponudnikov.
7. Vsa potrebna dokumentacija ter dodatne informacije so
na voljo na Komunalni direkciji Mestne občine Celje, Prešer-
nova 27, 3000 Celje. Razpisna dokumentacija se plača v
višini 10.000,00 sit, na žiro račun Mestne občine Celje štev.
50700-630-9010105.
Kontaktna oseba je Jože Smodila, dipl.ing., telefon 063 484-
822 vsak ponedeljek od 8. do 11. ure.
8. Rok za prijavo je 30 dni od objave v Uradnem listu R
Slovenije.
9.Prijave na javni razpis je potrebno poslati v zaprti ovojnici
na naslov:
-MESTNA OBČINA CELJE, KOMUNALNA DIREKCIJA,
PREŠERNOVA 27, 3000 CELJE-
s pripisom »PRIJAVA ZA KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE
POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI - NE ODPIRAJ«.
O izbiri bomo ponudnike obvestili v dvajsetih dneh po
zaključku roka javnega razpisa.
Mestna občina Celje
28
ZA RAZVEDRILO
NOVI TEDNIKI
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
29
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
t>dile:
22. H.: Edita ZAVRŠKI iz Ce-
ja - dečka in Darja TURNŠEK iz
Tabora - dečka;
23. 11.: Bogomira KUNŠTEK
i Frankolovega - deklico, Na-
alija ŠELIH iz Slovenskih Ko-
,jic - dečka, Hedvika JURKO-
;£K iz Sv. Štefana - dečka,
Vlenka URANKAR iz Vranske-
¡a - dečka, Suzana PEČNIK iz
zelenja - dečka in Irena ČRE-
¿OZNIK iz Celja - dečka;
24. 11.: Jolanda STOJNIC iz
»rebolda - dečka, Suzana UR-
,EP iz Frankolovega - deklico,
jarbara KREGAR iz Škofje va-
li- dečka in Julija ŠARLAH iz
felenja - dečka;
25. 11.: Valentina RATEJ iz
ikofje vasi - dečka, Alenka
'LIS ROMIH iz Velenja - dečka
n Irena VOLER iz Slovenskih
Conjic - deklico;
26. 11: Vida FALNOGA iz
,oč - dečka in Nataša JAGER
z Celja - dečka;
27. 11; Petra KUZMAN iz
»etrovč - dečka, Vlasta JAGO-
)IČ iz Šmarja - deklico, Edita
RIC iz Velenja - dečka, Ber-
íardina KRAJNC iz Celja - de-
dico in Urška REBERŠAK iz
Zelja - dečka;
28. 11.: Vlasta PRISTOVŠEK
z Celja - deklico in Lucija
5KORJANC iz Celja - dečka.
POROKE      1
Celje
Poročila sta se dva para in
;icer Janez ARČAN in Jasna
(RAMER oba iz Celja ter Mir-
to BREZNIK in Nada ZORKO
ote iz Celja.
Laško
Poročilo se je 9 parov od
teh: Miloš SANDIČ in Zora
PANDUREVIČ oba iz Radeč,
Gregor BOMBEK iz Laškega in
/era MOČNIK iz Žalca, Blaž
(OLAR iz Šentjurja in Lucija
jROBLER iz Arje vasi, Željko
3KLOBDŽIJA iz Celja in Gor-
lana SUVAJAC iz Štore ter
Meš KERŠIČ iz Rogaške Slati-
le in Jadranka SISTRIČ iz
Hrastnika.
Zlato poroko sta sklenila
vlarija in Anton DEŽELAK iz
3ebra pri Laškem.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se 2 para in
sicer Alojz HRIBERNIK iz
Hruševca pri Šentjurju in Pe-
tra OKLOBDŽIJA iz Celja ter
Zoran RADAKOVIČ in Katja
ŽUREJ oba iz Celja.
Velenje
Poročila sta se Peter SKAZA
in Anica MAJHEN oba iz Vele-
nja.
Zlato poroko sta sklenila
Martin in Angela PODKRI-
ŽNIK iz Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Zofija HORVAT,
82 let iz Grobelnega, Katarina
SLAKAN, 71 let iz Loke, Ema
ŠPAN, 47 let iz Celja, Marija
GORIČAN, 73 let iz Bezine,
Jožef KUMAR, 71 let iz Paske
vasi, Marija JURŠIČ, 82 let iz
Rogatca, Alojz ZUPAN, 56 let
iz Javornika, Marija VETER-
NIK, 88 let iz Lokrovca, Kosta-
din JANKOVIČ, 57 let iz BiH,
Marija IGLAR, 99 let iz Celja,
Stanislav LIPOVŠEK, 82 let iz
Razgorc, Neža ČUDEN, 71 let
iz Celja, Frančišek GOBEC, 87
let iz Rakitovca, Jožica UR-
LEB, 70 let iz Celja, Alojzij
JEZOVŠEK, 84 let iz Vrha,
Franc HREN, 66 let iz Potoka,
Hildegarda INKRET, 87 let iz
Celja, Alojzij SEME, 70 let iz
Laškega, Alojzij PERC, 86 let
iz Gubnega, Stanislav ČAS, 75
let iz Velenja, Anton MAJGER,
57 let iz Vojnika, Janez JERO-
MEL, 79 let iz Matk, Antonija
RUPNIK, 83 let iz Slovenskih
Konjic, Stanislava STRAUS
BRAČKO, 87 let iz Celja in
Veronika VALENČIČ, 70 let iz
Celja.
Laško
Umrli so: Janez MLAKAR,
63 let iz Žigona nad Laškim,
Frančiška ULAGA, 79 let iz
Spodnje Rečice pri Laškem,
Frančiška JANČIČ, 79 let iz
Spodnje Rečice, Otmar GO-
LOB, 75 let iz Trnovega pri
Laškem, Ivana DEŽELAK, 82
let iz Vrha nad Laškim, Albert
OJSTERŠEK, 25 let iz Strmce,
Vera NEMEC, 63 let iz Laške-
ga, Franc PINTAR, 91 let iz
Polane pri Jurkloštru, Ljudmi-
la GORIŠEK, 71 let iz Lokavca
pri Rimskih Toplicah in Alojzi-
ja FLIS, 69 let iz Lož nad Rim-
skimi Toplicami.
Šentjur pri Celju
Umrla je Julijana VOVK, 79
let iz Zgornjega Tinskega.
Velenje
Umrli so: Franc IKOVIC, 84
let iz Celja, Karolina BORINC,
82 let iz Prebolda, Jožef KON-
ČNIK iz Žalca, Jožef BREZO-
VEC, 70 let iz Peclja, Neža
ROSI, 97 let iz Dolge Gore,
Jožef BOBNIČ, 62 let iz Kladja
nad Blanco, Ivan SRNOVR-
ŠNIK, 67 let iz Šoštanja in
Stanislava GOLTNIK, 69 let iz
Topolšice.
Žalec
Umrli so: Katarina Marija
JAZBEC, 82 let iz Prebolda,
Ciril Jožef GANONI, 74 let iz
Pernovega, Stanislav ROV-
ŠNIK, 87 let iz Preserij in Ja-
nez PODKRAJNIK, 76 let iz
Zg. Roj.
TRŽNICA
SIT/kg	
zelje kislo	200
zeljne glave kisle	250
zelje navadno	100-150
rdeče zelje	150
kisla repa	200
paprika	250
endivja	150-250
motovileč	1500
glavnata solata	200-250
korenje	150-200
paradižnik	200-250
čebula	200-250
fižol v zrnju	300-550
krompir	70-80
brstični ohrovt	250-300
jabolka	70-100
kivi	220-250
banane	140-150
mandarine	140-160
pomaranče	180-200
grozdje	180-250
orehi jedrca	1000-1500
jajca	20-30
adventni	
venčki      od 500 SIT naprej	
RADIO CELJE
OD 7. DO 13.12.1996
Sobota, 7.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 7.20
Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 9.30 Film-
ski sprehodi, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 13.15 Študentski servis,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.30 20 vročih, 20.00 Ve-
černi športno-zabavni pro-
gram, 22.00 Rezervirano za ve-
deževanje, astrologijo, 24.00
Zaključek programa in priklju-
čitev programu Radia Sloveni-
ja.
Nedelja, 8.12.: 7.15 Začetek
programa, napovednik, 7.30
Horoskop, 7.40 Na današnji
dan, 8.00 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15
Verska oddaja - Luč sveti v
temi, 10.00 Nedeljski gost,
12.00 Novice, 12.05 Domača
melodija tedna, 12.10 Čestitke
in pozdravi (vmes ob 13.30
Športno popoldne), 20.00 SQ
dance, 21.00 Pod slovensko li-
po, 22.00 Zaključek programa
in priključitev programu Radia
Slovenija.
Ponedeljek, 9.12.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Prva
jutranja kronika RaSlo, 6.00
Poročilo OKC Celje, 6.15 Doma-
ča melodija tedna, 6.30 Na da-
našnji dan, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
dnevnega tiska, 8.00 Poročila,
osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Napovednik, 9.30 Športno do-
poldne (vmes ob 11.00 Novice),
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 13.10 Minute za zdravje,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RaSlo),
16.15 Rezervirano za reporta-
žo, 17.00 Kronika, 18.00 Po-
dalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak
polk in valčkov, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev
programu Radia Slovenija.
Torek, 10.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled dnevne-
ga tiska, 8.00 Poročila, osmrtni-
ce, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Napoved-
nik, 9.30 Vi sprašujete, gostje v
studiu odgovarjajo, 11.00 Novi-
ce, 11.15 Vedeževanje v živo,
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 13.15 Pokličite in vprašajte,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi (RaSlo), 17.00 Kroni-
ka, 18.00 Slovenska estrada na
Radiu Celje, 19.15 Radi ste jih
poslušali, 21.00 Da ne bi poza-
bili peti (Jure Krašovec), 21.30
Iz glasbene skrinje, 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev programu Radia Slovenija.
Sreda, 11.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Radio Celje na terenu, 11.00
Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Mali O,
14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser (melodija ted-
na), 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.15 Pop loto,
17.00 Kronika, 18.00 Full cool,
21.00 Glasbeni ex-press, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev programu Radia Sloveni-
ja.
Četrtek, 12.12.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Prva jutra-
nja kronika RaSlo, 6.00 Poroči-
lo OKC Celje, 6.15 Domača me-
lodija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska,
8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Gospodarska oddaja, 10.00
Glasbo izbira... 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser (melodija ted-
na), 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.15 Domače
4, 17.00 Kronika, 19.15 Nokia
hit parada, 20.00 Rock blok -
Aleš Uranjek, 21.00 V živo,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Petek, 13.12.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
dija tedna, 6.30 Na današnji
dan, 6.45 Horoskop, 7.00 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska,
8.00 Poročila.osmrtnice, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Napovednik, 9.30
Malo mešano, 11.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Novi-
ce, 13.15 S knjižnega trga, 14.00
Napovednik, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalp-
ski biser (melodija tedna),
15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RaSlo), 17.00 Kronika,
19.15 Glasba je življenje, 20.00
Hej, mister DJ., 21.00 DJ tirne,
22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia
Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00
ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure.
30
GLASBA
NOVI TEDNIK
GLASBENI EXPRESS
Skoraj dva meseca po rojs-
tvu prvorojenca ameriškega
pop artista PRINCEA in ple-
salke MAYTE je v javnost pri-
curljala žalostna vest, da je
njun otrok zaradi redke bolez-
ni (Pfefferjev sindrom) 23. ok-
tobra umrl. Izid njegovega
trojnega albuma »Emancipa-
tion« se je zaradi tega nesreč-
nega dogodka pomaknil v pr-
vo polovico prihodnjega leta,
takrat pa se naj bi Prince po
daljši koncertni abstinenci
spet vrnil na velike odre.
Sredi evropskega dela sve-
tovne turneje so britanski
dark-poperji THE CURE ko-
nec prejšnjega meseca objavili
tretji single s svojega 13. albu-
ma »VVild Mood Swing«. Na
single formatu se je tokrat
znašla pesem »Gone«, sprem-
ljajo pa jo še trije remixi
skladb z že omenjenega albu-
ma.
Po No. 1 uspešnici »Firestar-
ter« pa se na lestvice spet vra-
čajo angleški tehno friki THE
PRODIGY. Njihova najnovejša
kreacija »Breathe« že drvi pro-
ti vrhu britanske lestvice naj-
bolj prodajanih »malih« plošč,
tretji album Liama Howletta
in njegovih treh pomagačev
pa bo izšel v začetku prihod-
njega leta. The Prodigy so zanj
že posneli osem skladb, poleg
članov benda pa bo na albu-
mu mogoče slišati še cel kup
gostov; legendarnega raperja
Koola Keitha, pevko Skin
(Skunk Anansie), odštekanca
Safronna (República) in nove
upe brit-popa Kula Shaker.
Ob peti obletnici smrti ne-
nadkriljivega FREDDIEA MER-
CURYA je 25. novembra oper-
na zvezdnica Monserrat Ca-
ballé na obali Ženevskega je-
zera v bližini Montreauxa,
kjer je Freddie preživel zadnja
leta svojega življenja, odkrila
devet čevljev visok spomenik.
Skulptura velikega Freddiea bi
sicer morala stati v Londonu,
na dvorišču njegovega stano-
vanja v četrti Kensington, ven-
dar pa so oblasti iz do sedaj še
nepojasnjenih razlogov njego-
vo postavitev prepovedale.
V ponedeljek je založba One
Little Indian objavila tretji al-
bum islandske pop dive
BJORK. LP »Telegram« je
Bjork, ob asistenci številnih
prijateljev z britanske art sce-
ne, napolnila z radikalnimi
priredbami skladb, ki so že
lani izšle na njenem drugem
albumu »Post«.
Ameriška založba Geffen je
po odhodu Johna Squirea, ki-
tarista in avtorja večine uspe-
šnic kultne britanske skupine
THE STONE ROSES, s to za-
sedbo prekinila sodelovanje.
Kmalu zatem je »Kamnite ro-
že« zapustil še basist Mani in
se pridružil znani rockovski
zasedbi Primal Scream, ostali
člani benda pa bodo glasbeno
kariero nadaljevali pod dru-
gim imenom.
Nova ameriška superskupi-
na sestavljena iz odpadlih čla-
nov nekaterih velikih ameriš-
kih rock bendov si je nadela
ime THE LAST HARD MAN.
Kelly Deal, Jimmy Chamber-
lain (Smashing Pumkins),
Jimmy Flemion (The Froggs)
in Sebastian Bach (Skid Row),
so že posneli nekaj skladb za
diskografski prvenec, med nji-
mi pa je tudi priredba rockov-
ske himne »School's Out«, s
katero je v začetku sedemde-
setih zablestel čudaški Alice
Cooper. Po dolgotrajnem in
nič kaj uspešnem zdravljenju
odvisnosti od drog je pevec
Scott Weiland po skoraj letu
dni spet nastopil s svojo skupi-
no STONE TEMPLE PILOTS.
Takoj po koncertu v znanem
losangeleškem klubu Viper
Room, katerega lastnik je
filmski zvezdnik Johhny
Deep, se je Scott vrnil v reha-
bilitacijski center. Od tam je v
preteklosti, kljub odredbi so-
dišča o obveznem zdravljenju,
redno uhajal, zato mu je pasa-
denski sodnik pred nedavnim
zaradi večkratnega posedova-
nja in uživanja mamil zagrozi-
li tudi z zaporno kaznijo.
Grožnje so, kot kaže, nanj po-
zitivno delovale, saj je Scott že
nekaj mesecev vzorni član te-
rapij ske skupine, ki bo labil-
nega VVielanda spremljala tu-
di na prihajajoči enomesečni
turneji po ZDA.
Vrhniška alter-rock zasedba
HIT ET NUNC bo še pred kon-
cem tega meseca pri založbi
FV objavila svojo drugo kom-
paktno ploščo. Bernard Ko-
govšek-kitara, Mario Mlakar-
bobni, Tomi Popit-bas in Sašo
Solarič-vokal, so za LP »Lava«
posneli 12 skladb v Zagrebu
pod producentsko taktirko
Denykena, vodilnega produ-
centa hrvaške garažne scene
(Majke, Kojoti, Psihomodo
pop...).
Kranjska založba Panika je
objavila četrti glasbeni projekt
ROMANE KRANJČAN. Gre za
kaseto »A-E-I-O-U«, ki je za-
polnjena z dvanajstimi prisrč-
nimi otroškimi skladbicami,
posnetimi v studiu. Bar. Pod
večino skladb se je podpisal
Lojze Kranjčan, umetni
vodja Big Banda RTVS, pri i
stajanju omenjene kasete
je sodelovalo še cel kup zi
nih imen slovenske estrade
kulture (Ratko Divjak, Jc
Hauko, Blaž Jurjevič, /
Smolar, Neža Maurer, Mi
Rainer...).     STANE ŠPEGI
Po septembrskem umoru raperskega zvezdnika TUPACA
SHAKURJA so ameriški glasbeni trg preplavili številni njegovi
starejši in do sedaj še neobjavljeni posnetki. Po pred kratkim
objavljenim LP »The Don Kulminati - The Seven Day Story« so
podjetni založniki police trgovin z nosilci zvoka napolnili še s
ponatisom njegovega celotnega diskografskega kataloga, prava
poslastica za ljubitelje rapa pa bo skladba »If I Was King«, ki jo
je 2Pac posnel skupaj s hip-hoperji The Fugges (na sliki),
znašla pa se bo na soundtracku dokumentarnega filma »Rumb-
le In The Jungle« o boksarskemu heroju Mohamedu Aliju.
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Sin Radovcma Gobca - Mitja
Obstajajo osebnosti, ime-
na v glasbenem svetu, ki jih
poznajo tudi tisti, ki jih glas-
ba ne zanima drugače kot
zgolj zvočna kulisa.
Le kdo se ne spomni pesmi
Zdaj zaori pesem o svobodi, ki
smo jo veselo prepevali tudi v
šoli. Zdajšnje generacije so
verjetno prikrajšane za pesmi
s partizansko tematiko. Kako
se pri nas (tudi glasbeni) pro-
grami spreminjajo in ene
skrajnosti v drugo. Medtem ko
smo mi prepevali skorajda sa-
me partizanske pesmi, jih da-
našnje generacije praktično ne
poznajo.
Obeta pa se še ena novost v
glasbeno vzgojnem programu
osnovnih šol. Glasbeni pouk
naj bi postal izbirni predmet,
kar pomeni, da ga skorajda
bo... Potem se bomo šele p
toževali nad glasbenim ok
som Slovencev...
Tokrat bo z nami v odd
Glasba je življenje gosp
Mitja Gobec, zborovodja, c
govorni urednik glasbenih
daj pri ZKO, sin znamenite
Radovana Gobca.
Glasbena
anekdota
Politika se je kaj rada vrt
šavala v skladateljsko delo E
dovana Gobca. Tako je ne
križanka v »Slovencu« prh
sla naslednjo razlago:
»Priimek slovenskega sk
datelja ali del krave.«
Simona H
Geslo Kolinske za ta teden:
EDINA, ti si moja sreča,
tudi, ko spremlja me nesreča.
Nina Obid, Žirovnic

GLASBA
Fi
Grdi Jožek prvič na Gorenjskem
Koncert bivših superzvezdnikov Ugly Kid Joe v Kranju
»Easy come, easy go« - bi se lahko
lasil najkrajši možni povzetek biogra-
je ameriškega skate-rock benda Ugly
jd Joe.
Leta 1992 je namreč ta californijski
vintet nenadoma udaril s himničnim
izkoproračunskim megahitom »Everyt-
ing About You«, ki jih je tako rekoč čez
oč lansiral v zvezdniško orbito, kjer so
e ravno v tistem času gnetli prerojeni
;unsi in Aerosmith, funkijaški Faith No
lore in Red Hot Chili Peppers ter novo-
ečeni grunge zvezdniki Nirvana, Pearl
jm, Soundgarden... Temu je sledil al-
um »America's Least Wanted« in z njega
[ nekaj uspešnic - pri nas se spomnimo
redvsem smešne »Bussy Bee« in njihove
redelave dvajset let starega hita »Cats In
he Cradle«.
Založba Mercury si je s pomočjo pete-
ce mladih poskočnežev (Dave Fort-
ían, Whit Crane, Shannon Larkin,
laus Eichstad, Cordell Crockett) fi-
ančno precej opomogla, menadžerji
menjene diskografske hiše pa so seveda
oteli iztržiti še več. Iz simpatičnega
evca Whita Cranea so hoteli narediti
ovega lomilca najstniških src, iz benda
a pocukrane metalce. Tu pa se je zgod-
a o uspehu končala.
Ugly Kid Joe so se odločili, da se bodo
ržali svoje osnovne usmeritve - ostri
itarski rifi, s funkyaskimi prijemi pope-
trena ritem sekcija, nekaj novodobnih
rap-rockovskih prijemov in agresiven
groovy vokal. Založba Mercury je neu-
bogljivce kaznovala z medlo medijsko
podporo naslednjega albuma »Menace To
Sobriety«, Ugly Kid Joe pa so z ostro
brezkompromisno metalsko godbo izgu-
bili precej publike med najstniki, so pa
zato s svojo iskrenostjo prepričali nekoli-
ko zrelejše ljubitelje te glasbene zvrsti.
Letos so Ugly Kid Joe dokončno zapu-
stili Mercury, pod svoje okrilje pa jih je
vzela manjša californijska založba Evolu-
tion, ki jim pustila popolno ustvarjalno
svobodo. Rezultat te je konec oktobra
objavljena uspešnica »Sandvvich« in al-
bum »Motel California«, ki ga bodo po-
skočni Californijci, poleg nekaterih svojih
starejših stvaritev, v živo premierno pred-
stavili tudi na »sončni« strani Alp. Ugly
Kid Joe bodo v organizaciji ljubljanske
koncertne agencije Pooky's concerts raz-
grajali v dvorani Primovsko v Kranju, v
torek, 10. decembra.
STANE ŠPEGEL
Bohorč in prijatelji
V nabito polni dvorani gasilskega doma v Slivnici pri Šentjurju,
je narodno zabavni ansambel »Jože Bohorč s prijatelji« iz Slivnice
v nedeljo, 24. novembra popoldan predstavil svojo prvo glasbeno
kaseto, ki so jo izdali pri Studiu »Zlati zvoki« Igorja Podpečana.
Na kaseti je 10 skladb in sicer stare koračnice, ohcetne skladbe ter
njihova lastna »Polka za Mojco«. Ansambel sestavljajo: harmonikar
Jože Bohorč, klarinetist Franci Šuster, baritonist Dušan Starki,
kitarist pa Benjamin Pečar, slednja dva sta tudi člana Celjskega
instrumentalnega kvinteta. Sicer pa ansambel v tem sestavu deluje
eno leto, običajno se dobijo po potrebi, kadar je potrebno zaigrati na
kakšni ohceti, koncertu ali drugi prireditvi. Na nedeljski promociji
kasete so na koncertu poleg njih sodelovali še: mladi harmonikar
Boštjan Zakelšek iz Laške vasi pri Štorah, ki je učenec Jožeta
Bohorča, prireditev so popestrili Člani Humoristične show skupine
»Alkotest« iz Celja, vodil pa jo je Slavko Podpoj. Ob tem dogodku je
ansamblu na odru osebno čestital tudi Lojze Slak. Nabito polna
dvorana občinstva pa je hvaležno sledila koncertu, za tem pa so se
zadržali še na plesu, ob zvokih ansambla Bratov Poljanšek iz
Kamnika, ki ga je zanje pripravilo domače gasilsko društvo iz
Slivnice. Prav obisk občinstva je ponovno dokazal živo zanimanje za
dobro domačo glasbo, hkrati pa potrebo po tovrstnih prireditvah.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Zupanov Zlati klas
Po daljšem času in števil-
nim neprijetnostim je ansam-
bel Robija Zupana z Vranske-
ga končno le izdal novo kase-
to z naslovom Zlati klas. To je
tretja kaseta ansambla, saj je
prvo izdal v samozaložbi,
drugo pri Zlatih zvokih in
zadnjo pri Helidonu pod
mentorstvom Vilka Ovsenika.
Ansambel je skupaj sedem
let, v njem pa so poleg vodje
Robija Zupana in njegove žene
Sonje (pevka) še Eva Krajnčan
(klarinet, saksafon, vokal), Ma-
tej Mastnak (vokal, klarinet,
bas), Renato Verlič (kitara, vo-
kal) in Dušan Polšak (bariton,
bas, pozavna). Novo kaseto je
vodja Robi Zupan takole pred-
stavil: »V veliko pomoč nam je
bil Vilko Ovsenik, ki se res
spozna na ta posel. Želeli smo
kaj popravljati, pa nas je odvr-
nil od tega ter to pojasnil: ved-
no se vprašaj, kaj pridobiš, če
kaj popraviš, kajti ne gre po-
pravljati za vsako ceno.«
V zadnjem obdobju smo an-
sambel Zupan - žal - prepored-
ko lahko poslušali doma. »Veli-
ko smo igrali v tujini in zdaj
vidimo, da to ni vedno dobro,
ker izgubiš stik z domačim ob-
činstvom. To bomo z novo ka-
seto in promocijami poskušali
popraviti.«
Na tretji kaseti ansambla Zu-
pan je dvanajst skladb. Deset
domačih zabavnih je napisal
Robi Zupan, dve zabavni pa je
dodal K. Pelizaeus. Tekste so
prispevali Ivan Sivec, Toni Ga-
beršek in Ivan Malavašič. Pro-
ducent je bil Vilko Ovsenik, ton-
ski mojster pa Drago Hribov-
šek. Zlati klas odlikujejo prijet-
ne melodije za razne priložno-
sti, vmes pa je tudi nekaj hu-
mornih, ki so dobro izvedene
tudi zaradi Mateja Mastnaka.
Robi Zupan, ki je svojo glas-
beno pot začel s frajtonarico in
danes uspeva s »klavirko«, po-
ve še nekaj zanimivosti: »Do
novega leta bomo gostovali v
Nemčiji in igrali na koncertih s
plesom. Prihodnje leto bomo
več nastopali doma. In naš pe-
vec Matjaž Mrak je dobil hčer-
ko Evo.«
Zupanov »Zlati klas« je torej
resnično padel na plodna in
prava tla...
TONE VRABL
Veseli Stajerc Franc Lesjak
V založbi CODA v Celju pri
gorju Korošcu so izdali no-
ro kaseto domačega narod-
10 zabavnega ansambla
ranča Lesjaka iz Kostrivni-
e. Na kaseti Pri Lipniku je
leset skladb.
Največ jih je napisal vodja
nsambla Franc Lesjak, nekaj
ia tudi člana Štajerskih 7 Sa-
mo Pokom in Gusti Skaza.
Samo Pokorn je bil tudi pro-
ducent kasete. Tekste so na-
pisali Vera Soline, Brigita Ko-
be, Toni Gaberšek, Franc
Žgajner in Alenka Bele.
V sedanji skupini, ki je sku-
paj dobro leto in pol, igrajo
Zdravko Bele iz Laškega tro-
bento, Matej Klemen iz Trbo-
velj klarinet ter Simon Jagodic
kitaro, Ivan Murn bariton,
Stanko Gajšek in Karmen Ka-
denšek sta pevca (vsi z Šmar-
ja), medtem ko je vodja Franc
Lesjak (harmonika).
Franc Lesjak je zanimiv člo-
vek, ki se z glasbo ukvarja že
skoraj štirideset let. Igral je v
številnih ansamblih, med dru-
gim je bil tudi med soustano-
vitelji in član prve zasedbe
danes izjemno popularnih
Štajerskih 7: »Blizu pet let sem
igral harmoniko, potem pa
me je zamenjal Boris Rošker.
Verjetno zaradi starosti ni-
smo šli skupaj, pa sem raje
šel na svoje. Ostali pa smo
prijatelji, dokaz za to je, da
dva njihova člana sodelujeta
pri moji najnovejši kaseti.«
Franc Lesjak je igral v petih
ansamblih, z novo kaseto pa
bo pripravil tudi kakšno pred-
stavitev, da se bo tako zahvalil
vsem, ki so omogočili izdajo
posnetkov. Ansambel Lesjak
veliko nastopa, saj igra vse,
kar ljudje na veselicah in dru-
gih podobnih prireditvah radi
poslušajo.
iniit......................i.....■..............i......i................   T. VRABL
FULL COOL DEMOTOP
Včeraj smo v otroški oddaji Full cool na Radiu Celje spoznali
nove kandidate na lestvici Full cool demotop. Predstavili so se z
demo posnetki, ki so jih posneli v glasbenem studiu Coda v Celju.
Rosana Kozjan je zapela skladbo Nasvidenje. Ervin Rajh je za
svoj demo posnetek izbral skladbo Čao, Portorož; Nataša Krajnc
pa se je predstavila z lastno skladbo Veter poj! Glasujte za demo
posnetek, ki vam je bil najbolj všeč, vaše glasovnice pa pričakuje-
mo na naslov Novi tednik-Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Alfi Nipič že v Ameriki
Veseji Štajerc Alfi Nipič ne pozna odmora,
$aJ nastopa več kot kdajkoli prej. Pred odho-
*°m na daljšo turnejo po Ameriki in Kanadi
je poslal fotografijo z gostovanja v Nem-
^ji. kjer je igral v Evropa parku, ki se
azprostira na velikosti 500 hektarjev.
Nastop Alfija in njegovih muzikantov si je
gledalo preko 15 tisoč ljudi, organizatorji pa
>0 bili tako navdušeni, da so ga povabili tudi
3rihodnje leto, ko bo igral ves teden.
Sicer pa se Alfi Nipič pripravlja na proslavlja-
nje 35-letnice aktivnosti na glasbenem področ-
ju. To bo prihodnje leto, ko bo imel več nastopov
in promocij svojih novih glasbenih izdelkov.
Enega izmed jubilejnih koncertov bo imel tudi v
Laškem, kjer bo nastopil marca v dvorani Tri
lilije. V prvem delu bodo nastopili številni znani
slovenski ansambli, v drugem pa se bo s svojim
jubilejnim show prograraom predstavil slavije-
nec Alfi s svojimi muzikanti. T.VRABL
32
KRONIKA
1 NOVI TEDNIll
NOČNE
CVETKE
• V sredo, 27. novembra po-
poldne, je klicala Ljubica, ki jo je
na Linhartovi ulici pretepel bivši
mož. Bivši je bil zelo kratek Čas,
saj sta se Ljubica in Franc vrača-
la z ločitvene obravnave na so-
dišču. Pa si Franc očitno ni mo-
gel kaj, da ne bi še zadnjič upo-
rabil metode, ki je je bil vajen v
času nemirne zakonske plovbe s
svojo Ljubico.
• Edgar Š. in Vojko O. sta v
sredo prišla prijavit, da ju je v
Edgarjevem stanovanju pretepel
Ferdinand P, ki je imel svojega
pomagača, ki pa mu ne vesta
imena.
• Na avtobusni postaji v Tr-
novljah so se prejšnji četrtek po-
noči drli in razgrajali mladoletni-
ki Peter S., Matjaž K., Maja R.,
Vesna P in Damjan V. Starše
navedenih mladeničev in mia-'
denk naprošamo, da vzamejo
šibe v roke. Ne bo škodilo.
• Celjan Brane P. je v petek
opoldne pred zavarovalnico Tri-
glav udaril Šentjurčanko Hildo.
Kaj sta imela med sabo, nismo
izvedeli. Tudi ne vemo, zakaj je
istega dne na Stanetovi ulici Da-
vid P. udaril Petro K. in jo lažje
telesno poškodoval. David se bo
moral zagovarjati na sodišču.
Ferdinand S., ki je v večernem
času na Čopovi ulici mlatil Suza-
no M., pa bo moral k sodniku za
prekrške.
• V bistroju Pri vodnjaku v
Šmartnem so v noči na soboto
razbijali in se pretepali Robi Č.,
Slavko K. in Rok S. Lotili so se
tudi osebja ter poškodovali tri
osebne avtomobile, ki so bili
parkirani pred lokalom. Kore-
njaki so jo popihali še pred pri-
hodom policistov, a so jih kmalu
na Lopati pohopsali. Ker so bili
nevarno pijani, so jih vse tri
namestili v ustrezne policijske
prostore. Šli pa bodo še k sodni-
ku za prekrške in na sodišče.
• V sobi hotela Merx je Ce-
ljan Roman K. razbijal pohištvo
in drug inventar ter povzročil za
800 tisoč tolarjev škode. Le kaj
mu je soba v soboto zjutraj hu-
dega storila!
• V tim. ribiškem bifeju na
Trubarjevi ulici sta se v soboto
opoldne sprla in step la tamkajš-
nji natakar Rade K. in Ferdinand
S. Oba se bosta srečala s sodni-
kom za prekrške.
• Na Podjavorškovi so se v
soboto ponoči obdelovali Zoran
D., Ali S. in Rade D. Ker so
oskrunili javni red in mir, se
bodo ponovno srečali pri sodni-
ku za prekrške.
• Aleš Š. z Ložnice in Matej
M. z Lopate sta v noči na nedeljo
s snežnimi kepami napadala jav-
no razsvetljavo na območju Go-
lovca. Potem se je razsvetljava
znašla v temi.
M.A.
Nova akcija v novi zimi
Policija bo v akciji, ki se bo končala 20. decembra, ukrepala preventivno in represivno - Prometni kazalci za odtenek
ugodnejši
Minuli petek se je pričela
nova in zadnja letošnja slo-
venska policijska akcija,
imenovana Varna zimska
vožnja. V času akcije bodo
policisti pregledovali oprem-
ljenost vozil ter po potrebi
ukrepali in delili v ta namen
natiskane zloženke z ena-
kim naslovom, so povedali
na ponedeljkovi novinarski
konferenci na UNZ Celje.
Da se v zimskem času bis-
tveno spremenijo vozne raz-
mere, ve prav vsak voznik,
zlasti pa tisti vozniki, ki so
kdaj doživeli snežni metež in
bili brez ustrezne opreme.
Vozniki, ki se v promet podajo
brez zimske opreme, pa pov-
zročajo zastoje v prometu, da
o nesrečah in škodi niti ne
govorimo. Zato je glavni na-
men akcije Varna zimska vož-
nja kontrola vozil oziroma
preverjanje, ali so sposobna
za varno vožnjo po cestah s
poledico, snežno odejo in v
megli ter slabi vidljivosti.
Pri kontrolah bodo policisti
posebno pozornost namenjali
pnevmatikam ali gumam, lu-
čem, zavornim sistemom in
predpisani zimski opremi, ki
mora biti v vsakem prtljažni-
ku. Posebno pozornost pa bo-
do pri kontrolah posvečali teh-
nični brezhibnosti osebnih in
tovornih motornih vozil ter
avtobusov.
Pri ugotovljenih manjših ne-
pravilnostih bodo ukrepali
zgolj opozorilno, pri hujših
napakah pa represivno, prav
vsak kontrolirani voznik pa bo
prejel zloženko Varna zimske
vožnja s koristnimi napotki in
informacijami. Zloženko je,
tako kot vse dosedanje, izdalo
Ministrstvo za notranje zade-
ve R Slovenije. Poleg zloženke
pa so posneli tudi TV spot, ki
ga bodo v času akcije predva-
jali v televizijskih programih
sirom po državi, je na novinar-
ski konferenci povedal Janko
Kolar, inšpektor za promet v
Inšpektoratu policije UNZ Ce-
lje, ki je postregel tudi s podat-
kom, da se je samo v treh
dneh prvega letošnjega zim-
skega sneženja pripetilo kar
112 nezgod, pri večini pa je bil
glavni razlog neustrezna opre-
ma v spremenjenih pogojih za
vožnjo. Na srečo so se vse te
nezgode končale le z gmotno
škodo in praskami ter modri-
cami udeleženih voznikov in
potnikov.
Hitrost in alkohol
ubijata
Na isti novinarski konferen-
ci je Bojan Vrečic, načelnik
Inšpektorata policije UNZ Ce-
lje postregel s svežimi podatki
glede prometne varnosti na
območju celjske regije. Tre-
nutno stanje je ocenil kot del-
no boljše od lanskega ob kon-
cu desetmesečja ter kot veliko
boljše od stanja pred letom
1995.
V desetih mesecih tega leta
se je na Celjskem pripetilo 30
prometnih nesreč manj kot v
enakem obdobju lani. S smrt-
nim izidom je bilo 40 nesreč
ali dve manj kot lani, manj pa
je bilo tudi umrlih v prometu;
letos 48, lani 52. Podobno je
pri nesrečah s hudimi telesni-
mi poškodbami, za 7 odstot-
kov pa se je povečalo število
nezgod, v katerih so udeležen-
ci utrpeli lažje telesne poškod-
be.
V primerjavi z lanskim sta-
njem se je število nesreč pove-
čalo edino na sloveniki, z nje-
no preureditvijo pa se bo zdaj,
vsaj tako je pričakovati, tudi ta
cesta znebila vzdevka »cesta
smrti«. Do konca oktobra je na
tej cesti življenje izgubilo 12
oseb, lani v enakem obdobju
13. Po preureditvi sta se na
cesti Hoče-Arja vas pripetili le
dve hujši nesreči, ena minuli
ponedeljek na viaduktu zaradi
nepravilnega prehitevanja in
ena zaradi živali, ki je pritekla
na vozišče. Na prometni poli-
cijski postaji so lani in letos
zabeležili kar 28 nezgod na
tem delu slovenike, ko so bile
povzročiteljice nesreč živali,
tako domače kot divje. Pred
kratkim so policisti ugotovili
poškodbe na varovalnih ogra-
jah ob avtocesti, zaradi kate-
rih živali uhajajo na vozišče,
in te ugotovitve posredovali
ustreznim institucijam oziro-
ma službam, ki morajo nemu-
doma ukrepati in poškodbe na
varovalnih ograjah odpraviti.
Zaradi prekoračene hitrosti
se na naših cestah pripeti kar
28 odstotkov vseh nesreč, za
te nesreče pa je značilno, da se
velikokrat končajo s hudimi in
najhujšimi posledicami. Zara-
di neprilagojene hitrosti umre
na cestah celjske regije daleč
največ ljudi, 44 odstotkov
vseh mrtvih. 31 odstotkov pa
jih umre zaradi nepravilne
strani oziroma smeri vožnje.
Ubijalec v prometu je tudi al-
kohol. V 4947 prometnih ne-
srečah, ki so se zgodile v letoš-
njih desetih mesecih, je bil
alkohol kot sekundarni vzrok
ugotovljen pri 754 (lani 777)
nesrečah ali v 15 odstotkih
vseh prometnih nesreč. Vrečic
je še opozoril na trend naraš-
čanja prometnih nesreč s po-
begom, na splošno pa se je
stanje v prometu najbolj po-
slabšalo na območju upravne
enote Celje. Glede na število
akcij in ukrepov (za 43%), ki
so jih letos izvedli policisti
UNZ Celje, bi bilo pričakovati
še ugodnejše stanje in rezulta-
te. Sicer pa je tudi delno
zmanjšanje števila nezgod in
smrtnih žrtev prometa velik
uspeh in le upati je, da bo
prometno-varnostna podoba
odslej iz leta v leto lepša, si
želijo predvsem delavci v pro-
metni policiji Uprave za notra-
nje zadeve Celje.
MARJELA AGREŽ
Foto:SHERPA
Nameščanje verig na kolesa je opravilo, ki zahteva malce
spretnosti in nekaj pravočasnega predhodnega treninga.
Pod županovim pokroviteljstvom
V velenjski občini bodo letos ponovili lan-
sko akcijo Petarde, lepše je brez njih. Brez
razumevanja prvega moža občine bi akcije,
ki se bo pričela v petek, 6. decembra, ne bilo
mogoče uresničiti.
Kot nam je povedal komandir policijske po-
staje Velenje Robert Videč, je bilo v stikih z
občani mogoče ugotoviti, da se ti močno zani-
majo za ponovitev te akcije, ki je lani dala lepe
rezultate. Glede na to, da je bila lanska akcija
republiška in temu primerno tudi financirana,
so bili policisti v Velenju pred dilemo, kako jo
vendarle speljati in ugoditi željam prebivalcev.
Problem je rešil velenjski mestni župan Sreč-
ko Meh, ki je ponudil pokroviteljstvo nad
akcijo, ki bo trajala do konca leta. Tako kot
lani, bodo tudi letos na PP Velenje veseli
vsakogar, ki bo tam pustil petarde ali kakšno
drugo pirotehnično sredstvo, za ta korak pa bo
prejel darilce; tudi za eno samo prineseno
petardo. Sicer pa bodo v teh predprazničnih
dneh območni policisti obiskovali osnovne šo-
le in otrokom pripovedovali o nevarnostih in
hudih nesrečah, ki so se pripetile pri uporabi
nevarnih svetlečih in pokaj očih predmetov, da
o neznosnem hrupu, ki ga petarde povzročajo
in vznemirjajo zlasti ostarele, bolne ter majhne
otroke, niti ne govorimo. Morda pa bo zgled iz
Velenja pritegnil še koga v naši regija.
M.AGREŽ
Razbili Lev
Minulo nedeljo zvečer je
bila v lokalu Lev v Mestinju
prava saloonska predstava,
zelo podobna tistim iz film-
skih westernov. Tam sta bi-
la hudo jezna brata, Šmar-
čana, Martin in Ernest, ki
sta najprej izzivala goste,
ker pa so ti ostali hladno-
krvni, sta se brata znesla
nad gostilniškim inventar-
jem. Razbijala sta in razbi-
jala ter povzročila za okoli
300 tisoč tolarjev gmotne
škode.
PROMETNE NEZGODI
V neosvetljeno
vozilo
Na Jenkovi ulici v Celju se
je v nedeljo, 1. decembra
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri sta bili ranjeni dve
osebi, na vozilih pa je škode
za okoli 450 tisoč tolarjev.
Marjana M. (43) iz Celja je
vozila osebni avtomobil po
Jenkovi ulici iz smeri Kersni-
kove ulice. V neposredni bliži-
ni stanovanjske hiše št. 26 je s
sprednjim delom avtomobila
trčila v zadnji del ob cesti sto-
ječega in neosvetljenega oseb-
nega vozila. V nesreči se je
voznica hudo telesno poško-
dovala, lažje pa sopotnica, 66-
letna Milica G. iz Celja.
Zanašalo ga je
Na magistralni cesti v Te-
kačevem pri Rogaški Slatini
se je v ponedeljek, 2. decem-
bra popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri sta bila dva
udeleženca hudo ranjena.
Jože Z. (50) iz Kačjega Dola
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Podplata proti Rogatcu.
V ostrem levem nepregled-
nem ovinku ga je zaneslo na
nasprotni vozni pas, ko mu je
nasproti pripeljal voznik oseb-
nega avtomobila, 29-letni Mar-
ko T. iz Rogaške Slatine. Vozili
sta trčili, pri tem pa je voznik
Marko T. utrpel lažje telesne
poškodbe. Hudo ranjena sta
bila njegova sopotnika, 43-let-
ni Jože P. in 38-letni Želj V
oba iz Rogaške Slatine.
Podrl pešca
Na Kersnikovi ulici v (
se je v sredo, 27. nover
zjutraj, pripetila nezgot
kateri je hude telesne
kodbe utrpel pešec.
PetarR. (43) iz Celja je
osebni avtomobil po Ke
kovi ulici. Ko je pripeljal i:
podvoza do zaznamova
prehoda za pešce, je tr
pešca, 17-letnega Mateja i
Celja, ki je v tistem tren
stopil na cesto.
Prehiteval po
viaduktu
Na avtomobilski cesti
viaduktu Skedenj se je v
nedeljek, 2. decembra
poldne, pripetila nezgot
kateri je ena oseba utr
hude telesne poškodbe.
Borut C. (24) iz Ppdg
pri Gornji Radgoni je
osebni avtomobil iz smeri
lja proti Mariboru" Na via
tu Skedenj, kjer je prehi:
nje prepovedano, je prehi!
tovorno vozilo-vlačilec, tij
pa je iz nasprotne smeri pi
ljal voznik tovornega voz
priklopnikom, 33-letni Sa:
N. iz Madžarske. Med voz
prišlo do silovitega trčeni
katerem se je voznik Bon
hudo telesno poškodoval.
1
Smrtni padi
po stopnico
V domači hiši v Belo
se je 27. novembra z ji]
tragično ponesrečila
letna Anica K.
Anica se je tega j
vzpenjala po stopnica!
vodijo na podstrešje,
tem pa je tako nesre
padla, da so jo, hudo i
sno poškodovano, odpe
v celjsko bolnišnico, kje
je še istega dne v popoli
skih urah poškodbam j
legla.
Nesrečno
Icepanje
Na terasi osnovne šoli
stava Šiliha v Velenju
hudo   telesno   poškoi
učenec, 11-letni Matej.
Matej se je okoli 13
zabaval na snežni odeji
da je s kepami obmetav
šolce. Pri tem mu je spoc
lo, izgubil je ravnotež
omahnil preko ograje 3,5
tra globoko na asfaltna ti.
Gluhonemi
telefoni
Franjo V. iz Letuša je
novembra okoli 15. ure oj
ljal zemeljska dela v Reči
Paki, pri tem pa je z rovot
čem nevede pretrgal teli
ski kabel. In tako je bilo
400 telefonskih naročnike
tem območju naenkrat
telefonske povezave z dt
vino in svetom. Pri Telek
PE Celje bodo nastalo ši
ocenili v kratkem.
NOVI TEDNIK
KRONIKA
33
Obsodba in očitki obsojenega
itja Tomo Šmigovc trdi, da je bil proces zmontiran - Soobtoženi Matej Ristič se je nad soobtoženim znesel s pestjo,
ko je slišal, da ga je sodišče spoznalo za krivega umora
V sredo, 27. novembra popoldne, je
itčlanski senat Okrožnega sodišča v
»lju razglasil sodbo po končanem so-
nju Mitji Tomu Šmigovcu in Mateju
ističu, ki sta bila obtožena naklepnega
ipeljevanja k umoru oziroma umora
,njiške veterinarke Irene Šmigovc.
Šmigovčeva naj bi bila umorjena 13.
ptembra predlani v svojem počitniš-
>m apartmaju v Savudriji, umoril pa naj
jo Matej Ristič po predhodnem nape-
;vanju svojega družabnika in vnuka
norjene Mitje Toma Šmigovca. Motiv
i to najbolj nizkotno in človeka nevred-
) dejanje naj bi bilo koristoljubje.
Senat je odločil, da sta oba obdolženca
iva hudih kaznivih dejanj po obtožnici
krožnega državnega tožilstva: umora
napeljevanja k umoru. Napeljevanje k
noru je po naši kazenski zakonodaji
3 teži dejanja oziroma v sankciji izena-
tno z umorom, je ob obrazložitvi sodbe
ipomnila predsednica senata Ingrid
»šnikova. Po sodbi v imenu ljudstva je
[itja Tomo Šmigovc za kaznivo dejanje
iklepnega napeljevanja druge osebe k
moru obsojen na enajst let zapora,
[atej Ristič pa na devetletno zaporno
azen, pri tem pa je treba poudariti, da
sodba še ni pravnomočna. Glede na za-
nikanje krivde je pričakovati pritožbo
obeh obdolžencev na višje sodišče, ni pa
izključena tudi pritožba tožilstva.
Sodišče se je v mnogočem opiralo na
dvoje izpovedi obdolženega Rističa v
času preiskave, saj je dogodke in odnose
s Šmigovcem opisoval natančno, v detaj-
lih in kronološko smiselno: kako ga je
Šmigovc nagovarjal, ga prepričeval, mu
svetoval in ga silil ter mu marsikaj ob-
ljubljal, če bo storil umor, kot sta skupaj
načrtovala. Sodišče pa po drugi strani ni
moglo verjeti zagovoru Mitje Toma Šmi-
govca, ko je trdil, da je motiv, ki mu ga
nalaga obtožnica (koristoljubje) izklju-
čen, saj od vikenda ni imel nobenih
koristi, ampak le izgubo, preživljal pa se
je, kot je zatrdil med sojenjem, iz naslo-
va podjetništva. Sodišče je bolj verjelo
navedbi v preiskavi, da se je Šmigovc
ustrašil babičine grožnje, da bo svoje
premoženje izročila Karitas. S tem bi
ostal brez zadnjega in edinega možnega
vira za preživljanje. Sodišče je v času
sojenja pridobilo informacije o podjet-
niški popolni neuspešnosti obdolženega
Šmigovca. Zato je po mnenju senata
obstajal utemeljen očitek tožilstva, češ
da je Rističa napeljeval k umoru iz kori-
stoljubja.
Takoj na začetku izreka obsodbe je
Matej Ristič že zadnjič izjavil, da ni kriv,
potem pa je vzkipel in umirili so ga lahko
le pazniki. Ko se je odločil, da bo sodno
dvorano nemudoma zapustil, se je, ko je
stopal mimo Šmigovca, silovito zapodil
vanj in zamahnil z desnico ter ga udaril v
obraz. Pazniki so ga potem s silo odvedli
iz sodne dvorane.
Mitja Tomo Šmigovc je po končanem
sojenju našemu sodelavcu Primožu
Škerlu (Radio Celje) med drugim izjavil,
da gre za sodno zmoto, da je bil to
zmontiran sodni proces, da je izvedenec-
psihiater (žal danes že pokojni) prof. dr.
Jože Lokar svojo nalogo opravil povr-
šno, tožilstvu je očital neutemeljenost
obtožnice, senatu je očital nedovzetnost
za predloge v dokazovalnem postopku
ter obsodbo brez pravih materialnih do-
kazov, novinarjem neobjektivno in ško-
dljivo poročanje, senat pa naj bi ravnal in
sodil pod medijskim vplivom itd. O ute-
meljenosti večine teh Šmigovčevih ob-
tožb oziroma o pritožbah obeh obdol-
žencev bo zadnjo besedo izreklo višje
sodišče, ki se bo soočilo z zelo zahtevno
nalogo. Vse poti k pravici so torej še
vedno odprte, tudi tiste, ki so se obema
obdolženima morebiti izmuznile.
MARJELA AGREŽ
MINI KRIMIČI
Zlatnina na mizi
Na začetku prejšnjega tedna
)tneznani storilec vstopil v od-
tfenjeno stanovanje Anice K.
ia Ljubljanski cesti v Celju. Z
skanjem ni izgubljal časa, saj
e mu je na mizi ponujala roč-
a ura in več zlatih prstanov,
astnica je s tem oškodovana
a okoli 120 tisoč tolarjev.
Samokresa za
okras
Nekdo je 27. novembra do-
poldne vlomil v stanovanje na
Aškerčevi ulici v Žalcu. Pre-
sedal je vsebino omar in pre-
lalov ter si izbral dva okrasna
amokresa (pištoli) in 12.500
olarjev gotovine.
Odpeljal črpalko
V noči na 27. november je bil
ia delovišču avtomobilske če-
te v Gotovljah tat, ki je ukra-
lel in (verjetno) z vlečnim vo-
glom odpeljal večjo vodno čr-
palko z dieselskim motorjem,
ežko najmanj 600 kilogra-
mov. Lastnik črpalke, Italijan-
ko podjetje Pontello Tirrena,
e oškodovano za okoli mili-
on 100 tisoč tolarjev.
Vlomilec v marketu
V noči na 29. november je
oznani storilec vlomil v trgo-
vino Era Market na Efenkovi
ulici v Velenju. Ukradel je več-
10 količino različnih cigaret, 4
^lograme kave in približno
to steklenic žganih pijač,
ustnika je oškodoval za
Približno 150 tisoč tolarjev.
Našel, kar je iskal
V petek, 29. novembra, je
neznani storilec vlomil v sta-
novanje na Zoisovi ulici v Ce-
,u> ki je last Franca R. Iskal,
našel in odnesel mu je lepo
vsot0 denarja, 280 tisoč tolar-
lev.
Dve roparski
V sredo, 27. novembra po-
noči, so na Trgu mladosti v
Velenju štirje neznanci, med
katerimi je bila tudi ženska,
napadli 39-letnega Velenjčana
Branka P. Od presenečenega
Branka so zahtevali denar, ker
pa jim ga ni bil voljan izročiti,
mu je eden izmed zlikovcev
segel v žep bunde in mu vzel
4.500 tolarjev denarja. Po deja-
nju so se junaki razbežali.
Manj sreče pa so imeli tisti
storilci ki so 30. novembra na
Trgu mladosti v Velenju na-
padli Gorana Š. in si brez nje-
govega privoljenja prilastili
uhan in verižico iz zlata ter
kapo v skupni vrednosti okoli
45 tisoč tolarjev. Policisti PP
Velenje in kriminalisti UKS
Celje so še istega dne izsledili
tri osumljence: 18-letnega Sa-
brijo M., 19-letnega Asmirja T.
in 19-letnega Osmana F. Vsi
trije so državljani BiH s statu-
som begunca, ki začasno bi-
vajo v zbirnem centru v Vele-
nju. Ukradene predmete so
jim policisti zasegli in jih vrnili
oškodovancu ter zoper vse tri
osumljence napisali kazen-
sko ovadbo.
Tat na farmi
V noči na soboto, 30. no-
vembra, je neznani storilec
vlomil v pisarno slivniške ko-
košje farme na Tratni. V pre-
dalih pisalnih miz je našel in
odnesel za približno 40 tisoč
tolarjev deviz.
Nož v hrbet
Med zakoncema Silvo in
Alojzem C. iz Zbelovske Gorce
se je prejšnji četrtek popoldne
vnel prepir, v katerem je 61-
letni soprog zgrabil za kuhinj-
ski nož in ga zasadil v ženin
hrbet. V bolnišnici v Celju so
ugotovili, da je Silva C. utrpela
lažjo telesno poškodbo.
Cigarete,
sladkarije
V noči na nedeljo, 1. decem-
bra, je nekdo vlomil v trafiko
Irena na Avtobusni postaji v
Velenju. Ukradel je 200 zavojč-
kov cigaret različnih proizvajal-
cev ter nekaj malega sladkarij.
Lastnico Ireno J. je oškodoval
za približno 50 tisoč tolarjev.
Cigareti pod
pultom
V noči na 28. december je
neznani storilec vlomil v pro-
store ribiške koče na Cankar-
jevi ulici v Šoštanju. Segel je
pod točilni pult in ukradel
večjo količino različnih vrst
cigaret, s tem pa najemnico
lokala oškodoval za 17 tisoč
tolarjev.
CE 57-47J
Minuli petek popoldne ozi-
roma zvečer je neznani stori-
lec ukradel osebni avtomobil
Opel calibra 2,0i 16V, parkiran
na Ulici XIV. divizije v Celju.
Vozilo je kovinsko srebrne
barve, z reg. oznako CE 57-
47J. Lastnik Miran J. je oško-
dovan za okoli milijon 800
tisoč tolarjev.
Brez rezerve
V sredo, 27. novembra, je
neznani storilec, s priklopne-
ga vozila, parkiranega pred
blagovnico v Šempetru, de-
montiral in ukradel rezervno
kolo s pnevmatikami. S tem
je lastnika Alojza K. oškodo-
val za približno 100 tisoč to-
larjev.
Okradeni Telekom
V noči na 1. december je
neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil Zastava yu-
go, ki je bil parkiran pred
stanovanjsko hišo na Polzeli.
Storilec je iz vozila ukradel
UKV postajo znamke Moto-
rola s polnilcem, dva Iskrina
telefonska aparata in delovno
torbo z raznim orodjem. Pod-
jetje Telekom Ljubljana je oš-
kodovano za približno 150 ti-
soč tolarjev.
Romun z orožjem
Na mejnem prehodu Roga-
tec je 27. decembra popoldne
v našo državo vstopil romun-
ski državljan, začasno živeč v
Nemčiji, 25-letni Claudiu N.
Pri pregledu njegovega vozila
so policisti odkrili plinsko pi-
štolo, 23 nabojev in nastavek
za izstreljevanje raket. Sod-
nik za prekrške je kršitelja že
kaznoval ter mu izrekel tudi
odvzem neprijavljenega
orožja in streliva.
Dvakrat
odklenjeno
Minulo nedeljo je v dopol-
danskem času nekdo vstopil
v odklenjeno garažo v Lučah
ob Savinji in nato še v odkle-
njeno osebno vozilo Zastava
yugo, v katerem je ukradel
avtoradio kasetofon, CD pla-
yer in 6 zgoščenk. Lastnik
Franjo K. je oškodovan za
okoli 60 tisoč tolarjev.
M.A.
Glasna Sara
Ko bo Sara malo zrasla, ji bo njena mamica pripovedo-
vala zgodbo o trimesečni punčki, ki je znala že dovolj
zgodaj povišati glas in s tem ubežati hudi nesreči.
Zgodilo se je nekega mrzlega decembrskega večera, ko je
mamica položila svojo trimesečno punčko v posteljico, jo
nežno pobožala po licu in potiho za sabo zaprla vrata. Lotila
se je kopice drugih gospodinjskih opravil, ki ostanejo po
vsakokratnem previjanju in hranjenju dojenčka. Naenkrat pa
je iz sobe zaslišala krčevit jok. Planila je k vratom in zagledala
svojo punčko, ki se je že dušila v dimu. Nemudoma so
deklico odpeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili,
da gre za lažjo zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
Seveda bi se bila zgodba lahko tudi drugače končala. V
primeru iz opisane zgodbe je požar ( zaradi kratkega stika)
nastal na električnem radiatorju, ogenj pa je zelo hitro zajel
bližnje pohištvo ter tla. Kaj bi se zgodilo, če bi Sarina
mamica odšla v klet, k sosedu, če bi skočila v bližnjo
trgovino, ipd? In kako bi se vse skupaj končalo, če se Sara
ne bi bila oglasila, ko jo je dosegel dirjtf
Ja, Sara, v življenju je treba biti dovolj glasen.
Padec s sedmih metrov
Na gradbišču zgradbe Fining v Velenju se je 29. novembra
dopoldne pripetila delovna nezgoda.
Na stavbi A gradbišča na Trgu mladosti je Vegradov delavec
Drago B. iz Šaleka stal na delovnem odru na višini sedmih
metrov. Med delom mu je spodrsnilo, padel je z odra na tla in
utrpel hude telesne poškodbe.
GORELO JE
Gasilci v valjarni
V četrtek, 28. novembra,
nekaj pred četrto uro zju-
traj, je izbruhnil požar v od-
delku nove valjarne v Cin-
karni v Celju.
Do požara je prišlo v tre-
nutku, ko so prelivali predliti-
no v peč in je ta snov stekla v
podnožje peči. Tam je bilo
odpadno hidravlično olje, ki
se je vnelo. Požar, ki so ga
pogasili celjski poklicni gasil-
ci, je povzročil za okoli 300
tisoč tolarjev gmotne škode.
Stroj v plamenih
Minulo soboto okoli 14.
ure je nastal požar v obratu
Plastika MGA Nazarje.
Požar je izbruhnil na raču-
nalniško vodenem delovnem
stroju za vbrizgavanje plasti-
ke. Ogenj je z gasilnim apara-
tom pogasil eden izmed de-
lavcev v tem obratu, gmotna
škoda, ki je nastala, pa znaša
okoli milijon tolarjev. Požar je
povzročila tehnična okvara
na delovnem stroju.
Požar na dvosedu
Minulo nedeljo popoldne
je zagorelo v stanovanju Iva-
na B. na Dečkovi cesti v Celju.
Požar je povzročil kratek
stik na vodniku svetila, nape-
ljanega preko dvoseda. Ogenj
se je z dvoseda razširil na
omaro in okno, zaradi visoke
temperature pa sta se stopili
ohišji televizijskega sprejem-
nika in videorekorderja, poš-
kodovan pa je tudi sprejem-
nik satelitske antene. Požar je
povzročil za okoli pol milijo-
na tolarjev gmotne škode.
Požar v vagonu
Na železniški postaji v Celju so 27. novembra nekaj minut
po 13. uri, opazili požar na vlaku, ki je pripeljal iz ljubljan-
ske smeri.
Gorelo je v četrtem vagonu kompozicije elektro-motornega
potniškega vlaka, to pa so opazili, ko se je vlak ustavil na
postaji v Celju. Čeprav je službeno osebje nemudoma pričelo
gasiti, je požar zajel ves četrti del tretjega oddelka ter del
nadstreška perona. Ko so na pomoč prihiteli še gasilci celjske
poklicne brigade, je bil požar uspešno pogašen, je pa povzročil
večjo gmotno škodo.
Kriminalisti in policisti so v preiskavi ugotovili, da je požar
povzročil 15-letni dijak G.D., ki je zažgal zaveso na oknu
vagona in takoj za tem stopil z vlaka.
Foto: SHERPA
Notranjost vagona je popolnoma uničena.
34
MODA-NASVETI
NOVI TEDNI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Nagrajenki novembrske
radijske oddaje V modnem
vrtincu Marinka Cvirn iz Lo-
ke pri Žusmu in Lucija Flor-
jane s Polzele sta po pošti že
prejeli nagradi - eminenten
parfum Kenzo, podjetja
VVaitnauer iz Ljubljane in
darilni bon v vrednosti
5.000 SIT celjskega podjetja
z metražnimi tkaninami Pa-
pillom Simona Tanjšek iz
Braslovč, ki ji je žreb name-
nil ročno poslikan svilen
šal, pa bo svojo nagrado lah-
ko dvignila v uredništvu
NT&RC prihodnji teden.
Sredi meseca bod# znani
tudi trije izmed najboljših fi-
nalistov natečaja mladih
kreatorskih talentov, ki smo
ga v teh dneh zaključili - Novi
tednik, Radio Celje ter revija
za moške in ženske MODA
IN. Kreacije prvih treh bodo
objavljene v omenjenih medi-
jih, prvi oziroma prva med
njimi pa bo za nagrado poto-
vala v svetovno modno pre-
stolnico - Pariz.
Še malo, pa nas bo predno-
voletni vrvež hočeš, nočeš,
potegnil vase. Cepiva proti
nakupovalnemu sindromu, ki
decembra zajame dobršen
del Zemljanov, še niso iznašli.
Prej nasprotno... Med tisoč in
eno nujno potrebno rečjo ali
pa le prisrčno neumnostjo, ki
pa daje prazničnim dnevom
in nočem tisto pristnost, sodi
tudi - nova silvestrska obleka.
Šokantni večerni glamour
Kar bojim se, da so vam
letošnje »naj« večerne toalete
vse prej kot »pisane na kožo«.
Slovenke smo pač bolj zadr-
žano-sramežljive dame, zato
kakšnega množičnega nav-
dušenja nad prosojnimi ma-
teriali, ki so tokrat zavladali,
ne kaže pričakovati. Vedeti,
kaj je ta hip super modno, pa
je kljub temu dobro. Hit tka-
nina je organdij, skozi katere-
ga se vidi vse, saj je moda
pozabila na podlogo, tudi na
vse ostalo, razen miniaturnih
spodnjih hlačk... Pa čipka, tu-
di na golo kožo, pa bleščeče
lvcre, ki se strastno oprijema-
jo telesa, pa svetleči sateni z
»nesvetlečo« lastnostjo pou-
darjanja slehernega odvečne-
ga gramčka na postavi.
Tudi dekolteji so nesramež-
ljivo odkrivajoči. Če pa so ob-
leke spredaj vendarle zapete
do vratu, se izrezi bohotijo na
hrbtnem delu, globoko, vse
do... Da je mera polna, so tudi
ramena povsem gola. Dolge
ali kratke obleke flirty dress
imenovane, za katere bi ne-
poučeni prisegel, da so kom-
bineže, so pravzaprav le mi-
niaturne cunj ice z ozkimi na-
ramnicami, ki bi jih zložene
lahko spravili celo v žep...
»Uf, groza! Same hudobne
domislice,« boste rekle vse, ki
iz tega, onega ali tretjega raz-
loga ne nameravate svoje telo
kar vsem očem na ogled po-
staviti. No, saj ni tako brezup-
no. Letošnji večerni glamour
ni le šokanten, tudi kompro-
mise zna sklepati. V mislih
imam denimo znova (kolikič
že?) aktualno malo črno oble-
ko, pa žametne in brokatne
obleke v trapezasti liniji s prav
takšnimi, zvonasto ukrojeni-
mi rokavi, pa večno klasiko -
črno krilo in belo bluzo, tokrat
malce drugače. O vsem tem in
morda še kakšni ideji za pre-
novo lanske silvestrske oble-
ke, pa prihodnjič.
ZDRAVILNE RASTLINE
Piše: BORIS JAGODIC
Korkuma
Korkuma (Curcuma longa
L.) spada v družino ihgver-
jevk, ki zajema kakšnih 45
rodov, z okoli 1500 vrstami.
To so v večini zelnate trajni-
ce z velikimi listi in podze-
meljskimi gomolji ali izteg-
njenimi korenikami. Vse
ingverjevke rastejo v trop-
skih in subtropskih vlažnih
gozdovih, kjer najdejo sebi
ustrezne življenjske razme-
re: obilo vlage, sence ter do-
volj toplo okolje.
Rod kurkum zajema več
kot 80 vrst in rastejo v tropski
Aziji in v severni Avstraliji, na
veliko pa jih gojijo tudi v Indi-
ji, na južnem Kitajskem in
drugih tropskih in subtrop-
skih deželah.
Kurkuma ima v zemlji debe-
lo glavno koreniko, iz katere
poženejo dolge korenine z go-
moljastimi zadebelitvami. Z
glavne korenike poženejo šte-
vilni široki listi visoki do 2 me-
tra. Med njimi požene poga-
njek z 20 cm dolgim socvetjem.
Ko v decembru in januarju
listi ovenejo, začno izkopa-
vati debele korenike. Te oči-
stijo zemlje in jih poparijo z
vrelo vodo in nato posušijo
na soncu.
Korenike vsebujejo rume-
no barvilo kukurmin, nekaj
eteričnega olja, grenčine,
maščobe, sluzi, sladkorje itd.
Rumeno barvilo pospešuje
izločanje žolča, spodbuja de-
lovanje ledvic in lajša razna
vnetja prebavne cevi. Ljudsko
zdravilstvo ga uporablja kot
zdravilo pri vnetem želodcu,
vnetih črevah. Posušeno kur-
kumo zdrobimo v prah in jo
uživamo v malih količinah
pred jedjo. Lahko si iz prahu
pripravimo tudi čaj, tako, da'"
vzamemo eno kavino žličko
kurkume in jo poparimo s
skodelico vrele vode, pokrije-
mo in pustimo, da se tekočina
popolnoma ohladi. Nato pre-
cedimo in čaj pijemo pol ure
pred jedjo po požirkih. Kore-
niko lahko namočimo tudi v
belem vinu za 14 dni in vino se
kmalu živorumeno obarva.
Precedimo in žlico tega vina
popijemo pol ure pred jedjo,
če imamo težave z žolčnimi
kamni, če nas napihuje in če
nas boli želodec. Zanimivo je
to, da oster okus prija bolni-
kom z želodčnimi težavami. V
zadnjih časih so ugotovili, da
ima kurkuma citotoksičen uči-
nek in zavira rast nekaterih
tumorjev v trebušni votlini.
Če z uživanjem kurkumi-
nih pripravkov pretiravamo,
lahko pride tudi do slabosti,
bruhanja, slinjenja itd.
Kurkuma je odlična surovi-
na za pridobivanje naravne
rumene barve in arheološke
raziskave potrjujejo, da so
kurkumo uporabljali kot bar-
vilo že v prazgodovinski dobi.
Danes jo na veliko uporabljajo
tudi kot začimbo in za pripra-
vo raznih curryjevih mešanic.
VEDEŽEVALEC DENIS
Šifra: vsevednik
Vaš zakon je klasično ure-
jen, tako da včasih le to posta-
ja že malo monotono. Poiz-
kusite s kakšnim izletom ali s
čim podobnim, da vas ta mo-
notonost ne bo preveč utrudi-
la. Kar tiče zdravja pa vidim,
da ste preveč mačehovski do
sebe. Pazite se najbolj na po-
dročju srca, prebavil ter led-
vic. Ob kakšnih bolečinah
obiščite zdravnika.
Šifra: tirni
Karte, ki so se vam odprle
na področju ljubezni, so zelo
pozitivne in zelo gotovo lah-
ko sčasoma računate na
uradno potrditev zveze. Seli-
tev pa vidim le preko njega
oz. z njim. Toda do takrat je
še kakšno leto dni. Za službo
pa se bo potrebno malo bolj
potruditi, saj je nihče ne pri-
nese na dom. Nekaj bolj traj-
nega se kaže spomladi.
Šifra: jaz in on
Verjetno si že slišala, da
ljubezen nima meja in marsi-
kaj premaga. Jaz ne vidim
problemov tam, kjer jih ti,
kajti to, da je on iz drugega
kraja še ne pomeni nič. Pred
vama je lepa prihodnost, za-
to le tako naprej in oglasi se
še kaj.
Šifra: v dvomih
Vaši dvomi izvirajo iz prejš-
njega zakona in popolnoma
vas razumem, da vas skrbi.
Preden se znova poročite,
vam svetujem, da se najprej
rešite teh skrbi, ki vas znajo
vse bolj motiti. Le tako boste
začutili srečo, ki vas čaka, to-
rej je odločitev na vaši strani.
Mislite pozitivno in vse bo še
dobro.
FRANCOSKA KUHINJA
Čebulna omaka
Potrebujemo: 1/2 litra be-
samela, 30 g surovega masla,
300 g drobno sesekljane če-
bule, 1 del sladke smetane.
Čebulo najprej na hitro pre-
kuhamo, odcedimo, potem
pa jo na maslu toliko prepra-
žimo, da se zmehča. Dodamo
ji bešamel, vse skupaj prevre-
mo, solimo, popopramo s
sveže mletim poprom in pret-
lačimo skozi cedilo. Znova
pristavimo, da zavre, doda-
mo smetano in kuhamo oma-
ko do primerne gostote.
Kumberlandska
omaka
Potrebujemo: olupek neš-
kropljene limone in poma-
ranče, 5 jedilnih žlic rdečega
vina, malo soli, 1 čajno žličko
ostre gorčice, sok polovice li-
mone in pomaranče, 5 jedil-
nih žlic ribezovega želeja.
Limonino in pomarančno
lupino na drobno naribamo
in ju damo v posodo, v katero
smo odmerili vino, posolimo
in segrejemo do vrenja. Nato
dodamo gorčico, sadni sok in
ribezov žele, vse nekoliko po-
kuhamo, premešamo in ohla-
dimo.
Koktajl krema
Potrebujemo: 1 skodelico
majoneze, 1 kozarec jogurta,
2 jedilni žlici ribezovega ž
ja, 2 jedilni žlici paradižni
vega pireja, 1 čajno žlii
currva, sol, sveže mlet poj
malo limoninega soka in i
lo konjaka.
Vse sestavine zmešamt
kremo in močno začinim
začimbami ter z dodatk
limoninega soka ter konj
izboljšamo okus. Dobro {
mešamo in do uporabe si
nimo na hladnem.
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
35
LU 1 INFORMACIJE 1 |i:['VJlH'i:iH

MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
461
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNI
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
47
481
RUMENA STRAN
NOVI TEDNIll
TRAC - nice
Pismo dedku Mrazu
Rokometna reprezentanta Roman Pungartnik in Tomaž Jer-
šič po tekmi Slovenija-Švica: »Dragi dedek Mraz! Prosim, pošlji
nama Miklavža in ne parkljev. Saj bova drugo leto kakšno tekmo
zmagala tudi na tujem.«
Referendumsko vprašanje
Kaj tako meditativno vpliva na zasanjana predsednika KS
Dobrna Milana Brecla in vojniškega župana Bena Podergajsa?
Je to košat cvetlični aranžma, ki očitno ponazarja turistično
boljše čase za Dobrno ali pa morda višina zneskov, ki jih bodo ti
prej ali slej začeli prinašati - ali v vojniški ali pa v dobrniški
proračun?
Decembrska sreča
Po decembrskih dobrih mo-
žeh bi lahko sodili, da so slo-
venski otroci med najsrečnejši-
mi na svetu. V najbogatejših
državah jih obiščeta le Miklavž
iz Male Azije ter božiček iz
Skandinavije, pri nas pa se jih
spomni še dedek Mraz iz daljne
Sibirije. Žal so dejstva o sreči
slovenskih otrok drugačna...
Vestnost s pohvalo
Večkrat smo že slišali, da
različne skrbne službe pošilja-
jo račune pokojnikom. Zadnji
primer je iz Žalca, ko so ob-
čanki, pokojni že skoraj pol
leta, z davčne uprave v Žalcu
poslali odločbo o odmeri takse
za obremenjevanje okolja z od-
padki za leto 1996. Vestnost, ki
zasluži vso pohvalo, kajne?
Raj na zemlji
Slovenija je resnično nekaj po-
sebnega. Po Evropi imajo resne
skrbi zaradi prenapolnjenih za-
porov, slovenski pa so (po urad-
nih podatkih) vsako leto bolj
prazni. Kruto slovensko dejstvo
občutimo vsak dan na cesti, v
službi, v politiki... Za ene je pri
nas očitno raj - žal le za nepridi-
prave vseh mogočih vrst.
Težko je biti
odrasel
Lego igralnice v centru
terspar so tudi letos veseli ,i
vilni malčki, očitno pa f
marsikateri starejši obisko
lec, ki se ob mamljivih ig
čah kar ne more premagc
da se ne bi povrnil v s
otroštva. Tako niso redki i
zori, ko malo manj mladi;
sedejo proste mize in ves
zlagajo kocke, otroci pa
opazujejo. Včasih je res tez
biti odrasel.
STRANKA ŠALJIVCEV
Imate tudi vi za rokavom kakšno prošnjo za
Sv. Miklavža, božička, dedka Mraza? Pišite
nam. Se izplača.
Konec tedna pa se bosta priključila našim
nagrajencem na izletu na Dunaj tudi Stanko
Hrastnik iz Ljubečne za šalo tedna in Slavica
Knez iz Vegove v Celju, ki je bila izžrebana
med kuponi.
ŠALA TEDNA
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■anB
Naglušna
Zaskrbljeni mož je prišel na postajo polici-
je prijavit izginotje žene.
»Veste, že dva dni je ni domov.«
Policist: »V mrtvašnici ležita dve neznani
osebi. Ali bi lahko vašo ženo po čem spoznali?«
»Ja, na levo uho slabo sliši.«
Molitev
Otroci molijo za Sv. Miklavža:
»Oče naš, ki si v nebesih,
poglej na našo kolavto in nam
»zrihtaj« en boljši avto.
Izbriši naše dolgove v banki,
da se nam glava ne bo znašla v zanki.
Podeli nam boljše plače,
ker imamo že same strgane hlače.
Daj, da vsaj malo zamenjamo poslance,
ker bi tudi mi radi jedli včasih zabeljene
žgance.«
Morski zrak
»Pridi, draga,« pravi Lojz ženi in jo pelje v
ribarnico.
»Tako, zdaj pa nekaj časa globoko dihaj.«
Žena ga začudeno gleda, nato pravi: »Ja,
Lojz, kaj se ti je zmešalo?«
»Zakaj zmešalo? Saj si dejala, da ti je zdrav-
nik priporočil morski zrak.«
Piska
Janez je srečal Micko, ki je nosila pod pazdu-
ho kokoš.
»O, kako lepa piska! Mi jo daš?« je prijazno
vprašal.
»Dam,« je rekla Micka. »Kdo bo pa ta čas
kokoš držal?«
V umobolnici
Bolnik se sprehaja po dvorišču in opazuje
drugega bolnika, kako se z opeko tolče po glavi.
Stopi do njega in ga vpraša: »Ali se dobro
počutiš?«
»Ja, vedno, kadar zgrešim,« odgovori drugi.
Šale so prispevali: Justina Gostečnik iz Bra-
slovč, Ljubo Srnovršnik iz Velenja, Ivan Strmo-
le iz Celja in Cilka Remezenko iz Celja.
ZANIMIVOSTI
Hudi časi za prašiče
Konec novembra je ponavadi začetek časa kolin. Takrat se že toliko ohladi, da je mogc
meso dati v slanico brez bojazni, da bi se pokvarilo.
Tudi letos se je minuli teden primerno ohladilo in prvi prašiči so bili ob glavo. Marši'
pomenijo koline pravi družinski praznik, ko se zbere vso sorodstvo, ki je najprej pri deli
pomoč, potem pa seveda tudi pri obloženi mizi, saj so dobrote, ki jih pripravimo ta dan, v resr
ta dan tudi najboljše. T
Štefan in Franc s Polzele sta tudi enega skrajšala za glavo, ob tem pa ni nihče potočil solz