KRANJSKI ZVON ^^JŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju, j Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1939. Št. 3. Posamezna Stev. 1 Din. Pavel Slapar: Ob smrti papeža Plja XI. Govor pri žalni komemoraciji v gimnaziji. Živimo v času, v katerem se vodilne osebnosti zeta poudarjajo. Današnji ljudje se na voditelje bolj zavezujejo kakor v polpreteklem času. Voditelji so deležni časti in priznanja, kakor bi ga ljudje skoro "e smeli imeti. Prisvajajo si vpliv in oblast, ki jo člo-vnek prav za prav nima. Opažamo nekak kult voditeljih osebnosti, ki, že močno meji na pretiravanje, cerkev takega kulta ne pozna in ne prizna. Če smo se t;l«nes zbrali k spominski svečanosti za pokojnim papežem Pijem XI., potem nimamo namena, da bi po zgledu nekaterili poudarjali kult njegove voditeljske Osebnosti. Papež služi le vzvišeni nalogi, da vodi cerkev, da predstavlja naslednika prvega poglavarja cerkve, da pooseblja vidnega namestnika Kristusovega na 'emlji. Le radi tega, ker je ta služba tako velika in 'ako sveta, gre njegovi osebi čast in dostojanstvo. In *e»' je papež po svoji službi tako visoko postavljen, '"lamo tudi mi kot katoličani svoje posebno razmerje 0 nJega. Današnja spominska svečanost je odsev tega 'Ozmerja. Ne človeška osebnost papeževa, ampak bo-^ja ustanova papeštva. kateri, je pokojni Pij XI. po-*vetil svoje moči in sposobnosti, nam narekuje, da se njegovemu spominu primerno in dostojno oddolžimo. Ob spominu na velikega pokojnika nam naše mi-8" nehote plavajo v preteklost, kjer so temelji in po-^etki njegove veličine in njegovega vzvišenega dostojanstva. Ustavljajo se v Palestini v dvatisočletni premosti. V majhnem obmorskem mestu je živel Jonov s'n Simon. Priženil se je v nepomembno ribiško hišo v Kafarnaumu. Ta hiša, ribiška mreža, čoln in delavne ,0k.e, to je bila vsa njegova veljava. Prav gotovo bi ^Kodovina o njem ne vedela ničesar povedati, če bi lnu ne bil klic iz božječloveških ust Kristusovih izpre-menil poklica. „Hodi za menoj!" mu je rekel Kristus ,n Simon je sledil njegovemu klicu. „Odslej se boš '»»enoval Peter, to je skala." In iz nepoznanega ribiča ie postal Peter, ki ga pozna in priznava za prvega poglavarja cerkve danes družina vernikov, ki šteje 3£* lM*l»jonov članov. Bilo je v tretjem letu Kristusovega javnega dela. Blizu Cezareje Filipove se je spustil Kristus s svojimi učenci čisto v oseben razgovor. „Kaj pravijo ljudje o meni," jih je vprašal in nato povzame: „Kaj pa vi pravite, kdo sem?" Pa mu odgovori Peter: „Ti si Kristus, Sin živega Boga." In nato Kristus: „Blagor ti Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti tega nista razode-la, ampak moj oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih." (Mat. 16. 13—19). To so besede iz bož ječloveških ust. Njihovo pomembnost je Peter pač slutil, v vsej veličini, se je gotovo ni zavedal. To so besede, katerih zgodovinsko pomembnost danes mi bolje ume-vamo, kakor jo je mogel čutiti Peter. Te besede so velik in vseobsežen ustmen dekret, ki odtehtajo vse pismene dekrete. Po njih je postal Peter vrhovni učitelj, duhovnik in vladar kristjanov. Po njih mu je bila dana oblast nad dušami, kakršne nima noben vladar tega sveta; oblast, ki posega globoko v notranjost duš. kamor ne seže nobena posvetna oblast; oblast, ki sega daleč po vsem svetu, kakor ne seže nobena posvetna oblast. Na tem ustmenem dekretu stoji dostojanstvo papeštva. Radi božječloveške avtoritete Kristusove ima ta ustmen dekret največjo veljavo. Vsaka ustanova na svetu mora imeti primerno dotacijo. Treba ji je dati poroštvo njenega obstoja. Svet daje poroštvo svojim ustanovam s tem, da jih podpre z materialnimi, sredstvi in z fizično silo. Na tem dvojnem se gradi oblast in veljava. Kristus ni dal Petru prav nič od tega poroštva. Dal mu je edino poroštvo z besedami: „ Jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mt. 28, 20). „Peklenska vrata cerkve ne bodo premagala." „Nebo in zemlju bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle. (Lk 21. 33). S temi besedami se je po Kristusovem vnebohodu Peter izročil svojemu poklicu in svoji službi. Nič rožnat ni bil njegov položaj. V lastni domovini kmalu ni imel več obstanka. Rojaki so hoteli prej njegovo smrt kakor veljavo. In Peter se ni izselil iz domovine kot pregnan suveren, ampak kot nepriznan misijonar, ki je s popotno palico in Stran 10. KRANJSKI ZVON Štev. 3. .skromnimi sredstvi iskal prijaznejšega bivališča. Dobil ga. je začasno v Mali Aziji v Ant.io.hiji, kmalu nato pa v središču tedanjega sveta v Rimu. Ubožni in neizobraženi ljudje so se zbirali okrog njega. Nič ni spominjalo na svetovno pomembnost njegove službe. Toda v teh ljudeh okrog Petra in v njem samem je bila božja moč. Z njimi je bilo poroštvo Kristusovih besedi. V njih je bila božja svetost posvečujoče milosti, ki je bila zaslužena z dragoceno krvjo Kristusovo na križu- Zato se ni dala izbrisati s sveta. Kristjani so kljub preganjanju živeli, se širili, dobivali vpliv in preoblikovali obličje zemlje. Peter tedaj pač ni slutil, da bodo 300 let umirali njegovi verniki mučeniške smrti, da bo papež za papežem skozi 300 let moral umreti nasilne smrti. Še manj pa je slutil triumf, ki ga bodo doživeli njegovi nasledniki po izvojevanem boju, ko se bo oficielni Rim vdal in jih priznal. Gotovo si ni predstavljal moči in veljave, ki jo bodo uživali njegovi nasledniki v času, ko bo šla v zaton slava in oblast rimskih cesarjev, ko bo rimski papež edini varuh in zaščitnik tistega ponosnega Rima, ki je Petra sovražil in preganjal do smrti na križu. Tako čudovito so začele živeti besede Kristusovega ustmenega dekreta. Njihovo zgodovinsko tehtnost so nasledniki Petrovi čim dalje bolj občutili. Vedno globi je brazde so rezale Kristusove besede v zgodovino človeštva. Vedno več narodov se je zbiralo okrog duhovne oblasti Petrovega, naslednika. Po njegovem nauku, po njegovi duhovniški in vladarski oblasti se je izoblikovalo novo občestvo narodov s krščansko kulturo, v kateri je živela krščanska znanost in umetnost in vso to kultUrp je ožarjal s svojim sijem duhovni poglavar novega občestva, suveren, ki mn po moči in ugledu ni bil podoben noben suveren posvetne oblasti. Pač si papež srednjega veku v tem položaju, kakor ga je zavzemal na pr. Gregor VII. na koncu 11. stoletja ali I nočen t lil v začetku XIII. stoletja, ni predstavljal, da bo ta sad stoletnih trudov in naporov tako kmalu strohnel in da bo propadlo vse, kar je na svetni moči in veljavi zgrajenega. Prav res! Kmalu so morali Petrovi nasledniki nastopiti pot: ponižanja in zapuščeno-sti. Vse, kar je bilo posvetnega in človeškega na sijaju papeževe oblasti, je propadlo. Ostale so le besede Kristusovega ustmenega dekreta, a te so začele dobivati novo, čisto drugačno obliko. Narodi so odpadali v pro-testantizrnih, nravnost si je iskala nedovoljene svobode, znanost in umetnost nista hoteli več temeljiti v božjih vzorih, posvetna oblast je zapuščala duhovno nadnaravno oporo in «e postavljala na 'svoje čisto človeške temelje. Novi vek so začeli voditi raznolični „izmi" kratkotrajnega obstanka. Papež se je kot suveren moral umakniti na najmanjši teritorij, a je po ugledu postal vendar-Ie največji monarh svojih vernikov, katerih domovina ni samo Evropa, ampak kontinenti vsega sveta. Kljub majhnosti, ki jo predstavlja papeževa neodvisna državica, je na tej neznatni površini 37 zastopnikov iz raznih držav sveta. To je pač dokaz papeževega ugleda, ki ne temelji v mate- rialnih sredstvih in fizični sili, ampak temelji v duhovni nadnaravni pomembnosti papeževe službe. Kot tak je papež najmočnejši in najuglednejši glasnik \ei" skih in nravnih resnic, brez katerih človeško življenje ne more imeti cene. Teh resnic ne more utajit' človeška družba, če noče /upasti brezmejnemu barbarstvu, pa naj gre pri tem za resnice, ki morajo dobi" veljavo v vzgoji, v zvezi med možem in ženo. v i'u'/' merju do narodnosti ali končno čisto posvetnem Hl>' spodarstvu, ki ga morajo tudi oživljati in voditi bo/j* in naravne resnice. Papež pa ni samo glasnik večnih in neizpreine"' Ijivih resnic. Po svojem neuial.jivem klicanju in op0' zarjanju je postal tudi varuh otrok po neštevilnih drU| žinah vsega sveta, zaščitnik človeka dostojnega življenja vseh poročenih mož in žena. zaščitnik pred bre:<: obzirnim in poganskim nacionalizmom in njegovi"1 duhovnim sorodnikom internacionalnim komunizmom Zaradi lega in takega položaja je moral postali pap®2 neutrtldljiv klicar vsem duhovnikom in krščanski"1 laikom. V njegovem klicu je opomin, da je v nevarnosti najsvetejše človeško dostojanstvo in najdrazj" človeška osebna svoboda, vrednote, brez katerih se '"' da živeti človeka vredno življenje. Zato jih je t rep8 braniti brez ozira na simpatije in antipatije. Pač f Judje niso nikdar mislili, da bo prav papež hajuglei?J nejši zagovornik njihovih človeških in osebnih pravi'-da. bodo papežu kot najvplivnejšemu zaščitniku n.l1' hovega nedotakljivega človeškega dostojanstvu dolž'1'. hvalo. In izkazali so mu jo. ko je veliki rabin, predstojnik judovske sinagoge v Jeruzalemu odposlal žalno brzojavko ob smrti papeža Pija XI. Ko smo danes zbrani pri žalni komemoraciji- *e' daj se vrste mimo naših duhovnih oči vsi klici in op"' mini, ki jih je izrekel pokojni veliki papež v svo,)1 veliki in sveti službi. Spominjamo se, da je neprest"' no imel v mislih nevarnosti, ki nas vse obdajajo 1,1 da je v teh mislih vela nadnaravna ljubezen do naj vseh, ki nam je bil cerkveni poglavar. Spominjamo si lega in mu hočemo za to ostali hvaležni. Na misel nam prihaja pri tem tudi nerazumev»' nje in nehvaležnost, ki so jo mnogi pokazali do U J* uovega dela. Na velike vodnike padajo vedno klevete majhnih. Nekaj od Kristusove usode mora nositi vsa'" papež. Tudi Kristus je bil samo dobro mislečim dobro hotečim luč in vstajenje, drugim pa je bi' v padec in znamenje, kateremu se nasprotuje. Velik de-lež te usode je moral vzeti nase tudi pokojni pape/ Pij XI. Mi pa hočemo biti in smo krščanska katoliška i«'a' »lina, ki je klevete ne morejo zastrupiti- Mi vsi po eni veri, enem upanju in ljubezni, po enem krst" in sveti pokorščini povezani s cerkvenim poglavarje"1 v veliko, nadnarodno božjo družino, ki poleg cilje; na tem svetu neutrudno hoče islfati tudi svoj zadnj1 smoter večnega zveličanja in življenja. Mi hočemo bit' v osebnem življenju nravno plemeniti, v družbi, na' rodu in državi zvesti čuvarji temeljnih osnov obstoja- iev. 3. KRANJSKI ZVON Stran 11. bodočnosti in sreče. Vemo. da moremo vse io biti edi- "°-Ie |)o življenju iz nadnaravnega krščanstva, ki mu 'e učitelj, duhovnik in vladar namestnik Kristusov na ^ttiljj sv. oče ali papež. Žalu jemo ob smrti zadnjega velikega predstavnika jtopeževe oblasti, a prav lako s trdno vero zremo v bodočnost. Zvesti in neomajno vdani vrhovnemu cer- y,enemu poglavarju čutimo samozavest, ki se hrani "-besed Kristusovega ustmenega dekreta in ki storijo, fk\ . ko na svetu vse propada, neminljivo eden vlada. h delovanja Vincencijeve družbe v letu 1938. D ne ■Do,, v 12. februarja ji* tneencijeve družbe bil v Marijanišču redni letni občni v Kranju. Občni zbor je pokazal, da Bo v preteklem letu mnogo dela in da je Vincencijeva pomagala mnogim siromakom. V naslednjem na i na-le nekaj i/ tajniškega in blagajniškega poročila, na Cllll) <:,,eni zboru, ker za celotno poročilo manjka prostora. . .Kakor je razvidno iz sejnih zapisnikov je priredila Vin-^ "''"jeva dnižha dve. glavni obdaritvi svojih revežev in sicer V|'!'ki noči in za sv. Miklavža. • Poleg otrok iz iVIari janišča je bilo za veliko noč obdaro-.ai"h 171 revežev. Razdelilo se jim je: 190 kg mesa. 120 kg ,'""ne, ~,r,~ i^j,. bele 'moke, 25 kg sladkorja in še, nekaj drugih j^ftvin, dalje 3 predpasnike, I obleko. 1 srajčko, l par Čevljev |J '''0 din gotovine. Stroški te obdaritve so /nesli 6.494. din. pTOalo se je; 6020.50 »lin in OS ja.ji ' *K ajdov, Sftvj, riža, (08 kj 38 k;, bele fižola, 27 kg kaše. moke K) parov no- ft>25 moke, 14 k in 2 predpasnika. *»! oktobra l<)5s je bilo razdeljenih 60 siromakom 7000 ko- ov razžaganih pole II. januarja 1939 še IT siroinakom 19.34 Polen. ,|. zabava drv je veljaka 2.663.50 din. vožnja s posla ji ' 'azžaganje 226 din. skupaj 3.111.84 din. Ođbornice so nabrale pO okoliških vaseh 600 kg krompirja. y., S kaše, 12 kg fižola, 14 kg ješprenja in I4*kg riža. Ta ži-Sl) bila razdeljena 11. novembra 1938, 38 siroinakom. Miklavževa obdaritev je bila 9. decembra I938. ■,n ^''darovanih je bilo 181 revežev. Stroški te obdaritve so ki" 12.066.— din, pri čemer pa ni všteta vrednost podarjenega I W% (Podrobno poročilo o tej obdaritvi je bilo objavljeno v ' s,('vilki Kranjskega zvona za leto 1939.) bile Nteb '<> Miki. ivzevi obdaritvi smo prejeli še 85 kg bele moke. Ta 1 razdeljena 15 siromakom, oziraje se na nujnost njihovih |n 'cvilim prvoobha janceni ji "'"irev v znesku 697........ din. ll"ni idbor oskrbel obleko, perilo no mesečno podporo je prejemalo v denarju s oseb 190. znesek 2.190. **ednih podpor din. denarju je bilo izplačanih 21 osebam ".'lin. Mleko se. je plačevalo 3 osebam za znesek 590. — din. v *°dpore v živilih in obleki so bile naklonjene 4') osebam s*"Pno.m znesku 2.702.50 din. Wi- denarna nakazila naših dobrotnikov smo porabili v itn . . °'jRa za prezidavo Mari janišča, kjer se anišati na 32.095.50 din. posrečilo doig V] DOHODKl: IZ POROČIL BLAGAJNICE: I. 1958 IV M' v hranilnici glasom knjižice \"a,'a v ročni blagajni 1. I. 1938 "In'ja polletne obresti. Hranilnice in posojil. din 25.390.— din 596.25 din 158.69 I, avgusta vplačilo \ Hranilnico in posojilnico . din 3.500. 5. novembra vplačilo v Hranilnico in posojilnici) diii 2.500. 30. decembra polletne obresti ....... din 3s.54 Dar A. K................. din 8000. Članarina nabrana v letu (938 ....... din 4.806. Na pole za ..Velikonočno obdarovanje" .... din 6.620.50 Na pole za ..Miklavževo obdarovanje" .... din 7.296.50 Razne tvrdkc za ..Miklavževo obdarovanje" . . din 1.4110 Mestna občina darovala ......... din 2.500. V spomin umrlega g. Storža - Jugočeška .... din 1.000.---Razni v spomin ali mesto venca umrlim .... din 1.274; - Darovalci manjših zneskov ........ din '600. Zapuščina po umrli gdč. učiteljici jeli Zupančič . din 500 V spomin po ninrli ge. Logar - dur. njeni otroci diri 500. G. Znbret, Britof mesto venca umrli ge. Logarjevi din 500. Gospa Hamova................ din 560.— G. N. N................ din 550. Obresti od vloge v jadranski pod. banki .... din 402 — Koža od kruve .............• din 407.— Vloga v hranilnici in posojilnici 51. decembra 1938 din din 68.499.48 1.360. Skupaj din 7(1.039.48 IZDATKI: Dvig iz Hranilnice in posojilnice v Mestno hranilnico na dolg Mari.janišča ........ din 25.000. Na dolg v Mestno hranilnico za dolg Mari.janišča din 8.000. 2. septembra dvig iz Hranilnice in posojilnice . . din 2.000. 24. septembra dvig iz Hranilnice in posojilnico . din 1.000. 9. decembra dvig iz Hranilnice in posojilnice din, 2.000. — Manip. stroški Hranilnice in posojilnice .... din 27.14 Stroški za Velikonočno obdarovan je..... din 0.494. Stroški za Miklavževo obdarovan je ..... din 12.066.— Redne mesečno podpore v denarju...... din 2.190. l/redne mesečne podpore V denarju ..... din 980. Plačana krarVa . •........... .Mn 2.3"0. Plačana drva .............. din 2.665.50 Vožnja drv iz postaje............ din 219.5+ Žaganje drv in delavcema......... din 229.= - Plačano mleko ......•....... din 590.— Za prvoobha.jance ............ din 697.— V blagajno Vincencijevih nakaznic...... din 33(1. Za mletev koruze v letu 1937-38 ...... .din v2. Pisarniški stroški ,........... din 502.— Razni plačani računi za živila, obleko i. dr. . . . din 5.012.50 Nubiralki članarine ........... din 200._ _Skupaj din 70.712.48 Izdatki .... din 70.712.48 Dohodki . . . din 70.059.48 Primanjkljaj . . din 653.— Imovina, v Hran. in pos. vloga 31. dec. I')5s din 1.560- Primanjkljaj............. din 653. Imovina 31. decembra 1938 ....... ,|jn qo7........ O PROMETU ZNAMK: Vse leto so j(. razpečalo 8.708 kom. nakaznic. Torej je bilo prometa za din 2.252. . Promet pri nakaznicah je padel'od lanskega leta za din 2.461. . Vzrok je v tem. ker se trgovci mesečno odkupijo z določenim zneskom pri trg. gremiju in zato za iste nakaznice; ne pridejo več v poštev. Da smo mogli v tako velikem obsegu in tolikim siromakom pomagati v njihovi bedi, se moramo pač v prvi vrsti zahvaliti plemenitim dobrotnikom, ki so nam s svojimi darovi bodisi v denarju ali blagu nudili svojo pomoč. Velliku je brin požrtvovalnost in nesebična ljubezen odboru ic, ki se je pokazala zlasti pri ogromnem delu naših glavnih obdaritvah. Dobrotijivi Bog je videl našo dobro voljo in blagoslovil naše 'delo. Stran 12. KRANJSKI ZVON Štev. 3. Župnija Kranj OZNANILA ZA MAREC: 3. Prvi petek v mescu, ob 6. sv. maša prod izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. 5. Druga nedelja v postu ali kvatrna nedelja. Prva nedelja v mescu. Mesečno sv. obhajilo za može in fante. 12. Tretja nedelja v postu, shod za žensko Marijino družbo v roženvenski cerkvi. 16. V četrtek se prične tridnevnica v čast sv. Jožefu. Vsak večer bodo ob poli S. uri v župni cerkvi litanije v čast sv. Jožefu. 18. V soboto, soseskina sveta masa ob 7. uri na Hujali. 19. Četrta nedelja v postu in praznik sv. Jožefa. V župni cerkvi sv. maše kakor ob nedeljah, ob 10. sv. maša tudi na Hujah. Popoldne ob poli 3. uri so v župni cerkvi litanije sv. Jožefa. Ob 3. uri pa na Hujah pete litanije Matere božje. 25. Sobota, nezapovedan praznik Marijinega oznanjenja, sv, »naša v župni cerkvi kakor ob nedeljah. Popoldne ob poli 3. uri postni govor. 26. Tiha nedelja, služba božja po navadi. 31. Praznik Žalostne Matere božje. Postni govori so vsako nedeljo ob poli 3. uri v župni cerkvi. Na praznik sv. Jožefa, ki je letos na nedeljo, postni govor od pade, bo pa zato na praznik Marijinega oznanjenja. POROČENI PARI: Kranjc Vladimir, trgovec in Baš Justina, poročena 12. fe.br, Oblek Fran, čevljar in Omahen Rozalija, poročena 12. febr. Simenko Rudolf, čevljar in Kramar Anica, poročena 12. febr. Nosan Alojzij, delavec in Brodar Ana. poročena 12. februar. Štirn Gvido, slaščičar in Žagar Marija, poročena 12. febr. Novak Marijan, delavec in Grašič Marijana, poročena 12. 11. Konc. Anton, posestnik in Podobnik Milka, poročena 12. febr. Kern Ivan, delavec in Faludore Ivana, poročena 12. febi?; Pelko Ivan, čevljar in Gasser Neža, poročena 12. febr. Langus Peter, delavec in Mohorič Katarina, poročena 19. II. Rogač Ivan, knjigovez in Vrečar Marija, poročena 18. II. Milsimer Jožef, obratni manipulant in Izgovšek Amalija, poročena 11. februarja v Ljubljani. Zupunec Mihael, delavec in Dečmnn Leopolda, poročena 26. februarja. MRLIŠKA KRONIKA: Viharnik Marija roj. Kern, posestnika žena, rojena 29. '). 1892., umrla na Primskovem 21, dne 16. februarja 1939. Ješe Ivan zak. sin delavca Franceta, rojen 20. V. 1938. na umrl na Primskovem 49, dne 19. februarja 1939. Komar Terezija roj. Hossner, žena vojnega pogrešane« Aniona, roj. 1. VI. 1887., umrla na Primskovem 94, dne 19. febr. Kruh Ivan, sodni služitelj v pokoju, rojen 19. VI. 1856. umrl v Kranju, Prešernova ul. i8, dne 25. februarja 1939. Primskovo OZNANILA ZA MAREC: 3. Prvi petek v mescu. Sv. maša pred izpostavljenim sv. K. T. ob poli 7. uri. 5. Druga postna nedelja. Sv. maša ob 7. uri. Skupno sv. obhajilo mož in fantov. Popoldne ob 2. uri ura molitve, križev pot in litanije. 12. Tretja postna nedelja. Sv. maša ob 9. uri. Popoldne ob 2. uri križev pot in litanije. 19. Četrta nedelja v postu. Sv. maša ob 9. uri. Popoldne ob 2. uri križev pot in litanije. 25. Nezapovedan praznik Oznanjenja M. D. Sv. maša ob 9. uri. Popoldne Križev pot in litanije. 26. Tiha nedelja Sv. maša ob 9. mi. Popoldne Križev P»* »* litanije. * 31, Marija 7 žalosti. Sv. maša ob poli 7. uri. Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA MAREC: 2. Zvečer ob poli 7. uri molitvena ura pred prvim peti«"11' 3. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom- 5. Druga postna nedelja, kvaterna. Božja sltužba ob 6., w poli 10. uri. Ob poli 10. uri z blagoslovom. 12. Tretja postna nedelja. Božja služba po navadi. 19. Četrta postna nedelja, praznik sv, Jožefa. Služba «*»'*'* po navadi. Ob poli 10. uri z blagoslovom. 16.. 17. in 18. tridnevnica v čast sv. Jožefu. . Vse tri dni se po sv. maši izpostavi sv. R. T. iti se od«0 molitev v čast sv. Jožefu. 25. Oznanjenje M. B. Služba božja ob 6., 8. in poli 10. «fi 26. Tiha nedelja. Božju služba ob 6.. 8. in poli 10. «V$ 31. Spomin Matere božje ? žalosti. POROČENI PARI: Meglic Franc, mizarski pomočnik iz Lomu pri Tržič« Valentina Meglic iz Loma, poročena 4. februarja. Arhar Vincenc, delavec iz Zg. Bitnja in Frančiška Pot<*oj,' tov. delavka iz Št. Lenarta nad Škof.jo Loko, poročena 12. Obcrč Janez, tovarniški delavec in Zofija Blatnik, tov*' niška delavku. oba iz Škocjunu pri Mokronogu, poročena 12. *" , Obed Ferdinand, delavec iz Stare Oseldce in Ivana M«*" tovarniška delavka iz Loma pri Tržiču, poročena 12. februo" Bruna Jožef, tovarniški uradnik stanujoč na Gor. SaVJLnn Božena Otlahal, u radnicu, obu iz Držkova na Češkem, poro«* 15. februarju. Kozjek Kari, krojaški pomočnik na Klancu in Marij« ^ šelj, dežnikarca iz Stražišča, poročena 19. februarja. ^ Franc Končen, tovarniški delavec iz Starega Dvora pri '''L in Frančiška Dimce, tovarniška delavka iz Loke pri M«1* poročena poročena 19. februarju; Berčič Rudolf, krznarski mojster v Kranju in Brecelj y rina, zasebna uradnica roj. v Pul.ju, poročena v Ljubljani- Dagarin Lovro, delavec iz Drulovke in Vida Kastelic, t©**' niška delavka iz Krke pri Stični, poročena 19. februarja. ... Bajžclj Peter, tovarniški delavec iz Stražišča in M»fJ Vilfan, tovarniška delavka v Zg. Bitnju, poročena 19. febr- Derlicli Urlan, čevljar v Stražišču in Frančiška Kuhar, vttrnišku delavka iz Doba, poročena 19. februarja. ,( Rajgelj Filip, posestnika sin iz Orehka in Stanislava K0* šivilja iz Gameljnov, poročena 19. februarju. Špehnr Jožef, tovarniški delavec iz Stražišča in Katarina jetič, tovarniška delavka, oba iz Vinice pri Črnomlju. MRLIŠKA KRONIKA: Žirovnik Jakob, vdovec, hišar v Stražišču, star 61 let. 5. februarja Janša Frančiška roj. Jalen, posestniku žena na Gorenj« stara 54 let, umrla 19. februarju. . , Dolenc Jožef, posestnik, vdovec v Zg. Bitnju. star 81 umrl 24. februarja. jj Bitenc Marijan, tov. delavcu sin, star 18 mescev, umrl 28. Razno S prvim marcem nastopi službo novi kranjski kop'-f*|,r Rafael Fabiani, ki je dosedaj služboval tri leta in pol v ^0g. žici pri Ribnici. Začasno bo opravljal prvo sveto mašo ob deljah in bo spovedoval v spovednici g. dekana. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerhec. župnik v Kranju. Tiskarna Tiskovnega društva, Kranj-